TJ/and s~ylcStlCQ
NO.
Domovi ima
AMm RI e/% HI— HOME
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELANDS, O., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 13, 1951
LETO LII — VOL. LI1.
VESTI
IZ

SNEŽNI PLAZ NA Korošici,“Naše obmejne enote in organi terjal svojo žrtev. Gorska pot do j varnosti so ob pomoči ljudstva v planinske postojanke na KorošN zadnjem času polovili več skupin
ci je v zimskem času ogrožena po velikih snežnih plazovih, ki' so že lani januarja zahtevali dvoje mladih življenj. Pred kratkim je plaz zasul oskrbnika koče na Korošici, Ljubljančana Derganca. Pr^d Novim letom je odšla na Korošico skupina študentov. Pod Presedljajem so na snežnem plazu zagledali sestradanega in onemoglega psa, ki je venomeb nekaj iskal v snegu. Takoj so zaslutili nesrečo. Ko so prispeli v kočo, jim je Dergančeva žena povedala, da je njen mož 19. decembra odšel iz koče in ji dejal, da se vrne čez eno uro. Ker je bila ves čas popolnoma sama, ni mogla o tem obvestiti gorske reševalne službe. Zaradi novo zapadlega snega se skupina študentov ni upala podati na pot v dolino. Zaskrbljeni starši so ob vestili gorsko reševalno službo v Ljubljani, da pogrešajo svoje sinove, ki bi se morali že zdavnaj vrniti v Ljubljano. Nato je odšla na Korošico reševalna skupina, ki so jo sestavljali ing. Avčin, ing. Dolar, Blazina, Verov-šek, Škerlj in Zupan, njim se je pridružil med potjo se Tone Er-javšek. študentje so se v tem vrnili v Ljubljano, reševalni skupina pa je morala vsled iz-redne množine novega snega 3skanje za ponesrečenim Dergancem ustaviti.
LANI JE REŠKA luka dosegla rekordni promet. — Celotni blagovni promet je dosegel 2,082,700' ton in s tem je luka presegla; promet iz leta 1939, ko je bila še v oblasti Italije za 57%.
V PRESKRBI Ljubljane z: električno energijo so to zimo nastale precejšnje težave, kar so zadnje mesece, zlasti občutili potrošniki v nekaterih delih mesta, ko so bili tudi po večkrat na dan brez luči.
KOMI NEORMISTI vpadajo Preko meje. — Direkcija za informacije vlade FLRJ je objavila 9. januarja sledeče sporočilo:
diverzantov in vohunov, ki soi jih organi bolgarske državne varnosti poslali v našo državo. Te! skupine so bile oborožene z brzostrelkami, pištolami in bombami. V Bolgariji so jih izvežbali na vohunskih in diverzantskih' tečajih za zbiranje podatkov oi gospodarskem, političnem in vojaškem položaju v naši državi. Skupine so dobile tudi navodila za organizacijo obveščevalnih točk, na katere bi se opirali oficirji bolgarske državne varnosti pri delu proti naši državi. 5. januarja so zapazili v vasi Perlita v zaječarskem okraju en kilo meter od bolgarske meje tri osebe v civilni obleki oborožene z avtomatičnem orožjem, bombami in revolverjem. Na poziv miličnika se niso hotele ustaviti, marveč so začele streljati iz avtomatskega orožja. V krajšem streljanju so miličniki eno osebo ubili, ostali dve pa sta pobegnili. Ob zori 6. januarja je padla1 ena izmed teh oseb v zasedo 400 metrov od bolgarske meje. Na poziv naj se uda, je začela streljati iz avtomatskega orožja. Pri puškarjenju je bila ta oseba ubita. Obe ubiti osebi sta imeli pri sebi po eno avtomatično orožje,
Nova anlikomunistiina stranka v Nemčiji
Stranka bo zahtevala svobodo govora in tiska, toda bo odklonila “sovjetsko birokracijo in ameriški imperializem.”
RATINGEN, Nem - ja. ~ V za- : padni Nemčiji bo že za Velike noč ustanovljena nova pm iik:>* munistična strank.- los ° ’• •«-! pe, ki je bil do leta 194 urednik lista Freies Vo' nega glasila nemšk ko čne partije v zapacmi I je izjavil, da se bo nova s. imenovala Neodvisn i del stranka.
Schappe je rekel da bo m stranka zahtevala podržavljen vse nemške industrije, svobodo govora in tiska, toda bo odklonila “sovjetsko birokracijo in a-meriški imperializem.'’
Schappe je na eh' piioriv-Ijalnega odbora, ki s-eje < članov, večinoma sam ir. bivših komunistov, kateri so bili izključeni iz partije zaradi ateističnih nazorov.
Governer F. J. Lausche za predsednika
COLUMBUS, O. — Tukaj se je pričela hmpanja, da se izvoli govermrja Franka J. Lauscheta za predsednika ob prihodnjih, volitvah leta 1952.
Kampanjo je pričel poslanec Rnhort W Feider, de-mokro.t i: Mtc.it:e ki izdaja svoj teaiiik Oi:c:.c; County Keuis, v katerem ima na pr-trani uvbt nb s priporo-HH da se l.auscheta nomi-izvoli ra r.red .edni-‘rzav. lieu-e- je dal e izdaje za in snat orada Ijne iz-'1 vsem ame-m in radij-
KOMUNISTI BIJEJO S SVOJO PROTIOFENZIVO V KOREJI
V protiofenzivi, katere smoter je razkol zavezniških čet, so pridobili komunisti osem do devet milj ozemlja.
WASHINGTON. — Glede ponovnega prehoda 38. vzporednika po četah Zdr. narodov ni dal državni department nobene iz jave. Informirani krogi pravi jo, da prehod razmejitvene črte v Severno Korejo po južnoko-rejskih četah vsekakor pomeni, da bodo Zdr. narodi ignorirali črto, v kolikor se slednja tiče bojnih taktik in strategije. Toda to še ne pomeni, da je bil dose-
! ofenzivi, ki so jo pričeli z namenom, da razkoljejo ameriško osmo armado ,so kitajski in korejski komunisti naredili osem do devet milj široko vrzel v zavezniški črti v Koreji.
Amerikance je udarilo šest kitajskih in severnokorejskih divizij — 45,000 do 60,000 mož — na 30 milj dolgi fronti v gorovju centralne Koreje.
Komunisti so vrgli čete Zdr.
Delavstvo zahteva večjo reprezentanco
WASHINGTON. — Ameriško delavstvo, zahteva večjo reprezentanco v novih vladnih agencijah, ki jih je ustanovila vlada za dobo sedanjega nujnostnega
RAIN

Vremenski
prerok
pravi:
Danes od časa do časa rahlo deževje, ki se bo spreminjalo v naletavanje snega. Bolj mrzlo ponoči.
Tri na dan
Ljubljanski komunist Tone Seliškar, ki zdaj vihti svojo skrha-ho plenkačo v Prosveti, bi mo-ral slišati ameriškega senatorja Drewsterja, kaj je govoril v zbornici o Titovini.
*	*	*
Brewster je rekel, da ima do-knze, kako so Titovi žandarji zaprli za 30 dni dva stara zakon-Ca> ki nista mogla oddati zahte-
vane količine žita vladi radi suše.
*	*	*
V prav tistem času so pa Ti-fovi pandurji prosjačili pomoč V -^nieriki, češ da niso pridelali radi suše. Torej v Ameriki so iska-3 pomoči in jo tudi dobili, a do-13:19 so ljudi zapirali. Naj bi komunist Seliškar to nekoliko raz-dniačil v Prosveti.
stanja. To reprezentanco zah-dve bombi in dva samokresa. Na’ tevajo delavske organizacije ka-prostoru, kjer je bila ubita prva oseba, so našli dva večja zavoja! sovražnega propagandnega gradiva, nekoliko vstran pa še tretjega. Pri ubitih osebah niso našli nobenih osebnih listin, niti legitimacij.” — Iz navedenega’ vidimo, da je Kominforma pripravljena žrtvovati tudi življenja nekaj svojih zvestih pomočnikov, samo da povzroča na mejah Titovine stalne nemire.
žen že končni odlok, da se pošlje j narodov nazaj v njihovo gorsko čete Zdr. narodov naprej proti j utrdbo Hoengsong, kateri kraj mandžurski meji. Isti krogi zdaj ogrožajo od treh strani. — pravijo, da bi se čete Zdr. naro-! Zapadno od tega kraja so zaprli dov ustavile ob 38. vzporedniku, ] past okoli nekega ameriškega ce bi kitajski in severnokorej-! bataljona. Amerikanci so bili ski komunisti sprejeli mirovne odrezani od ostalih čet, ko so
L. )f
R. L ibii m !*■')liliji
prefoiitaik M držav
Za razkrajanje iiooseveltove fronte sta odgovorna dva za ustanovitev 20 milj širokega
Činitelja: — obledenje Tru-i demilitariziranega Pasu 20 milj do zmage lanskega novembra.
predloge Zdr. narodov.
Ti mirovni predlogi so vsebovali povelje za končanje bojev,
komunisti pognali južne Korejce nazaj v mesto.
Komunisti se poslužujejo istih taktik, ki so jim pripomogle
manove slave in nevarnost vojne ter inflacije.
Saturday Evening Post objavlja Samuel Lubellovo analizo velike zmage senatorja Roberta A. Tafta v državi Ohio, kar naj-
severno od vzporednika in stop njevalen umik vseh tujih čet iz Koreje, ki bi bil izvršen pod nadzorstvom Zdr. narodov.
TOKIO. — V masivni proti-
Najbolj divje so udarili na središče fronte, ki so ga držali južni Korejci, kjer so prodrli z masami svojih čet, ne oziraje se na j zgube.
Velik gradbeni program newyorfte nadškofije
Program je preračunan na 25 milijonov dolarjev, kolikor je stal program, ki je pravkar dovršen.
NEW YORK. — Tukaj je bil obelodanjen gradbeni program newyorške katoliške nadškofije ki je preračunan na 25 milijonov dolarjev.
V tem programu je vključenih 31 projektov, med temi cerkve, bolnice, šole, samostani in dečji domovi.
Msgr. Kellenberg, nadškofijski tajnik, ki je naznanil ta program, je izjavil, da je prejšnji nadškofijski gradbeni program, ki se ga je pričelo uresničevati leta 1947 in ki je bil tudi preračunan na 25 milijonov dolarjev, že skoraj dovršen.
Kdaj bo izvršen sedanji program, je odvisno od materiala, ki bo na razpolago, vendar upajo, da bo večina poslopij dograjena že leta 1952, nakar bo naznanjen nov, tretji gradbeni program.
-----o------
Perkins bo prispel v Beograd
BEOGRAD. — George Perkins, pomožni državni tajnik, bo prišel danes v Beograd k razgovorom s premierjem Titom in zunanjim ministrom Kardeljem. Razgovarjali se bodo o eventu-elni pomoči zapada v slučaju jnapada na Jugoslavijo.
brže pomeni da bo Taž prihod. Poroka in zaroka kiBljov ns Srednjem vzhodu
nji republikanski predsedniški
kandidat, ki i-dImel vse pogoje:	TEHERAN, Perzija. — Vče-mi imel s svojo prvo ženo sina,
kor tudi posamezniki potom jav- za zmag°-	! faj ^	1 32 ^ star\^ karJe zel° važna stvar v moha-
V članku je dalje rečeno, da kralJev- sah Irana (Perzije) Mo- medanskih deželah, kjer samo
nih zahtev v svojem tisku, potom pisem raznim senatorjem in kongresnikom in potom osebnih obiskov pri vladnih uradnikih v Washingtonu. Delavstvo docela upravičeno smatra, da je u-pravičeno do odločujočih besed v novih agencijah.
Konec angleške misije v Abesiniji
LONDON. — Angleška vlada je izjavila, da bo odpoklicala svojo vojaško misijo iz Etiopije. Misija je bila tam, odkar je bila dežela osvobojena laške okupacije.
je governer Frank J. Lausche s tem, ker ni hotel indorsirati demokratskega kandidata, “skakača Joe-a” (Jumping Joe) Fer-gusona, pokazal morda ostalim demokratom pot, na katero naj stopijo.
Za razkrajanje stare Rooseveltove fronte daje pisec kredit dvema faktorjema:	obledenje
Trumanove slave, ki si jo je pridobil kot naslednik predsednika Roosevelta, in nevarnost vojne ter inflacije.
Stolp ubil sedem oseb
NEW DELHI, Indija. — Tukaj se je zrušil neki stolp ter po-' la v Anglijo izza druge svetov-kopal pod ruševinami 7 oseb, ki J ne vojne, se je nastanila v vo-
Ameriška pehota v Angliji
WORCESTER, Anglija. — Prva ameriška pehota, ki je dospe-
so bile vse mrtve.
i jašnicah blizu tega mesta.
Letna seja Katoliške Lige
CLEVELAND, O. — V nede- Okoli 150 teh beguncev je v te-ijo popoldne se je vršila v šol- ku preteklega leta že dospelo v ski dvorani pri Sv. Vidu letna' Clevffnd' , Liga ^,PrirediIa v seja Lige slovenskih katol. Ame-
preteklem letu 4 velike in eno manjšo prireditev (pri sv. Lov-
rikancev. Seje so se udeležili rencu). Glavni dohodek za Li-vsi glavni stebri te najmočnejše go je prišel od teh prireditev, narodne in karitativne organiza- Slovenska pisarna skrbi za slo-cije slovenskih Amerikancev in venski pouk 30 otrok v tako zvani več njenih prijateljev staro in sobotni slovenski šob v Sloven-novonaseljencev. Seji je priso- ski pisarni. Rev. Bernard Am-stvoval tudi glavni tajnik Lige brožič je pozdravil sejo in poro-iz New Yorka Rev. Bernard Am- čal o programu Lige v bodočem nja velika ligina
predstave. Zbor se je z zahvalo m priznanjem spomnil Ameriške Domovine in Glasila KSKJ, ki sta vedno tako naklonjena Ligi-
Glavno delo v bodočem letu bo spet temeljilo na večjih prireditvah. K temu programu sta se oglasila k besedi tudi gg. Milko Pust in Franček Kolarič. — Zborovalci so bili povabljeni, da vse storijo, da uspe prihod-
rekla. Njena mati je bila Nemka, njen oče po vpliven, bogat in močan glavar nekega perzijskega rodu.
hamed Reza Pahlevi, z 19 letno moški potomci naslede na pre-Sorajo Esfandiari, hčerko nek- stolu. Kralj Farouk je imel s danjega uporniškega perzijske- svojo prvo ženo tri hčerke, ga glavarja. Zaradi velike rev-; Soraja Esfendiari, nova žena ščine v deželi je šah odredil, da'iranskega šaha, je mešanega pomora biti svatba kolikor mogoče preprosta, da se ne izzove kakih socialnih izgredov.
KAIRO, Egipt. — V nedeljo zvečer so praznovali na egipt-skem kraljevskem dvoru zaroko 31-letnega kralja Farouka s 17-letno krasotico Narriman Sadek, ki je preprostega meščanskega rodu.
Kralj Farouk se je ločil od svoje prve žene Faride isti dan, ko se je iranski šah ločil od svoje prve žene, princese Favzije, ki je bila setra kralja Farouka.
Faroukova žena pa je bila sestra iranskega šaha.
Nobeden teh dveh monarhov
brožič. častni predsednik g. A. letu. Potrebe bodo še naprej ve-Grdina je otvoril sejo, katero je like, zlasti sedaj, ko je Liga nato vodil njen aktivni predsed- prevzela množično sponzorstvo nik Mr. Matt F. Intihar. Po- za večje število beguncev v ta-zdravil je Msgr. Ponikvarja, boriščih, med njimi tudi za več
V vsaki hiši naj bi bil koledar Svob. Slovenije
“Marija v nebo vzeta je tisto ugodno znamenje, ki ga 1. 1951 nosi na zagonetnem čelu. Zmago Matere oznanja in zmago tistih, ki so zvesti ob njej stali, ko jih je pot vodila preko Kalvarije. V tem znamenju upamo, da bo leto 1951 leto osvobojenja, ki bo vodilo trpeče narode do zaželenega miru. Da bi bili mi vsi takega leta vredni!”
(Dr. Gregor Rožman, ljubljanski škof “Leto z ugodnim znamenjem” v Koledarju Svobodne Slovenije za 1. 1951).
(Naš Koledar — Koledar Svobodne Slovenije za 1951. Naroči se pri Ameriški Domovini in stane po pošti $3.25.)
------o------
Vlak ubil zakonca v Wickliffe, Ohio
Nagel poštni vlak, ki je v nedeljo zvečer drvel skozi noč, je ubil na železniškem križišču na prireditev v Lloyd Rd., Wickliffe, O., George
Razne drobne novice iz Clevelanda in ■ te okolice
Redna seja—
Članstvu društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ se naznanja, da se redna seja odslej naprej vrši vsako drugo sredo ob 8 zvečer v AJC na Recher Ave., in NE več tretji četrtek kot je bilo v preteklosti, člani ste prošeni, da se gotovo udeležite te seje, ker je več važnih zadev na dnevnem redu.
Dr. Danice št. 34 SDZ—
Odbor za leto 1951 je sledeč: predsednica Rose Vatovec, podpredsednik Joseph Tomšič Jr. tajnik John Cergol. 9418 Elizabeth Ave., blagajnik Martin O-rehovec, zapisnikar Peter Segu-lin. Nadzorniki: John Samsa, Anton Vatovec in Stella Mahnič; zastopnica za S. D. dvorano na Prince Ave., Rose Vatovec. Društeni zdravniki so: dr. A. Perko, dr. A. Folin, dr. Simko-ia in dr. Vovk. Seje so vsako 4. nedeljo v mesecu ob 10 dopoldne v SDD na Prince Ave.
Pisma imajo—
Five Points poštni urad sporoča, da imajo tam registrirana pisma: Miha Vrenko, 1280 E. 168 St., piše mu Ivan Rus, vas Podtabor 40, p. Struge, Dobrepolje na Dolenjskem; dalje Juro Be-jac, 15006 Ridpath Ave., — piše mu Marija Vovtic, Vanaska obala, Nova Tulrrka V bolnišnici—
Miss Daniela Grili, 14825 Hale Ave., je bila odpeljana v Lakeside bolnišnico, kjer se je morala podvreči težki operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Osemnajsta obletnica—
V petek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Ano Zavir-šek v spomin 18. obletnice njene smrti.
Doma iz bolnišnice—
Mr. Pajk iz 697 E. 157 St. se je vrnil iz bolnišnice in se sedaj nahaja doma v zdravniški oskrbi. Prijatelji ga lahko obiščejo na njegovem domu.
nedeljo 1. februarja v SND na S. Brichforda, 67 let starega far-
St. Clairju, to je postna žaloig-ra “Domačija ob Visli.”
Pri volitvah je bil izvoljen odbor kakor ga je predlagal Mr.
podpredsednika KSKJ Mr. J. družin. Apeliral je zlasti na'J. Nemanič: Častni predsednik
Nemaniča in druge. Nato je katoliški slovenski Cleveland. — podal kratko predsedniško poro- Sejo je pozdravil Mr. J. Nema-čilo in prebral poročilo tajnice nič in želel Ligi veliko uspeha, Mrs. Mary Hočevarjeve, ki se ra-'dalje dr. Val. Meršol, ki je pridi seje KSKJ ni mogla osebno poročil slovenski mladini pev-udeležiti tega sestanka. Rev. J. j ski zbor. Predsednik Matt In-Godina je nato izpolnil tajniško tihar je ponovno poudaril, da poročilo s poročilom Slovenske gre naj večja zahvala in pohvala
A. Grdina, predsednik Matt Intihar, tajnica Mrs. Mary Hočevar, drugi tajnik (vodja Slov. pisarne) Rev. J. Godina, blagajnik John škrabec. V podpred-sedništvu so Johana Mervar, Jakob Resnik, Mary Stušek, Frances Novak. V nadzornem odbo-
pisarne. Pisarna je v prvem požrtvovalnim Liginim igralcem ru so Frank Mervar, Marjanca poslovnem letu napravila za 256 ki so nam tako mojstrsko 1
pri*.Kuhar, Matt Tekavec. beguncev sponzorsko prijavo. —• pravili lanske velike odersksi kar Joe Grdina.
Zapisni-
marja, in njegovo 64 let staro ženo Ruth. Zakonca sta se peljala v svojem avtomobilu in na križišču nista ustavila, čeprav je tam bliskala svarilna rdeča luč in je bil tam tudi paznik z rdečo zastavico, ki jima je na vso' moč mahal, naj ustavita.
Vlak, ki je vozil z 70 milj naglice na uro, je vlekel avtomobil kake polj milje daleč, preden je mogel ustaviti.
------o-------
Na križi&čih hodi naravnost preko ceste pa samo kadar je zelena luč.
Kralj ne more plačati računov
LONDON. — Angleška kraljeva rodbina je zašla v velike finančne težave in ne more plačati računa za gorkoto in razsvetljavo svoje palače. Premier Attlee je povedal nižji zbornici, da bo zato vlada prevzela kraljeve dolgove, ki znašajo okoli 112,000 dolarjev. — Reveži!
NAJNOVEJŠEVESTI
TOKIO. — Komunistične čete so prodrle v centralni Koreji 18 milj globoko v zavezniško črto. Borci kitajskih in severnokorejskih armad so sinoči po polnoči po 24-ur-nem boju zavzeli kraj Hoen-song in prodrli skoraj do kraja Wonju-a.
LONDON. — Angleški premier Attlee je izjavil sinoči v nižji zbornici, da general Mac-Arthur, poveljnik čet Združenih narodov, ne bi smel poslati svojega vojaštva preko vzporednika, dokler se ne posvetuje o tem s predstavniki Zdr. narodov.
NEW DELHI, Indija. — Indijski premier Nehru je povedal sinoči parlamentu, da bo indijska vlada ohranila prijateljske odnošaje s kitajskimi komunisti, čeprav so jih Zdr. narodi ožigosali za a-gresorje.
Amerbška Domovina
EJfcLJ
■- ■<»<-/% f%i— mo	i -
G117 Sl. Clair Ave. HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor: Vinko Lipovec
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.	______
«sjggg^>83	No. 31 Tues., Feb. 13, 1951
“Domačija ob Visli”
K žaloigri, ki jo pokažejo Ligini igralci na odru SND na St.
Clairju prihodnjo nedeljo ob 3. popoldne
Ko beremo zgodovino narodov in vladarjev, se večkrat zgrozimo ob žaloigrah, ki so se odigravale v borbah za prestol in nasledstvo. Celi narodi propadajo, rodovi izumirajo v takih krvavih sporih in bojih. Dom je kraljestvo v najmanjšem pomenu. Koliko domačij gre na boben, ker se mnogi ne morejo zediniti za nasledstvo. Večkrat teče kri, brat ubije brata, sin očeta. Vse strasti se razdivjajo. Vse to terja zemlja, ki sesa našo kri, vse to terja dom, kjer smo se rodili.
Zgodba žaloigre “Domačija ob Visli” je podobna tisočerim drugim. Ne gre za osebe, ne za kraj, niti za to, kdo je to igro napisal. Lahko bi bil Nemec s severa, mehka ruska duša z vzhoda, ali Francoz ali kdorkoli. Smisel in vsebina vsega je zemlja in dom, in sicer; čigava bo ta zemlja, čigav bo ta dom, čigava bo ta zemlja, ki terja toliko truda, čigav bo ta dom, kjer je tekla zibelka ne samo prvorojencu, temveč vsem otrokom družine? Kdo ima pravico terjati dom zase, samo zase? Samo prvorojenec? Kam naj gredo ostali otroci? In zemlja? Vsi so zrasli na njej, jo gnojili s svojo krvjo, jo vzljubili že v rani mladosti. Iz stoletja v stoletja se vije veriga sporov za domačijo. . .
“Domačija ob Visli” je dom, v katerega butajo jezni valovi silne poljske reke Visle skozi dolga, dolga leta. V igri izvemo, da je reka nekoč predrla nasip, povzročila velike poplave in skoraj vse uničila. Tik za hišo te domačije so predniki zgradili močan jez, ki jih je branil pred ledenimi splavi vsake zgodnje pomladi. “Dornov” rod gospoduje temu jezu. Trije bratje tega rodu še žive: Peter Dorn, naj-Starejši sin, gospodar posestva in jezovni poglavar; drugi brat Henrik je po očetovi smrti odšel v svet in postal inženir. Zdaj (v igri) po dvanajstih letih pride domov službeno, ker je bil poslan, da gradi nov nasip. Jakob je najmlajši sin tega rodu. Živi prav pasje življenje, brez pravic, kot zadnji hlapec, čeprav na očetovem domu. Peter ga zatira in ravna z njim slabše kot s hlapcem. Taka je usoda ... Na domu živi še babica Filipina, ki se pa zapira v svojo sobo in ne mara nikogar več videti. Peter Dorn je poročen. Žena Renata skuša ublažiti trdo razmerje med Petrom in Jakobom. Na domu živi tudi stric Ulrichs, od katerega je oče Dorn kupil popolnoma uničeno posestvo ter ga vzel k sebi. — To so ljudje, ki jih gledamo v tej žaloigri.
Kaj se je zgodilo? Testament? Oporoka?! Da! — Oče Dorn je umrl. V testamentu je bil določil pravične deleže za vse tri sinove. Toda Peter, najstarejši, se je polakomnil vsega — groza —, spremenil je testament, zatajil pravega .. . Jakob je premlad, Henrik je v svetu. Nihče ne kliče Petra na odgovor. Saj tudi nihče za to ne ve. O, pač, babica in stric Ulrichs vesta, pa sta tiho. Renati pove Peter šele ob smrti obeh njenih sinčkov, ko sta utonila v Visli. Pove ji, da je to kazen za njegov greh, ker je zatajil testament. V te mučne razmere na domu se vrne Henrik. Razkrinkava to moro in razkrinka Petra. V jezi Peter pokaže vrata Henriku in Jakobu. Jakob, ves ogorčen in v silni žalosti, ker ga je brat ogoljufal za njegov delež in vrgel iz očetovega doma, v obupu steče k reki in začne prekopavati nasip na kraju, kjer je bilo najbolj nevarno. Tu se žaloigra končava: Ko Peter zapazi, kaj počenja Jakob, teče branit nasip, branit svoj dom pred ledeno poplavo. Jakob se ne da odgnati od svojega početja. Po nekaj minutni borbi, tesno objeta v ruvanju, oba brata za večno zgineta v ledeno mrzlih valovih Visle. — Fr. K.
Koledar Svobodne Slovenije
NI SAMO ZBORNIK politično zgodovinskih in spominskih razprav, temveč je tudi najboljši in najtehtnejši zbornik našega emigrantskega leposlovja. Iz vseh krajev slovenske emigracije so prispevali slovenski leposlovni ustvarjalci svoje najnovejše ustvarite tako v pesmi kakor v prozi. V letošnjem KOLEDARJU boste lahko brali lepo po-vestico iz Slovenskih goric, ki jo je spisal “pesnik goric” Stanko Kociper, avtor romana “Goričanec”; Šulinov je po svoje leposlovno psihološko obdelal srečanje dr. Janeža na poti na Kitajsko na barki s potnico, ki se je po poslovilni večerji vrgla v morje; Andrej je dramatično ob psu pokazal vrnitev našega fanta s Koroškega domov; Tine Debeljak je po svoje doživel “prvi sneg” v pampi; Mernik je vizionarno nakazal bodočo strahoto vojne ob štajerskem “nacistu”; Novak slovo “dveh src” s Koroškega, Janko božični tabori-ški motiv, Va nas popelje med smučarje v Bariloche in tam doživi svojo zgodbo, ob kateri se bo marsikdo z vzdihom spomnil svojih smuk po naših planinah, itd. itd. Najrazličnejši pisatelji od vseh strani do našega najplodnejšega Karla Mauserja, ki je v plastičnih besedah pokazal baladni smisel “Dvajsetega stoletja.”
Kakor pisatelji so se zbrali tudi pesniki iz Argentine,
Amerike, Koroškega in Tržaškega ter Anglie, da se predstavijo v Koledarju in zažive vnovič novo letoz našimi beroči-bi ljudmi. Tu je Valiant, je Janko, je Kalil s tradicionalno kolednico, pa še s pesmijo iz novega Vetrinskega cikla itd., je Igor z značilno pesmijo “Tkalec,” dožfljajem iz naših fabrik, je Črtimir z močnimi miselnimi pesnimi, je Budnik s pesmijo Svobodi, so Kolarič in Jakopič ir Borut in Ljubo in Janežič s slavnostno pesmijo našim “Tfborom,” navdihnjeno verjetno ob novem rastočnem pomem kulturnih taborov v Repentabru; Naše novo življenje h čustvovanje je zajeto v teh pesmicah, naša bol in naš up ir nov zamah živ-Ijenske volje!
Tako je KOLEDAR SVOBODNE SLO\ENIJE prav gotovo najtehnejši naš leposlovni zbornik, ogedalo naših kul turnih delavcev v letu 1950.
“S. S.’
DR. GREGORIJ ROŽMAN:
RIMSKA
DOŽIVETJA
9. SVIDENJI Z ROJAKI
Srečanje z rojaki, slovenskimi begunci in z rimskimi Slovenci, je bilo zame — in morda tudi za katere druge - posebno prijetno družinsko doživetje. Odkar bivamo in tavamo v tujini, bolj občutimo vez družinskega občestva kakor doma v rednih razmerah. Daši nas ločijo ogromne razdalje in se ne moremo pogosto videti, komaj tupatam si pišemo, vendar se čutimo kot ena družina, tujina nas je med-seboj zbližala, marsikatero nasprotje je splahnelo, ista je usoda nas vseh beguncev, zato pa, kadarkoli srečam slovenskega begunca ali novonaseljenca, se mi zdi, da sem našel brata in sestro, pa čeprav niti za njihovo ime ne vem.
V Rimu smo se našli z rojaki iz Avstrije, 97 jih je bilo najavljenih, morda je zadnji trenutek še kateri pristopil. Dnevi bivanja v Rimu so bili kratki, napolnjeni z obredi in bogoslužjem, katerim smo hoteli prisostvovati, saj zaradi njih smo romali v Rim, tako da ni ostalo časa, da bi se bili mogli osebno kaj več razgovoriti. Le duhovniki smo s težavo našli nekaj, žal, le prekratkega časa za sestanek. A, da smo bili skupaj pri istih dogodkih, da smo skupaj doživljali veličastne prizore in se napajali z navdušenjem stotisočerih, že to nas je močno povezalo med seboj, saj nosimo v sebi iste neizbrisne spomine na doživetja, ki jih človek samo enkrat more imeti. Skupaj smo molili, skupaj prejeli sveto!et-ni odpustek, dvakrat je bila priložnost, da sem vsem skupaj v pridigi povedal, česar mi je bila duša polna, in ker so oni enako doživljali, je morda moja preprosta beseda vzbudila močnejši odmev v njihovih dušah. Kaj takega pa se ne pozabi zlahka, ne moremo pozabiti ne jaz ne oni.
Pred papeževo avdienco je bilo toliko časa, da smo si na Petrovem trgu segli v roke, si pogledali v oči in spregovorili nekaj besed. Bol] tihi so se mi zdeli, kakor da še ne morejo verjeti, da so res v Rimu, tako izredno jim je bilo to dejstvo spričo stroge omejitve gibanja v coni, v kateio so kot begunci uklenjeni. Begunsko življenje že samo po sebi prisili človeka biti tih in skromen, ko čuti, kako je povsod v napotje, čeprav je s svojim delom v korist deželi, v kateri prebiva. Pečat begunstva se v človeka globoko vtisne. Zaživeli pa so takoj in neka samozavestnost jim je razjasnila oči, ko so zapeli slovensko pesem ,kateri so vse druge romarske skupine pozorno prisluhnile. Pesem nam je življenje. Kjer Slovenec ne more peti, tam dvojno trpi. V pesmi pa, bodisi religiozni bodisi svetni, zaživi, v njo izlije svojo žalost in zaskrbljenost, svoje veselje in svoje nade. Bog je Slovencem dal v pesmi zaklad in zdravilo. Sila, ki mu bo pesem vzela, ga bo umorila.
Čisto drugače živahni in glas-no-veseli so bili naši ljudje, ko smo se od njih poslavljali pri odhodu iz Rima. Ves veliki novi kolodvor je odmeval njihovega petja. Resnično, doživljaji rimskih dni so jih dvignili in ohra-
brili; vzbudili so v njih zavest, da srno Slovenci begunci enakovredni ' v noim Uvi-.ve: bratje o	latoli' m naro-
dom in Svetemu očetu tem bližji in dražji, cim več trpim čutili so, dr. e v tem nega veselja Uonpod'' ukloni /, ega : _	’ ■ /j? _ ;
nost, .ki ne o1 L nekaj deseti*, nost. Prenovi: so se vračali;
“Dajte, da be priti za vami V kmalu domov prav vemo, d cami postlalo
me
[a mater Terezijo z
roži-..di doma ni bil-' - d2 bomc povsod, kamor pridemo/moral: na novo začeti z zdrave roko in poštenim delom.”
Težko mi :c. bik/ da msem mogel videti rojakov beguncev raztresenih pr Italiji. Ni jim bilo možno prit: tiste dni v Rim. Mislil pa sera mnogo nanje, saj se nismo videli, odkar smo odšli od doma. Ni jih sicer več veliko, večini je bila omogočena preselitev preko oceana, nekaj stotin pa jih še čaka. Novi begunci pa v!/	ni nevarnosti šc p. s '	mojo, da
še dolgo ne oo ' n -.-c oegunske-ga vprašanja in skrbi zanje in bo imela pisarna socialnega odbora v Rimu še mnogo poslov.
Liga katoliških slovenskih Amerikancev vzdržuje to pisarno in stori s tem nepopisno mnogo dobrega. Brez te pisarne bi se bila komaj mogla izvršiti izselitev naših beguncev iz Italije. Hiša, v kateri je ta pisarna, je cilj vsakega begunca, ki pride v Rim. Tja gre vprašat za nasvet, kakšne dokumente je treba, na katere oblasti naj se obrne, pisarna mu oskrbi listine, posreduje pri italijanskih oblasteh, pri tujezemskih konzulatih, pri komisijah IRO in ne vem, kje in Im j še vse. Uradniki v pisarni — zdaj nekaj časa en sam — morajo znati in vedeti vse. Pridejo brez sredstev, nimajo za hrano in ne za prenočišče, treba jim je to preskrbeti: v basementu jo nekaj postelj, v kuhinji je pribor, da si kaj skuhajo, če je denar, da je možno kupiti kaj za \ lonec; sosednje šolske sestre pošljejo, če jim kaj ostane, pa še posebej skuhajo. Pisarna bi potrebovala seveda precej večjo pomoč od Lige, ako bi bilo mogoče. Stori pač, kar more, in je Ligi za.vsako liro hvaležna. Priznanje gre vsem, ki so pisarno vodili in v njej pomagali z delom, in vsem, ki danes v njej delajo. Je to delo ljubezni do bližnjega, za katero je treba — kakor povsod na svetu pri karitativnem delu — nepremagljive potrpežljivosti in take ljubezni do trpečega bližnjega, ki ne računa na hvaležnost, kajti izkušnja povsod dokazuje, da je najbolj nehvaležen posel deliti podpore: vsem ugoditi ne moreš, ker ni dosti sredstev, zavoljo tega očitki; navadno godrnjajo tisti, ki so podpore najmanj potrebni. A navzlic temu je treba nadaljevati delo po vesti, v duhu pravičnosti in ljubezni, brez ozira na sumničenja in krivična očitanja, v zavesti odgovornosti pred Bogom in z vero v Očeta, “ki vidi na skrivnem.”
Bila je poteza božje previdno-
sti, ko je od Nemcev izgnana vrhovna prednica mariborskih šolskih sester, častita mati Terezija, odšla v Rim in tam s pomočjo dobrotnikov ustanovila skromna generalno hišo za svojo razgnano kongregacijo. Pri materi Tereziji niso samo šolske sestre doma ampak vsi rimski Slovenci, V hišni kapelici se vrši slovenska božja služba, je slovenski spovednik na razpolago, so skupne pobožnosti v slovenskem jeziku, so naše pete litanije, ki o njih Italijani pravijo, da so lepe pa predolge. Neizmerno mnogo dobrega storijo slovenske šolske sestre v Rimu; vsakogar prijazno sprejmejo, do skrajne možnosti se trudijo in skrbijo za dušo in telo vseh, ki se k njim zatečejo, čeprav tudi one včasih izkušajo, da je dobrota sirota. 'di se mi, da je to pristni Frančiš/ov duh: ljubezen, ki se h, ki ne pozna užaljene računa na hvalež-• //k na Bpga, kateri vse vse ve. Slovenci izven moramo biti božji hvaležni, ki je pri-malo
zinico v Rim — njim pa .stitamo, da so od Boga izbra-fjtk za orodje njegove previdno-! sti. Pa naj še to svoje opazovanje o1- j povem: Beg jim zvestobo, s kamro mu služijo kot orodje njegove previdnosti, povračuje s svojim blagoslovom. Revne bolj kot cerkvene miši so prišle v Rim, pa imajo zdaj v Grottafera-ta pri Rimu kar čedno hišo za novinke in kandidatinje, ki prihajajo z Goriškega in Koroškega. Po malem raste, a raste le.
V Rimu se nudi priložnost za vsakovrsten študija; ^zlasti duhovnikom in bogoslovcem. Nikjer na svetu ni tako uglednih in raznovrstnih visokih šol, na katerih se morejo duhovniki iz vsega sveta izpopolniti v raznih vedah, regorijanska univerza ima že dolgo svoj svetoven sloves. Ne samo splošen teološki doktorat se more tam dobiti, temveč tudi v mnogih specialnih vedah: v znanosti svetega pisma, v cerkvenem pravu, v cerkveni zgodovini, v cerkveni umetnosti in arheologiji, v cerkveni glasbi, na orientalskem institutu v teologiji vzhodnih cerkva itd. Več slovenskih mlajših duhovnikov in bogoslovcev uporablja te priložnosti, če le najdejo kje toliko podpore, da se morejo skromno preživljati. Ti idealni fantje zaslužijo našo pomoč. So v raznih papeških zavodih: v Ger-maniku, v kolegiju Propagande, v zavodu svete Terezije deteta Jezusa. Nekateri stanujejo bolj zasebno v kakem samostanu ali župnišču, kjer pomagajo tudi v dušnem pastirstvu. Obiskal sem jih, kolikor sem utegnil, povsod sem slišal o njih le pohvalo. Z veselim značajem in solidnim študijem uživajo ugled in vzbujajo upravičene nade, da bodo dobri in sposobni duhovniki. Večina teh bi bržkone nikdar ne imela prilike za poglobljeni študij, če bi jih Bog ne bil poslal v begunstvo. Tudi to je poteza božje previdnosti, da se slovenski duhovniki ali s študijem ali z izkušnjami dušnega pastirstva v popolnoma drugačnih razmerah pripravljajo za nove in težke duhovske naloge v domovini. Rektor zavoda, v katerem je nekai slovenskih bogoslovcev, jih je zelo pohvalil in mi rekel: “Vaš narod mora imeti še zelo zdrave in globoko verne družine, kajti le iz takih morejo zrasti fantje kakoršni so vaši bogoslovci.” Nekateri so po končanih študijah nameščeni za profesorje in na drugih vodstvenih službah. Slovenci splošno veljajo za zanesljive in pridne ljudi. To dobro stran ima naše befgiinstvo, |da nas širni svet od te dobre strani spozna. To je gotovo pozitivna postavka. Skrbno pa moramo paziti, da si to dobro ime ohranimo. Naši dobrotniki, posebno oni v Združenih državah, pa naj vedo, da ni-
| K sodobnim svetovnim problemom
V prihodnjih tednih se bo videlo, če bo angleška socialistična vlada vzdržala. Ministrski predsednik Attlee bo morda sfr-čdl iz urada. Splošno sodijo po Angliji, da ni bila socialistična vlada še nikoli na tako šibkih nogah od leta 1945, ko jo je narod poklical h krmilu.
Največji vzrok je pomanjkanje mesa in premoga. Od desne in leve leti kritika na vlado. Narod je vedno bolj glasen s kritiko, da socialistična vlada ni kos taki krizi, kot je v teh časih.
Najbolj je narod nevoljen radi pomanjkanja mesa. Vlada je ukazala, da se da za vsako osebo ne več kot pol funta mesa na teden. In to ob času, ko vlada zahteva od delavca, da producira več.
Vlada sicer kaže na nizke cene mesu, ljudje pa pravijo, kaj nam mar nizke cene, če pa mesa ni. Argentina zahteva 15 cen-
njihovi darovi resnično dobre in trajne sadove. S to hvaležno ugotovitvijo končam. Vam cenjeni čitatelji, ki ste ta rimska doživetja brali, pa hvala za vašo potrpežljivost.
—Konec. —■
Slovenska Koroika
PLIBERK. — Po odhodu dekana Edvarda Thurnerja je opravljal našo župnijo kaplan Jožef Drobiunig kot provizor. Pomagal mu je prof. Silvij Mihelič, ki vodi pliberške pevce. V nedeljo 14. jan. t. 1. pa je dobila župnija po dolgem času spet svojega stalnega župnika v osebi dosedanjega podkrnoškega prošta g. Lenarta Trabesingerja, ki je že med tednom prišel v Pliberk v spremstvu tinjskega prošta Ant. Benetka in radiškega župnika Janka.
Na predvečer inštalacije je postavila spodnja pliberška in šmarješka mladina slavoloke pred cerkvijo in župniščem, dekleta pa so naplela vencev. Novega župnika je drugi dan prišel inštalirat sam celovški kne-zoškof dr. Koester. Pred župniščem so novega župnika pozdravili najprej predstavniki domačih oblasti; šol. mladina pa mu je deklamirala in mu želela blagoslovljen začetek. Zadonela je tudi pesem “Pozdravljen‘bodi novi župnik!”, ki jo je za to priliko nanovo skomponiral prof. Mihelič. Sledilo je petje mest. zbora in mladine meščanske šole. Provizor Drobiunig pa je nato pozdravil novega g. župnika, ki bo obenem tudi pliberški dekan. Sledil je še pozdrav cerkvenih ključarjev. V njihovem imenu je govoril posestnik Janez Černič iz Libuč.
V cerkvi je imel govor tinjski prošt Benetek. Nato je sledila inštalacija. Knezoškof je izročil novemu dekanu koretelj, štolo, evangeljsko knjigo in na krožniku ključe cerkve, tabernakelj na in krstnega kamna, nato pa je faranom v kratkem govoru izročil novega g: župnika. Asistirano sv. mašo je opravil novi g. župnik za svoje župljane. Po opravljeni sv. daritvi pa je prvič govoril svojim vernikom. “Z resnico na ustnicah, z blagoslovom v rokah in z ljubeznijo v srcu prihajam k Vam,” to je bila misel njegovega govora. Daši je vse trajalo skoraj tri ure, je vendar večina ljudi vztrajala do konca.
RADIŠE. — Pri nas imamo kuharski tečaj, ki ga vodi gdč. Milka Hartman. Tečaj bomo zaključili 4. febr. Ob 8. zjutraj odkritje arzstave, popoldne ob treh igra “Ženin v pasti,” razni šaljivi prizori, petje treh zborov m gostovanje Smrtnikovih deklet.
SELE. — Naši igralci priprav-
tov od funta, Anglija je ponudila samo 13 centov. Tako meso bi stalo v Zed. državah, če bi ga bilo dovolj, 50 centov funt.
Angleška vlada se pogaja že 6 mesecev z Argentino zaradi mesa. Narod ne mara poslušati tolmačenja vlade, ampak hoče meso in nič drugega. In ker mesa ni, dolžijo vlado, da ne zna kupovati. Konservativci svetujejo vladi, naj se ne vtiče v take zadeve, ampak naj jih prepusti zasebnim podjetjem, pa bo kmalu več mesa na mizi.
Pomanjkanje premoga je v Angliji tudi akutno. Tukaj zopet dolžijo vlado, da ne zna gospodariti in da ni bilo še nikoli pomanjkanja premoga, dekler ni vlada vzela premogarsko industrijo v svoje roke. Ako bo ta mesec še kaj hud mraz, bo velika kriza v Angliji zastran kuriva.
Tudi zastran obrambnega programa mora angleška socialistična vlada veliko preslišati. Attlee je nekoliko prehitro razglasil obrambni program Anglije. Hotel je, da sliši ameriški kongres o tem prej, preden bo mogel gen. Eisenhower kaj poročati s svojega obiska v Evropi. O Angliji bo moral reči: vidite, Angleži so med prvimi na delu za obrambo.
Attlee je določil 13 bilijonov dolarjev za tri leta v ta namen. Seveda velik del tega bo morala zopet nositi Amerika. Produkcija oroža se bo podvojila že letos in do leta 1954 početvorila. Ampak armada ne bo zvišala števila mož posebno. Attlee si ne upa poklicati več vojakov, da ne bi ljudje še bolj godrnjali čez! vlado, ki so že itak razkačeni zaradi pomanjkanja mesa in premoga. Torej obrambni program ni kaj posebnega in ne bo vladi pridobil dosti glasov, prej
izgubil. In če vzamemo v poštev pomanjkanje mesa in premoga, bomo videli, da je angleška socialistična vlada zares v škripcih.
so nevrednih ali nesposobnih jjajo za pustno nedeljo veselo-podpirali, ampak da prinašajo “ /naiie na 3. strani.)
“La Prensa”, eden najbolj vplivnih časopisov v Južni Ameriki, je na tem, da ga bo argentinska vlada zatrla. Proti diktatorju Peronu so bili pri tem časopisu nekoliko ostri, pa se je Peron spravil nanje. Pri časopisu je nastala stavka, ki je lastništvo prisilila, da so nehali tiskati in bodo morda zaprli za vselej. Pravijo, da je stavko naročil sam Peron, ki so mu unije poslušne. Zdaj, ko je utihnil ta časopis, ima Peron v svojih rokah ves radio in vse časopisje V Argentini.
* * *
Iz sovjetskega časopisja je razvidno, da je v teku kampanja,, da industrija, zlasti oboroževalna, poveča proizvodnjo. V ta namen vedno bolj vabijo delovno silo s polja v tovarne. Do a-prila hočejo dobiti vsaj štiri milijone moških s kmetij v tovarne.
* * *
Na kmetijah si pa pomagajo s tem, da delajo v zadrugah, s čemer prihranijo na delavski sili. Geslo je tudi: več traktorjev na farme, pa manj delavcev.
Prihodnji korak sovjetske vlade, ki ga pa bodo izvajali bolj, počasi, je, vzeti kmetom še tisto nekaj zasebnih flik, ki jih še i-majo. Prevzele bi jih zadruge in lastniki bi šli v tovarne.
Kar hočejo Sovjeti, je to, da dobijo več delavcev za izdelovanje orožja in pa da vzamejo kmetom še to, kar imajo zdaj-Tako bodo imeli komunisti absolutno vso kontrolo nad delavcem in kmetom.
S čemer bodo kmete izvabili za ta program, je to, da jim bodo obljubili lepe nove hiše in zgradbo novih mest in naselij namesto sedanjih raztrganih bajt. —1 Razume se, da bo v vsakem takem novem mestu stala na glavnem trgu visoka soha Jožeta Stalina. Kakopak!
s-yuMice...
b:a.nax>sm: a.
Ameriška Domovina
■ t -w^	. I r'^’-V

HOfWl E

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
jajte ljudi. Poglejte, kako komunisti agitirajo za zlo. Pri komunistih se učimo, oni so goreči komunisti, mi pa bodimo dobri katoličani in Kristusovi prijatelji, da nas ne ujame satan iz pekla.
— Lepo Vas pozdravljam vse v1 Torontu, dasi ste mi nepoznani, a v nebesih se bomo spoznali. Z Bogom torej, Father Kolarič.
Vdana Antonija Rupnik. <
Tako se glasi pismo naše plemenite dobrotnice. Pripominjamo, da bomo križ slovesno blagoslovili, kakor nam piše gospa v tem pismu. Blagoslovil ga bo' prevzvišeni gospod dr. Gregorij Rožman, ljubljanski škof, ob sklepu misijona, ki ga bo imel za slovenske katoličane v Torontu od 10. do 18. februarja. Sklep Kranjčan misijona bo v nedeljo 18. februarja ob 7. uri zvečer.
-------o-------
Darovi za cerkev
Cleveland, O. — Za novo slovensko cerkev v Torontu so poleg že navedenih darovali tudi sledeči: Mr, in Mrs. John Prišel $5.00, družina Pečelin $6.00. Vsega skupaj je doslej zbranega $279.75.	A. Grdina.
Dopisi in drugo
Ameriški rojaki so nam zgled požrtvovalnosti za slovensko cerkev v Torontu
Toronto, Ont. — Poročali smo že, da je Mrs. Antonija Rupnik iz Brooklyna, N. Y. kupila za bodočo slovensko cerkev v Torontu krasen križ, ki ga je nai-očila1 pri tvrdki Pustet (14 Barclay St.,
New York 8). To je bil doslej naj večji dar za našo cerkev in ta dar ni prišel iz Kanade, ampak iz Amerike. Naši rojaki v Združenih državah so s tem prekosili Slovence v Kanadi, celo nas v Torontu, v radodarnosti. Ameriški Slovenci se zavedajo, kako1 velikega pomena je lastna cerkev za priseljence, zato ne šte-dijo z denarjem. Slovenci v Kanadi moramo gledati, da nas oni “od tam prek” ne bodo več prekosili v velikodušnosti. Gre za božjo čast in za našo lastno duhovno in narodno korist.
Mrs. Rupnikova pa ni edina ameriška rojakinja, ki je mislila1 na slovensko cerkev v Torontu.
Mr. Grdina vedno znova poroča cerkvenemu odboru v Torontu, da stalno prihajajo na njegov naslov čeki in denarne nakaznice in z njimi raste v Slovenski banki v Clevelandu sklad za cerkev Marije Pomagaj v Torontu.
Posebej moramo povedati, daj je pred kratkim bil na obisku v j Torontu neki odličen Slovenec iz
Amerike, čigar imena pa ne sm.e-JSVojo žrtev, kot so te zveri v člo-mo objaviti, ker nam je to izre-jveški podobi navalile na nas. čno prepovedal. Tudi ta rojak Klecnila so nam kolena, strah has je razveselil s plemenitim1 nam je iztisnil slednjo kapljo darom $80. — In že pred nekaj krvi iz lic, komunisti pa so se si meseci smo ponovno prejeli od peklenskim izrazom sadizma, ki njega manjše zneske, tako da! jim je žarel iz oči, krohotali na-znaša sedaj skupna vsota, ki jo^ gim spremenjenim obrazom, je daroval za hašo cerkev, že1 ^ vsal; tdigk; ocig vsak: git> telesa je preko 100 dolarjev.	'izražal sovraštvo in krvoločnost.
Vsem ameriškim rojakom, ki Brez besede so rinili naprej in z so se nas doslej spomnili, zlasti bajoneti in puškinimi kopiti de-pa obema zgoraj imenovanima,',}a}i prostor pred seboj. Ta vrače na tem mestu najlepše zahva-^ji molk nas je bolj potiskal ob 1 j ujemo s prošnjo, naj jim bo^stene kot strah pred strelom iz Marija Pomagaj bogata plačni-napetega revolverja, s katerim ca.	j nam je grozil neki ruski plača-
Že zadnjič smo obljubili, da! nec s slovensko krvjo v žilah, bomo objavili spremno pismo: Nenadoma je zarjul, kot bi celi Mrs. Rupnikove, ki ga je prilo-; armadi zapovedal juriš: žila v zaboj, v katerem smo pre-j ‘Svinje bele, zdaj vas ima-jeli križ. To pismo objavljamo' mo!” Vso jezo in maščevalnost, za to, ker tako lepo kaže, kakd pj jih je tekom štirih let potika-
gre zdaj v prvi vrsti njim, ki so brezbrižne, da jim ni bilo mar, se štiri leta borili po gozdovih,! če nas komunistična sodrga nad-•seveda “za svobodo in enako-: leguje. To razočaranje je do te-
pravnost.”
Tudi za te grožnje se nismo
meljev pretreslo našo duševnost, pa nam vendar ni izrvalo iz src
Mimo smrti v svobodo
(Nadaljevanje)
V Podrožici je vlak obstal. Zavore so še cvilile, ko so.se med nas vsuli komunisti. Nikdar še ni bil noben volk tako lačen, da bi s tako podivjanostjo planil na
živo
vero
in požrtvovalno srce'
jnja p0
gozdovih nagromadil v 1 maj o naši rojaki v Ameriki, ka-; svojem pokvarjenem srcu, je
dar morajo kaj storiti za božjo: hruhnil na dan. čast in blagor svojih rojakov, kij To nam je bilo v pozdrav, so šele prav prišli v novi svet. i Potem se je začelo. Naše razbur-
dosti zmenili. Le nekateri so za- domobranskega idealizma, ki nas čeli odvezovati nahrbtnike, dru-!je vsa leta vodil od boja do boja gi pa smo se vedli, kot bi za temi lin se nam v dneh bega iz domovine utrdil, v teh zadnjih urah, ko pa smo že na lastni koži občutili, da je komunizem popolna1 tostranska podoba peklenske hudobije, pa se nam je razcvetel v vročo ljubezen do domvoine in do vseh, ki trpe pod knuto srpa in kladiva.
Nikakor se nismo pomirili. Nič nam ni bilo za stvari, katere so nam “borci za pravico” pokradli, največjo bolečino pa smo' čutili ob dejstvu, da imajo vse to komunisti, naši idejni nasprotniki. Ko bi vso vrednost zmetali pod kolesa vlaka, bi se smejali, tako pa smo s sveto jezo v srcu žalostno povešali oči.
Počasi smo tudi na to “pridobitev narodno-osvobodilne borbe” malo pozabili. Spet nam je pred očmi vstala Italija, naša želja in cilj vsakega od nas. “Ko se bomo vrnili, jim bomo tudi to povrnili in terjali odgovor tudi za to sramotenje,” se je že upal kdo šepniti v tišino, ki je moreče tlačila naša srca. — Morda se komu smešno zdi, da še sedaj sanjam o Italiji, kp bi moral že vsak norec vedeti, da smo izdani v roke komunistom. Danes bi vsakdo tako dejal, toda takrat ga ni bilo med nami, ki bi po tem prvem srečanju vsaj z bežno mislijo obletel to možnost. Trdno smo bili prepričani, da so komunisti naredili to stvar na svojo roko, zato bomo kljub temu še srečno prišli do napovedane dežele. V duhu smo si snovali načrte, kako se bomo lepega dne spet borili za vsak košček slovenske zemlje, od Trsta do Ljubljane in še naprej preko Dolenjske in Štajerske, tja na zeleno Koroško.
Nenadoma nas je obdala tema, bili smo v predoru. Nikomur ni bila proga po Rožu toliko pozna-
capini pričakovali nekoga, ki se! bo za nas zavzel. Pa ga ni bilo. Nova tolpa je vdrla v voz. Uvideli smo, da gre zares. Kakor mladi zajci, če stegneš roko po njih, smo se umaknili še bolj k stenam, da so imeli prosto pot po vagonu.
Začeli so “osvobajati.” Mlademu fantu je nekdo odpenjal ročno uro; drugi smo jih brž poskrili. Poleg njega je zagorel sezuval nove čevlje, katere si je zaželel bosi gošar. Tretji “borec” je že zadovoljnega obraza odhajal, ker si je nabral polne žepe nalivnih peres, četudi po vsem videzu ni vedel, kako se pero napolni in verjetno’ še ni poznal razlike med črko i •in u.
Nenadoma smo se vsi ozrli k bratom. Komaj štirinajst let star partizanček, ki je bil še tako zanikaren povrhu, da je vlekel puško kar po tleh, je silil domobranca na sredo voza, kjer je1 bil njegov oficir in ^il:
‘■‘Koliko si star, izdajalec?”
“Devetnajst,” mu je ta boječe odgovoril.
Oni se je zasmejal in klical svojega oficirja: “Pazi, tovariš! Devetnajst let star izdajalec.”
Nadrejeni se ni zmeni za te besede, ker se mu je preveč mudilo stikati po. nahrbtnikih in denarnicah.
“Ubil te bom, švabobranec. Komaj devetnajst let imaš pa si že moril najboljše sinove slovenskega naroda, partizane,” se je spet naščeperil otrok pred domobrancem kot bi hotel, kar se da' izrazito pokazati, kakšno oblast ima vojak “narodne vojske” nad nami. S težavo je snel puško z rame in se začel igrati z zapira-čem. Ker te svoje grožnje le ni upal izvesti, ga je sunil s kopitom v trebuh, nato ga pa tako-obral, da je stal v samih spodnjih hlačah med nami. Ko je bila ta prva partizanska kontrola pri kraju, smo ga znova obuli in oblekli.
Vodja tolpe je počasi nabasal žepe z vsem, kar si je v prvi sapi poželel, zato je pozval “tovariše,” naj zapuste vagon, da bodo še drugi kaj dobili od nas, kakor se je izrazil.
nas, je že eden zavpil nad Jožetom :
“Daj mi svoje cipele!” Očivid-no ta njegova zahteva ni bila: v skladu z oficirji — oni so po komunističnem pojmovanju ena-kopravnosti zahtevali vse zase —, ker se je tako boječe oziral skozi vrata, da bi ga pri tem ne’ zasačil kdo od nadrejenih. To njegovo obnašanje je vse hkrati navdalo z mislijo, da bi se temu ropanju lahko uprli. Toda kako se upreti zločincem, ki drže skupaj kot veriga in so jim dovoljena vsa sredstva za iztrebljenje’ svojih nasprotnikov.
Jože ga niti slišati ni hotel. Delal se je neumnega, kot bi ne vedel, da se je nepovabljeni gost spodtaknil prav nad njegovimi novimi gojzericami. Mrko je gledal čez gozdove, ki jih je božalo že večerno sonce.
“Daj mi cipele, ali te ubijem!” je spet zakričal rdeči nad Jožetom in ga s kopitom s tako silo' sunil v prša, da se je kar opotekel. Naslonil se je na steno in se sezuval, kot bi se mu sanjalo. Vročina in mraz sta ga spreletavala. Z obraza smo mu brali, kako se je fant premagoval, da ni skočil temu nasilnežu v obraz. Prav nič bi se ne čudil, če bi to tudi storil ,kaj ti sramota, ki smo’ je bili' deležni, je bila hujša kot' smrt.
Mrzlo, kot bi ne bilo prav nobenega življenja v njem, je vrgel čevlje pred partizana. Z načinom predaje je dovolj jasno dokazal, da bi imel do vsakega garjavega psa več spoštovanja kot do tega partijca. A to komunista ni nič motilo. Pograbil je čevlje in skočil ven ter izginil, od koder je prišel.
Med tem, ko je ta prikazen mikastila Jožeta, je oni drugi nekoga “osvobodil” za krasno ročno' aro, štoparico. Fant mu je spočetka ni hotel dati in se je izgovarjal, da je nima več, ker so mu jo že vzeli. Komunist ga je najprej udaril s samokresom v obraz, ker se je drznil ziniti, da partizani kradejo, nato pa začel
Slovenska Koroška
(Nadaljevanje z 2. strani.) igro “Ubogi samci.” Nastopili bodo tudi naši citraši.
SVEČE. — V nedeljo 21. jan. t. 1. so prišli k nam Šentjakobča-ni, da bi nas razvedrili z igro “Planinska roža.” Pripeljal jih je g. kaplan Vinko Zaletel, ki je pred igro tudi razložil njeno vsebino, da smo laže sledili posameznim prizorom. Goste je pozdravil domači g. župnik dr. Srečko Zamjen.
GORENCE. — Naša fara se je že pričela pripravljati na novo mašo. Stadlerjev Mirko bo v letošnjem poletju posvečen v maš-nika. To bo že 4. nova maša v naših Gorenčah. Prvo je imel 1924. Marktl Miklej, drugo 1938. Brumnik Franci, brat našega letošnjega novomašnika, tretjo pa je imel 1940. Škorjanc Tine.
GLINJE. — Lani smo imeli 15 pogrebov, zibelka je tekla v 12 družinah, v zakonsko skupnost pa jih je stopilo 6. — Z verskim tiskom smo dobro založeni. Imamo 53 “Nedelj,” 20 “Otrok božji” 25 mohorjanov in 13 “Vera in dom.” — Naš moški cerkveni zbor je prvo adventno nedeljo nastopil v ždolah. Bilo jih je kar pol cerkve. Peli so, da so jih bili veseli farani in ždolski svetniki.
ZDA DAJO AVSTRIJI, da ta dobavlja Jugoslaviji. — Avstrija je doblia 5 milijonov dolarjev od ZDA, da more dobaviti Jugoslaviji industrijske izdelke na kredit, ki ga bo morala Jugoslavija poravnati v petih letih. Vsega skupaj bo Avstrija dobavila Jugoslaviji industrijskega blaga, predvsem strojev, za 10 milijonov dolarjev: Med drugim bo dobavila Avstrija Jugoslaviji plavž iz Linza.
qV)R INo*
na, da bi z gotovostjo rekel, v ka- preiskovati njegov nahrbtnik, tero smer se peljemo. Začeli smo'1 ^es ie kmalu zagledal uro. Vtak-ugibati in sumiti, da smo v Ka-|n^ 1° ie v ^eP> takoj nato pa ravanškem predoru. Nekdo je začel z žilavko tako udrihati po prižgal žepno svetiljko. Ko teme i domobrancu, da se je ta kar zvile ni bilo konec, se je sumnjajjat P°d udarci. Prekleti fašist kmalu umaknila prepričanju, da stovenski- Ti se boš lagal borcu
se bližamo Jugoslaviji. Tedaj nas je že zaskrbelo,'kako jo bomo odnesli preko Titovine. Posebno tisti, ki so bili pri blejski ali radovljiški postojanki, so se zače-
je odigravalo v drugem koncu vagona. Tudi ko bi vse videl, skoro ne upam najti besed, ki bi sposobne označiti komuni-3tvo.”
slik
smo bili osramočeni. Tresli smo se v pričakovanju, kdaj bo nova drhal pridrvela med nas. Na srečo je ni bilo, ker je vlak tako' nepričakovano spet odpeljal, da so komaj utegnili zatakniti vrata, katere smo mi sami zaprli samo zato, da nismo gledali teh
Pismo je bilo naslovljeno na' jenje je bilo tako nepomirljivo, upali drug drugemu v oči, tako slovenskega dušnega pastirja V da nihče ni mogel gledati, kaj se Torontu in se glasi takole:
Spoštovani Father Jakob Kolarič!
Imela sem obljubo, da bom'bile kupila križ, ako se mi izpolni že-j stično “tovarištvo.”
Ija. čakala sem priložnosti ih' Naj opišem samo nekaj tukaj je križ, ki Vam prinaša vso1 partizanske “pravice,” ki so se^
mojo ljubezen. Bodite srečni in' dogodile komaj pol metra pred banditov, ki so, pijani od zmage, ljubite ga. Križ je lep, da lepši' menoj. Upam, da ne bo nihče, ki ne more biti. Postavite ga med hoče razumeti položaj, v katerem ljudi, da ga vsak lahko poljubi, smo se znašli, zahteval še novih Marsikdo se bo potolažil pri dokazov v potrdilo besed, s ka-njem. Lahko mu napravite lep'terimi sem označil prihod rde-sprejem. Prvo nedeljo, ko ga do- čih krvolokov. bite, oznanite, da ste dobili križ “Odprite nahrbtnike, da vidi-in da bo prihodnjo nedeljo bla- mo, kaj imate koristnega za goslovljen. Zberite fante pred nas!” je padlo povelje že zgoraj sv. mašo, da ga prinesejo v cer-' omenjenega partizana. Po na-^ kev in položite ga na tla tako1 stopu sodeč, je bil oficii, četudi.kradli denai in kot na veliki petek, da ga gredo! ni imel nobenih našitkov ^na ra-vsi poljubit. Zraven naj bo šarica za kolekto; kar kdo
Odšli so. Niti pogledati nismo li resno bati, kako bo, če bodo
naleteli na kakega znanca. Začeli so iskati prostora po kotih.
V takem položaju in premišljevanju nas je po četrt-urni temi spet obsijala svetloba. Bili! smo na jugoslovanski strani, že to dejstvo samo, nam je stiskalo srce, da nam je po žilah zastajala: kri. Koliko strahu je vsakdo užil' tiste trenutke, se ne da poveda-noreli vzdolž vlaka.'	|tk Kljub smrtni grozi pa se ni-
Spet smo se potopili v težke smo toliko ponižali in uklonili, misli, med katere je božajoče! da bi odvrgli jugoslovanske ko-udarjala enoglasna pesem koles.1 karde in podoficirske našive, ki Ta prvi rdeči obsik nas je vse jih je še marsikdo nosil na ra-brez izjeme spravil precej iz ra v- mah.
novesja. Nikdar si nismo misli-' Nekaj sto metrov od tunela je li, da bodo prišli komunisti kdaj vlak ustavil. Groza je prevzela do • take moči, da nam oodo je-1 vse nase bitje, da smo bledi kot mali obleko in obutev ter nam r:d piičakovali, kaj bo. V duhu preiskovali žepe smo sledili korakom, ki smo jih pa se jim ne bomo upali niti s'od časa do časa slišali vzdolž na-
Lot sega. vlaka. Kot kameniti kipi-
ko-'mah. Cvetel je od nog do gla-jpogledom upreti. Bili smo da 've a to njemu podrejenih divja-’jagnje med volkovi, brez'moči. smo topo buljili proti vratom,
naj bo za novo cerkev. „ ,
Pa naj bodo lepo napravljeni; rinsko naslado so reagirali namočiti, samo
naj imajo šopke in bele rokavice,5 povelj e in nam začeli z žilavka-; kaj ti'vedeli smo, da je. tem Ijn da bo bolj privlačno. Prav .rada mi in kopiti deliti batine. Ko dem prav bi bila
Fantje kov ni prav nič motilo. Z
zve- Vse smo jim bili pripravljeni iz-(kdaj se bodo spet odprla, da nas puste živeti,
za svobodo? ... Te bom že naučil pravice in resnice!” je togotno vpil in bil po njem kot po volu. Bog ve, kako bi se še privoščil ubogega fanta, če bi ne prišel mimo gozdni oficir in s svojo navzočnostjo prepodil oba1 “borca” in “učitelja resnice in pravice.”	-
Zaprli so vrata, niso jih pa zapečatili kot ponavadi. Spet smo' se oddahnili in zadihali, četudi le s pol pljuči. Groza je za trenutek zapustila naša srca, v duši pa je že vstajala druga, še tem’ nejša, ki je izražena z enim samim vprašanjem: Kdaj se bodo spet odprla vrata?
Muka tega vprašanja menda še ni bila dovolj trpka. Prišla ji! je na pomoč še beseda, ki je dd tal uklonila naš ponos in nam po žilah zledenela kri.
“Naše oficirje ženejo mimo . .,” je zaječal fant, ki je edini še imel toliko volje, da je slonel ob zamreženi lini in gledal v svet.
Nismo mu mogli odgovoriti. Drug drugemu smo se zazrli globoko v oči in si s tem povedali
'^•SAVmG*
MALI OGLASI
Iščejo 2 ali 3 sobe
Mati in hči, obe zaposleni, iščeta 2 ali 3 sobe v slovenski naselbini blizu St. Clair Ave. Kdor ima kaj, naj pokliče po 4:30 popoldne HE 1-4622.	—(32)
Išče garažo
želi dobiti garažo za 1 avto v okolici E. 68 do 53 St., blizu St. Clair Ave. Kdor ima garažo za v najem, naj pokliče EN 1-4228, 1003 E. 64 St.	(35)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
toliko ubiti človeka
MAKE
$
vse. V trenutku smo bili vsi na Nekdo je z naglimi koraki od nogah in rinili k špranjam, da nekje'pricapljal in se ustavil!se prepričamo o resničnosti be-pred vrati našega voza. Udariljsed, ki jih je oni izgovoril. Ne-
Fa-!nas to
ni nič upognilo, so nam!kot zmečkati nadležno muho. Vije s kopitom po zapahu, da jb kateri smo še videli nekaj ofi-
zaškripalajcirjev, ki so pod stražo odhajali
ther Kofarič^i t^L^daNoi bilo1'začeli groziti s revolverji, če'dno duše smo bili razočarani nad odletel, nato pa so tako, kakor jaz rečem, ampak|jim takoj ne izročimo zaželjene- Angleži, a jih
nismo šteli
vendar takrat še težka, nerodna vrata. Pred na-jnazaj, v smeri proti tunelu. Named neznačajneže,1 mi sta stali divji postavi dveh Čr-I ko so se v trenutku spremenili!
kakor Vi razvidite. Videla sem'ga blaga; oni so ga namreč ta-	, v ,	* ,	—_	. ,	,	,,	,,
že podobne slovesnosti. Spodbu-'koj označili' kot državno last, ki ampak smo jih gledali le ta^o nogorcev. Komaj sta stopila med!	(Dalje prihodnjič)
ONE |a| DAY
J89BHI
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
YOUR BUY WORD
Whesi you want vitamins that ar* Potent—	i
Guaranteed fufl potency, as shown an the lobet.
Easy and Convenient to tak*.
Eco nomica t—
Ask your druggist for One-A-Doy (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget ail about vitamins until next day.
5nch capsule contains the fu8| basic daily needs of the five vito-; •tins whose requirements in human nutrition have been established.
MAES LABORATORIES, INC.
I---* _ Elkhart, fodioan    
Thomas Flower Shop
CVETLICE za v*e prilike .
šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki
15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
DELO DOBIJO
ženske pomočnice
ženske za lahka “assembly” in strojna dela. Plača od ure. Za pojasnila pokličite EX 1-1111.
(33)
WELDERS
light gage steel gas or arc
Izučeni ali če se hočejo učiti. Plača od ure — 53 ur na teden
The J. Clytel Mfg. Co.
3603 E. 82 St.
(Blizu Union)
(31)
Išče se dekleta
med 18. in 21. letom starosti za delo v finančni inštituciji.
Morajo biti vsaj nekoliko vešče tipkanja in knjigovodstva.' 5-dnevni tednik—dobre ure v prijetni okolici.
Za intervju pokličite
HE 1-5670
(X),
TEŽAKI
in delavci za ročne truke do 50 let starosti. Stalno delo in plača od ure..
THE CLEVELAND PNEUMATIC..
TOOL CO.
3781 E. 77 St.
(Blizu Broadwaya)
_________________________(31)
SAND BLASTERS
Mora biti izučen za “tangborn room blast” in “hand blast machines.” Visoka plača od ure. -
Clev. Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(Blizu Broadwaya)
(31)
AIRCRAFT MACHINE
RADIAL DRILL MILLING MACHINE
ENGINE LATHE
TURRET LATHE
CARBIDE GRINDERS
ROUGH GRINDERS
Visoka plača od ure. Employment urad odprt od pondeljka do petka od 8:30 a.m. do 4 p.m.
V soboto od 8 a.m. do poldne
The Cleveland Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(blizu Broadway) ______________________(31)
Za čistilnico oblek
Sprejme se ženska prijetne zunanjosti in lepega nastopa za delo v čistilnici oblek, samo za delni čas (part time work), ki je zmožna tudi šivanja. Za na-daljna pojasnila pokličite po 10. uri dopoldne SW 1-4655.
(Feb. 12, 13, 15).
i (asket factory help
CABINET MAKER WOOD FINISHER TRIMMER TRAINNEES Stalno delo od 7:15 zjutraj do i 4:15 popoldne; 42 ur in pol. 5 dni j na teden. Plača od ure.
F. H. Hill Co.
2274 St. Clair Ave.
1	(31)

Charles Dickens:
Velika pričakovanja

i
“Ah!” je viknil Mr. Pumble-chook, se naslonil na stolu, ves mehak od občudovanja. “Iz takihle kretenj jih lahko spoznate, gospod!” (Ne vem, kdo je bil ta gospod”, prav gotovo pa ne jaz in kake tretje osebe ni bilo v' sobi.) “Iz takihle kretenj lahko spoznate ljudi plemenitega mišljenja, gospod! Zmerom odpuščajo in zmerom so ljubeznivi. Preprostemu človeku bi se morda zdelo,” je dejal hlapčevsko uslužni Pum-blechook, odložil kozarec, ne da bi bil vino pokusil in spet vstal, “zdelo, da se ponavljam — toda ali smem?”
Ko mi je spet stresel roko, Se je usedel nazaj in pil na zdravje moje sestre. “Seveda ne moremo biti slepi za napake značaja,” je dejal, “pa upajmo, da so bili njeni nameni dobri.”
Pri tej točki najine malice sem jel opažati, da je v obraz močno rdeč; kar mene zadeva, pa sfem čutil, kakor da mi je obraz namočen v vino, tako me je žgalo.
Opomnil sem Mr. Pumble-chooku, da sem naročil obleko v njegovo hišo, in bil je kar zamaknjen, da sem ga tako zelo počastil. Povedal sem mu tudi zakaj, da namreč nočem vzbujati pozornosti v vasi, in zdaj me je povzdigoval do nebes. Edino on, tako zaupni prijatelj be vreden mojega zaupanja in skratka — ali sme? Potem me je nežno vprašal, ali se še spominjam najinin otroških
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINČKA IN BRATCA
CharlesF. Koman
ki je za vedno zatisnil svoje mlade oči 13. februarja 1950
Nad zvezdami bo dom naš pravi, ko se zopet snidemo, veselje bode v višavah pri Bogu našem Stvarniku.
Žalujoči:
CHARLES in ROSE KOMAN, starši; LAVERNE in MARIANNE, sestri.
Cleveland, O., 13. febr. 1951. -
ger s številkami, in kako sva ,kupaj šla podpisat pogodbo, da ^ostanem vajenec, in sploh, da tem si že od nekdaj prav njega izbral za naj ljubšega prijatelja? Že bi imel desetkrat toliko ko-iarcev vina pod kapo, kot sem ja v resnici imel, bi vedel, da taj takega meni nikoli ni bil, in oil ogorčeno zavrgel tako misel. Navzlic temu pa se le spominjam, kako se je nekaj v meni zasukalo, češ da sem se njem močno motil in da je končno le pameten, praktičen, dobrosrčen, izvrsten človek.
Počasi mi je celo toliko zaupal, da me je vprašal za svet svojih lastnih zadevah. Omenil je, da se ponuja lepa prilika za veliko združenje in že kar monopol z žitom in semenjem v naših krajih, kakršne še nikoli ni bilo ne v našem kraju ne kje v bližini. Vse da bo šlo na debelo, treba je le več kapitala in pridobiš si lahko veliko premoženje. To sta bili pravi besedici: več kapitala. Zato je on (Pumblechook) mnenja: Ako kak tih družabnik vtakne svoj kapital v to kupčijo, gospod — tihi družabnik ne bo imel drugega dela, kakor da sam ali po svojem zastopniku od časa do časa prihaja in pregleda knjige, in dvakrat na leto vtakne v žep dobiček, po deset odstotkov! — se njemu zdi, da je ta prilika kot nalašč za brihtnega mladega gentlemana, ki pa seveda tudi ima nekaj pod palcem, da more vložiti. Kaj torej jaz pravim? Da ima v moje mnenje veliko zaupanja — kaj torej mislim? Dejal sem mu torej:	“Čakajte še malo!” To
mnenje se mu je zdelo tako širokopotezno in jasno, da ni več vpraševal, ali sme stisniti roko, temveč je dejal, da jo mora zares — in jo tudi je.
Izpila sva vse vino in Mr. Pumblechook se je zavezoval še in še, da bo Jožeta držal dosti visoko (kje naj to bo, nisem vedel), meni pa da bo stalno in koristno na uslugo (kakšno uslugo, ne vem). Prvič v mo-tjem življenju mi je tudi razodel — prav gotovo je znal svoje skrivnosti dobro držati zase — da je sam pri sebi vedno pravil: “Ta fant ni navaden fant, zapomnite si, in sreča, ki ga čaka, ne bo navadna sreča.” Povedal je s jokavim nasmehom, da je kar neverjetno zdaj na to pomisliti, in tudi jaz sem mu pritrdil. Končno sem pa le prišel spet na zrak. Medlo sem opazil, da se sonce nekam čudno vede, in prišel sem do mitnice skoraj dremaj e, tako da poti niti videl nisem.
Tam pa me je prebudil Mr. Pumblechook, ko me je veselo pozdravil. Bil je še-daleč doli
RAZPRODAJA SE PRIČNE 15. FEBRUARJA
Na ženskih jesenskih oblekah 20% popusta.
Otroške oblekce po 75c, kot tudi mnogo ostankov blaga razne dolžine, zelo pripravno za poslati svojcem v stari kraj.
Malo pomazane flanelaste nočne srajce in pažame za ženske in otroke z lepim popustom.
Naša nova zaloga ženskih spomladanskih oblek je dospela. Lepa izbira v pisanih, kockastih in navadnih barvah, kakor tudi nova zaloga bombažastega blaga v lepih pisanih barvah.
MARSICH & RUSS
na sončni cesti in je močno mahal z rokami, naj ga počakam Ustavil sem in prisopihal je do mene.
“Ne, moj dragi prijatelj,” je dejal, ko je mogel priti do sape. “Nisem si mogel kaj. Taka, lepa prilika ne sme mimo mene, ne da bi mi izkazali prijaznost — Ali smem, kot vaš stari prijateljski vam je vedno najboljše želel? Ali smem?”
Stisnila sva si roke vsaj stotič že in z naj večjim ogorčenjem je pomignil nekemu vozniku, naj nama gre s poti. Želel mi je še božjega blagoslova, potem pa še mahal z roko za menoj, dokler nisem bil preko
daljeval pot proti domu.
V London sem imel. jemati kaj malo prtljage, kajti še tisto malo, kar sem imel, se je morala prilagoditi mojemu novemu položaju. Pospravljati pa sem začel še isti popoldan in divje pospravil vse reči, ki jih bom potreboval naslednji dan, kakor da ne smem izgubiti niti trenutka.
Tako so minili torek, sreda in četrtek; v petek zjutraj pa sem šel k Pumblechooku, da se napravim v novo obleko in obiščem Miss Havisham. Mr. Pumblechook mi je odstopil za preoblačenje, lastno sobo, in bila je posebej za to slovesno priliko
potoka. Tam pa sem zavil na j okrašena z svežimi brisačami, polje, se zleknil pod grm in se j Obleka pa me je kajpada razo-dobro prespal, preden sem na"* čarala. Menda še nikoli nobe-
LrTJTJTJTnriJTJT.n nimrumrLan n n n.n n m r
u
K. S. K. JEDNOTA ^
★ ★ ★ ★ ★
POSOJUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemlpa in posestva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
t
Posojila so napravljena na tak način, da se ne ^ glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.	^
Za pojasnila in informacije pišite na:	[
t
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE	j
Ml-53 NORTH CHICAGO STREET	r
JOLIET. ILLINOIS	r
LTLi UTJ UTJ'LJTJXnJTJ LTXJXTlJXnjlJTJ UXTUTTUT
MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD
Jh..
6108 St. Clair Avenue
HE 1-3910

J na nova obleka, odkar so jih ljudje začeli nositi in jih težko pričakovali, ni človeka popolnoma zadovoljila. Ko pa sem imel novo obleko na sebi pol ure in se v vseh mogočih položajih zaman prizadeval, da bi v Pumblechookovem zelo omejenem zrcalu videl svoje noge, se mi je zazdelo, da mi že malo bolje pristaja. Ker je bil v sosednem mestu, kakih deset milj stran semenj, Mr. Pumblechook ni bil doma. Nisem mu prav natančno povedal, kdaj prav za prav nameravam odriniti, zato ni bilo kazno, da si bova pred odhodom še kdaj stisnila roke. Torej je bilo vse v najlepšem redu. Odšel sem iz hiše in me je bilo strašno sram, ko sem moral mimo prodajalca. Bal sem se namreč, da se mi obleka toliko podaja kakor Joetu njegova nedeljska.
(Dalje prihodnjič.)


THE
Oloristv
\auo<uikm>


A .1-1
a nation lets be stern. . .
As individuals we need sentiment To brighten our daily lives.
Say it with Flowers ' this Palentine Day
LICENZIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St.	KE 1-3177
KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH
Ambulančna postrežba noč in dan NOTARY PUBLIC
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
1882
JSaznantlo in ZahnJala
Globoko potrti in žalostnega srca na znan jamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in pretrgala nit življenja našemu nadvse ljubljenemu soprogu, dragemu očetu in staremu očetu
3o$epl) lUibevc
Blagopokojnik je nagloma preminil za srčno kapjo dne 28. decembra 1950. Pogreb se je vršil dne 2. januarja 1951 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in po opravljeni sv. maši zadušnici v cer kvi sv. Vida ter pogrebnih obredih smo položili njegovo truplo k večnemu poči tku materi zemlji na pokopališču Calvary.
Pokojnik je bil rojen 1882 leta v vasi Cevica, Dolnji Logatec, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Bil je član dr. Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence in cvetlice h krsti dragega pokojnika, kar je bilo v dokaz, da ste pokojnika ljubili in spoštovali ter nam v tolažbo v dneh žalosti.
Iskreno zahvalo izrekamo sosedom in prijateljem na E. 60 St. za tako krasen skupni venec in dar v gotovini.
Našo najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnega.
Dalje lepa hvala vsem, ki ste darovali v gotovini.
Našo globoko zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu.
Hvala lepa tudi vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru ter ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
I
Najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi pevci Glasbene Matice, ki so se prišli poslovit od pokojnika ter mu zapeli krasne, v srce segajoče žalo-stinke v slovo ob odprti krsti v pogrebnem zavodu.
Hvala lepa bodi izrečena tudi Rev. Tomcu za podelitev sv. zakramentov pokojniku, za darovano pogrebno sv. mašo in za spremstvo na pokopališče.
Enako najlepša hvala tudi članom društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ki so nosili krsto, ter pogrebnemu zavodu Zakrajšek in Sinovi za lepo urejen pogreb in vsestransko najboljšo postrežbo in tolažbo v dneh naše bridkosti.
Našo najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in nam izrazili svoje sožalje, osebno ali pismeno ter bili nam v pomoč na en ali drugi način, ko nas je zadela bridka žalost.
Ti, naš preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog, oče in stari oče, počivaj v miru v hladni ameriški grudi. Žalostna so naša srca, ko se zaman oziramo po sobi, da bi Te videlo naše oko, a našega dragega od nikoder več ni. Vsemogočnemu se je dopadlo Te pozvati k sebi v nebeške višave, kjer uživaš plačilo za vse, kar si tu dobrega storil. Za seboj si pustil svoje ljubljene, ki Te bridko objokujejo, a kar smrt vzame, več nazaj ne da. Spomin na Te si bomo ohranili v naših srcih za vedno, dokler tudi mi ne pridemo tja, kjer si Ti, tja, kjer vlada večni mir!
Žalujoči ostali:	i
ANTONIJA, soproga;	'
EDWARD, sin;	PEP FLAISMAN in SYLVIA, hčeri;
MARTHA, sinaha;	AL FLAISMAN, zet;
VNUKI in VNUKINJE; ter več SORODNIKOV v stari domovini.
Cleveland, Ohio, 13, februarja 1951.