PKOLETAKEC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATEIJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1985. CaterW m _ m-sttm, Dn. C. IM7. mt Hm pMt mtttm st ChUm—. BL. uka' IS« Act «1 C«Mr*u o« Marck S. UTl CHICAGO 23. ILL., 3. OKTOBRA (October 3), 1945. Published Weck!y st 2801 8. L*wndale Afc. LETO—VOL. XI* INDU8TR1ALNI KONFLIKT je savalovel po deieli skoro čim je bilo vojne s Japonsko konec. Gornje je slika is stavke oljnih delavcev v East Chicagu. Mnogi teh sporov so ie poravnani. Razmere v Italiji vodijo bržkone v civilno vojno KRAVAL V KONSULTI. - UUDJE SKRILI OROŽJE. MONARHISTI SPET DOBRO ORGANIZIRANI. -"MIR IN RED" ODVISEN OD ZAVEZNIKOV. -ARISTOKRACIJA IN HIERARHIJA V ZVEZI Leigh VVhite poroča iz Rima,! je smatrana za največjo ljudsko da je mnogo ljudi v Italiji pre- stranko v Italiji. Teoretično je pričanih, da čim se umakne an- ona za preobrat na demokrati-gleška in ameriška armada, je cen način, toda razmere v Ita-civilna vojna neizogibna. ; liji so take, da nihče ne ve, kdaj se tu in tam dogode izgredi in pa kdaj bo med maso v sploš- MNOGI AMERIŠKI OKUPATORJI BOU ZA STARI RED KOT ZA DEMOKRACIJO Iz Avstrije, Nemčije, Italije itd. prihajajo od začetka okupacije poročila, da se mnogi naši višji častniki in pa ameriški ter angleški člani zavez-niške vojaške vlade družijo najrajše z bivšimi fašisti in drugimi imovitimi reakcionarji. Ljudstvo tam se temu čudi, ker smo mu v vojni pravili, da se borimo za odpravo fašizma in za zgraditev demokracije. Napredni ameriški žurnalisti so svarili proti tej čudni vlogi naših oblastnikov v okupiranih krajih, pa so naleteli večinoma na gluha ušesa. V kongresu se ni^hč^kajSorida oalasrl pcoti temu podpiranju starJh privilegljev^Vokupira^ih krajih in tudi javnost je ostala brezbrižna. A ^ttčno se je le primerilo, da se je dregnilo v to stan/e. In kriv tega je general Pafton. Kritiki so ga prijemali, da prote-žira na Bavarskem notorične naciie in sploh da podpira v bavarski civilni upravi najreakcionar-nejše kroge. Odgovoril jim je, da on ne razume boja proti nacijem tako, da bi bilo treba vse iztrebiti iz odgovornih služb. Jako se je začela javnost le zanimati za početje ameriške okupacijske oblasti. Na Bavarskem je pod protežijo omenjenega generala pomagala v sedlo najbolj zagrizenim sovražnikom civilnih svobodščin in socialnih pravic... Nič boljše ni v tistem delu Avstrije, ki je pod ameriško okupacijsko oblastjo. Izjava, ki jo je podal v prid nacijev general Patton, je bila škandal in zavezniški vrhovni poveljnik v Evropi general Eisenhower ga je pozval na zagovor. Ampak situacije to ne bo dosti predru-gačilo. Od angleških aristokratskih častnikov in konservativnih ameriških poveljnikov in uradnikov pač ne moremo pričakovati, da bi podpirali levičarske stranke v Evropi. Dogaja se baš obratno. To vidimo v Grčiji, v Italiji, in kot že rečeno na Bavarskem itd. A kjer pa so prevzele oblast levičarske stranke, pa naša in agleška vlada zahtevati, da se morajo "demokratizirati". In Američani nič ne skrivajo, da jim je razkosavanje veleposestev in delitev zemlje med kmete jako neljubo. Ako doma niso za socializem, je naravno, da tudi v svojih službah v Evropi in v Aziji ne bodo delovali zanj. Cene življenskih potrebščin se "znižale44 0 . 4%! Ena izmed "veselih" novic v minulem tednu je bilo poročilo delavskega departmenta o znižanju cen življenskih potrebščin od julija do sedaj za štiri stotinke enega centa. Ker je to znižanje tako malenkostno, je naravno da gospodinje o tem nič ne vedo. Isto poročilo pravi, da so sc cene življenskih potrebščin dvignile V zadnjih štirih letih, do letošnjega julija, 31 odstotkov. Cene živilom so se dvignile od Sovjetska vnanja politika stremi po razumevanju GLAVNA OVIRA SPOROM V VELIKI TROJICI JE, KER NE POVEDO TOČNO SVOJIH NAMENOV. MOLOTOV DOBRO BARANTA. - DARDANELE ŠE PRIDEJO NA DNEVNI REDf ENAKO TRST m vziupeio. lil III Dežeia je bila v vojni hudo Indokitaiska v naporih, da se bi tepena, njen ponos je splahnel 1 1 ko n"Uit" krajih*veliko na vseh osvobila tujega imperializma Okupacija ho dolgotrajna Posebno v strahu pred ljud-, vzki ,Q stvom so industrialci, veliki zemljiški posestniki in drugi privilegirani sloji. Vsi ti žele, da zavezniška armada ostane v Italiji, ker le ona bo v stanju vz-državati red in mir. Naobratno Proti zaveznikom bi bilo brž- Francija je Indokitajsko Iz-pa italijansko delavstvo sma-Ikone veliko srda, ako bi ljud- gubila čim je japonska armada tra, da ni zavezniške armade v stv0 ne bilo tako zelo odvisno navalila proti Burmi in na dru-Italiji več treba in da je naj- od njih. UNRRA dovaža veliko ge angleške posesti. Indokitaj-boljše. da odide. Deželo bo po- hrane in drugih potrebščin in ske ne bi mogla braniti, ker je tem laglje stabilizirati in jo italijanska industrija je odvis- ■ bila poražena in tako so jo do-spraviti v normalne toke. Toda na od surovin iz tujih dežel, se- bili v posest Japonci brez boja. ako bodo zavezniki poslušali daj v glavnem od Velike Brita-; A sedaj, ko so morali Japon- nije in Zed. držav. Ampak vzelo ci zapustiti vse priropane kra-bo dolgo, predno pride italijan-, je, so Indokitajci smatrali, da "Pravda" v Moskvi je ostro svobodna in enakopravna v dru-zavrnila vse one, ki trdijo, da žbi združenih narodov. Toda poje sovjetska vlada največ kri- stalo je očitno, da nameravajo i -a • va' da ne pride v veliki trojici vse tiste vlade, ki imajo kolo-avgusta 1939 pa do letoiajega do zaslopnosti Sovjetska nije, nadaljevati v njih po sta-avgusta 50 odstotkov, obleka se ylada yse lake QČitke ^ločno rih načinih. Zato se ljudstvo In- zavrača, pravi "Pravda" in po- dokitajske brani, da bi prišlo udarja, da je Rusija iskreno po- zopet pod francosko peto. In kazala, da želi mir in sodelova- upirajo se ljudstva drugih kolo- nje v Evropi in povsod po svetu. nij. .. , Ko je prišlo na konferenci Pomanjkanje zaupanja j vnanjih ministrov na dnevni Kolonec VValter Lippmann, ki red šanje miru z Italijo in Tu niso vštete razne druge velja za dobrega poznavalca njenih kolonij> ^ Angleži rekli, podražitve, ki'so se dvignile nad vnanje politike posameznih de- da IuHja kolonij ne ^ dobila 50 odstotkov. N. pr. vstopnice v zel. pravi, da so bile nesoglasij nazaj R da naj idejQ y na konferenci vnanjih mini- varstvo ene izmed zavezniških strov velike petonce v Londonu deže, y tem slu-aju ^ An_ vse vlade krive, ker druga dru-i ker j da ^ šlo med Mo- cJ" ? tičeio Sredozem- dal predsedniku Trumanu, da fotovom Bevinom in Bvmesom z?devah' kl se ^ ? i J; __, . r^ati loiovom, oevinom in ovrne^om skega morja in dežel ob njemu. gre Franciji silno slabo in rešiti yse gladko> pan&š t je Nikgpr i ^ ^^ jo je pač še vedno imperialističen in zemJsko mor^c mon j Angle- zvaznih tokih) le s pomočjo ve- kapitalističen in vsled tega se žev in da ^orajo le oni imeti likega ameriškega posojila. inleresi mpJ posameznimi deže- y Sredozemlju vse strategične Vprašal je za nad milijardo kre- iamj križajo kakor so se. točke dita, a dobil ga je le v vsoti Na konferenci v San Franci- monarhiste, bogataše in hierarhijo, bodo armado v Italiji še ska ekonomija spet v red. To so dobili priložnost za osvobodi-velja več ali manj pravzaprav' tev tudi izpod Francije in si za vse dežele v Evropi. ustanovili provizorično vlado. s tVla s" po ni oč jo* u si j e' k om uni - Poskus s posvetovalno zbornico Napadliso francoske posadke in 4 • wv»it* ni te . ..........francoske uradnike, toda vmes stična revolucija. VVhite pise, pomirjene političnega oz- dolgo držali. Ti krogi trdijo, da čim bi zavezniška armada odšla, bi na da so mnogi bogati Italijani tako prepričani, da se dogodi, da skusajo svojo imovino spremeniti v tuje valute in da jo prodajajo najrajše Američanom in Angležem. Namen je dvojen. Prvič, da dobe tujo valuto, in drugič ker se nadejajo, da čim-večje bodo ameriške in angleške vloge v Italiji, bolj bodo na straži proti komunistom. Mnogo tajnih organizacij Vsled negotovosti, ki vlada v Italiji, se razni interesi pripravljajo na možen spopad in tako je nastalo tajno oboroževanje, v katerem baje vsi tekmujejo. Zavezniki so takoj po umiku Nem cev iz severne Italije zahtevali od partizanov in drugih prebivalcev. da jim morajo izročiti vse orožje, toda so ga veliko skrili. White poroča, da so za možen spopad monarhisti najboljše organizirani. Njihove oborožene celice tvorijo bivši častniki in sinovi plemenitašev. Na deželi se ustanavljajo oborožene celice med konservativnimi kmeti. Na čelu tega gibanja so vaški župniki. Vloga socialistov račja je sedanja vlada poskusila s posvetovalno zbornico ali "konsulto", v katero je imenovala nad štiri sto članov; zastopane so vse stranke in tudi plemstvo. Ta konzulta ima pra- so posegli Angleži in udarili po upornikih. Med tem se žuri v Indokitajsko nova francoska armada. Francija je vzela Indokitajsko za svoj protektorat v drugi vico le debatirati in dajati vla- j™1"™' devetnajstega stoletja, di nasvete, nima pa moči spre J* V .VOJn' s ".tajsko. In-iemati Dostav To pravico bo dokltaiska Je zvc™ Pctlh kra" Le. šelJTnovi parlament, ki bo K^^SJ £ milj in ima štiriindvajset milijonov prebivalcev, med njimi 40 izvoljen bržkone v novembru. V otvoritvenem govoru dne (Konec na 3. strani.) pina je s pomočjo orožja vladala 24 milijonov ljudi. Franciji je veliko na tem, da to veliko deželo dobi nazaj, todt. vsled sedanje revolte prod nji ji morejo pomagati le Angleži, kar so storili. V normalnih časih izvaža In-dokitajska veliko riža, gumija, premog najboljše kakovosti, kositer in razne druge rude. Izgleda, da za kolonijalna ljudstva ne bo še tako kmalu zasijala doba svobode. 650 milijonov dolarjev. Niti to ni malo, ako se Francije ne bo s scu je Molotov govoril med dru- Odloženo vprašanje gim o kolonijah in izrazil nado. Iz tega razloga hoče Rusija tem preveč obremenilo, namreč, da prjde čimprej čas, ko bodo kontrolo nad Dardanelami, da da bi se vsled teh obligacij mo- kolonijalna ljudstva postala' (Konec na 3. strani.) rala zavzeti igrati protiljudsko j - politiko bodisi na gospodarskem ali na političnem polju. Tudi Jugoslavija se pripravlja na volitve Vlada v Beogradu zelo deluje, da se volitve v ustavodajno skupščino v Jugoslaviji čimprej izvrše. Določila jih je na 11. novembra. Poleg domovinske fronte je bilo dovoljeno posta- CMa bo podriavila j ^STJ filmsko industrijo mnogi vnanji reporterji menijo, Cehi, ki so imeli izmed slo- da voiitve v Jugoslaviji ne bodo vanskih narodov pred to vojno demokratične, kot namreč vo- poleg Rusije najbolj razvito ]i]ne boje razumemo v Zed. dr- filmsko obrt so sedaj sklenili, da v bodoče ne bo več privatna posest, ampak bo podržavljena in spadala v delokrog naučnega ministrstva. Prav tako bo v področju države. prejemanje ameriških in žavah. Je pa možno da bodo jugoslovanske volitve vzlic temu svobodno izvršene in da bo ljudstvo izreklo svojo voljo brez strahu pred policijsko oblastjo. Proletarec sluši edino delavcem tisoč Francozov. In ta mala sku- čehoslovaških kinoteatrih. drugih filmov za predvajanja v ta njihovim bojem sa pravice. V ma meno ne pričakuje drugega kot da Čemu strah pred načrti za odpravo brezposelnosti? V razpravi o predlogi za pre-preČenje brezposelnosti je senator Taft iz Ohia dejal, da bi to pomenilo <"nniX* t KrJti Hoovrovc čase. ko je gledala \lada pride k zaposljevanju lju- . a t «»irl„ , ^ . . , ,dl na P™«* -ko privatna Pariteta .zza vsakega ogla, službe iskati namesto da bi ime- podvzetja ne bi zmogla naloge namesto nje so nastajali II pravico do njih. In tedaj hi vlada začela poma | "Hoovervilli". CEMU DOPUŠČATI NADALJEVANJE FAŠIZMA V ŠPANIJI? Predsednik angleike delavske stranke Harold J. Laski je v svojem govoru dne 24. sept. dejal, da je ie skrajni čas, da angleška in ameriška vlada uma-kneti priznanje fašističnemu režimu v Španiji in pomagata španskim republikancem, da popravimo krivico, ki jim je bila storjena vsled zavezniške "nevtralnosti" v civilni vojni. Ob enem je Angleže in Američane svaril, da bi ne bila nadomestitev diktatorja Franka z donom Juanom, ki bi rad prišel v Madrid za kralja, nobena rešitev za Španijo. Kritiziral je Vatikan, ker si prizadeva uriniti Juana nazaj na španski prestol in lahko bi bil dodal, da tudi veliko "odličnih" Angležev in Američanov deluje za obnovitev monarhije, špansko republiko so gledali zelo nesimpatično, ker so se bali, da se pomika v socializem, klerikalizem po svetu pa jo je napadal in pomagal v civilni vojni fašistom kolikor je največ mogel. Ameriška vlada je v minulih tednih sicer parkrat povedala, da ji Franko ni ljub in slično pravijo sedaj v Londonu. Režim falange je torej obsojen a išče si naslednika, ki bi obdržal fašizem v Španiji • pod kako drugo znamko. Klerikalizma v Španiji je republike strah, pa si prizadeva rešiti svojo kožo s propagiranjem povratka v "ustavno monarhijo/' Don Juan jim pomaga z izjavami, da ako se vrne na prestol, stori to le pod pogojem, da se Frankov režim nadomesti z "demokratično" vlado. Govori celo o "štirih svobodščinah", a kaj pomenijo, o tem nima niti pojma. Ako bi Amerika in Anglija hotela na fašizem v Španiji pritisniti politično in gospodarsko, bi bil že padel takrat kot se je sesul v Nemčiji in v Italiji. Vzrok, da se tak pritisk ni izvršil, je, ker se kapitalizem boji, da ako dobe vlado republikanci, bodo Španijo spremenili v socialistično republiko. \ PROLETAREC UST ZA INTERESE DRAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. I •daj« JnftjievaBika D«latika Tiik«*u Druib«, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenib drtavnn za celo leto #3.*i; aa (miI leU $1.16. sa četrt leU $1.00. Inoumatvo:, sa celo leto $3.50; sa pol let« $2 00. Val rokopisi in oglasi morajo biti v naSvin uradu iiaj|H>in«j« »lu pondcljk« popoldne sa priobtitev v številki tekočega U d na. P R O L E TA R E C Published every Wedn«sday by tbe Jugoslav Workmen'a Publinhing Co., In«. Establiahed 190«. Editor_________________ Busineu Manager_____ _______Frank ZaiU .Charles Pogorelec 8UBSCEIPT10N RATES: In it« d States: On« Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries. On« Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23. ILL Tel ep h one: ROCKWELL 2864 Obračunavanje z reakcijo v vseh evropskih deželah Partizanska gibanja v balkanskih deželah že v času vojne, podtalna borba v Franciji proti nacijskim okupatorjem in Vichy-ju, zmaga delavske stranke v Angliji, val levičarskega gibanja v Italiji, delitev zemlje veleposestnikov med kmete na Madžarskem, Poljskem in v Nemčiji v ruski okupacijski zoni, volitve v okrajne odobore v Franciji, ki so se vršile 23. septembra, napredovanje levičarskih skupin v Belgiji, vztrajnost Rennerjeve vlade v Avstriji, pospravljanje z reakcijo v Jugoslaviji in drugje je dokaz, da se Evropa otresa starega reda in si išče pot v boljše življenje. Težka ji bo. Kajti kot je dejal neki madžarski socialist ameriškemu časnikarju Fodorju — nesreča je, da so ljudstva za socializacijo le takrat, ko so v največji bedi. in ko nimajo sociali-zirati ničesar drugega kot bankrotirane države, ničvreden denar (inflacijo) in splošno revščino. Ko se taka ljudstva v svoji obupni uri pomaknejo v levičar-stvo in dobe nove vlade, pričakujejo od njih hipoma čudežav. Ker jih ni, pa začno tarnati, da je bilo pod Mussolinijem boljše, pod Hitlerjem se je dobro živelo, m ako hočemo poseči še dalj nazaj, so se mnogi v Avstriji pritoževali, da je škoda, ker je propadla. Kajti pod Franc-Jožefom ni bilo slabo, kakor je bilo potem pod Petrom, nato pod Aleksandrom in še hujše pozneje. A vendar — za reakcionarje pa tudi »taki ljudje vseeno več ne volijo. Vsled svoji plidki izobrazbi podzavestno čutijo, da so le stari režimi krivi njihove nesreče in da je treba poskusiti s čem drugim, v tem slučaju s takim gibanjem, ki deluje v dobrobit vseh ljudi. Plemstvo se ni obneslo. Kapitalizem je še močno na površju samo v Zed. državah, drugod pa ga le še umetno vzdržujejo. In s silo. Evropa se je torej odločila za socializem. Toda imela bo še silnih naporov, predno se bo v stanju otresti utež starega reda. Zmaga delavstva v Angliji še ne pomeni, da je s tem kapitalizem v nji izginil, ker je tudi pod delavsko vlado še prav tako prevla-dajoč faktor nad vsem sistemom Velike Britanije, kakor je bil pod Churchillom. In tudi v Franciji ni drugače. Bolj drastično so se lotile dela za socialni preobrat tako-zvane zaostale dežele, n. pr. Jugoslavija. Madžarska. Rumunija, Bolgarija in Poljska. In pa kot že omenjeno, stranke v tistem delu Nemčije, ki je pod okupacijo sovjetske armade. Ameriški vladni krogi pravijo, da se vrši ta proces v njih vse preveč nedemokratično. Niti ne odobravajo, da se veleposestnikom v Nemčiji zemljo šiloma jemlje ter se jo razdeljuje kmetom. Tudi Tiad podržavljenjem industrije in rudnikov na Balkanu :n na Poljskem se hudujejo. A hočeš nočeš, primitivne deželo kot so, ako bodo vedno tlačanile le veleposestnikom, pa kapitalu v Londonu, Nevv Yorku, v Parizu, v Švici — in prej so mu tudi v Berlinu in v Rimu — bodo zmerom v revščini. Ljudstva teh dežel so se odločila za odpravo starega reda, čeprav morda niti z daleč «e razumejo, kaj je socializem. Ampak večnega tlačanstva so se toliko naveličala, da hočejo pretežni del tega. kar pridelajo in zaslužijo, zase. Tako se Evropa pomika v socializem, in ni je sile, ki bi ji mogla ustaviti ta proces. Lahko pa ji nagaja. Reakciji je še možno povzročiti civilne vojne. Tudi okupacijska armada, n. pr. v Nemčji, lahko dela naravnemu razvoju velike težave. Ampak socialni preobrat je v teku in ničesar ga nc bo moglo zajeziti. NA JAPONSKEM je ljudstvo aivelo ne samo od svojega dela, ampak tudi ua račun plenjenja v pod jartnljenih deželah. Tega je sedaj konec in tako »o tudi v inikadovetn cesarstvu nastale krušne proceaije Ljudje čakajo pred prodajalnami iiveša in pred resi U v racijami, da si dobe hrane, ki jo morajo v sedanjih okolščinah izredno drago plačati. KOMENTARJI ............................................ i n*»**» KATKA ZUPANČIČ: IVERI Čemu napačni vtisi naših vojakov, ki so nastanjeni v Nemčiji? Ameriški vojaki se baje med Nemci počutijo veliko boljše kot pa celo med Angleži. Saj tako dokazujejo njihna priobčena pisma. In je tudi prav verjetno, da so v svojih izvajanjih povsem iskreni. "Nemci so nam po oliki, v vedenju, v manirah in v delu, pa v hrani, snagi in v občevanju bolj sorodni kot katerikoli drugi ljudje v Evropi," pripovedujejo pisma. Zelo zredčeni stavki v istih pismih (namreč zredčeni v uredništvih) pa vendar ohranijo bistvo v njih, ki poudarja, da je v Angliji manj snage in lepih manir kakor v Nemčiji, da so Fran cozi neprijazni, in da čistoča med njimi ni to kar je v Nemčiji, da je v Italiji snaga znana samo v imovitih družinah, da so ljudje v jugovzhodni Evropi (na Madžarskem in na Balkanu) zelo primitivni in sploh, da so ti naši fantje izprevideli v skušnjah, da so Nemci res najbolj vzvišen narod. To je razumljivo. Nemci so v tej deželi bili važen faktor in upoštevani. Sploh so oni v zgodovini Zed. držav za Angleži najvažnejša narodnostna skupina. Nemci so bili na polju industrializacije med prvimi, (>a i v kulturnih panogah so se žurili in ob enem imeli v Evropi vsled teh naporov največ priložnosti, da so si dvignili življenski standard ne samo s svojim delom, ampak posebno na stroftke ljudstev, ki so jih primorali delati za njihen blagor. To dejstvo je bilo še posebno očitno, od kar je Hitler zagospodoval nad Evropo. Vsa ljudstva, od Sredozemskega morja. Pereča vprašanja Pridejo dnevi, ko bi se človek najrajši nekam zaprl, ali se kakor školjka trdno zaklopil, da ne bi čital. ne slišal in videl nič, dokler se razna, druga na drugo zvrhunčena pereča vprašanja ne rešijo tako ali tako. Iz perečih vprašanj se namreč prav rade razvijejo krize, ki pa niso vselej neizogibne. Narobe. Mnogokdaj so nalašč u-stvarjene. ali vsaj umetno pod-netene iz edinega namena, da obrnejo pozornost ljudskih množic nase. medtem ko se za njimi razpleta nevarna, tajna igra. Saj ste že slišali o ciganih, ki so lovili po vrtu glasno koko* dajskajoče kokoši ter tako zvabili za seboj vso kmetovo družino. Medtem pa je iz hleva izginil konj ... Na milijone in milijone delavcev se trese za svoj kruh — pa so politiki po vsej sili hoteli obesiti na veliki zvon afero Pearl Harborja. kakor da je ta za ta čas najpoglavitnejša in najnujnejša zadeva. Preden bo mogoče tovarne in tovarniške delavnice preurediti, da bodo zopet mogle proizvajati potrebščine za civilno prebivalstvo, bo poteklo morda nekaj mesecev. To pomeni veliko luknjo za delavske družine, čijih obstanek zavisi od rednega tedenskega zaslužka. Tedenskih petindvajset dolarjev brezposelnost-ne odškodnine skozi pol leta bi to nepreprečljivo luknjo vsaj za silo zamašilo. Toda, ali slišite protestni hrum in šum? Štediti je treba, štediti, štediti! Potuha bi bila to in razvada! Delavci bi se pomehkužili in po-lenili! — Tako kriče tisti, ki jim je petindvajset dolarjev manj, kakor je tebi ali meni en kvo-der. — "Vesela novica za vas — dekleta in žene! Težko pričakovani "two-way streteh" stezniki bodo kmalu zopet na trgu! Yes-sereee! Takisto tudi nogavice iz nylona ..."' Pa sem oni dan prebredla tri downtownske veletrgovine iščoč spodnje obleke za mojoga dolgina Japeta "Extra length? Maybe next year. . ." Nazadnje se mi je le posrečilo, da sem dobila neko preležano od pomikanja že povaljano in zaprašeno reč, vendar prave velikosti. Ali ko sem jo doma preprala, se je vskočila toliko, da bo i moj dru-že imel two-way steznik ... Kako bo zlezel vanj, ne vem. Izdelki iz elastike in nylona so namreč bili in bodo spet zla- ta jama za dobičkarje, medtem ko so jim za vsakdanjo uporabo prepotrebne parafarnalije iz bombaževine veliko manj dobi-čkanosne. Zato je tudi pričakovati, da bodo vkljub razdrtim in razri-tim cestam imeli kaj kmalu na prodaj avtomobile najnovejšega modela, medtem ko bodo nove sirkove metle še zmerom kopija slabih metel iz tesnih vojnih dni. Ti zadnji primeri so konec konca malenkostni. Vendar človeka dražijo tem bolj, ker so nekakšen kazalec tudi za ostali razvoj. Težko je poslušati na primer vesele vesti" o steznikih, o maslu in sladki smetani, ko gre stotisočem bosim, golim in sestradanim balkanskim siromakom zima naproti. Težko je poslušati napovedi o "mirni in jasni" bodočnosti, ko postaja vsak dan jasnejše le dejstvo, da si mir ustvarjajoči državniki prav pridno mečejo polena pod noge in da so ta polena sleherni dan večje grče. Konture na steno namala-nega komunističnega hudiča se iz minule predvojne dobe še poznajo. Treba jih je le po stari sledi nanovo začrtati ter nanovo pordečiti, zlasti je treba zdalj-šati rogove in rep. Tik poleg tega strašila pa je treba naslikati z angelskim sijajem obkrožene podobe raznih "skoz in skoz z demokracijo prežetih" Jurjev, in Petrov, in Juanov, in Otonov kakopak Kaj bogata in edi-rib možna izbira za balkanska ljudstva, ki za kakšno ljudovla-do seveda niso zrela ... Zadnje čase je največ tarnanja o pomanjkanju v Italiji. O pomanjkanju v Jugoslaviji se sliši malo ali pa nič. Po mnenju nekaterih, posebno tistih modrijanov, je stradanje zdravo, kajti sestradanec postane voljan in mehak. Svetopisemski Ezav bi svojega prvenstva ne bil prodal za skledo leče, ako ne bi bil lačen ... Nekaj drobiža Chicago, III. — Statistično je dokazano, da je konjski zarod v minuli vojni nazadoval. Ali ste vsled tega v mesnicah opazili kaj razlike? N. pr. v goveji pečenki? Po vsem svetu manjka živeža Ampak občani demokratičnih dežel imajo na razpolago duševne hrane kolikor jo hočejo. A mesnin pa še vedno ne. Tu je dokaz, da gre na stotine milijonov dolarjev v propagandi v meglo. Največji strah povprečnega Japonca je — "komunizem". Tako poroča iz Tokia v čikaški Tribuni Donald Starr. Ampak ker je Japonska sedaj pod našim pokroviteljstvom in ker naš vrhovni poveljnik na Ja-ionskem MacArthur ne velja za "sopotnika", jc strah Japoncev. če ga Donald Starr pravilno razlaga, neupravičen. Je pa možno, da se bodo "povprečni" Japonci premislili, ko bpdo iz* prevideli, da je v njihnem narodnem gospodarstvu treba sprememb. Reci ji "socializem" ali 'komunizem", potrebne bodo. Hrvatski prvaki v Ameriki ne delajo prav, ker se ne morejo usoglasiti. Hrvatsko narodno viječe je zašlo v razkol v času, ko bi moralo biti najbolj enotno. Kajti čemu igrati v roke Fo- podpirata te napore, češ, da ne želita komunistične vlado v Španiji, Vatikanski državni od delek je dne 27. septembra zanikal Lattkijevo trditev. Ceš, da se sveta stolica v notranje zadeve Španije ne umešava. Laski ve nasprotno. In ker ve, ni udaril samo po Vatikanu, am pak tudi po angleških in ameriških vladnih krogih, ki so največ krivi, da so s svojo "nevtralnostjo" pomagali mesarju generalu Francu v vlado in pa Mussoliniju in Hitlerju, da sta izvršila v španski civilni vojni svoje prve vaje z novimi letali ler drugimi bojnimi sredstvi. "Domobranci" v Sloveniji so bili prav2aprav na zavezniški "strani", čeprav so se borili s Hitlerjem in Mussolinijetn vred proti partizanom Saj tako je razvidno iz člankov v Ameriški domovini. N. pr., uvodnik v iz-sept. ugotavlja tiču, Petru in njuni žlahti? Gospod Gabrovšek in tovariši daji z dne 25. mešajo s svojimi članki v Ame- med drugim: riški domovini pamet le nekate- osvobodilni fronti je šlo od rim ljudem. Razgaljanja, da sta Vftefa početka za oblast komuni-lahko dva človeka komunistič- ima \jen €uj ni bilo osvobojenje na in fašistična agenta ob enem, od Italijanov ali Nemcev, ampak ni nikakršna novica. Ali misli- ustvaritev sovjetske Slovenije, te, da se tudi "intelligence Ko slišmo o takih slučajih (par-service" zvezne vlade ne poslu- tisanskih zlobnih del), potem ra žuje sličnih zvijač? To je sta- »umemo, da večina naroda, zlasti rodavna igra. In bo taka ostala,! !, Uv , i • , , , . • , „ i ko Osvobodilno fronto. Mi tu v -dokler bodo vlaoe imele v slu- Amerik. v|-e|| lf s4r^ne zbi vec spijonov in agentov Iaku|bne iRre dicif5irane iz Mo-provokatorjev, kot pa poštenih ?kve narod Um, _ pa jr <.uli, iat državnikov. videl. Zato se je organlzral v va- Proletarec je od vsega začet-j ške straže in domobrance ler ris-ka osiščnega napada na Jugo- kiral, da ga njegovi sovražniki ko-slavijo svaril pred propagando, munisti razglase kot nasprotnika ki ima svoj glavni stan v Rimu. I zaveznikov. V idimo, da tudi z*vez- Ali ne bi bilo za zvezno vlado čas. da s tako politiko hipoma Pifje v pravem posebno takrat, pospravi. jt0 je i j udi urgiral, da naj patru v Ambrožiču in njegovi zvezi slo- Pravijo. da ima atom v sebi venskih župnij ne pošiljajo de-nad 90 različnih snovi Ako jih narja za -takojšnjo pomoč", uprežeš in razstreliš, ti dajo za Kajti lista takojšnja pomoč je hip ogromno silo. Veščaki pra- bila podpora onim. ki so se udi-vijo. da se jim je dosedaj posre- njaji osjšču in se hodili klanjati svetilna točka, ampak v prej ei-čilo razdvojiti samo eno snov.'sedaj Musoliniju in nato Hit- tiranih stavkih se nc gre radi Cestokrat sem razmišljal, kaj ierju opozicije, ampak le o tem. da je glavni vzrok, da niti dva so- Denar pomeni denar le, kjer je osvobodilna fropta komuni- moreš kaj kupiti z njim. Neka, stična ustanova, ki bi jo bilo naša znanka iz Pariza piše svoji1 treba zadušiti, in pa da je za-sorodnici v Chicagu. da ji ni veznikom že žal. ker je niso za-njenih dvajset dolarjev, ki jih niki niso razumeli, kaj se dodi za kutinami takoimenoranega osvobodilnega gibanja ali pa niso hoteli videti, kaj dela komunizem. Danes so razočarani nad komunistično Jugoslavijo ..." Opozicija je v demokraciji druga v socialističnem klubu ne mislita enako Morda je tudi v tem kaj atomske bombe? Ali ni Kari Marks bil med pr- ji jc poslala, nič zaleglo. "Poš-vimi, ki si je okrog sebe zbral 1J i nam rajše potrebščin, n. pr. na tisoče strokovnjakov, da vr- usnje za podplate," je rekla, žejo .v svet atomsko bombo v »ker tu sem dal« zanje vseh dvaj- obliki nauka socialne revolucije? JL Marks kajpada ni imel na razpolago dve milijardi dolarjev, kakor jih je imel pokojni Roosevelt za svoje eksperimente, ampak je tudi brez njih pretresal svet in s tem še nadaljuje. V blagor človeštva je več storil, kot pa vsi veščaki, s svojimi mi-lijardnimi izdatki vred. Mogoče ste čitali o obravnavi v Urbani, kjer je glavni stan illinoiske državne univerze, glede vprašanja prisilnega vero-nauka v državnih šolah. Mnogi so mnenja, da ta zločinski naval na mladino izvira predvsem iz klerikalno vzgojenih učiteljic, ki so si dobile službe v ljudskih šolah, pa v njih nadaljujejo nauke v podpiranje katekizma. Ampak nekaj so klerikalci set tvojih dolarjev. Dolarji tam se namreč spremene v nič, ker jih je treba najprvq izmenjati v franke po uradilem kurzu. davili ob pravem času. Dalje ves tisti članek v Ameriški domovini, kot vsi slični njeni u-vodniki, nič ne razgraja proti fašizmu, in ga sploh ne omenja, kar je razumljivo. Kajti domobranci so bili oddelek fašistične oborožene sile. Sedaj skušajo to poglavje zakriti s trditvijo, Ha V Jugoslavijo se sedaj lahko sc jim je šlo proti komunizmu, pošilja pakete do 11 funtov te- a baš s tem so prišli v zadrego, žke. Te vrste pošiljatve tam za- j Kajti čeprav lahko tu pa tam ležejo. Denar ne bi. ker nava- pritaknejo tudi komuniste v nc-den človek ga ima premalo, da čedne intrige, svojih pa se ni-bi si mogel z njim kaj prida po- kakor ne bodo mogli oprati. Za-mgaati. Ce je treba za funt tega to je njihno edino upanje — ali onega plačati dvajset dolar-1 tretja svetovna vojna, ki bi ime- jev, dočim v Zed. državah dobiš isto blago recimo en dolar, potem si lahko predstavite, kakšno je pomanjkanje v Evropi, kaj je resničen "black market in kaj je inflacija. Frančiška Tič iz Rodice tik Domžal, ki je bila v koncentracijskem taboru na Bavarskem, piše, da se je s pomočjo ameriških osvoboditeljev srečno vrnila na svoj dom, in da je tudi ___________ njen sin Miha. ki je bil v pro- pri tem le pozabiff. Z usiljeva- j sluli nacijski morilni kempi Da- njem verske vzgoje v državne Angleške neveste v skrbeh «ole 50 priznali, da so s svoiimi Ameriški vojaki imajo v An-( privatnimi cerkvenimi zavodi gliji veliko nevest, a naša oblast ^ s,abo uspeli. jim ne gre nič kaj na roko, da jih bi dobili v to deželo. Tiste, ki so se poročile z imovitimi fanti, si še nekako pomagajo sem, a jih vožnja stane*od petsto dolarjev naprej. Mnoge plačajo okrog $900. Ako vam je naročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej! vsa ob Baltiku — pa i nevtralne dežele so morale delati za blagostanje nemškega življenskega prostora, ki se je širil in dvigal kakor testo. "Tisti, ki pripovedujejo, kako vse vzorno je na Nemškem, kako so ljudje tam zdravi ln snažni, pozabljajo, da so za ta svoj življenski nivo zlorabljali vso Evropo," je dejala v svojem predavanju dne 24. septembra v Chicagu kongresnica Emily Taft Douglas , ko se je vrnila s konference UNRRA v Londonu. "Seveda so Nemci bolj rdečelični in rejeni," je rekla, "ampak saj so pobrali v svoje dobro vs$ kar je bilo užitnega v Evropi, in poleg tega rude, blago, in pa ljudi, da so sužnjili zanje." 2e pred vojno so se naciji bahali, da bo njihen vzvišeni zarod postal tako plemenit fizično in duševno, da bodo vsi drugi narodi v Evropi v primeri z njim kakor senca. Dasi so Nemci v vojni propadli, to prerokovanje se jim je vendar prilično izpolnilo. Sele prihodnjo zimo bo tudi Nemčija stradala, ampak ne toliko kot stradajo že nad šest let Poljaki, Jugoslovani, Francozi, Grki in drugi narodi, ki so bili žrtev požreinosti Hitlerjevega nacizma. * Zaposlujejo tudi javno šolstvo sebi v Korist, čeprav ustava pravi, da je tu cerkev ločena od države. Priče so bile zasliševane tako, da se je zdelo, kot da je to obravnava le proti bogotajcem (ateistom), ne pa o vprašanju, ali naj se ljudsko šolstvo, ki je po ustavi ločeno od cerkve, upo-sli v prid religij. Ena izmed glavnih prič je rekla, da so svetopisemske zgodbe zgolj pravljice in da je škoda vsakega centa, ki se ga bi chau, prišel nazaj. Njeno prvo pismo o svoboditvi i^ jeth^jte-ga logarja je bilo priobčeno v Proletarcu. Poslal ga je zanjo ameriški vojak. Sedaj poroča, da je poslala o svojih skušnjah in pa kako so jo naciji izgnali z doma v logar, še par pisem, pa ni pisec te kolone nobenega prejel. So pač slabe poštne zveze. pa preveč cenzur in pa ne-skušeni cenzorji, ki ne razumejo, kaj naj zavržejo in kaj ne. Harold Laski je v nedavnem govoru po radiu, naslovljen iz Londona v Zed. države in v Kanado, v izvajanjih za strmo-glavljenje fašizma v Španiji dejal, da ga hoče oteti Vatikan z trošilo ubijati take legende na obnovitvijo monarhije. Za kra- lja se sili pretendent, don Juan, in verjetno je, da ga bosta ameriška in angleška vlada odobrile, če ga že nista. Kajti intrige v državne stroške otrokom v glavo. Eden izmed teh, ki je pričal proti veronauku v državnih šolah. je dejal, da je vesoljni po » a restavriranje monarhije top najbolj zlagana pravljica. Španiji so ttara stvar. Mnogi tr-in da je, v svetem pismu še vse d i jo, da VVashington in London polno drugih budalosti. Tako • ■ •• — 1 - ---- se je ta stvar nadaljevala ter jetnišnice v Jolietu je razvidno, menda skončala tako. da je osta- da je v Zed. državah nad šest la ovca cela in volk sit. milijonov jetnikov, med kateri- £ mi je 2.560,000 vernih, a po- Zdi se mi primerno, da tudi vzročili pa so skupno 75.13 od- še drugim verskim propagandi- stotkov zločinov. Torej jih od- stom darujem nekoliko kadila, pade na "brezversko" maso Iz statistik9 katoliškega kapla- manj kot 25 odstotkov, na Rev. Kalnerja, iž državne J John Chamaznr. la za cilj zrušenje sovjetske unije. In s tem seveda Titove Jugoslavije. Razočaranja so slabost, izvirajoča največkrat iz nevednosti. Ako rečeš, "to boste razočarani, ko izveste vse grozote iz starega kraja," delaš namenoma vtis, kot da so grozote počenja li drugi, ne pa da sta povzročil-na kriminalca Mussolini in Hitler. Diktator Franco — zadnji no-toričen fašistični diktator v Evropi. že dolgo študira, kako bi se izmuznil, ne da bi zavrgel kaj svoje nesasluženo "slave". Ako se mu nakana posreči, sc bo moral zahvaliti ne več Hitlerju in Mussoliniju, ampak po „ (Konec na 3. strani.) Tole mi ne gre v glavo ? temu toliko ljudi rajfte sledi zavajaleem kot pn učiteljem. |n ml nikakor ne gre v glavo! POVESTNI DEL GABRIJELA PREISSOVA: , (■os pod Jurij Iz zbirke "Korotanske povesti" Šentjakobski teden je bil na bili tega navadili; saj že ni več splošno žalost tak, kakor bi bil pela celo leto. v aprilu, ne pa v juliju, le zve- Sel iz zadravljiške fare je ko- čer pred poglavitnim prazni- maj ubranil pred dežjem cer- kom so postavili uneti vaščani kvena oblačila in kadilnico pod svojemu najljubšemu patronu, mokrim dežnikom. Povedal je svetemu apostolu Jakobu sta- onim Sentjakobčanom, ki so rejšemu, upodobljenemu v nad- imeli nositi "nebo" in so že ča- naravni velikosti zunaj na zidu kali ž njim v županovi kolarni- kapele, majhen oltar ter ga o-venčall s smrečjem, divjimi vijolicami in rožami; okoli so obesili trakov in verižic iz troboj-nega papirja, na vrhu podobe so pa plavali v zraku trije pozlačeni golobčki. Ko pa je bilo vse okrašeno in se je bliščalo v pisanih barvah, je prišla po noči nevihta, in veter je raztrgal, in-raznesel vse veličastvo. Po toplem dnevu, ko so prešinjale vse prebivalstvo najlepše nade-je, pa pride tak poguben večer! Kresov na vrhovih gora še zažgati niso mogli, le nekaj strelov je zadonelo od tam doli, "da se vsaj navade ne pozabi". Kočar Tomaž Brlog, katerega je tedaj zadela služba cerkveni-ka, se je skoro zasolzil, ko je zagledal zjutraj zgodaj žalostne ostanke lepega oltarja; potolažila ga je šele hči, ki je ob jutranjem zvonenju prinesla nekaj barvanega papirja in naredila namesto golobčkov, katere je odnesel veter, novo olepšavo. Raztrgane in umazane papirnate verižice in trakove je pobrala in zamašila vse špranje z novim smrečjem in s svežimi vrtnicami. Zgodaj zjutraj je posijalo solnce, ali tedaj, ko bi se moralo najboljše bliščati, kakor si je mislil Brlog, je pa izginilo. Zaman se je Brlog oziral na oblačno nebo. in srce mu je bilo žalostno. Niti razumeti ni mogel, kako se more čisto jasno nebo naenkrat tako grdo pooblačiti. In polagoma je začel zopet ro-siti dež... Vzlic temu pa so se nabirali ljudje celo iz daljnih krajev, da bi se udeležili vsaj procesije; kajti k maši v kapeli, ki je bila enajst korakov dolga in osem široka, so se zdrenjali jedva domači. Skoro vsi šentjakobski župljani so se zbrali. Izmed moških ni manjkal nihče, izmed žensk pa le stara dnina-rica Liza in njena pomagalka Tona, ki je imela pohabljeno telo. Obe sta varovali tam za plotom blizu Brlogove hiše vse šentjakobske otroke, stare jedva eno leto ali še ne. Starejše so matere vzele s seboj k procesiji. Izmed žensk ni bilo tudi 2efe, hčere župana Kabona, katera si je izpahnila nogo pred tednom ob semnju, ko je poskočila z voza, in še ni mogla nanjo stopiti. Pogrešali bi tudi v cerkvi in pri procesiji njenega lepega glasu, ko bi se ljudje že ne ci, katera je bila trdo zraven cerkve, da je gospod Jurij takoj odšel za njim iz župnišča. Seveda, gospod Jurij ni mogel tafeo hiteti kakor ta mladi sel. dasi je bil še gibčen in postaven mož, — ali to bi zanj ne bilo dostojno in primerno. Zato je dospel sem za celo četrt ure pozneje z dežnikom, ki je bil dokaj manjši od onih, ki so jih nosili kmetje. Svojo črno haljo je z levico nekoliko privzdignil, da je ni oblatil, in njegovi bleščeči se čevlji so bili le malo obrobljeni od cestnega blata. Lahko bi se reklo, da častiti gospod je šel lahno kakor golobček po blatni cesti, pa se ni onesnažil; vsaj ženske so tako trdile. In kako je bil gospod Jurij pri vseh župljanih priljubljen! Mnogo rajši so ga imeli nego njegovega župnika, zaslužnega in učenega moža, kateri je pro-povedoval globoko premišljeno in filozofsko. Ker je imel župnik jako fin okus za lepoto, je dal vse pisano naslikane podobe odnesti iz cerkve v zakristijo, kjer jih je spravil cerkvenik v omaro in zaklenil. Tudi tega ni dopustil, da bi verniki prinašali darove, kateri bi ne povzdigovali lepote hiše Gospodove; naj so bile slike svetnikov, trakovi iz papirja, naj je bila svilena obleka po najnovejši modi ukrojena — za mali kip Marije: vse jim je dal nazaj in jih poučeval. da se ne spodobijo take cunje za posvečeno soho ali podobo. Sploh je vzbujala njegova oseba pri ljudeh spoštovanje in — boječnost, nikakor pa ne ljubezni in zaupanja. Zadravljiški. gospod župnik je dal ves svoj denar, da bi svojo cerkev umetniško okrasil; kadar je imel še kaj odveč, se je odpeljal v Istro, kjer je bil doma. Tja ga je vedno nekaj gnalo; kadar pa se je vrnil na Koroško, jc govoril, ko se je sešel s kakim znancem, vedno o veličastni morski gladini, ki nima konca in ki je krasne višnjeve barve; oduševljeno je pripovedoval o svojem rojstnem kraju, kjer je bil sicer svet tako ka-menit, da tam ni hotelo nič rasti, in kjer je bilo vendar tako krasno in blaženo pri srcu. Toda njegovi znanci ga niso razumeli; kajti niso si mogli misliti, da bi bilo kje krasno brez zelenja; tudi jim ni bilo prav, če je kdo hvalil drug kraj in koprnel po tem, česar oni niso poznali. STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1»12. of Proletarec, published weekly at Chicago 23, HI., October Ist. 1945. % State of Illinois, Countjr of Cook, m. Before me, a notary public, in and for the stote and countjr aforesaid, personally appeared Chas. Pogorelec, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the business manager of the Proletarec and thst the following is to the best of his lcnowl«d*e and belief a true statement of the ownership, msnsgement, etc., of the sforessid publication for the d ste shown in the sbove csption required by tho Act of August 24, 1912, embodied in soction 411, Pottsl Uws and Regulstions, printed on the reverse of this form, to-wit: 1. Thst the nsmes and sddresse« of the publisher, editor, msnsging editor and business managers sre: Publisher: Jugoslav Workmen's Pub-lishing Company Inc., 2301 S. Lawndale Ave., Chicsgo, 111.; editor Frank Zaitz, 2542 S. Hamlin Ave.; msnsging editor, Frsnk Zaits, 2542 S. Hamlin Ave.; business msnager, Chss. Pogorelec, 2321 S. Avers Ave. 2. That the ovvners are: Jugoslav Workmen's Publ. Co., Inc., 2301 S Lavvndale Ave., Chicago 23, 111., Jugoslav Socialist Federation, 2301 So. Lavvndale Ave., Chicago 23. 111.; Philip Godina, 3211 S Pulaski Rd.; Milan MedveSek, 2610 S. Lavvndale Ave.; Fred A Vider, 2606 S. Avers Ave.; Frank Zaitz, 2542 S. Hamlin Ave., Executive Committee; Chas Pogorelec, Executive Secretary, aH in Chicago 23, 111. 3. Thst the known bondholders, mortgsgees, and other security holders owning or holding 1 per cent or mor« of toUl smount of bonds, mortgages, or other securities sre: None. 4. Thst the two parsgrsphs next sbove, giving the nsmes of tho owners, stockholders, snd socurity holders, if sny, cohtain not only the list of stockholders snd security holders as they sppear upon the books of the compsny, but slso, in csses where the stockholder or secnrity holder sppesrs upon the books of the compsny as trustee or in sny other fiduciary relation the nsme of the person or eorporstion for whom sueh trustee is tetin*, is given; also that tho said two parsgrsphs contain statement« embrseing sffisnfs full knowledge snd belief as to the circumsUnces and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company ss trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affisnt ha« no reason to believe thst any other person, associstion or corporation h s* any interest, direct or indireet, in ths stock, bonds, or other securities thsn ss so stated by him. CHAS. POGORELEC, Business Msnager. Sworn and subseribed before me this 28th day of September 1945. Donald J. Lotrich, Notary Public. % * \ Meat Packing Co Meal C uttrr Helpers — Cleaners — VVork in Cookinj; De pa rime uA — Shipping Clerk Good l'ay — Bonuses — Group insurance — Ali kinds of privilcges — Paid Vacations — Bounses for Night Shift OSCAR MAVER & CO. 1241 No. Sedgwick Street HOUSEKEEPIER - COOK r Pleasant job for a lady vvho is able to vvork. The plače is close to MUNDELEIN, ILLINOIS THERE IS ALSO OTHER HELP Ncwly built and furnishcd rooms tor thc help. — Vcry good pay Call MISS PARKS MOHAWK 5300 Hit I* \V\MI» t IIKIP WMi\TKH 1 Help Wanted ASSEMBL ER S i THIS IS A MODERN PLANT) EASY TO LEARN --48 Hour Week - ESSENTIAL INDUSTRY — STEADY JOBS WITH EXCELLENT POST VVAR FUTURE MULTI-ELECTRIC MFG. CO. 4223 We$t Lake Street a Help Wanted Ex-War Workers ' Get a Permanent Job T0DAY AT SPIEGEL'S MEN Warehouse Stock Men The Hinde and Dauch Paper Co. ^ , -- 3301 WEST 49th PLAČE Order Fillers ____ Packers Receivers Mili VVrights Furniture Refinishers Cabinet Makers M-E-N! Secure Your Future! Now! Since the war is over, an old established Company needs workers for permanent position! • Our work is not a season vvork! • Good working conditions • Paid Vacation PUNCH PRESS OPERATORS NO SET UP REQUIRED Turret Lathe — Packers & Rough Grinders DAY WOKK 58 HOUHS VVEEK MEN-MEN for General Factorv VVork J * . • t * No Experience Necessary Hours: 4 P. M. to 12:30 A. M. Permanent Job For The Whole Year SHOTVVELL MFG. CO. 3501 POTOMAC VVE NEED AT ONCE PUNCH PRESS OPERATORS TOP VVAGES - STiADV VVORK TIME ANI) A HALF FOR OVERTIME Good workinR conditions — Permanent ali ycar around APPLY AT ONCE SHERIDAN ELECTRONICS 2850 South Michigan Phone CALUMET 2100 Many Jobs Also For Unskilled Workers VVOMEN Packers Order Fillers Clerks Typists Manv Jobs Also For Unskilled vvorkers Now Is The Time APPLY TODAY SP1EGEL, INC. 1038 W. 35th Street Emplo.vment office open X—5 p. m. VVeek davs Saturdavs 8—2 p. ni. Secure Your Future with one ol the largest Factory in the Country We have several opening tor first class TOOL and DIE MAKERS — Ex cel len t VVorking Conditions — V/rite For Full Details to Mr. HASTINGS MILVVAUKEE STAMPING CO. Milwaukee (14), Wisconsin VVantedl W O M E N and MEN 100% postwar work — We are obliged to help our AMies — Nothing should be more important than to help our Sons • — Come and fulfill your obligation — MAROUETTE FOOD INDUSTRIES 59 East Illinois DELTA STAR ELECTRIC CO. 2437 WEST FULTON STREET Phone SEELEY 3200 WANTED AT ONCE INSIDE DAIRY WORKERS STEADY WORK — ALL YEAR AROUND GOOD VVAGES — PLUS OVERTIME VVESTERN UNITED DAIRY 1451 GRENSIIAVV STREET WE NEED MEN GIRLS AND VVOMEN FOR LIGHT ASSEMBLY OR SOLDER >VORK Good Pay VVhile Learning -r- Permanent Position 40 or 48 Hour Weok Small Clfcftfi Factorv DRAKE MFG. C O. 171.1 VVEST HIHHARI) STREET W—A—N—T—E—D 2 Sausage Makers (jood Position Good Pav Steadv VVork — Apply — LAZAR S KOSHER SAUSAGE FACTORY 3612 H Roosevelt Road M-E-N To Work in Sausage Factory Apply FRED B U S C H SAUSAGE C O. 6151 N. Ravensvvood BAKERS VVANTED Steadv work Good vvorking conditions — GOOD PAY — Apply Mrs. Parker Cookie Co. 5809 W. Division St. toolmakers Steady VVork — Good Pay — THE RUDOLPH VVURLITZER CO. de kalb, ill. G-I-R-L-S with Shorthand experiencc Good pay — Steady work — Paid vacation —Good Transp. Ask for Mr. 0'Danielt BARRET—CHRIST1E CO. 108 N. Clinton—Franklin 9540 Stock Room Men Tool s and Hardware — 40 Hr. vveek. Ask for Mr. Banks BARRET—CHR1ST1E Vo. 108 N. Clinton St. ROOM MA1D—Window Wash-ers — Lobby Porter Good pay — Steady Work Oak Park Arms Euelid 9300 — 408 S. Oak Park ASSEMBLERS Light factory work — Experi-ence not necessary — 70c per hour for start. — Steady po6t-war position MUTUAL MFG. CO. 120 NO. GREEN Girls and VVomen BANK OPENINGS Peace STEEL Time VVork WAREHOUSE VVork Either of Tvvo Ni« h t Shifts Need Shear and Slitter Operators and llclpcrs Premium Pay CENTRAL STEEL and WIRE COMPANY 2924 West 51st Street Apply 9:0« A. M. to 9 P. M. [ Ask for J. Long or D. Steward Sinile Needle Operators on Blouses and Dresses Pleasant VVorking Conditions GOOD SALARV, A. F. COU6EAU . 63 B. A DAMS jjTREET 9th Floor FOR GIRLS VVill train Excellent transportation MERCANTILE NATIONAL BANK OF CHICAGO 541 VVest Jarkson Boulevard Phone Wabash 0438 If you are temporary out of vvork—come to SVVAIN-NELSON CO. 2320 GLENVIEVV ROAD GLENVIEVV, ILIi. We noed 100 Men for Land-scaping and Nurscry vvork Work one or tvvo vveek or a full month $6 per day — 8 Hours work Come to vvork at 6:45 a. m any morning Cabinet Makers and Machine Men FOR .MILL VVORK SHOP | George H. Supplitt & Co. i7 tj w»«T f HirAGO AVE i Sa,ary »nd Liberal Commission 47.14 HKST CHICAGO AVI. Evcning Per vveek Beauty Operators Full Time VVork Elevator Operators Expcricncc not neccssary — 5 DAY VVEEK — S20.00 pav Light Work WM. H. HOOPS CO.. 303 So. VVabash Avenue HARRISON 0854 VVE NEED MEN AT ONCE SHEET METAL VVORKERS STRUCTURAL STEEL VVORKERS DRAFTSMEN PLENTY OF OVERTIME VVITH BONUS DRVING SYSTEMS, INC. 1800 FOSTER AVENUE EX-SERVICE MEN-BOVS-MEN 16 to 85 jrears old — 90e per hour ALL AROUND VVORK IN MODERN GRANFJIY Steady positions vvith overtime after 40 Hours The best vvorking conditions — Convenient Transportation Bus Service CARGILL INC. 122 Street and Torrence Road MEN-MEN Punch Press Operators Drill Press Operators Shipping Clerks Packers for Shipping Room "Get Set Novv"—Progress Ra-pidly in Permanent Post War jobs — ' We Pay Well' CANAL 0120 Night Janitor Janitress For modem air-conditioned Office — 5 nights per vveek Call Office Manager YARds 0240 LIBBY, McNEIL & LIBBY Packers fc Exchange Aves EXPERT LATHE HAND VVanted Call at Dersch - Gessvvein & Neuert 4849 VV. Grand Avenue First Class Machinists to put up, maintain and rcpair Complex Machines. Take ap-part and find out neccssary repni rs. Repair and rebuild. Itepairing and fitting of small parts. Steady vvork R. J. EDERER CO. 540 N. ORLEANS ST. Call in person at the cmploy-ment office from 8 30. A. M. untill 5 P. M BUTCHER for ali vvork in a Wholesalc Establishmenl Call up KEN. 0100 SEVERAL BAKERS FIRST AND 2ND HAND NIOHTVVORK Good Pay SELECT BAKERY 1048 ARGYLE Ard 3309 WE VVANT RUBBER TIHE VVORKERS We have four positions open. Possibly steady In the future for trustworthy men knovving Truck and Auto handling. The vvorking plače is excellent. — 48 hour vveek. — Sunday off Report at once GOODVfcAlt S Ht V ME 152$ VVest 35th Street Tel. Virginia 1300 APPLV Personncl Office, 5th Floor WIEBOLDT'S 63RD AND GREEN STS. BARBER FOR CIIILDREN'S VVORK Full Time VVork and One Evcning Per Weck Salar.v and Liberal Commission — Apply — 5th Floor, Personncl Officc VVIEBOLDTS 63RD AND GREEN STS. MECHANICS ON PUNCH PRESS MAINTENANCE Apply TRICO STAMPINGS INC. 2505 VVEST CERMAK ROAD EX-SERVICEMEN Secure your postvvar fHture Allaround work Kas.v —Stead.v — High pay -Overtime after 40 hours Good VVorking Conditions Universal Zonolite Insulation Co. 2001 VV, 107th Street Tool — Die — Gage Handworkers and Apprentices Modern factory — Steady Postvvar Position 824 W. Diversey Pkway. TOOL and DIE MAKERS — Must be experieneed — Stead.v vvork % Night shift GERRARD STEEL STRAPPING CO. 2915 VV. 47th Street OPERATORS EfcPEltlENCED ON SEVVING MACHINES Merrovv one and double Needle — VVork throughout >ear — Come read.v to vvork A. STEIN & CO. 1143 VV CONGRESS STRKET Cor. Congress At Racine Ave. Operators on one or tvvo ma-ehlnes to *ork on Jumpers, maekinavvs and overalls. — Good pav. — Steadv vvork. — universal overall co. 819 VV. Congress St. Phone Canal 3330 Grocery Clerks Experienced vvanted immedia-t(.|y —. Oldtime North Shpre neighborhood with good transportation. — "Thc best spot" — George B. Winter, Inc. 502 DAV1S ST. Evanston. Illinois VETERANS Wo have opening offering cx cellent opportun ities; permanent jobs; good vvorking conditions: paid vacation; hospi-talization; paid rest period; 40 hour vveek, time and for overtime. MEN NEEDED for receiving & shipping, stock handlers, order takers and packers GAMBLE STORES 2750 VVfcST 35th Comptometer Operators CLERKS Typists — Stenos 5 DAY WKEK OR 3 TO 4 DAY VVEEK DAY VVORK VVORKMAN SERVICE 58 U. VVASHINGTON ST. Phone RANDOLPH »250 Chicago Experienced Oiler for Motors — Steady vvork Ask for Mr. BERG a GARDNER & CO. 2222 S. MICHIGAN AVENUE D RESSM A K E RS—VV O M EN or Scvving Operators Stead.v vvork — Apply at DELANEV HEALD CO. 7159 S ton,v lsland Body — Fender — Painter High pay — Good vvorking conditions. Steady Sandell Auto Repair 5'«40 N. ASHLAND AVENUE LON. 0826 \l I \ KO t M) MK( II ANIC for hydraulie Dump Hoist and Šteel carosser.v uork High vvages — Steady CENTRAL BODV AND HOIST SERVICE 2633 So. Kedsie Avenue Experienced Bakers (Men) M)R BREAD AND ROLLS Good pav HOLMES BAKERY 2326 E. 71st Street \\\MlfV|\N K FIMEMAN Exp«»rienced on lovv pressure heating plnnt. R hours, 7 da.vs. Must be responsible person Stend> vvork for right man N1ELSON BROS. MFG. CO. 2220 N. Springfield G-l-R-L-S OPERATORS also TABLF GIRIJ5 Chas F. Clark, Inc. 1403 VV. Congress Postvvar job vvith good factory Good vvorking conditions — Experience not necessary Ask for Mr. Hasncrd NORTON CO. 4737 So. ChrisUana 2 GIRLS VVanted to operate embroidering machine — Ex-perienee not necessarv — Also 2 Girls for allaround faetorv vvork—Experieneed inspectors Reeco-Maid Embroidery Co., Inc. 4949 N. Pulaski Road PACKER. etc., for shipping room. perm.; $27 60 to $32.20 5'a days vveek; excel. transp. from S. S. 50 E. 26th Street UNITED MOTOR SERVICE SALESMEN, 18 to 30; neat; to train for store managers. Ex-cellent postvvar opportunity. Good pa.v vvhile learning. Apply THOM Me AN SHOfc mTORES 6317 South Halstcd St. INSPECTORS, table vvorkers; experienced or inexperienced; pleasant conditions; pcriodic late inereases. American Bank Note Co., 118 Eest 20th VVAITRESS VV ANTED HOURS. 11 A M. TO 8 P M. GOOD SALARY — MEALS MUSIC BOX TEA ROOM 1832 West 103rd Street BEV 1010 MAIDS APPLY LINEN ROOM .Salary Room and Board ENGLKttOOD HOSPITAL 6001 South Green Street MAID. middle-aged vvoman; general cleaning; hours, 7 a. m. to 12 noon, 6 days vveek. Applv mornings before noon 820 West 60th Street NURSES HOME ENGLEWOOD HOSPITAL Furnace Installers YEAR ROUND WORK Apply HOLLAND FURNACE CO. 7734 S. ASHLAND AVE SEVVING GIRLS Experienred or lnexperieneed BOYS TO LEARN TRADE FENSKE BROS. 1666 NO. THROOP WOMAN P A STR Y BAKER on Pie and Cakes Good Salary HOLMES BAKERY 2326 East 71st PLAZA 3714 Drill Press Operators l>cginnera—Smal Metal Parts Overtime — Permanent Opportunity to advance NORTON LASIER Mh Fl.. 46« H Superior St PLATERS HELPERL Polishers & BuHers EXCELLENT CONDITION Sleady J,»h Tel. Capital 8802 1 Iz SANSovega urad< a 3935 W. 26th St., Chicago 23,1LL. Konfuzna poročila glede Trsta Pretekli teden smo zapisali v tej koloni, da po našem mišljenju vprašanje Trsta še ni rešeno, dasiravno so listi poročali in celo "citirali" uradne komunikeje o "zaključku" sveta vnanjih ministrov glede tega pre-kernega vprašanja. Sovjetski komisar za vnanje zadeve Molotov je zanikal trditev, da je njegova vlada popustila zahtevo, da spada mesto Trst pod jugoslovansko upravo. Kaj je torej bilo zaključeno? Predlagano je bilo le, da po- j stane tržaška luka mednarodno pristanišče. Razlikovati je treba med angleško terminologijo "Port of Triest" in "Triest". Jugoslovanska vlada sama se stri-i nja, da postane pristanišče med-' narodno, ker bi na ta način najbolj služilo trgovskim potrebam ne samo Jugoslavije, marveč vse centralne Evrope. Mesto samo pa naj bi dobilo avtonomijo v okviru federativne Jugoslavije. Ministerski podpred-1 sednik Edvard Kardelj je celo izjavil, da je Jugoslavija pripravljena priznati Trst za sa-' mostojno državo v novi Jugoslaviji. Nobenega ugovora tudi ni glede priporočila konference, da se vprašanje nove razmejjit-ve reši na podlagi narodnosti prebivalstva. Na prvem zborovanju italijanske konzulte ali svetovalcema parlamenta dne 25. septembra je bila daljša demonstracija alede "italijanskega Trsta", ko je neki poslanec zakričal: "Viva Trieste Italiana! Vprašanje nastane, ali je to pristno italijansko nacionalno čuvstvo glede Trsta, ali le izraz čuvstva italijanskih imperialistov, ki se zavedajo, da bi izguba Trsta za Italijo pomenila konec italijanskega imperializma v Evropi? Resnica je, da so te italijanske občutke provocirali razni "demokratični" žurnalisti in politi kaši — kot so ga provocirali v preteklosti taki liberalci in pro-gresivci kot je Sforza. Bonomi, Orlando in drugi, ki tudi danes zavzemajo mesta v konzulti. Namen je isti: združiti Italijo in jo pomešati v kak zunanji prepir ter tako odvrniti pozornost od vitalnih in morda nerazrešljivih domačih problemov. Drugi dan pa je ista zbornica bukala rninisterskega predsed nika Parrija, ko je dejal, da ita-1 lijanske ustanove in v6ditelji še pred prihodom fašizma niso bili j dc mokratični. Kasneje je v svo-! jem govoru tudi izjavil, da bi j Jugoslavija in Italija lahko sami rešili medsebojna vprašanja ter upa. da se bo to izvršilo. Angleški časnikarji se čudijo, ker hoče Jugoslavija rešiti tržaško vprašanje brez čakanja na | mirovno konferenco. Vsled te-1 ga so tudi prišli do raznih kon-j fuznih zaključkov. Isti angleški | časnikarji pa pozabljajo, da je Anglija barantala za jugoslovanske pokrajine in Trst še pred zadnjo mirovno konferenco. Tedaj so Jugoslovani čakali na mirovno konferenco in so imeli na svoji strani tudi Ameriko Domov pa so se vrnili iz Pariza 1919 s praznimi rokami. Od tedaj naprej je imela Jugoslavija veliko šole. Baš sedaj se najbolj zaveda, da zaveznikov ne more soditi po njihovih besedah, ki se lepo slišijo, temveč po njihovih dejanjih. In ta dejanja kažejo z veliko roko na prisiljen umik iz Primorske in Trsta, na Koroško, na zaščito jugoslovanskih vojnih zločincev od strani zaveznikov, na propagando proti Jugoslaviji v tisku in po radiju in na razpuščanje narodnih odborov in sodišč v osvobojenih krajih pod zavezniško kontrolo. Maršal Tito je torej pravilno izrazil mišljenje borbene Jugoslavije, ko je dejal, da "take za-padne demokracije Jugoslavija ne mara." Razočaranja Zadnje čase je pričelo prihajati nekaj pisem iz Jugoslavije, večinoma preko Italije, kjer so podvržena italijanski cenzuri. Pisma iz Slovenije namenjena sorodnikom in rojakom v Ameriko, v katerih se opisujejo grozodejstva, ki so jih počenjali Italijani in Nemci nad našim narodom za časa okupacije, nimajo dosti prilike priti v namenjene roke. Nasprotno pa bolj številno prihajajo pisma iz Italije, v katerih se opisujejo in obsojajo početja "partizanov" nad gotovimi osebami. Naše rojake v Ameriki bi ra di opozorili, naj bodo strpni in potrpežljivi toliko časa, dokler •j MARTIN JUDNICH: DETEKTIVI Odšel sem v to malo farmar-1 po turško zatambalamba, pa mi sko mestece, imena se več ne poleaže stolec, ki je bil baš zra- spominjam. Prav zadovoljen ven mene. Jaz se vsedem ln sem bil. Gospodar je bil Ceh, pa skromno čakam. On je prav go- sva se jako dobro razumela tovo mislil, da sem ga razumel, Preden sem odšel, sem se bal, ko mi je po turško rekel, naj da bo gospodar take narodnosti, sedem. Sklenil sem, da bom sa- ki ga jaz ne bom mogel nič razu- mo na vprašanja odgovarjal, da meti. On je bil sedlar, izučen v bomo prej gotovi. Policije ni- starem kraju. Obšel je vso Av- sem nikdar obrajtal, dasi je med strijo, zato je znal govoriti tudi njimi dobrih in slabih. Največ dobro hrvaško. Njegova žena je jih je v policijski službi radi | sila Nemka, prijazna in snažna kruha, gospodinja. Sploh je to bila trd- Vsi 80 gledali v tisti album na nemška naselbina. Hoteli so in se pogovarjali. Potem me na- |i me oženiti z nemškim dekletom, govori eden izmed njih, ki pa Bila je edina hči imovitega far- mu ne odgovorim, ker ga ni- raarja. Dekle je bila še mlada, sem razumel. Oni pa, glej ga toda tehtala je najmanj dvakrat hudiča, prej je razumel, ki smo toliko kot jaz. Močna in zago- mu rekli sesti, zdaj se je pa po- rela od soinca, zdrava kakor ri- tuhnil. ba. Njene oči so švigale kakor Nato so vsi vame govorili na- itrela. Pogovarjala sva se s po- enkrat. Jaz pa lepo jezik za zob- nočjo tolmača, ki je bil moj go- mi. Naenkrat pa eden vstane in ■ j spodar.. Včasi se je toliko sme- začne vpiti nad menoj. Maha z !. da se je za trebuh držal. De- rokama, me prime za ramo in kle je zahajalo k nam pogosto- trese. Zdaj je pa tudi meni bilo ma. ker njih farma je bila v dovolj te komedije. Pa sem kar izgubi. Morda vas pridem šc na dom obiskat in takrat bom hotel videti tudi passport! Good bye," Vstal je in odšel s tistimi dolgimi in suhimi ameriškimi krakami Premišljeval sern o tem večkrat pozneje, kaj je bil pravi vzrok, da je bil poslan detektiv k meni. Domislil sem si, da mora biti najbrž vzrok to: Ker sem bil v Rusiji, moram biti tudi komunist. Baš takrat je Hitler, oziroma Nemčija sklenila dvajsetletno prijateljstvo z Rusijo. Glej spaka! Ako bi le kaj prišlo navzkriž med Rusijo in U. S. A., moramo imeti vse pripravljeno, da na hitro roko likvidiramo ra dikalce. Mednarodne intrige so se tisti čas tako hitro vršile, du jim nam navadnim delavcem ni bilo mogoče slediti. ...r- Pri nas so razni reakcionarni patriotje hodili okrog in nabi-i ali Stare lovske puške in vse, kar bi se lahko rabilo za boj. Ha vprašanje, kaj bodo s to staro ropotijo, so odgovorili, da bo za obrambo industrije in kaj vem kaj vse. Pa smo zopet pogodili in jim povedali, kaj je njih namen.' Amerika ima dovolj orožja, ki je ostalo od prve okolici naselbine. Jaz nisem po kranjsko: "Prmejkršenduš, ~_ ' oine'bolišeea kot so STAVK K NISO ZABAVA sa nikogar. A vendar, dofodile »o ae im€i Volje za ženitev, kljub te- kaj pa kričiš nad menoj!" Spo- f_ lfWtilfo nnJilfp AmJflc sp h« v toliki meri, da »o bili celo voditelji unij oaapljenl. Nabran jnjev de- mu da w ^ bU ekonomiiku la. gledaIi so SCt pogovarjali med L ^^rd^deLci uo- lavcev je v.bruhnil. t prit ho se ne« lede na »varila svoj* vodij. Y>»ed hko „ trdno Uvil pa sem *eboj in cdcn n[ih*stoPi v drugo l^lfteh SUrTouškvSnoh^ ukinirnia vojne industrije ho bile plače znatno zmiane. tiornje so pikeli. . . r, . , ' _ . / . . • služili ten starin pusK v suoora v Itavki drtovcev proti oljnim druibam. od k.terl* »hUv.U. d. »**<••*» W dne odšel v Min-;sobo. S seboj pripelje damo nu u vam! Reakcija se sama hočejo »edaj enako plačo »a 4» ur dtl« na teden, kot jo prejemali ntsoto tn v kratkem pozabil na srednjih let. Nagovorila me je svoje Mnce boji Dozdeva se prej ia 51 ur tedenskeja del«. ' Omarico, ker ljubezni itak ni angleško. "Policija bi rada ve- mi da je bilo to zbiranje starih -------- bU° , , . dela odkod ste?" pušk delo Ameriške legije in trne dobijo pravilne informacije de proti jugoslovanskim naro- "•?edn>e se je vršilo na so- "Na potovanju sem iz Ameri- ke zbornice. Torej teh dveh in sliko o resničnosti dogodkov, dom. To so tisti ljudje, ki so vjeUkaui P-™iku, ki je vozil po kc. Pa saj ima policija moj pot- organizacij in pa raziičnih ver . _ . j_____i_____u j« u.._____;___Črnem morju med Odeso in Ištambulom. Na vrhu parnika sloneč na ki so se v rojstni domovini iz- računali, da jim bo omenjena vršili. Nekateri rojaki bodo raz- kvizlingška četvorica vrnila nji-očarani, drugi zopet preseneče- hova stara mesta v slučaju Hit-ni. Mnogo naroda je bilo zape- med Odeso in t ni list!" "Oni ž?lc vedeti, kje ste bili VSi* rr i)Hi\ rrini: L;ini|# lliitlis A^iin! Samo pokličite RANdolph 1200 in omenite koliko električnih žarnic potrebujete! Svetloba se zdaj apet poljubno rabi! Da, vi lahko zamenjate izgorele žarnice za nove. Vsepovsod Jih zdaj lahko nastavite. Zamenjate lahko tudi one, ki ni«o pravilne, kakor tudi svetilno opremo. Kajti zdaj so žarnice spet blizu vaftega telefona. Vsa postrežba, in zamenjane žarnice, ki so označene s 4Troperty of C. E. Co." ali pa "Renevval Service", so proste. Preskrbite svojim otrokom dovolj svetlobe pri Izdelovanju njihovih šolskih nalog ob večerih. Naj nihče v družini ne napenja svojih oči radi slabe razsvetljave. Preglejte vse žarnice takoj in pokličite RANdolph 1200 in mi vam bomo poslali nove za izgorele. COMMON WEA L T H EDISON COMPANT ljanega na krivo pot, da so ne-vedoma in morda nehote pomagali sovražniku v borbi proti slovenskemu narodu. Vsled tega sodelovanja ' in prelivanja bratske krvi so nekateri morali plačati tudi s svojim življenjem. Nesrečna tragedija v takih slučajih ne dela izbir. Tisti, ki so bili zasačeni v točnem spolnje-vanju prisege, ki so jo kot "domobranci" položili Hitlerju — da bodo |>od vodstvom velikega firerja nemškega rajha branili slovensko zemljo proti komunistom in zaveznikom — so že dali, ali pa bodo morali dati odgovor za .svoje izdajalsko početje. Jugoslovanska vlada je pomilo-stila vse one, ki si niso omadeževali svojih rok z bratomorno krvjo. Kadar torej dobite notico, da je ta ali oni moral plačati kazen s svojftn življenjem ali z zaporom, se vedno vprašajte: zakaj? V Italiji se sedaj nahaja nekaj slovenskih ubežnikov, za mrl lerjeve zmage. Nasprotno pa bi»v črno vodo in oni rešili izdajice, če zmagajo premišljujem zakaj je ta voda zavezniki. Brez razlike kako bi tako črna- Pripovedovali so mi, rojeni?" "V Jugoslaviji, oziroma Sloveniji, ako veste kje je to." "O, vem, vem!" skih sekt. Če tu priključimo še naš lokalni dnevni časopis, imamo kombinacijo, ki se trudi, da bi ostalo vse pri starem. Pred leti je imela ta reakcionarna kombinacija toliko moč, da je se vojska končala, bi oni bili na da na dnu morJa crno blato Kakor presenečeno, me vpra- p0slala na naša društva pisma, varnem Vse te nakane pa jim ln vslcd te8a da Je površina čr- sa. ce znam srbsko. Da, odgo- naj pristopimo v trgovsko zbor-je razbila jugoslovanska osvo- na- a tvoda Pa vseeno ni molna vor,m TedaJ Jim ona tolmači nic0 Članarina je $25, in ako ne bodilna fronta, ki je z zaslombo ali kalua Pravili 50 mi< da ima P° tur*ko in jih prepriča, da so pristopimo, naj vsaj iz svoje narodov Jugoslavije vzela u*o- 10 blat0 zdravilno moe. V Ode- imeli napačnega človeka pred blagajne pošljemo najmanj po do domovine v svojo pest in po- S1 ie klinika, v kateri s tem bla- seboj. . $25 v patriotični fond. Potem se gnala čez meje ne samo zemlje- tom zdravijo ljudi, ki so bolni Meni je v srbohrvaškem jezi- je ta denar rabil za razbijanje lačne tuje sovražnike, temveč na revmatizmu. Ko se obrnem, ku povedala, daje Rusinja. OnaUtrajkov In sploh ^ propagan-tudi domače izdajice. To krdelo vidlm- da me 8leda iz neposre- da je igralka v malem teatru. do proli delavskim organizaci-izdajalskih oportunistov je s dne bližine majhen, črnkast člo- Njen mož. da je v Ištambulu v jam svojo prevaro dela slovenskega veček. 2e večkrat prej sem opa- naroda tudi odgovorno za brato- zil« da mi sledi. Zato bi bil rad morno vojno in za tisoče in ti- prišel z njim v pogovor, pa ko soče življenj naših bratov in se- hitro sem jaz hotel k njemu, je ster v Sloveniji in Jugoslaviji, brž odmendral. To so tisti ubežniki, za kate- j Zdglo se mi je, da sem tega re danes pobira pomoč- med a- človeka že nekje videl, a kje, meriškimi Slovenci Slovenska se nisem mogel spomniti. Nič katoliška liga To so tudi osebe, kaj dobro se nisem počutil, ko ki pošiljajo od italijanske cen- sem začel razmišljati o raznih zure odobrena pisma v Ameriko, da razdvajajo naše rojake in jih razburjajo In iz tega je razvidno, da tvorijo ozadje o- nih tolovajev, prefriganih tatov, menjene lige in razlog za njen žeparjev, ubijalcev itd. Mati mi banditih. Tu nekje se začenja Mala Azija. Balkan. Arnavti, Turki. Macedonci, dom zahrbt- sovjetski državni službi in da ga gre obiskat. Skratka, jako prijazna in zgovorna ženska. Vpra* Tistega detektiva ni bilo več naokrog. Vzrok, tako mislim, jc bil, ker so Nemci Rusijo napa- "."S? dli in ker je pristopila v zvezo z Ameriko in Anglijo. Kaj šc pride, se nič ne ve. obstoj ravno tiste osebe, ki so je dala v moji mladosti lep katere v Amerik izbira Slčn | Prodajale slovenski narod naj-! nauk. Bodi ji lahka belokranj- venska katoliška liga denarne ?reJ -J"f,!ov*nSl T' ."S"*' u ^L* ^J" 'tem Hitlerju in Mussoliniju. da- ljudi, ki vzkriz gledajo. Krizo- nes pa svetovni kombinaciji ka- gleda se lahko čuvam, ali kako I tega, kar je prišel k meni v dc- marnih volitvah največ glasov. prispevke v pomoč. Kdo so ti ubežniki? Med njimi so dijaki, ki so se šolali v italijanskih šolah že tedaj, ko je Mussolini gospodaril tela od mene? "Zamenjali so vas za nekega Armenca, ki tudi sliši na ime "Martin" in da ste mu jako podobni. Turki in Ar- D T » __ ^^ menci se nič kaj radi ne gle- rrankensteen dajo. Pa to je njih zadeva. Jaz dobil nominacijo sem jim raztolmačila glede vas v primarnih volitvah v De-in oni so povsem uverjeni, da vi j troitu dne 7. avgusta se je po-niste tisti, ki ga oni iščejo. Pro- j tegoval za župansko nominaci-sijo vas oproscenja. jQ tudi podpredsednik unije Vidite, tako mi je špicelj Had- Richard T. Frankensteen in ži Halef Omar napravil nekoli- prodrl. V Detroitu volijo župa-ko neprilike. na na podlagi takozvanega ne- strankarskega sistema. Tista Nekako šest ali sedem let bo dva kandidata, ki dobita v pri- pitalistične reakcije, kateri je naj se čuvam tatu, ko mu ni na nova Jugoslavija zaloputnila čelu zapisano kaj je? Stopim v vrata v obraz. svojo kabino, da bom lahko ..... . -j ii Cas ie že prišel, da se tudi sproščeno in globoko mislil, po Ljubljani Ocividno j.rri je ameriškl slovcnci popolnoma Vrata kabine slm pustil odpr- odprta pot radi tega ker sc ^^o iz omotice in prene- ta Globoko zatopljen, sem bolj hajo pomagati sovražnikom slo- ležal kot sedel na'postelj, Ravenskega naroda. Kateri koli | kor prikazen stoji fam pred vra- izmed slovenskih beguncev v ti, me gled^. pravzaprav je bil Italiji ali Avstriji pa je nedol- križogled. Gledal je v kot ka žen in je le radi nerazumevanja Ljubljane, Notranjske in Do lenjske. Nekateri teh bi že lansko leto radi prišli v Ameriko, da se izognejo posledic svojega pajdašenj. z Italijani. Na vpra- situacijo zbeia, v tujino s svojo sanje: kaj si storil in koliko si___ ........ pomagal za osvobojenje svoje domovine, nimajo odgovora. Imeli so v mislih le svoje osebne interese in svoj lastni bla- gor, na narod doma so pa pozabili. Ti danes prosijo! Med rijimi so tudi slovenski petokolonaši in navadni izdajalci, ki so doma pomagali najprej Italijanom, zatem pa Nemcem, si basali žepe na račun krvavečega - naroda, natihoma čakali prihoda "zaveznikov", nato pa v skrajni naglici pobrali šila in kopita in bežali pred slovensko in jugoslovansko vojsko s sovražniki vred v Italijo in Avstrijo. Izdajalski denar jim ni hasnil (kot nikoli ne hasnel in danes pošiljajo klice na pomoč "svojim dragim rojakom v bogati Ameriki." Med temi ubežniki so tudi bivši slovenski politični vodje — Miha Krek in drugr — ki se še v zadnji uri svoje izdajalske politike niso spreobrnili, marveč povezani s poznano reakcijo v Ameriki in Londonu in deloma tudi z ono, ki se skriva doma. širijo sovražno propagando proti novi Jugoslaviji, da bi jo diskreditirali ter onemogočili nadaljni razvoj. To so tisti ljudje, ki so deloma izza zavezniškega plota. *deloma s terena delali zarote v omrežen ju Rup nika-Paveliča-Nediča-Mihajlovi-ča in kraljevske londonske vla- necedno družbo, se lahko varno in brez strahu vrne v domovino in si z delom za obnovo porušene dežele lahko služi svoj kruh. Onim doma bomo pomagali tudi mi! Mirko Ca. Kuhel. tajnik. SEJA SANSA V DETROITU V Detroitu sc bo vršila v nedeljo 7. oktobra v SDD na 437 S. Livernois. Prične se ob 3. popoldne. V soboto 13. okt. ob 7:30 zvečer bo v SDD govoril prvič v Detroitu slovenski partizan poročnik Lučovnik. Dan pozneje bo govoril v Hrvaškem domu. Po govoru v soboto boste videli filom o osvoboditvi Bolgarije in Beograda. Jože Menton. Cenenih spodnjih oblek ne bo Tovarnarji, ki kontrolirajo produkcijo spodnjih oblek za moške, ženske in otroke, so se naredbam proti dostropnim cenam tako spretno izognili, da jim zakonov niti kršiti ni treba. Cenenih oblak več ne izdelujejo. spremene nekoliko kakovost, pa dolžino, da se izognejo postavi in za blago poljubno računajo. Ker te prakse tovarnarji ne mislijo spremeniti, nam obetajo za te vrste oblačila še višje cene. bine, pa je mene na postelji videl. Nič ni govoril, ko pa jaz odprem usta, da bi ga pobaral, izgine ko kafra. Ima papagajski nos in nekaj kocin na bradi in pod nosom. Ko sem že precej časa blodil vsepovsod, se mi naenkrat posveti! Sedaj mi je celo na smeh prišlo. Pred davnimi leti sem čital knjigo "V padišahovi senci". Ta moj človeček, ki me tu zasleduje, je popolnoma podoben Hadži Halefu Omarju, Be-nu Hadžiju, Ibn Hadžiju. Pa boste videli iz nadaljevanja, da mi je ta krota res nekaj neprilike naredila. Ko se pripeljemo v Bospor, se parnik ustavi ali pa je zelo počasi vozil. Turška policija je stopila na krov, da pregleda potne liste. Vsi potniki so dobili svoje potne liste nazaj, samo jaz ne. Pa pride uradnik in kliče: Martin Jurikan! Pokliče večkrat, a ker se nihče ne oglasi, sem sam pri sebi mislil, najbrž ne more mojega priimka pravilno izgovoriti. Kaj bi jih mučil! Pa sem vstal in šel za uradnikom. Za mizo v posebni sobi sedi pet turških policajev. Pred seboj imajo veliko in debelo knjigo, ki je izgledala kakor album. V knjigi sem videl, da so slike. Policija gleda slike pa mene, pa obrne list, pa zopet najprej slike v albumu, pa zopet mene ogleduje. Eden od njih se obrne proti meni, nekaj lavnico mestni policaj. Tajin- j gresta na končne volitve. Tako stveno šepetaje mi pravi, naj se bosta na glasovnici v jeseni ne bojim! Ljudi je bilo v trgo- Frankensteen in pa sedanji žu-vini vse polno. Vsedla sva se pan Edward J. Jeffries. kjer naju ni mogel nihče motiti. ___ Iz notranjega žepa svoje s"k-j Napačna ponosnost nin 171'lnco 7tnfrvu rvnmcnnnrfo ■ ■ Angleško vrhovno poveljstvo nega. Gledal me je "naravnost v v * odločilo, da sc an- nje izvleče zvitek popisanega papirja. Naredil se je hudo važ- oči. Jaz sem z lahkoto vzdržal njegovo gledanje in na videz sem bil jako resen. Poznam ga dobro. Vem, da je špicelj in tudi on mene dobro pozna. Vem tudi, da se da podkupiti, ampak to je poglavje zase. Razvije papirje, jih pregleduje in premetava, kakor da išče tisto radi česar jc prišel. "Nič se ne bojte!" Mi pravi že drugič. O, saj sc ne bojim, pravim Ne vem, ali sem njemu izgledal, kakor da se bojim, ali bi bil on rad videl, da bi se bal. Prav nič mi ni bilo do smeha, vendar sem mu vrnil "smile"., Iz Wašhingtona, D. C., smo prejeli tele papirje." Meni jih ni dal čitati. Zato tudi ne vem, ali so bili res iz Washingtona, ali so samo domači reakcionar-ci nameravali nekaj. Mučila rrfe je radovednost, kaj neki more biti. Kljub temu, da se nisem čutil krivega, sem imel polno glavo špekulacij. Hudobnih ljudi ne manjka, pa si je kdo privoščil šalo na moj račun. Ampak, ako te detektivi zasledujejo, nekaj že mora biti. "Vi ste šli v Rusijo?" "Da." "Ste imeli dovoljenje naše vlade?" "Seveda sem ga imel." "Kako ste ga dobili?" "Vložil sem prošnjo in oni so mi poslali potni list." "Pa ga imate še?" "Imnm ga." "Spravite ga dobro, da se ne gleški vojaki lahko ljubijo z Nemkami kolikor jim drago, toda poročiti se ne smejo z njimi in za otroke, ki jih dobe vsled zaljubljenosti z angleškimi fanti, bodo morale same skrbeti. ! BARETINCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWNf PA. • » m j, A i Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Street T«L C rs w for d 1212 OFFICE HOUfcS: 1:30 to 4 P. M. (£xcopt Wed. snd Sun.) 6:30 to 8:30 P. M. (Kxcopt VVcd , Sat. and Sun.) Rfi. 2219 S«. Rid|«w«y Av«. Tel. Cr«wford 8440 If i« aaaw«r —— C »H Auatin §700 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj« starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja Varli in G^oran Morrhan WGES, 1360 kilocyctes. A YugosIav Weekly (pevoted to th« Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1985. P«bl..h.d W««kly mt 2301 S«. L*w«d*U A«. CHICAGO 23, ILL, October 3, 1945. VOL. XL. THE PARADE STARTS IN DETROIT With the end of the war it immediately became apparent that 4 free enterprise" vvould be just as incapable of «upplying a good life for vvorkers in peacetime as it was both incapable and unwilling to furnish the nation'« vvar needs. Cancellation of vvar orders and dismis-sal of war vvorkers immediately produced an unemployment situation, and the class conflict, held in check by the pressure of war and the controis of the Roosevelt administration, began to seethe once more It is the fact that, while the parade of contending factions is starting in Detroit, aH over the nation there are smaller contingents of unemployed and dissatisfied workers who are ready to fall in line. Truly, the "free enterprise" economy—which Roosevelt, vvith the cooperation of workers, tried so hard to preserve—is going to pot. What vvill happen if a nevv army of unemployed is permitted to it vt lop? Will the government again be used to take up the slack by acting as a handout and boon-doggling agency? Or vvill legislation be enacted to reduce the vvorking .hours of everybody to a point where ali able and vvilling vvorkers can be employed? VVhat vvill happen if vvages are inereased to meet the demands o f the vvorkers? Will the government subsidize private industry so that it can pay the vvages and stili compete vvith cheaper foreign products? VVhat vvill happen if vvage levels are not boosted? Can the government finance its huge foreign debt vvith a low national income? As vve ask the above questions vve become conscious of two important circumstances. One is that they are the same questions that were asked before the Nevv Deal vvas launched to beguile working people and save capitalism from the uncontrolled greed of competing capitalist«. The other circumstance is that, no matter how the questions novv pressing for ansvvers may be met, the nevv way of life vvill be the wa> of government control and not the way of free enterprise. Try as they may, the apologists for human exploitation and class privilege cannot much longer conceal the fact that America, no less than pre-vvar totalitarian nations, is heading tovvard a controlled and planned economy. The future—the immediate future!—is going to decide only hovv, by vvhom and to vvhat ends government controis shall be administered. If private profits are to be the purpose sponsored by government, then vvorkers must be controlled in the service of ovvners. If vvorkers vvish to have bfcth plenty AND freedom, then they must organize to control industry for the produetion of abundance for use. There is the alternative. Ifs democratic Socialism or the exten-rion of a vvar economy far into the future. THE MAHCH OF LABOR ' TUI 8MINNIM6 OT tMl CKrfft*V. A *WOftlfAMS SfttfT-CAltSTasCf, AVVMOtfc or mitrria called our it> proitct iCAMS, RFStGNCO »NABoOf. COMPANV MRS H** Cft^ooMPrafco to MAK* iueIR RiRCHASdS AT 1H6 Coa*MCaRV«UM ftflUf COMfANV, VVbRK-fifrt CTT*N R£CEivt AT WlAS£ fAVMCNT A UST OF »VHAT O** -r^e COMfANV - A ^jgfAitEO CHČOC* aiaHftf "T JTC CUBRE ARe 9tll vvomen iN ngvv york statf -vVWKtN6 $0/$(2.0A fl^A — and urfdefc minimum vvaof lavvs »t3 ltgal. tUts is t«u« "Deaprre nxe mct that a rtci auftvrr of m Of- labo«. THAT it* »m*>ss foa a woman fb QeiAio*Qom6ss than 122. ss. ^JffORT LA«DR« ft&HTtfc* A BfflfR o*** tA&iooaa. T* iS 1* Tkf Uf+CN LABfL uSPDTb rl*NTtPY U/4tCN-MAUe H ATS. A VERY PR0M1SING RACKET ' Our native Fascists have plans for veterans and are busy setting out the bait. They count on doing a rushing business if and vvhen mass unemployment builds up among veterans a mass resentment against society. Some of these plans vvere brought to the attention of the House Committee on Un-American Affairs in a letter signed by Edvvard J. McHale, executive secretary of the American Veterans' Commitee. He vvanted certain organizations looked into because of their sponsorship adn, in some cases, their stated aims. Here are a fevv: The Servicemen's Reconstruction League. sponsor Joe McVVilliama; The Nationalist Veterans of World War II, sponsor Gerald L. K. Smith; The Protestant War Veterans, sponsor Edvvard J. Smythe; The American Order of Patriots, Houston, Texas, labeled for Gen-tiles only; The St. Sebastian Brigade, sponsor Father Charles E. Coughlin; The Miltarv Order of the Liberty Bell, anti-Negro, anti-foreign. Mr. McHale suggests that "unless their true aims are cxpossed to public scrutiny, many service men may unwittingly fail prey at home A to the same principles and forces they fought against abroad."—The Nation. "Tedious Deta i I s" Small investors should take a firmer grip on their pocketbooks There is danger ahead! The National Industrial Conference Board asks the Securities and Exchange Commission to modify its regulations so officials and direetors of corporations vvill not be compelled to give their stockholders the "tedious details" of the business in vvhich the siockholders have inveated their money. Thafs a niče idea. It reminds us of the days before the S E. C. vvas forced through Congress. The Inaulla and the Hopsons vvere play-ing ali over the lot. They didn't give their stockholders any "tedtous details." They vvere too busy picking the stockholders' pockets. Thafs vvhat vvill happen again if the S. E. C. listens to the National Industrial Conference Board. By the wayf the board is financed by many of the gentlemen vvho vvould profit from the policy it is ad-vocating.—Labor. New Cabinet Post Urged for Health And VVelfare Launching a sharp attack on neglect of the "underprivileged vvhose health and schooling vvould disgrace the Hottentots. let alone the United States," the Committee on Reorganization of Community Services is advocating the estab-lishment of a nevv Cabinet post to inerease the governmenfs vvork in education, health and vvelfare, The proposal vvas made by Mrs. Eugene Meyer, chairman of the committee. at a conference of social vvorkers studying the com-munity problems arising from the vvar. A deta i led report on the proposal is novv being prepared. The findings are based on observations in vvar industry centers, aH over the country. Mrs. Meyer declared that the suggested Federal department vvouhd help state and local agencies by dynamic leadership and financial aid and by setting standard« "bellovv vvhich no American should be permitted to live." To make America "the atrong, soc ure nation vve need," she emphasized that social and economis progress must be Unked together. Deseribing the resulta of vvelfare investigations at Southern ahip-yard communities, Mrs Meyer said vvorkers vvere found vvho "vvete almost completely vvorthless because of low health levels." The same conditions vvere seen in slum areas and in trailer settlements vvhere migratory vvar vvorkers lived. 4 The social fears and racial conflicts caused by such environment can be eliminated only by creating community stability, said Mrs Meyer. Pointing to the dangers of these large sections of the population in the post-vvar period, she urged that aH community agencies, both voluntary and governmental, reform themselves for maximum cooperation and service. "Why not have a revolution from above?" she asked. "Why leave It to the fanatica?" The Enslaved Peoples Are Liberated T By joseph drasler (Formerly an Associate Editor of Proletarec) farms for "vets" It is estimated that 900,000 veterans of this vvar vvish to operate farms of their ovvn. Another half million vvould like to be part-time farmers. Based on these estimates, the National Planning Association has recommended help for "more than a million" veterans along agricul* tural lintf. Soviet authorfties estimate that Berlin*! population has shrunk from a total of 4,332000 in May, 1939, to approximately 2,784,000 at present. There vvere 1,039,000 men and 1,748,000 vvomen in the city in August. ON THE MARCH WITH TIIE LIVING AND DEAD (Continued) A fevv days before our boat. the Citarnia. landed in Southampton. vve vvere given lectures on English money and customs and ali indica-tions pointed to a fevv vveeks stay in England. The first three days out of Nevv York harbor vve had beautiful sailing vveather and I believe vve ali enjoyed it as much as vvas possible sn vievvs of our mission. A G. I. orchestra vvas organized and played for us after-noons and evenings. At night vve found our way through the black-ed-out ship to the uper deck vvhere vve sat around in the bright moon-light. talking late into the night. But the vveather sudenly changed and the hovvling, eold vvinds caught up vvith us, and vve soon vvere miserable vvith sea-sickness The over-crovvded, stuffy quarters became littered vvith bleary-eycd. sick men. vvho longed for solid ground. It vvas a happy day vvhen vve finally land after tvvelfe rug-ged days and nights. Our convoy. consisted over a hundred ship.-^and oil tankers, carrying ali kinds of vehicles. planeš and materials of vvar, and vvas eseorted 1ay a large number of destroyers and three plane carriers. Our disappointment came the night vve hit Southampton and thc orders came for evcryone to stay aboard but the paratroopers. We didn't get to see England, and the next morning vve vvere transferred to a smaller English boai, vvhich took us aeroas the heavily mined channel. The vveather calmed dovvn upon our arrival, and vve re-loaded again into landing boats, losing no time getting ashore. We planted our feet on vvhat seemed to be ground, but sank knee-deep into churned-up mud and sand. and slopped through the same stuff for a fevv hundred yards untill vve reached higher land. Vehicles of ali kinds plying back and forth along the shore-line, moving hun-dreds of tons of aH kinds of vvar material up to the front lines, made the shore a sea pt mud. With heavy duffle bags slung over our shoulders, vve made our way up o steep hill rising off the beach. It vvas studde vvith blovvn-up German pill-boxes and shell-eraters. I shal never forget the sad sight that vvas soon before ua—thc U. S. cemetery on Omaha Beach The sight stabbed us like a knife, and our faces took a grim hue, as vve passed We paid dearly for that strip of land, and any high špirit left among the men novv changed to sober thought — this vvas vvar. After trudglng on a fevv more miles in a drizzling rain, vve piteh-ed tents among the novv famous hedge-rovvs, out of vvhich they vvere stili picking up dead Germans. Everything vvas mud, mud, mucj. The roads, narrovv cut-out paths scarcely vvide enough for tvvo jeeps to pass. vvas heavily trodden by countless number of troops on their way up to the front. The end-less rains poured dovvn upon thc scene vvhere vve halted for our first day on the beach. and vve stood in mud and vvater over our ankles When the order came to piteh tents in this mud, vve vvere dombfound-ed, but one plače vvas the same as anothor. and vve stayed here for about a vveek, trylng to keep dry vvith improvised gasoline stoves made out of ration cans My budd.v, a photographer from Nevv York, got the bright idea of salvaging a battery, some vvire, a bulb and reflector from a "duck" vvhich had been knocked-out vvhile landing troops on shore. There vvere about fifty of these aqua-ducks scattered on the beach vvith most of their gas thank* stili partly filled. so vve had enough gas to heat our tents and .ations. If ever a plače smclled of death, this Normandy country did. For some reason. perhaps dating back to a period in history vvhen the French land vvas equally divided among the people, the land is ali criss-crossed by hedge-rovvs vvith a deep treneh along each rovv. This made it, in a way, suitable for a battle field. and made the fighting terrible and costly. It vvas a series of changes from one ma-chine-gun infested hedgerovv to another. Some of these hedges vvere so over-run vvith briers and vines, it vvas impossible to locate the men vvho died in them. The same Normandy country-side grovvs vvild looking apple trees that produce abundance of small green apples out of vvhich the French make their cognac. The apples are heaped up in piles and allovvcd to ferment on the ground before taken to the distillery. Green cognac proved fatal to many a G. I. vvho drank it, not knovving that is vvas poisonous. We vvere glad to leave this part of France, even though vve vvere moving up closer to the actual fighting. We loaded on the "Red Bali Express" one rainy morning and vvithin five days of traveling, mostly by night, vve vvere on the front lines The ' Red Bali Express" was a fleet of tvvo and a half ton trucks that moved most of the troops up vvhile the railroads vvere sufficiently repaired to handle troop movementa (To be continued ) IN THE WIND From THE NATION LAISSEZ FAIRE Daddy War-bucks has suffered the slings and arrovvs of reduced fortune during the vvar. When asked by naive little Orphan Annie why "some papers and commentators" said horrid things about him, "Daddy ansvvered, Oh, I guess it vvas fash-ionable to sneer at 'big incomes' ... They fail to mention that most of those big incomes go to pay everybody's bills, and make the load lighter for everone else! I believe that the more a man makes honestly, the mohe he helps this country and everybody in it. ... VVhat I think,vve need is a lot more million-a-year men! Mighty little they can keep anyway ..." DEFINITION: The Texas public vvas further enlightened by this maxim vvhich appeared in the Austin American on August 2: "Anti-discrimnation means you can force somebody to give you a job if you're one of a minority, but othcrvvise you must take vvhat is left.~ V VV DAY: The Wall Street Journal is joyous over the surrender — of the vvorkers. In its issue of August 23 frontpage headlines read: Employers' Turn; VVorkers Accept End of Coasfs VVar-Boom Emplovment Gracefully; Firms Revel in Luxury of Insisting on Competence; Youngsters Are Re-sentful." The article goes on to say: "And except for the tantrums of a fevv youngsters vvho never had to hold a job under peace-time conditions, labor is taking its nevv status gracefully." CHALLENGE: A note by VValter B. Pitkin in the recent book "Population Roads to Peace and VVar" says: "VVhile the authors of this book vvere correcting the gal-ley proofs, in March, 1945, General Charles de Gaulle appointed an eight-man commission to add 12,-000,000 babies to the population of France vvithin the next decade." // TOMMTROT" AND "SHAME // The British have a habit, at public meetinga, of *xpressing their reactions to a speaker's vvords by eries of "Hear, hear," if they approve his statements, or of "NoM or 1 Shame" if they disagree or disapprove, George Meany, AFL «ecretary-treasurer, vvas therefore left in no doubt as to the reactions of the delegates to the British Trades Union Congress, vvhom he recently addressed. According to the Associated Press report, his unmeasured attack« on the CIO, the Soviet trade unions and the nevv vvorld labor organization drevv «houU of "Tomm.vrot" and "Shame" from the Britah union-ists, in "the most tumultoua sesison." , British labor has had many opportunites during the vvar to learn about the magnificent vvar record and progresaive character of the CIO. It has alao maintained cloae relations vvith the unions of the USSR. So vvhen Meany eshibited his facUonal spite against the CIO and his profound ignoracne of the Soviet trade union n;ovement, vvith vvhich the AFL leaders have blindly refused even to meeL the British union-i«U knovv he vvas talking "tommyrot." They also considered it a crying shame that a leader of American labor should thus alander and try to diarupt the movement of uniting vvorld labor in one strong organization, vvhich promiaes so much for the vvelfare of aH vvorkers and for future vvorld peace and democratic progres.—The CIO Nevvs. VVHAT MOSHER SAYS Ira Mosher, small-time president of the National Manufacturers' Association, in recent testimony before a senatorial committee inves-tigating the posibilities of "full employment" says the bili proposed wouldn't vvork at aH. Other "Moshers" said vve couldn't produce 50,000 planeš a year for vvar time, but vve produced 90,000 vvhen vve got started. "Moshers" of the past said such an ungodly gadget as the horse-less carriage vvas unthinkable and unvvorkable, but automobiles are here today. Moshers'' back in 1900 and 1901 said man couldn't fly like birds, but Orville and VVilbur VVright proved they vvere vvrong. For every thousand "Moshers" vvho said it can't be done, there's at least one man vvillifg to prove it can be done—so he goes ahead and does it. One of our armed service branehes has the slogan that Mosher ought to study: "The difficult vve do at once, the impossible takes a little longer."—-The Progressive Miner.« Her Maal A woman a Ideal man la one elever enough to maka maney and foollah enough to apend lt great food chain is facing prosecujion A. & P. 1« a "Food Selling Mon«poly," According to Departmen« of Justice'« Complaint DANVILLE, 111. — *Conapiracy" to loot the housc\vife's market basket is chargett by the Department of Justice in a Federal court suit here against the Great Atlantic 61 Pacific Company, the largest grocery chain. The charges include price-fixing, uae of the chaina great povver to obtain unfair discounts from pro-ducera, miauae of profits to operate some stores at a losa until com-petitora are driven from the neigh-borhood. and, in general, a "con-spiracy to effect a food-selling monopoly." scientists expose vitamin fraud Chargea made here and there by outapoken phyaicans that the man-ufacture and diatribution of vitamina has become a "racket" are confirmed by experimenta con-ducted at Duke University. At the requeat of army officials, univeraity scientists fed 200 per-sons vvith vitamina daily for 30 daya and reported that at the end of that period no "appreciable" change ln their phys»cal eondition vvas found. . • That should be a lesson to millions of Americans whq have "falleh for" the ballyhoo of manu-facturera. The produetion of vitamin pilla has become Big Buaineas —so big. indeed, that the Department of Juatice ia prosccuting a group of producera for monopol-iatic practice«. including priče fix-ing. In aome caaea vitamina have de-finite value, phyaicians agree, but milliona vvho are taking them in the miataken notion that they inerease energy and bodily vvell-being are «imply throvving away money. AH »uch claim« are so much "hooey,,# according ttr Duke •cientist«, and novv the Federal Trade Committion has another job —to drive the vitamin racketeer« and their noiay and generally crooked propagandiata from the air and off the printed page«.— Labor. DISGRACE IN INDO-CHINA One of the most uninspiring aftermaths of VVorld VVar II has been unfolding in French Indo-China. Natives of this colony, misruled and exploited by the French until the Japanese moved in vvith their brand of exploitaUon, are strugling against resumption of the vvhite man's burden. You might think that the France, vvhich has just svvung left in domestic eleetiona, and the Britain of the Labor government vvould try to handle the situation vvith democratic statesmanship and restraint. But vvhat happens? French troops stage a coup d etat, atreet fighting vvith Annamite nationalists rages. British empire troops intervene on the side of the French, and Japanese troops, novv accepting British orders, patrol the streets of Saigon to "maintain order" against the helpless natives. VVhat an object lesson to Asia about the vvhite man s ' fight for freedom.'' Indo-China should not revert to France. It should be placed under United Nations trusteeship and prepared for independence.—The Chicago Sun. Taft Voices Dangerous Doctrine Ohio Senator Attempts *o Persuade Americans That Communism Is Only Cure for Widespread Idleness Senator Taft, in his debate vvith Senator O Mahoney insiated that Ihe "Full Employment" bili, vvhich is receiving povverful, and vve believe, intelligent support in and out of the labor movement, is really a first step tovvard Communism. We vvonder if the Senator vvishes the workers of America to believe ttfSt the v cannot hope for full employment unless they aH turn "Red"? Fortunatelly, that is not the čase. During the vvar our democracy demonstrated vvhat it could do in the way of produetion. We had "full employment" then. Why shouldn t vve have it novv? VVhat is there about peace vvhich necessarily condems able an vvilling vvorkers to near-starvation in a land of unexampled plenty? VVe submit that vvhen the senior senator from Ohio raised the Communist issue he vvas indulging in arrant nonsense. * Why can't vve get away from ali this "flapdoodle"? Why try to hang a nasty name on a good proposal? Senator Taft sathe bili. as it stands, doesn't create any joba. We« have said that 20 times. It is just a declaration of prineiple. It aays, in substance, that Americans have a right to Joba, that free enterprise should be given the first chance to provide those jobs, but if, for any reason, free enterprise can't turn the trick, then Uncle Sam is going to step in. VVhen that time comes, if it ever does come, it vvill be up to Congress and the President to provide the money and to blueprint the erterprises vvhich the government vvill undertake. VVe don't think either Congress or the Executive vvould renoge on that sort of a pledge. VVe believe certain reactionary interests share that confidence, and that that i« one reason why they are opposed to the "FuH Employmenf' bil.. —Labor, VVashington, D C If you do what jou should not you must bear what you vvould noi Franklin. A revolution to aa oatural • frtmth as an oak. It coooaa ovil af th* pMt - W«n onlJ «bowa that tha Tha greatect man to ba who th« right with lovtnetblg reaohitlon Channlng