Plačilo za resnico.
Bil je uekdaj neki slepar, ki je hodil po svetu od kraja do kraja ter je povsod uganjal svoje šale. Nekega večera se vsede pred hiso nekega kmeta na klop, da bi se enmalo oddahnil. Ko pride kmet iz polja domii in ga vidi pred hišo sedeti, ga vpraša: ,,Kaj pa sediš tukaj? Zakaj ne greš raje v kako hiše, vsaj vidiš, da se že noč dela?" — Šaljivec odgovori: ,,Dragi prijatelj! imain neko navado, ktera ni nikomur vaeč. Po celej vasi sem že popraševal, al nobeden me noče iineti čez noč. Zat6 hočein raje tukaj le prenočiti, jutri bo znabiti bolje." Kmet radoveden kakošno aavado ima slepar, vpraša ga dalje: ,,Povej mi vendar, kaj pa je to za ena na-vada, ktero iniaš?" Uni odgovori: ,,Jaz povem vsacemu resnico, zatd me pa npče nobeden čez noč." — 0 saj je to vendar prav lepa navada! Pojdi le z menoj v hišo, prav prijeten gost si mi; resnica se mora spoštovati!"
Ideta v hišo. Kmet veli ženi: ,,Jera, pripravi prav dobro večerjo, gosta imaino v hiši!"
Ko se vsedejo k jedi, opazuje gost vse natanko in vidi, da ima gos-podar eno oko zavezano, njegova žena in hišni maček pa sta na eno ok6 slepa. — Čez aekoliko časa pravi gospodar: ,,Prijatelj, vi ste ravno poprej djali, da povsod govorite resnico, povejte tudi meni kako resaico." — Gost mu odgovori: ,,Gotovo bi vam jo rad povedal, al dobro vem, da bote hudi na me." — „0 ne, gotovo ne," odgovori kmet — ,,Tedaj vam bom povedal resnico, ker jo zvedeti želite" začne prekanjenec in pravi: ,,GIejte, tako dobri ljudje ste v tej hiši in vendar imate vsi skupaj, namreč vi, vaša žena in maček le tri oči!"
Ko kmet to sliši, se razjezi, zagrabi burklje in požene zviteža iz hiše.
— To je bilo prekanjencu plačilo za resnico.
Ivan G.