/ć? 108. številka. Trst, v ponedeljek 17. aprila 1905. Tečaj XXX Izhaja vsaki dan. Tuii; ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih b 9. uri zjutraj P*«smičif iterilt^ seprodajajo po 3 novi. (6 stotuz , v n i oeih lobakarnflh v Tretu in okolici. Ljubljani, Gcri Iv. — Na naročbe brez dopoaLine naročnina se uprava ne ozira. Vsi dopisi n ij se pošiljajo na uredaištvo lista >'efraiikovan:i pismu se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošilja1 i na upraVo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorgio (Pilatii IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konjorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna -konsorcija lista ,.Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranilnični raćuu št. Sil.<>-">-. Vojna na skrajnem Vztoku. iBrzojavne vesti)- O brodovju Kožilestveiiskeira. LONDON j6. Iz Amoya so včeraj opoludne brzojavili listu „Central Ne\vs": I)o te ure ni ni kakega poročila, kje da se nahaja ruska baltiška eskadra. Gotovo je, da ni Roždestvenski še dospel do morske ožine pri otoku Formoza Mornarji, ki poznajo vsako točko obali, menijo, da se namerava ruski admiral polastiti kake točke na otokih Pescadores. Ako se mu posreči, da pride do teh otokov, najde tam kaj ugodno bazo, da se dobro preskrbi s premogom ter ukrene vse odredbe za bitko. Sodi se, da ne bi bili Japonci zoper to, da se vrši bitka v onem kraju, ker bi od tam lahko odposlali poškodovane vojne ladije v popravo v svoja domača pristanišča. Kuski list proti aiiide/.kemu kapitanu. PETROGKAD 16. „Novoje Vreraja" imenuje postopanje angležke križarke ,,Iphi-genia", ki je dne 13. t. m. iz Hongkonga brzojavila, da je naletela na rusko eskadro 140 milj vztočno od Saigona, dobrovoljno vohunstvo. Ta čin je sramota za poveljnika vojne ladije, sicer pa ni to prvi tak čin Angležev. V kitajskem morju. S1NGAPORE 16. (Reuterjev biro). Parnik „Princ Henrik", na katerem se nahajata japonski princ in princesinja Arisu-gava, je dne 14. t. m. videl v zalivu Kamrau severno od Saigona 18 ruskih vojnih ladij. TOKIO 16. (Reuterjev biro). Pomorske oblastnije so priobčile, da se je na otokih Pescadores, na otokih Okinava in Ošima in v obližju otoka Osumi plovba omejila. DOGODKI V RUSIJI. VARŠAVA 16. Vojno sodišče je tri osebe obsodilo na smrt radi vdeležbe na januvarskih izgredih. ČELJABINSK 16. Vojaki lokalne posadke so demolirali in oplenili 16 hiš ter razdelili proglase proti Židom, ki iščejo varstva v krščanskih hišah. Mnogi za-uščajo mesto. JEKATERINENBURG 16. V Čelja-binsk so od išle vojaške čete. da ukrene odločilne odredbe glede rešitve krize. Bolgarski knez. SOFIJA 16. Kakor se zatrjuje utegne se knez Ferdinand do pravoslavnih velikonočnih praznikov povrniti v Sofijo. Pozneje se poda v Pariz, da oficijelno obišče predsednika Loubeta. Ministerska sprememba v Holandski. HAAG 16. Uradno je proglašeno, da je ministrom za vnanje stvari imenovan dr. de \Veede, nizozemski odposlanec na Dunaju. Izgredi štrajkovcev. LEMOGES 16. Štrajkujoči delavci v tovarnah za porcelan so razbili okna na tovarni za orožje ter se polastili orožja in streljiva. Angleika kraljeva dvojica. ALŽIA 16. Angležka kraljeva dvojica je dospela semkaj. Štrajk železničarjev v Italiji RIM 16. Železničarji so sklenili, da prično jutri štrajk. RIM 16 Kakor javlja »Tribuna« je vlada vkrenila vse naredbe opreznosti. Kolodvore, železniške proge čuvajo vojaki. Službo bo opravljalo osebje, ki se ne pridruži štrajku in železniške stotnije ženij- skega zbora. — - Brezoklopni križarji skrbe za ogledo-! razumljivo je njeno postopanje v stvari vanje, rekognisciranje in se morejo tudi nadomestne volitve dveh poslancev v kranj- vspešno bojevati proti sebi jednakim, proti skem veleposestvu. V tej kuriji Slovenci torpedovkam itd. Zbog svoje hitrosti in še vedno nimajo upanja, da bi prodrli, svojega oboroženja morejo tudi poškodo- dokler se prepirajo med seboj, dokler ni- vati prevozne ladije in sploh vznemirjati mamo take lokalne vlade, o kateri bi za hrbtom. lahko trdili, da je Slovencem tako pra- Torpedovke in veliko bolje armirani vMčna, kakor Nemcem. Sedanja lokalna torpedni razdevalci (ki '.majo sp'oh isto vlada pa postopa tako, kakor bi bilo na vlogo, kakor brezoklopni križarji, v po- Kranjskem 5°/0 Slovencev in 95% Nemcev ! morski bitki) niso v zadnjih bojih Toda njej tega ne zamerjamo. Historična na morju odgovorili pričakova je v Avstriji in na Slovenskem navada njem, ki so se stavila vanje! Že na vseh vladah, da se daje Nemcem in v špansko-amerikanski vojni so Ameri- nemščini prednost. Ali žalostno je, da mi kanci zastopali nazor, da more moderni sami omogočamo vladi tako politiko. Svoje križar, ki vozi jako hitro in ima veče šte- dni je klerikalna stranka podpirala vlado vilo topov malega in srednjega kalibra, v tem stremljenju ; zdaj pa dela to libe- popolnoma izpolnjevati na- ralna stranka. Vladi je gotovo le ljubo, da logo torpedo v k ter daje po- Slovenci ne naskočijo nemškega velepo- stal mogočen nasprotnik tem s estva. A slovenska politika na Kranjskem poslednjim. (Pride še.) Preiskava o kapitulaciji Port Ar t ur j a Danes prične, kakor javljajo ..Petrog. Vjedomosti", specijelna preiskava o vzrokih in pogojih predaje Port-Arturja in o poja-snitvi vprašanja, se ni li predaja prerano izvršila. Više osebe vojaške uprave, na je tudi v tem pogledu taka, da ne križa vladinih želja 111 računov. Bog nam pomozi! V Skof Strossmayer. Brzojavne vesti. Ogrska kriza BUDIMPEŠTA 16 V krizi se ni pojavil ni kak nov moment. Položaj se nahaja še vedno na mrtvi točki. Kakor se zagotovlja, pride dne 5. maja semkaj cesar, Rusko-japonska vojna. TRST, dne 17. aprila 1905. Šanse /lote Roždestvenskega v artilerijskem boju v bodoči pomorski bitki. (Dopis iz strokovnjiškega peresa.) Iz tega je takoj razvidno, da se oklopni križarji sami absolutno ne smejo spuščati v odločilen boj z oklopnjačami. In dokazano je slednjič tudi, da v boju na morju med oklopnjačami in oklopnimi križarji nimajo brezoklopni križarji absolutno nikakega mesta. Če hočemo torej govoriti o prihodnji bitki na morju med Roždestvenskim in Togo, moramo odločitev v tej bitki prepuščati oklopnjačam in oklopnim križarjem. Zmaga ali poraz enega ali druzega nasprotnika s temi bojnimi jednotami odloči, komu ostane gospodstvo na morju v vrtočni Aziji. V teh izvajanjih sem že pojasnil šanse v odprti bitki na morju med admiralom Togo in Roždestvenskim in sem dokazal, da je poslednji na boljem toliko glede števila bojnih jednot, ki prihajajo v poštev, kolikor glede artilerijskega nadkriljevanja. Pomisliti moramo namreč, da je zbog mogočnega učinka moderne artik-rije izid bitke smatrati izvojevanim že blizu distance 5000 m. To domnevanje potrjajo zadnji boji na morju v vztočni Az ji ! ! ! PODLISTEK. 1HU Prokletstvo. ifoioTiiik roauui Avgnata Šonoe — Na.Uljev« ic dovriil I. E. Tomlč yei M. O 6. — Nekoć je priš«-l glas, da knez Ivan Morović vodi dobre štiri tisoče izbranih 1 jdij pod orožjem, a tudi tovor zlata, ali pred tednom dni da se ne primakne do nas. < iorjanski se je res srdil na ta polžji račuTi, ali vendar mu je nekoliko odleglo, • < Na Kranjskem stari kurs. (Dopis). Političnih novosti 11a Kranjskem ni ; jadramo pač pod starim praporom — v znamenju prepira, krega, psovk. Na lokalni vladi ni nobene spiemembe. pozicije nespremenjene 1 )a bi omenjali osebne spremembe skoro ni vredno. N. pr., da je na mesto pokojnega Nemca dra. SchalTer^a stopil v deželnem odboru nemškutar grof Birbo. (Njegov oče je bil drug mož, dober Slovenec, velik Blciueissov prijatelj, soustanovitelj prvega slovenskega ,,Narodnega doma" v Rudolfovem). Še bolj se je svet začudil, da je po večini slovenski deželni odbor poslal tega nemškutarja v deželni šolski svet. Ako žc ni hotel klerikalca kojnika svečano zadušnico tamošnje di- ■ry< Avgustinski cerkvi. Navzoči so bili členi vseh slovanskih kolon j na Dunaju in izredno veliko občinstva. Zastopana so bila posebno vsa hrvatska, slovenska, srbska, bolgarska in vsa druga tamošnja slovanska društva. Na službi božji sta pri so trovala tudi srbski odposlanec in bolgarski diplomatični agent. Zadušnica v Pazinu. V Pazinu je v petek priredilo za po Povšeta poslati v to velevažno korporacijo, izvolil bi bil lahko narodno-naprednega Slovenca (irasellija. Toda pota kranjske — slovenske stranke so neumljive. Bolj na svojem sedlu. Rekel je, da je obišel puntarske čete, ali čuje da se, da Ivaniša ne bo pred d vem i tedni. Tako smo si mislili, v tem času dospe Morovič, a ko Ivaniš dospe v Sriem, ga ne bo pričakoval brat Lacko, ampak naš buzdovan in naš bet. Mi smo torej mirovali in mirovaje pili, spali, in naše straže so več dremale nego pazile. Kar je bil v neki noči vrag tu. V spanju sem cul nekak vik in krik Poskočil sem po konci. V šotor mi je planil vojak in zakričal : Na noge, stotnik! Sekajo nas! Kdo? Nu, ligaši. Čet1, njih nam je obišla hrbet, druga pa udarja od severa. Jaz na konja, pak udri z mojimi na dobro srečo v temno noč, od koder je bilo čuti najhuji žvenket. Naletel sem ravno v krvavo trenje, kjer so nas vsprejele strele, buzdovani, kopje in sablje. Klalo se je, o Bog, huje nego pod Gričem, ali se je tudi, pri moji veri, tudi bežalo. Potolkli so nas, raztepli kakor pleve, kolikor se še spominjam, l.opov ogled u h nas je prevaril. Mi smo ga plačali, a Hrvatom je služil. Ban Ivaniš je bil došel, pre šel preko reke, od severa so došli madjar-ski ligaši pod Heder varom in tako smo prišli v klešče. Naši pešci, ali sama smet, so začeli prvi bežati, kakor da si jim privezal peroti ? Gladno je bilo to in bedno in vrhu tega še ni dobivalo plače, zato so nas pustili konjeniki na cedilu. Tri dni smo bežali, kakor da si ?ogo vrgel čez Donavo. Ivaniš pa se je usul po baranji na Sikloš, na Siget do Pečuha. Sirom so gorele vasi, pak je bežal od njih kakor od kuge in pribežal k nam. Kar je bilo kje kaj živega, vse so pobrali do zadnjega piščeta. A mi, bratje, s to druhaljo beži in beži, ne da bi se bili ?>meli niti ogledati. Tretjina vojske nam je izginila. Nekaj jih je padlo medpotoma od mraza, nekaj od lakote, m prokleta tista močvirja so nam pojedla marsikaterega zdravega vojaka. -V poleg tega, pomislite, za nami preganjalci. Komaj si sel na kako sme- jaško podporno društvo. Sv. maAi je prisostvovala vsa mladina.hrvatske gimnazije in veliko število pazinskih Hrvatov. Pokojni škof Strossmaver je daroval za di- tišče, da bi oipočil, da bi prigriznil malo suhe ribe, da se nasrkaš iz kaluže, pa se je že pokazala na vidiku črna gruča, najprej kakor bolhe, potem kakor muhe, a slednjič kakor pravi ljudje. Kopje jim igra v solncu, pode te. beži! Odnesel jih vrag ! Rad se bijem. in Bog ve, kako sem se od mladega okolo Kalnika tolkel, ali tam moreš najti kruha, vina ; tu pa bratje, nič, vse je, kakor da bi bilo obrito. Slednjič so nas ti ligaški komarji nehali pikati, ker nas je vojska kneza Ivana Moroviča srečno vsprejela v svoje krilo, na katero so naletele naše razsejane gruče. Dobili smo, hvala Bogu, kruha in denarja ali jaz sem dobil mrzlico, bratje, in ko smo pozneje krenili zopet nazaj na jug k Dravi, vlačil sem se 11a svojem kljusetu z vojsko, sedaj tresoči se od mraza, sedaj goreči od vročine, kakor pobito pse, pak sem srkal octa, ker tamkaj je vodil strup za človeka. (Pride še.) Ja->ki dom v Pazinu t> kron, a za dijaško podoort-o dru>tvo 2000 kron. Pokojni škof Strossmayer je daroval samo za cerkvene in naroonc namene 4,636*4*0 kron. Ruske finance. Iz Petro^ rada javljajo : »(iiasom doslej objavljenih i/.kazov državne blagajne o upravi dr avnih financ je bilo leta KJ04. prihoda j« >17 mdijooov rublje v, to je 37 milijonov već kakor je bilo proračunjeno, in 14 milijonov manje nego leta 1903. in 101 milijon već neijo leta 1902. Redni doh<> ki p rese za; o redne stroške, ki znašajo 1 ,10 milijonov, za 107 milijonov. izred nih stroških je bilo nakazanih v vojne svrhe >41 milijonov, za železniška posojila železniškim društvom 162 milijonov. Drobne politične vesti. / opet štrajk železničarjev v Italiji. V soboto je bil, kakor javljajo iz Rima. pri ministerskem predsedniku Fortisu in ministru za javna dela agitacij -ski odbor žel« zničarjev. Razgovarjanja so trajala dolino. Ministra sta odgovorila, da ne moreta sedaj v 1 ičemur popustiti, ker je zakonski naćrt o železniškem pravilniku predložen parlamentu. Železničarji so bili nezadovoljni z odgovorom ministrov Radi tega je [atjitacijski odbor sklenil, da se objavi nov štrajk. Minister Buligin odstopi? I)unajska »\Viener Allg. Zeitungc zatrjuje, da se v Petrogradu govori o odstopu sedanjega ministra notranjih stvari Buligina U p r a š a nje za nabavo topov v* S r b i j i. Iz Belegagrafla poročajo, da niso še službeno objavljene cene topov z ozirom na ponudbe raznih tovarn. To se tolmači tako da smatra kralj, da so cene previsoke. OJ strani se pa izjavlja, da se vlada ni še za topove o lločila ker še ni dospel predlog artilerijske komisije. Domače vesti. Nach Triest . . Per Trieste ! = In: Nach Wien . . . Per Wienna!< Tako in nič drugače odpravljajo potnike s kolodvora v Xabrez.ini. Da bi na slovenskih tleh upoštevali tudi slovenski jezik in imeli obzira tudi do slovenskih potnikov — to pa ne, za ves svet ne! Toliko obzirnosti in takta ne smemo pričakovati od uprave južne železnice. Slovensko ljudstvo naj bo zadovoljno in veselo, da je južna železnica tako milostna, da po italijanski in nemški.....vleče dobičke iz slovenskih žepov! Na postaji v Nabrežini moreš videti slovenskega kmetiča in ženico došla lačna in trudna od kje s Krasa, ki se preplašeno ozirata okolo in vprašujeta v strahu : »Prosim, kam odide ta vlak ?e Gospoda. vsem ste na uslugo, le nasproti slovenskemu ljudstvu se tudi vi pridružujete — njega zatiralcem in preganjalcem ! In to na gospodarskem podjetju ! ! Koliko preziranja leži v tem ! Kdo je kriv tega ? Menda vsi skupaj : ravnateljstvo, načelnik postaje in oni ki razglašajo vlake. Pa bodi, kdor hoče! Vsem skupaj kličemo: Ako že nimate obzira do izobraženih slovenskih potnikov ki umejo tudi druge jezike, pa imejte ga vsaj do siromašnih priprosti ljudij. Će bi s temi, ki ne znajo druzega, občevali slovenski, to menda vendar ne bi bila še — panslavistiška politika ! Ali nič ne slutite, kako neizmerno odijozno je tako brezob-z rno postopanje nasproti ljudstvu ? Nasproti siromakom, od katerih žuljivih rok tudi železnica vaša vleče lepe dohodke ? Dvojen razlog je torčj, radi katerega bi morali spoštovati ta naš narod in njegov jezik T južna železnica teče tudi po slovenskih tleli in vleče dohodke od slovenskega naroda ! Vsakdo je vreden svojega, a vsakdo je dolžan spoštovati druge! Kazenska razprava v aferi bomb. Dne 22. maja t. 1. pri< ne pred dunajskim porotnim sodiščem kazenska razprava proti Subanu in tovarišem, ki so bili meseca junija minolega leta povodom znane afere z bombami v Trstu aret"vani ter meseca decembra izročeni deželnemu sodišču dunajskemu. Razprava, ki bo, i/.vzevši !e nekaterih toček, javna, bo trajalo devet dni. Obtožbo, glasečo na veleizdajo, motenje javnega mira in zločin pro'.i zakonu o razstreljivih. bo zastopal prvi državni pravnik dvorni svetnik dr. Kleeborn; obtožence bodo branili dr. Maks Neuda dr. Friderik Elbogen in dr. Herman Breitner iz Tr>ta. Brzojavna in telefonska služba Na c. kr. poštnem uredu v Medolinu pri Puli, se je dne 14. t. m. uvedla brzojavna in telefonska služba z omejenim dnevnim redom. Prešernov spomenik v Ljubljani! Rojaki! „Prešernu spomenik v Ljubljani!" ta glas je pred nekimi leti krepko zadonel in se razlegal po vseh pokrajinah slovenskih. To ni bil glas vpijočega v puščavi. Veselo je odmeval v srcih rodoljubnih slovenskih sinov in hčera. Saj je ta glas samo duška dajal iskreni želji, ki jo je že zdavnaj na tihem gojila vsaka verna duša slovenska. Ta želja se nam je izpolnila : čast in hvala vsem, ki so, po svoji zmožnosti, v to pripomogli. Samega sebe časti narod, ko časti in slavi svoje odlične može, ki mu delajo čast pred svetom ; s tem kaže, da jih je vreden. Prešernov spomenik je gotov; slava umetniku, gospodu Zajcu, ki je tako izvrstno izvršil svojo častno na logo. Ko v ces. livarni dunajski zagledaš bronastega moža, oveseli se ti duša : Glejte ga, to je naš Prešeren ! Prešernov spomenik imamo, ali še ne tam, kjer je edino pravog njegovo mesto, v stolici slovenske domovine, v beli Ljub ljani! Tu naj se na najlepšem prostoru, ki ga ima mesto ljubljansko postavi r.a ponosno vzvišeno stalo na ogled domačinu in tujcu. Nemški narod se pripravlja letos sijajno slaviti svojega Schillerja p> vseh delih sveta, koder se glasi nemška govorica. Ravno prav: Nemci Schillerja, Slovenci Prešerna ! Kar je njim njih Schiller, to je nam naš Prešeren, in še več ! Ali v ta namen je potreba še, kakor se mi je dejalo, 20 000 kron. Na noge torej Slovenci in Slovenke ! V Prešernovem imenu vsaj bodimo složni ! X veseljem sezimo vsak v svojo do r.ačo hranilnico, prostorno ali uborno, ter izka-žimo s primernim darom svojo hvaležnost in ljubezen našemu Prešernu! Ne bilo bi nam v čast, ko bi imel spomenik shranjen biti v livarni, mesto da se postavi, kamor je določen. Kjer se slovenska čuje govorica poklaiiajmo mu dari na oltar; gospod in kmet, mladenič in devica, otrok in mati svoj prinesi dar! En duh, en glas! Ves rod slovenski vstani! Prešernov spomenik naj bo v Ljubljani! Josip Stritar. Bella geraut alii! tu feliz Austria nubeNekaj časa sem kar mrgoli italijanskih podanikov po naših pokrajinah, da niti ne govorimo o Trstu samem, kjer se nam tuji Lahi že zde kakor nekako navadna, vsakdanja prikazen, tako, da mislimo, da smo kje v Neapolju. To posebno še, ker se ropi dogajajo po ulicah o belem dnevu. Te dni so zopet prijeli enega v Postojni ki se je brez dela klati! okrog, a je imel pri sebi znesek K 600.—, kar je za navadnega Italijana vsekako veliko denarja. Ta gotovo ni mogel biti delavec! Kaj pa, ko bi se bil dot čni laški „gospod" zanimal za naše generale, ki imajo te dni priti v Postojno ? Morda bi bil rad videl, kako in kje ogleduje naš generalni *>tab svoje ozemlje in pa sosedno mejo ? Sumljivo je to na vsaki način, kajti drugače bi ga avstrijska žandarmerija gotova ne bila prijela, ko je vendar znano, kako svobodo in protekcijo vživajo ltali jani v naši državi da jih imajo nastavljene kakor delavce po vseh eraričnih zgradbah, trdnjavah in ladijedelnicah ! In to ne m jrda avstrijske Lahe. ki itak več ali manje škilijo čez mejo. Ampak prave italijanske podanike. Znani in neredki so slučaji, da je bil med takimi delavci kak jako nadarjen in naobražen delavec, ki si je vsled sVo jega lepega vedenja in porabliivosti kmalo pridobil srca naših inženirjev in so ga pozneje neradi pustili, ko je hotel iti iz službe. Ko pa je bi! onkraj črno žoltih mejnikov se je pa doznalo, da je bil italijanski ženi-oficir, seveda le slučajno ! Tak človek je najbrže le radi tega prišel na Loterijske Številke izžrebane din 1 5 t. m. : L'iic ^ 1 60 iS 8 71 Razne vesti. avstrijsko delat, ker je bil nerv zen in da bilo nikjer. Prevrnila je vse in preiskala si je živce pomiril. Menda bi ne bila kri- j ovsod, a knjige ni našla. Slednjič je spo- vična primera ako rečemo, da smo pri znala da sta jej ona dva tička ukradla n s ravno tako najivni in brezbrižni, kakor knjigo. Prvi je bil namreč prišel kupit je bila Ruska, ko so vedno trdili da se eno znamko za en krajcar v svrho, da Japonska ne bo upala napasti jo in da se vidi, kje da navadno leži knjiga ; potem jej Japonske ni treba bati, ker je šibka, .sta pa prišla oba — eden za drugim — Dandanes pa se vidi, da Japonska, ne le v svrho, da je eden motil prodajalko, a da je bila izvrstno pripravljena že mnogo drugi ukradel knjigo. V knjigi je bilo let, ampak, da si.je tudi znala zagotoviti znamk za 600 kron. simpatije pokrajin, kjer se bijejo bitke, da ____ grejo Japoncem na roko s špijonažo in dejanjski. Kaj pa pri nas? Vlada je vedno skrbela, da je italijanski živelj na meji jak in čil, da ima vse potrebne in nepotrebne šole, da se svobodno razvija in. giblje In če napravi kako malo proti-a vstrijsko demonstracijo smatra se to le za „otročarijo". Mi pa še ljudskih šol nimamo. In če smo Podaniki nemškega cesarstva v inozem- kje razobesili svojo zastavo, je pa že stvu. Po neki v Berolinu priobčeni statistiki država v nevarnosti : Bog pa obvaruj, da živi v ameriških zveznih državah približno bi izvedeli, da se kak dijak uč slovanskih 2 S00.000 nemških podanikov. V drugih jez kov ali ruščine. To je pa že . . . vele- državah po svetu jih je pa nekaj nad en izdaja. Vsaj tako si je to tolmačil nekdaj milijon. V angležki državi (vštevši kolo- nok mandarin imenom : Gots — aj — tank. nije) jih živi 150.000, v A v s t r 0-0 grški Komenski odsek c. kr. kmetij- 120.000, v Švici 112.000, v Rusiji in ruski skega društva v Gorici nam je tlo Poljski 100.000, na Francozkem go.ooo, v poslal nastopni : Poziv! Dne 26. t m. Belgiji 40 000 i t. d. pojde komisija, izvoljena od c. kr. kme- Novo zdravilo za ublazenje bolečin. V ti j skega društva, na Tirolsko nakupit ple- Japonski so odkrili rastlino, čije sok domenili bikov gorenjeinodolskega plemena, luje izredno na ublaženje bolečin. Ta sok ki se porazdele na Krasu v vipavski do- se imenuje „skopolarin * in nadkriljuje s lini in v Brdah. Radi omejeno svote de- svojim čudotvornim delovanjem vsa ^ose-narja pa ne bo možno toliko plemenjakov danja zdravila. Ako se je sok ubrizgnil ' nakupiti, kolikor jih ti kraji potrebujejo v pod kožo, provzročam da bolnik zaspi za smislu novega deželnega zakona za živino- osem do devet ur Ako se ta vest ures-rejo. Zato se pozivljejo občine, kakor po- niči, postane >skopolannin« kmalo vsak-I samični posestniki, ki žele imeti čisto- danje sredstvo v zdravilstvu ter izvrstna ' krvne bike, krave ali telice tega plemena, pomoč na operacijah. Vsa dosedanja sred-naj odpošljejo s komisijo svojega odpo- stva so se morala rabiti jako previdno, slanca, ali pa pooblaste. komisijo, da jim dočim se o tem novem leku govori da ne kupi živino po želji. Vsprejmo se pa na- ostavlja nobene posledice, ročila le onih strank, ki izroče denar pred . odhodom komisije c. kr. kmetijskemu društvu v (iorici, vli pa komenskemu odseku tega društva. Z nakupom telic in krav pridelovali bi lahko doma čistokrvno ple-meno živino, katera bi nesla lepih do- Naznanjamo vsem sorodnikom prihodkov. Zato se posebne boljše posestnike jatfcljem in znancem, da je včeraj, o!> v njih lastno, kakor tudi v občno korist, *»1 ^ rfopolildlie po dolgi bolezni v sla-posebno opozarja. ros ti 00 let umrla naša soproga ozir. Ko nt v ttitlc i odsek r. kr kmetijskemu drttštca mati. >sj»;i r Gorici. * tss Neža Jakiić r°i- Serše. Pogreb l>o jutri v torek od o uir popolndne iz hiše žalosti ulica < eeilia št, 10. Trst, dne 17. aprila 11)05. Ivan Ivan, Rudolf, Frančiška oniožna Maruca soprog sinova hči. Od leta 1895 do leta 1905 so v Ljublj 1 porušili 151 hiš. Zgradjenih je bilo pa ! 378 hiš. V Opatijo je prišlo od r. septembra 1904 do vštetega 12. aprila 1905— '5.194 oseb. Od 6. aprila 1905 do vštetega 12. j aprila 1905 je prirastlo 788 oseb. Dne 12. apr la 1005 je bilo navzočih ,>.038 oseb. Za 600 kron znamk ukradenih • V pritličju hiše št. 42 v ulici Nuova se na-; haja tobakarna gospe Katarine vdove Lahsner. Predsinočnjim ob 8. uri in pol je vstopil v tobakarno neki — okolu 30 leten — čedno oblečen človek ter vkupil eno znamko za en krajcar. Par minut pozneje se je povrnil v tobakarno, tam prižgal cigareto ter zopet odšel. A kmalu za tem je prišel v tobakarno nek drugi človek. Ta je prosil tobakarnarico, naj mu pokaže tobačne doze, ker da bi rad kupil eno. Da mu pokaže doze, je morala gospa Lahsner ven izza svoje mize. Dočim je ta človek izbiral doze in je tobakarnarica stala poleg njega, je pa zopet vstopil v j Sprejemajo Se vsftkovs!.:;.-tobakarno prejšnji človek. Iver je pa v j pO posebnih načrtih, tobakarni malo prostora se je ta poslednji Lisstro^a' orniS: bresplftSao fr&r ustavil prav poleg prodajalne mize in sicer ; ^^ hmsmm LWI r^rm - vilica 1 esa šf 52 A (v !aat li fct i ZALOGA: Piazz* Rosaris (šolsk. r^ ir ^ >2.-i, zn u' bali i.: ? ^ v-v za hrbtom gos: e Lahsner. Vstopivši, je r ta poslednji pazdravil onega, ki je izbiral mmi ta doze, a ni bil še niti 3 minute v tobakarni, ko je zadnji došli dejal prvemu: - 1 „Torej lahko noč, jaz grem domov, da 'obvestim mater!" „Le pojdi, le!" odvrnil mu je kupovale^ doze. Ko je < ni odšel je pa ta izjavil da ne vkupi nobene doze, ker da so predrage, ter je odšel še 011. Pol ure pozneje je prišla v tobakarno neka gospa, ki je hotela vkupiti znamk. I Gospa Lahsner je začela iskati knjigo, v katerej je hranila znamke, a te knjige ni Za velikonočne praznike! Kani greš? (.Irein kupit par čevljev. Svetujem ti, da greš k PIE ROTIT v ulic«) Rihorjjro nasproti pivovarne__VII«* tre porte" . kjer vdobiš obuvalo za m<»>ke. /enske in otroke, tudi vsprejema poprave 111 naročbe po meri na debelo in drobno. Se priporoča svoji:.i rojakom REHAR PETER, lastnik. TOVARNA POHIŠTVA l&NAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 RlSPARMlG 5 MEBLOVAMJE PIJ NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH katalogi brezplačno. ^farodni kolek je vžobiti pri upravi „£5inost"