Obrtnijske raznoterosti.
Umetne bruse naredi lahko vsak sam z naslednjimi tvarinami. Dobro gelatino treba v temnem prostoru raztopiti v v jednaki množini vode, zraven l1/^ odstotka dvojno-ogljikovo-kislega kalija pridjati, katerega smo poprej tudi v vodi raztopili. Tej zmesi se konečno pridene finega smireka (Smirgel), približno Okrat toliko, kakor je bilo gelatine. Spraviti se mora v poljubno obliko, konečno pa se na solneu posuši.
Konjska sila. Znano je, da merimo moc parnih in drugih inašin s ^konjskimi silami" ; konjska sila je tehnikom ona moc, ki dvigne 75 kilogramov v edni sekundi eden meter visoko. Konjsko silo za merjenje strojeve moči je vpeljal uže izumitelj parne mašine, Anglež James Watt. Njegov stroj je bil postavljen v londonski pivarni Witbread, kjer je vodo zajemal. Pivarnar je slavnemu izumitelju predlagal, naj moc stroja primerja z močjo konj, katere so rabili v pivarni. Dal mu je na razpolaganje najboljšega konja: žival so imeli osem ur vpreženo in ves čas so jo priganjali z bičem k neprestanemu naporu. Konj je v tem času dvignil 2,120.000 kilogramov vode 1 meter visoko, ali v j edni sekundi 7 3'6 kilogramov. James Watt je vzel okroglo število 75 kilogramov in to je sedanja tehniška ednota. Poznejši, jako skrbni poskusi so pa pokazali, da je prava konjska sila dokaj manjša in da znaša komaj polovico one, ki je rabijo pri mašinah za smerilo.
Amerikanske obrtniške razmere so toliko razvite, da se nam v starem svetu skoraj neverjetno zdi, kako napredujejo naši konkurenti onostran velike vode. Kazvoj obrti posebno kažejo številke, ki povedo število patentov, danih na razne obrtniške iznajdbe. L 1837. je bilo vzetih 436 patentov, 1, 1854. pa 1000. L. 1874. jih je bilo 8874, šest let pozneje pa uže 12.301. V najnovejšem času je podelila vlada vsako leto od 15—24 tisoč, leta 1891. celo 40.575 patentov!
Nov lak za železo, les in mokre zidove priporočajo v naslednji sestavi: 15 delov vapna se stopi v 20 delih vode, katerim se pridene 50 delov vročega, stopljenega kavčuka. Nekaj časa se to zmes pridno meša, potem pa prilije med vednim mešanjem k 50 delom vrelega lanenega flrneža. Pozneje se precedi in ohladi. Če je lak pregost, razredči še z
40
41
navadnim firnežem. Najboljše je, če ga rabimo toplega. V 2 dneh je suh. Ta lak se ne lomi in zato ga je z vspehom rabiti pri tvarinah, ki se pregibljejo.
Za glajenje parketnih tal rabi nastopno zmes ; 200 delov rumenega voska razgrejemo z 400 deli vode; ko zmes začne vreti, se ji počasi in med mešanjem pridene 25 delov potošlja, še nekaj (lasa pokuha, potem odstavi in 20 delov ter-pentina primeša. Ko se shladi, se pridene še toliko gorke vode, da dobimo skupaj 1000 delov. Pri novih ali pa dobro ohra-jenih tleh smemo celo do 1500 delov vode priliti.
Rokovice snažimo navadno z bencinom. A duh njegov dolgo ostane v rokovicah in se kmalu izla. Namesto bencina priporočajo naslednje sredstvo : *Eokoviee treba raztegniti po večkrat skup zloženi brisalki, potem pomočimo kos rlanele v sladko mleko, potegnemo ž njim parkrat čez rujavo milo, potem pa zdrgnemo rokovice. Bele rokovice so tedaj očiščene, ko so v mokrem stanji lepo rumene, rujave pa tedaj, ko postanejo črne. Ko se posuše, se prave barve zopet pokažejo.
Stari okenski klej (Fensterkitt) omečimo, ako ga na-mažemo z nastopno zmesjo : Jednake dele surovega potošlja in svežega ugašenga vapna treba skrbno zmešati in malo vode priliti, da nastane gosta kaša, konečno pa še četrti del zelenega mila pridjati. Ta kaša omeči okenski klej popolnoma v par urah.    Marsikako šipo si prihranimo, ako rabimo to sredstvo.