PRORAČUN JE SPREJET
str. 3
sim
CENA 200 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA
INVALIDI IMAJO fUMpIV NOGOMET SE 1 NOVE PROSTORE Ipilif VRAČA NA SCENO
o, id mmm
ALI |E IZOLA LAHKO ZVEZDNO MESTO?

DOBER DAN
(Mef) Spomnim se, da me je mladostni znanec, ki je za tuje kupce uspel na razpisu za prodajo Arga vprašal za nasvet, kaj naj tam sploh gradi. In spomnim se, da mi je teden dni kasneje nekdanji direktor podjetja, ki je prodalo staro tovarno izjavil, da so Argo prodali kupcu z najboljšim programom. Potem je kupec z najboljšim programom tovarno prodal bankirjem brez programa, ti pa so v sodelovanju s projektanti, ki so gradili tovarno bivšega lastnika bivšega Arga, ustanovili podjetje ki ima ime, ima denar in ima program. To povem zgolj zato, da takoj razženemo naivne misli o tem, kako bo kdo namesto tovarne gradil garaže in sadil drevesa, potem ko je dobro plačal zemljišče bivše tovarne. Argolina je posel, to je treba vedeti.
Vse kar je ob njem zapisano pa je namenjeno prepričevanju nas Izolanov, da je tudi posel lahko prijazen, lep in mestu koristen. Za uresničitev načrtov podjetnih gradbincev pa je, na njihovo žalost, treba spremeniti vsebino	zazidalnega
načrta, kar bo očitno zelo težka naloga.
771580
578005'
{C Banica Koper
26. februar 2004
Takoj po predstavitvi projekta Argolina smo namreč dobili v uredništvo lepo število vprašanj in pisem naših bralcev, ki nasprotujejo takšni gradnji "mesta v mestu". Razumeli smo jih kot del kvalitetne javne razprave, tako kot pripombe, ki jih investitorji	zbirajo	v	galeriji	Alga,	kjer je
razstavljen projekt nove izolske "zvezde". Menda se investitorjem ne mudi preveč in bodo počakali, da ideja dozori. Nekaj bodo odvzeli, nekaj znižali in na koncu bodo imeli svoje "mesto".
Še najbolj pa se je bati tega, da bi se povezali s tistimi domačimi investitorji, ki obvladujejo lokalno strankarsko in politično sceno. Potrebujejo enega samega svetnika, ki bo glasoval za spremembo
zazidalnega	načrta.	Če	se vsi	drugi__protestno
vzdržijo glasovanja, kot je b to v primeru proračuna, bc Argolina zgrajena pa čeprav A?
Izolani napišejo desetine j § ‘ pisem, za knjigo pripomb in zberejo tisoče podpisov. To je demokracija.
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
Me \m zakaj a komaj rečem "Dober dan!" me gledajo v oči in pravijo, da sem jim znan.
Eni me sprašujejo če pojem v kakšnem zboru, drugi me poznajo menda po tem prizoru: Zgodnja je pomlad, po snegu še diši, jaz pa kratke hlače in pogumno med ljudi Pravijo da boljši sem kot kurent za pomlad zato ni prav nič čudno, da vsak ima me rad. Enim grem po drva, drugim nosim hrano, in zadnje čase tudi punce se ozirajo za mano.
Čeprav imam to masko, sem se strašno slabo skril, saj me vsak pozdravi: "Boris, saj se boš še prehladil!"
IZOLA, tel.: 616 80 00
Jerebe
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) NOVI URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
PREKLETA ANKETA NE DRŽI!
Smo komisija znotraj krovne organizacije - Gasilske zveze Izola in pokrivamo področje razvoja dejavnosti mladih znotraj gasilske organizacije in ponavadi ne samo le-te, ampak organiziramo širše udejstvovanje otrok, ki se vključujejo med naše vrste.
Znotraj komisije na nivoju zveze delujejo krožki Mladi gasilec na osnovnih šolah (v medijih so bili že večkrat objavljeni prispevki o mladih gasilcih in o aktivnostih mladih znotraj naše organizacije). V skladu z odločitvami predsedstva gasilske zveze Izola se tretjino proračuna zveze namenja za razvoj mlajše generacije In to iz preprostega razloga, ker brez njih naša organizacija ne bo živela. To so poznali že naši stari »komunistični« voditelji iz prejšnjega sistema, ki so si s tem namenom omislili tudi megalomansko (in tudi potratno) mladinsko organizacijo. Torej - poanta je v tem, da ima vsako mladinsko področje svoje krovne organizacije in vsaka izmed teh izvaja svoj program (če ga ima) razvoja mladine. Včasih so ti plani (nehote) skriti očem, ker konec koncev - roko na srce, ko gre vse v redu in poteka po planih, se nihče ne zmeni za stvari; ko pa nastane kakšen notranji spor in se užaljeni obrnejo na javnost, takrat se piše tudi tisto kar ni res.
Naša mladinska organizacija ima na nivoju države dolgo in trdno tradicijo in je večina časa prikrita očem, čeprav se včasih tudi o nas piše. Tudi samo uredništvo Mandrača si mora priznati, da se o dosežkih mladih gasilcev, predvsem iz Kort (beri podeželja), piše kar kaže na pestro dogajanje na tem področju.
Za ta članek in za reakcijo na obrazložitev izida ankete: Kako je poskrbljeno za mlade v Izoli, sem se odločil ker se v naši organizaciji počutimo odrinjeni in užaljeni tudi in predvsem na nekatere članice Mladinskega sveta Izola (katerega ustanoviteljica je tudi naša organizacija), ki nas dajejo v skupen »politični« koš z drugimi mladinskimi organizacijami, ki nas za enkrat druži le-to, da imamo soroden program mladinskega udejstvovanja - t.j. razvoj mladine, vsak na svojem področju, pa vendar usklajeno in združeno. Le-to nam omogoča, da smo enakovreden sogovornik pri institucijah, ki krojijo okolje v katerem živimo. Če se ne motim, je to tudi cilj tega in drugih mladinskih svetov (vsaj tako izhaja iz teoretične razlage Zakona o mladinskih svetih).
Povedati moram, da mi ni znana struktura elektronskih obiskovalcev omenjene ankete in je potemtakem težko dajati realna mnenja na grafične pokazatelje. Po mojem mnenju si moramo grafiko, ki je objavljena posamezne mladinske organizacije razlagati kritično vsaka pri sebi in oceniti ali je naše delo dovolj vidno in če ni (pa čeprav plodno) ga je potrebno dobesedno »obesiti na velik zvon« ali pa urednika »bombardirati« s poročili o dogodkih in ni vrag, da prej ali slej ne bo našel prostor za objavo. Mislim celo, da bi bilo sedaj zanimivo objaviti (če se že ni to storilo) kaj se je v preteklem letu realizirala Iz statuta vsakega društva, ki se registrira, da bo delovalo v javnem interesu je zapisano tudi določilo o dejstvu, da je delovanje društva javno in mora biti ustrezno vidno javnosti.
Ob tem, ko pišem te zadnje vrstice se mi poraja še dodatna obrazložitev take grafične podobe ankete: ali ni morda to, odraz nedavnih pisanj in skorajda nestrpnih reakcij posameznikov (ne organizacij) na dogajanje v Izoli ??!!
Vsekakor je dejstvo, da se zadeve okrog razvoja mladinskih dejavnosti v občini Izola razvijajo s tako hitrostjo, da očitno nekateri ne dohajajo več z dejanji, pač
pa morajo to »zamudo« popraviti z besedami........in to je tipično za politično
nabiranje točk.
Da pa ne bo to moje pisanje izzvenelo kot sem sam poprej pisal, želim javno izzvati mladinske organizacije (tiste, ki delajo in tiste ki ne delajo), da uredništvu Mandrača podajo (v nekem doglednem roku seveda) poročilo o svojem delu v preteklem obdobju oz. leta Nekateri so to že storili, ampak ne vsi. Že članice mladinskega sveta se niso vse pojavile v tisku (razen v »rumenem« oz. roza« kontekstu).
Kar se tiče nas, bomo takoj po Občnem zboru gasilske zveze, ki potrjuje poročila, uredništvu poslali naše poročilo	oz. kot pravijo nekateri za gasilce
»hvalospev«....moja pokojna babica je vedno govorila, da če se imaš s čim
hvaliti, se kar pohvali, ker te drugi ne bodo.
Zato prosim, da sprejmete izziv, ker moramo izid ankete, pa čeprav ni javno mnenjska raziskava, popraviti, saj je očitno in načrtno izkrivljen.
Z gasilskimi pozdravi,
Predsednik MK GZ Izola, Damjan BARUT, Višji gasilski častnik org.
BO KUPILI KRUH ALI BOMO ŠLI V KINO?
Svetniki Alojz Padar (SDS), Marlon Jožef Kovačič (SLS) ter Aleš Bohinec (ZZP) smo vložili naslednji amandma k proračunu občine Izola za leto 2004.
Predlagamo, da se v poglavju 7704 Delovanje turističnega inf. Centra pod postavko 4133 Tekoči transferi v javne zavode in druge izvajalce javnih služb postavka 20.000.000,00 zmanjša za 3.000.000,00 na 17.000.000,00. Sredstva se prenese na poglavje Projekti 5606 na postavki 4133 ter poveča sredstva s 14.399.833,00 na 17.399.833,00.
Obrazložitev:
Razlog za zmanjšanje sredstev vidimo v tem, da bi se moralo delovanje turističnega informacijskega centra v večji meri financirati iz naslova tistih, ki imajo od delovanja neposredno korist in sicer turističnega gospodarstva in ne toliko iz proračuna občine Izola.
Razlog za povečanje sredstev vidimo v tem, da je na projektu posvetovalnica za mlade in starše potrebno zaposliti dodatne delavce, saj je bilo v preteklem letu to zmanjšano zaradi pomanjkanja sredstev in ukinitve javnih del. Menimo, da je potrebno nameniti večjo pozornost temu področju, saj so mladi, tudi zaradi turizma izpostavljeni v večji meri negativnim vplivom okolja - zardi večjega števila obiskovalcev je povečana ponudba zabave, ki pa s seboj prinaša večjo ponudbo prepovedanih drog, na katerega mladi niso imuni.Zato je potrebno narediti največ na osveščanju staršev in mladoletnikov. Zato menimo, da je potrebno storiti vse, kar je v naši moči, da se dogodek, ko je v lanskem letu umrl mladoletnik, ne bi več ponovil.
Vendar pa so ta amandma podprli le podpisani svetniki ter Mojca Frle Brezavšček (lista Mojca). Proti pa so glasovali svetniki ZLSD, Desus, Lista mladi za Izolo ter prisotni svetnik predstavnik Italianske manjšine, tako, da amandma ni bil sprejet. Predlagatelj proračuna, županja se z amandmajem ni strinjala, saj naj bi bila sredstva za turizem strogo namenska, in ne bi bilo možno ta sredstva koristiti za socijalo. Ta amandma smo vložili, ker menimo, da bi morali negativne vplive, ki jih povzroča turizem, financirati tudi iz naslova prihodkov turizma v občinski proračun. Županja je poudarila, da se s to problematiko ukvarja večje število prostovoljcev, kar je pohvalno, vendar pa menimo, da mora za te probleme poskrbeti predvsem stroka Občina pa je stroki dolžna zagotoviti ustrezne finančne in prostorske pogoje. Torej eno so obljube, drugo pa dejanja.
Pa še nekaj o proračunskem primanjkljaju. Druga možnost je bila, da bi predlagali, da se v ta namen poveča primanjkljaj vendar pa je že sedaj ta v višini preko 700 miljonov SIT nedopustno visok. Sprejeti amandmaji LDS pa so ta primanjkljaj še povečali. Sprašujemo se, ali bo sledil potop, saj občina ne bo imela več kaj prodati. Dejstvo je, da bi morali proračun občine uravnotežiti, saj je se iz proračuna v proračun primanjkljaj povečuje. Torej, kdaj se bomo odločili " ali kupimo kruh, ali gremo v kino, ker preprosto za oboje nimamo denarja" ali pa bomo jutri ostali tudi brez kruha, ker smo vse porabili?
Alojz Padar
ZZP ZAVRAČA TAK PRORAČUN
Goebbelsov rek »Tisočkrat ponovljena laž postane resnica«, skuša naša županja z manj kot 100 ponovitvami uresničiti s predlogom proračuna.
S sprejemom tega proračuna, njegove zadnje strani, načrt prodaje stvarnega premoženja občine Izola za leto 2004, točke 9. parcele 2730/7, 2730/8, 2730/9, 2769/2, 2754/2, 2754/3 (prej 2753), 2769/3, 2769/8, 2769/7, se dovoli prodajo nepremičnin katere imajo v zemljiški knjigi jasno in nedvoumno plombo zaznambe spora iz 1.7.2003.
Ne spoštovanje pravnomočnega sklepa občinskega sveta št.: 465-01-17/2002 z dne 6.6.2002 in 27.6.2002, za prodajo navedenih zemljišč znanemu investitorju in diskriminatoren odnos do določene gospodarske družbe, prej omenjeni povzroča škodo, katera bo z vsemi pripadki prej ali slej končala v breme Občinskega proračuna (Ne pa Goebbelsa).
Cinizem in šegavost v odgovorih na naše predloge sprememb proračuna za leto 2004, je samo poizkus neprimernega prikrivanja šikaniranja ter ne spoštovanja načela previdnosti pri formiranju virov bodoče porabe.
Citiram Breda Pečan: » Predlog ZZP, da več kot razpolovi sredstva za projektiranje mladinskega centra v parku Arrigoni in s »prihranjenimi« sredstvi pokrije delček proračunskega primanjkljaja, ki ga sam povzroči z razprodajo občinskega premoženja samo eni in točno določeni pravni osebi v občini, ne more biti sprejet, obrazložitev pa niti ni potrebna, ker je samo po sebi razumljivo, za kaj gre«. Konec citata.
K temu naj samo pripomnim, da je ZZP v predlogu zapisala tisto, kar določa pravnomočni sklep občinskega sveta iz 6.6.2002 in 27.6.2002, in kar občinska oblast noče in ne želi izvesti sedaj že skoraj dve leti.
Nadalje jo citiram »Nikakor ni sprejemljivo, da bi načrt prodaje občinskega premoženja vključeval zemljišča, za katera je v teku sodni spor, ki ga je sprožila gospodarska družba Galeb gradbeništvo d.o.o., razen tega pa je še bolj nesprejemljivo določiti prodajno ceno za občinska zemljišča, ki je za 134% nižja od cene, ki jo je določila komisija za razpolaganje s stvarnim premoženjem občine« konec citata.
Če je pred časom naš kolega svetnik bil poslan na dodatno izobraževanje, zloraba procentnega računa iz citata zahteva, da se avtorja pošlje ... najmanj tja. In posledično me ne čudi več niti proračunska kontradikcija, metafizika in alkimija.
Naj še enkrat ponovim in če želite tudi podkrepim s svežimi zemljiško knjižnimi Izpiski, to kar je nesprejemljivo za Županjo ta ista predlaga na zadnji strani.
Glede na to, da me predlagani dokument privede do razdvojenosti, saj mi trdi, da je nesprejemljivo nekaj, kar mi predlaga da sprejmem, o njem ne bom glasoval.
Aleš Bohinec, svetnik ZZP Izola
2. izredna seja o proračunu 2004
SKORA) POLOVICA SVETNIKOV NI GLASOVALO
Izolska občina ima sprejet proračun za leto 2004, kar pomeni, da se bodo sredstva delila v skladu s sprejetimi programi in ne več po dvanajstinah, kot	je veljalo v januarju	in	februarju, ko
proračun še ni bil sprejet.
Pa se vendarle ne	bo	zgodilo nič presenetljivega,	saj so stopnje
financiranja neposrednih in posrednih proračunskih porabnikov v glavnem ostale iste, zato pa je precej več sprememb na področju investicij, ki bodo	v	končni fazi pripeljale	do	približno 700
milijonov proračunskega primankljaja Tega bodo v občini pokrili iz sredstev, ki so ostala na računu iz prejšnjih let in s pomočjo posojil, seveda pa	bi	bil priumankljaj precej	večji, če ne bi
predvideli prodaje določenih občinskih zemljišč, okrog katerih je bilo na četrtkovi seji občinskega sveta tudi največ govora.
OBČINA PRODAJA ZEMLJIŠČA S PEČATOM?
Svetnik ZZP Aleš Bohinec je namreč predlagal, da se iz seznama zemljišč namenjenih prodaji umaknejo tista, ki so predmet spora med občino in Galebom gradbeništvo, kar je označeno tudi v zemljiški knjigi. To seveda pomeni, da teh zemljišč, dokler spor ni razrešen, ni mogoče prodajati. S svojim predlogom svetnik ni uspel, tako kot ni uspel niti predlog svetnika SDS, Alojza Padra, naj se iz sredstev za delovanje Turistično informativnega centra (TIC) izloči 3 milijone tolarjev, namenijo pa naj se za javna dela v posvetovalnici za mlade.
Županja je morala predstavnike svetniških skupin poklicati na usklajevanje, končalo pa se je tako, da omenjenega amandmaja niso izglasovali, ob glasovanju o proračunu pa so se vzdržali tudi vsi svetniki LDS z izjemo Igorja France, ki je sicer izjavil, da soglaša s stališči svoje svetniške skupine, vendar je kot podžupan dolžan glasovati za proračun in njegovo čimboljšo realizacijo.
Se beseda o glasovanju: Pravzaprav je bila odločitev o vzdržanju nekaterih svetnikov ob glasovanju za proračun dokaj jasna. Po eni strani so na ta način povedali, da se s takšnim proračunom ne strinjajo, po drugi pa niso glasovali proti sprejemu in tako dejansko omogočili, da je bil proračun sprejet, saj velja, da ga mora sprejeti večina tistih, ki glasujejo.
ŠTUDIRALI BOMO DRUGAČE
Slovenske študente kmalu čaka korenita sprememba strukture študija. Po reformi visokega šolstva, ki se že pripravlja, namreč sedanjega dodiplomskega in podiplomskega študija ne bo več, nadomestili pa ju bosta t.i. prva in druga diplomska stopnja.
Prva diplomska stopnja bo predvidoma trajala tri leta, študent pa naj bi skoznjo pridobil tako podlago za nadaljevanje študija na drugi stopnji kot tudi veščine in znanja, potrebna za uspešen vstop na trg dela.
Nadaljevanje študija na drugi diplomski stopnji mora biti dostopno vsem, ki so uspešno zaključili prvo stopnjo. Druga stopnja naj bi trajala dve leti, študentu pa mora zagotavljati nadaljnje poglabljanje znanja, pridobljenega na prvi stopnji.Tretjo stopnjo predstavlja doktorski študij.
Nova struktura študija bo omogočala boljšo mobilnost znotraj in med posameznimi visokošolskimi institucijami (fakultete, akademije...), tako doma kot v tujini. To pomeni, da bo študent po uspešno končani prvi diplomski stopnji lahko študij nadaljeval na istem ali drugem študijskem področju, in sicer doma ali v tujini, ali pa vstopil na domač ali tuj trg dela in študij na drugi stopnji nadaljeval kasneje. Večji bosta tudi transparentnost in primerljivost pridobljene izobrazbe, ki sta temeljna pogoja za priznavanje kvalifikacij na trgu dela in za nadaljnji študij.
Stavba v kateri domuje tu4i sejna soba občinskega sveta je dobila novo streho in novo fasado. , ob sedanjih najemnikih pa bo kmalu dobila še Cyber Caffe, ki ga bodo upravljali izolski mladinci
PREKLETA ANKETA
RIBIŠKI GRE NA SVETILNIK?
Pobudo o selitvi enega od dveh glavnih prizorišč ribiškega praznika (parkirišče Lonka) na plažo pri svetilniku je na seji komisije za prireditve predstavil direktor Centra za kulturo, šport in prireditve, Vojko Vojvoda. Povedal je še, da se s predlogom strinja tudi vodstvo JP Komunala, ki ima plažo v upravljanju, podprli pa so ga tudi glasovalci v tokratni prekleti anketi, saj so mu namenili relativno večino glasov. Pravzaprav je zanimivo, da je bilo malo tistih, ki jim je vseeno za to vprašanje, kar kaže, da glasovalci želijo jasno izražati svoje mnenje in jim ni vseeno, kaj se v mestu dogaja. Vojku Vojvodi pa je ta izid seveda več kot pogodu.
nrZUI.TATI ANKETE__________________________________________
Id&jtt o selitvi prizorišča Ritjiškegei praznika z Lonke na Svetilnik se mi zdi:
Iz vrstna <51
Vseeno mi je (1 1 %) Nora <37%)
Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani www.in<»ntliac.com In ni namenjena r aziskavi javnega mnenja.
Razprav o projektu Argolina je te dni več kot dovolj in naše ankete ne bi radi žrtvovali raziskovanje javnega mnenja, saj je temu v prvi vrsti namenjena javna razprava ob predstavitvi projekta v galeriji Alga. Morda si bomo to vprašanje privoščili malo kasneje, ko se bodo polegle prve reakcije, zdaj pa vam zastavljamo vprašanje o tem, kako ocenjujete svoje možnosti pri odločanju o tako pomembnih projektih v našem okolju. Lahko bistveno odločate, lahko odločate le formalno, ne odločate o ničemer?
glasujete seveda na naši spletni strani www.mandrac.com lahko pa nam tudi pišete na naslov: Mandrač, Veliki trg 1, Izola_
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z
www.izolanka.com
r
v.
Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN od 8.00-19.00 SOBOTA od 8.00-12.00
kih
v ■ r
šifra
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
080 18 33
"N
OBALA V M A L E M _ ^
nepremičnine
immobili
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
www.sifra-nepremicnine-sp.si
S
Projekt Argolina
NAJBOLJ OBISKANA RAZSTAVA V MESTU
B|OZ| euuevv
J ! '1 'IT.
Hjed [upoA
, wm'
Konec tedna so v Izolski galeriji Alga odprli eno najbolj obiskanih razstav v našem mestu. Tokrat je bilo občinstvo	manj	protokolarno pa zelo
zainteresirano za razstavljene izdelke, ki so jih pripravili v projektantskem studiu MPM Engineering in jim dali skupni naslov Argolina.
Izolani seveda vemo, da gre za projekt gradnje "mesta v mestu" na območju	nekdanje tovarne Argo,
neposredno ob morju, kar je seveda prvovrstna in zato tudi draga lokacija. Bila je draga za kupce, ki so to zemljišče kupili od Droge d.d. in draga bo tudi za tiste, ki bodo tam kupovali stanovanja ali poslovne prostore. Zna pa se zgoditi, da bo cel projekt najdražji za investitorja, še posebej če ne bo sprejet spremenjen zazidalni načrt, ki zaenkrat ne dopušča gradnje stanovanj. Brez teh pa je "mesto v mestu" daleč od realizacije.
Po veljavnem zazidalnem načrtu je na tem območju, ki je zdaj v lasti podjetja Argolina, delno pa v lasti Občine Izola, predvidena le gradnja poslovno-trgovskih objektov, projekt Argolina pa na območju velikem 23.500 kvadratnih metrov predvideva gradnjo 232 stanovanjskih enot, ob tem pa tudi 600 garažnih
parkirnih mest, 2.381 kvadratnih metrov poslovnih _______________________
prostorov, apartmajski hotel z 202 posteljama, pomorsko-ribiški muzej, akvarij in celo vodni park, ki naj bi zrasel nad sosednjim veslaškim in jadralnim klubom.
Prvi mož tega projekta, direktor MPM Engineering, Boštjan Čoki, je na predstavitvi Argoline povedal, da v prvi fazi načrtujejo izkop in gradnjo	podzemnih	garaž s platojem, kar	je še v skladu z
dosedanjim zazidalnim načrtom iz leta 1989. Medtem pa nameravajo investitorji doseči tudi spremembo zazidalnega načrta s katero bi vendarle	dobili	tudi	zeleno luč za gradnjo	stanovanj in drugih
; predvidenih objektov, ki naj bi Izolanom 'zagotovili približno	110 novih delovnih
jmest Ob načrtovanju	prodaje stanovanj pa
investitorji računajo predvsem na kupce iz notranjosti države, saj menda obstaja jasno j izražen trend selitve Slovencev na morje, [še posebej tistih, ki so se upokojili na ‘ dobro plačanih delovnih mestih.
epeueuiojd
a]|bz aououjis - B|oz| :)ocf eu|Bfei(ajds
^	' .»ižjpzBpBHJr. ;,..y
>? ir— t K r -* * I i
ilL
j . L JII
mf-****~m
S°M 'i
|W9	;
u»p ' | '« -.JI
fh


;'ms
Ui3?!q|j
Hiuaiuods
»	BpBuaiuojd
6ji •
ifupajso ai|bz aououjis - b|oz| ;)od eu|Bfeqojd
bubiuo, ■ * ■	,|ei'-Z3PE)'Je- •
*%i^» f % r I • I
j,
19)04 oisfeujpBdB I	1
1 m.uuu.p ■ ^ ^" pr""
^ - Kf t' |8|04 PisfeujpBdB ,

ruu
i 1 J
NOVO
Fner^ijski znak King
Odpravlja negativno energijo in aktivira vitalne energijske točke v stanovanju.
Pridobite si harmonijo in dobro počutje. Energijski znak King tudi na majčkah - zaščita in nova energija!
REVITA
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Treba je namreč vedeti, da bodo morali za kvadratni meter stanovanjske površine plačati od 2.200 do 2.600 evrov, oziroma okrog kot 600.000 tolarjev za kvadratni meter stanovanja v mestu, "kjer sta Triglav in Benetke ujeta v en sam pogled."
Reakcije obiskovalcev predstavitve Argoline so bile zelo različne, prevladovale pa so odklonilne, tudi pri tistih, ki bodo imeli odločilno besedo pri odločanju v občinskem svetu. Na sami predstavitvi je bil zelo kritičen podžupan Branko Simonovič, ki ima s takšnimi projekti kar nekaj izkušenj, saj gostje iz njegovega hotela že leta opazujejo zapuščeno gradbišče Amfore, centralnega objekta izolske marine. Ta se je v teh sicer spet pojavil v medijih, seveda kot priložnost za dober nakup poslovnega prostora. Tudi drugi podžupan, Igor Franca, je bil do projekta kritičen, kar ni nič čudnega, saj je bil prav on tudi predlagatelj amandmaja s katerim so iz programa dela občinskega sveta za leto 2004 umaknili odločanje o zazidalnem načrtu za to območje.
Treba pa je priznati, da je predstavitev Argoline dobro pripravljena, dovolj podkrepljena s • 5 podatki za navinarje in strokovno Javnost a predvsem dovolj populistična, tako da so si mnenje o tej gradnji res lahko ustvarili vsi obiskovalci te zanimive "razstave", ki bo na ogled še najmanj do 27. februarja, morda pa jo bodo zaradi velikega zanimanja javnosti tudi podaljšali. Projekti z maketo so na ogled vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, med 10. in 12. ter 17. in 19. uro.
Kljub številnim pomislekom, zapisanim tudi v pripombah, ki jih hranijo v galeriji, je treba priznati, da so se investitorji potrudili s predstavitvijo projekta izolski in širši javnosti, česar doslej, vsaj v taki obliki, nismo bili ravno vajeni. Največkrat se je pri nas vse končalo z razgrnitvijo načrtov, ki jih mnogi niso niti razumeli. Pa še te razgrnitve so bile običajno le na hodniku Urada v Postojnski ulici in v pisarnah krajevnih skupnosti, medtem ko je ta predstavitev resnično približana vsem zainteresiranim. Ali bo takšna strategija tudi uspešna pa se bo še pokazalo, saj sc investitorjem, Argolini d.o.o., ki jo finančno krije Abanka Vipa d.d. iz Ljubljane, ne mudi tako kot smo bili doslej v Izoli vajeni, čeprav je verjetno tudi res, da bankirji, ki so zdaj postali investitorji v gradnjo nepremičnin, ne bodo prav dolgo čakali na to, da se njihov denar dovolj kvalitetno oplemeniti.
Še sreča, da so letos volitve in bo takoimenovani "glas ljudstva" štel več kot druge čase, seveda pa bi bilo zanimivo slišati tudi "glas stroke", ki se zadnje čase razpravam o tujih projektih najraje kar umakne. (DM)
Reakcije
ARCOLINA - KATASTROFIČNO POSEGANjE
V	IDENTITETO TURISTIČNEGA MESTA
S tihim optimizmom, da bom na otvoritvi razstave pozidave nekdanjega Arga, doživel pozitiven utrip, pri dograjevanju vizije prijetnega turističnega mesta, sem ob pogledu na maketo, doživel eno največjih razočaranj in potrditev, da je danes ljudem, ki imajo denar in ne dihajo z našim okoljem, le malo mar za kvaliteto življenja ljudi in mesta kot takega.
V	kolikor bi imeli resne namene ponuditi našemu kraju nekaj dobrega in vizionarskega, bi se lahko potrudili in prebrali naše razvojne načrte, ki vsi po vrsti poudarjajo pomen razvoja turizma in temu ustrezne infrastrukture. To pomeni, da bi morali ob razstavi ponuditi tudi takšne variante, ki bi v svoji vsebini ponudile to kar je v razvojnih aktih že opredeljeno -turizem.
Vaš ekskluzivni načrt je poskus vsiljevanja izgradnje blokovskega naselja na turistično ekskluzivni lokaciji, ki nima s turističnimi kapacitetami in ponudbo niti promile stičnih točk. Še manj pa je prikazana arhitektura vezana na mediteransko identiteto. To je navadno stanovanjsko blokovsko naselje, ki ga lahko umestimo kjerkoli na slovenskem kontinentalnem območju in celo kjerkoli v srednji in severni Evropi. Edino kar pri teh blokih predstavlja mediteranskost so balkonske pergole (pa še to je verjetno postavljeno kot zavajajoči okras).
Lahko bi naročili (investitorji) svojim arhitektom, da se sprehodijo po slovenskih in ostalih istrskih mediteranskih mestecih, pa še v Milje, Gradež in Benetke, da bi dobili vsaj približen vtis o beneško istrski arhitekturi.
Verjamem pa, da so bili postavljeni pred dejstvo, kaj si investitor želi. Želijo si očitno blokovsko stanovanjske naselje, ki nima nič skupnega z naslovom razstave 'Mesto v mestu". Oprostite od kdaj so izolske ulice ali ulice katerega koli predhodno omenjenega mesta pozidane z globalno blokovsko arhitekturo.
Se zlasti poskušate zavajati s kvazi hotelsko ponudbo, z nekim "apartmajskim hotelom", ki ste ga postavili med bloke in ubogi turist, ki bo skozi okno gledal na balkone stanovalcev sosednjih blokov, na katerih sušijo perilo, namesto, da bi zadihali svež morski zrak s pogledom na morje. Takšen "hotel" bi po letu dveh investitor-operater enostavno proglasil za nerentabilnega in prodajal apartmaje z minimalnimi gradbenimi posegi, kot se je že zgodilo v Žustemi.
V kolikor bi investitor poznal vizijo razvoja našega mesta in pomanjkljivosti današnje turistične ponudbe, bi moral vedeti, da Izoli primanjkuje najmanj 2.000 - 3.000 tisoč kvalitetnih hotelskih kapacitet (štiri in več zvezdic) z ustrezno infrastrukturo (bazeni z morsko in termalno vodo), ki bi omogočila celoletno (ali vsaj 8. mesečno) zasedbo kapacitet.
Te hotelske kapacitete morajo biti po normalni logiki locirane ob morju in lokacija, ki jo vi namenjate stanovanjem je idealna za turistične kapacitete, ki Izoli primanjkujejo.
Po vaši logiki pa naj bi v Izoli začeli razvijati revolucionarno arhitekturo, ki naj bi stanovanja umeščala ob morju, v zaledju (Livade in industrijska cona) pa hotele. Sprehodite se malo po sredozemskih mestecih in ugotovili boste, da se stanovalcem ob morskih nabrežjih (v Izoli je to Sončno nabrežje) omogočijo alternativna stanovanja v zaledju in s tem omogočimo na obali novo turistično ponudbo družinskih penzionov (sobe in gostišča).
Kaj nam pa vi ponujate z vašim projektom? RAVNO NASPROTNO :	DEGRADACIJO
TURIZMA IN S TEM OSIROMAŠENJE MESTA IN LJUDL V svetu so najbogatejša tista področja kjer je razvit turizem, le toliko v poduk.
Predlagam vam, da v kolikor želite uresničiti izgradnjo takega stanovanjskega naselja, seveda z neko prilagoditvijo arhitekture istrsko -beneškemu stilu, dosežete dogovor z ustreznimi občinskimi službami o zamenjavi zemljišč v Livadah, občina Izola in občani pa bi na osnovi javnih razpisov poiskali ustreznejšega investitorja z ustreznejšimi turističnimi projekti.
V kolikor pa vseeno želite realizirati investicijo na tej lokaciji, pa poskušajte dodelati projekt s hotelskimi kapacitetami in temu ustrezno infrastrukturo ob obali, stanovanjski del pa postavite v nizu ob Dantejevi ulici (z obvezno istrsko-beneško mestno arhitekturo).
Občane Izole pa iz srca prosim, da ne bi le pasivno opazovali vsa dogajanja, ki so življenskega pomena zanje in njihove potomce.
VOJKO VOJVODA, Strma pot 20
Zimske počitnice
MLADE MIKA ZABAVA BOL) KOT USTVARJANJE
Tako kot že nekaj let doslej so ob zimskih počitnicah v izolskem Društvu prijateljev mladine in Centru za socialno delo pripravili celo vrsto zanimivih dogodkov in aktivnosti za pestro preživljanje počitniških dni.
Seveda so najprej poskrbeli za varstvo otrok, ki je zagotovljeno vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure v prostorih DPM Izola. Seveda je, kot običajno, največ zanimanja za računalniške delavnice, ki so zasedene vsak dan od 8.00 - 18.00 ure, nekoliko manj zanimanja pa je za kreativne delavnice, ki potekajo v dopoldanskem času.
Seveda je tudi tokrat precej zanimanja za plavanje, ki je organizirano v hotelu Delfin, v soboto pa bodo nekateri odšli na sankanje naSviščake.
Organizatorji so v sodelovanju s Centrom za kulturo, šport in prireditve pripravili še celo vrsto zanimivih dogodkov, vendar je treba povedati, da odziv pri vseh ni ravno najboljši, kar je verjetno tudi posledica slabega vremena, ki smo ga imeli ob začetku tedna.
Manjša skupina mladih je odšla tudi na enotedensko smučanje na Koblo, vendar od tam nimamo še vesti, saj so komunikacije s tem smučiščem dokaj slabe. Glede na vremenske razmere pa verjamemo, da se imajo lepo in nam bodo pripravili kakšno zanimivo reportažo o smučanju na Kobli.
POPRAVITI KRIVICE STORJENE NARODNOSTI
Na sestanku izvršilnega odbora Istrskega demokratskega zbora -Dieta democratica istriana v R. Sloveniji je naša stranka izrazila podporo g. Robertu Battelliju, poslancu italijanske skupnosti, v zvezi z odstopom z mesta predsednika parlamentarne Komisije za narodnosti v Državnem zboru, z naslednjo izjavo:
Že vrsto let opažamo, da se pridobljene pravice italijanske skupnosti v R. Sloveniji v dvojezičnem območju drastično zmanjšujejo. V javnih ustanovah v teh obalnih občinah, se zelo redko enakopravno uporabljata oba jezika. Materialna sredstva za normalno delovanje italijanske skupnosti v R. Sloveniji so neredna, nezadostna in vedno manjša, Sprenevedanje vlade, da je proračun premajhen za zadovoljitev delovanja Italijanske skupnosti v Sloveniji, je zelo provokativno in neresno delo najvišje državne inštitucije, saj se ogromna sredstva namenja za vojaške potrebe in nenazadnje tudi za državne funkcionarje. Takšno obnašanje odgovornih je tudi eden od vzrokov zmanjšanja števila pripadnikov italijanske narodnosti v R. Sloveniji. Najvišji državni politiki in nenazadnje tudi državni uradniki, ki se ukvarjajo s problematiko obstoja italijanske manjšine v Sloveniji, bi morali, poznavajoč zgodovino teh krajev in z demokratizacijo države, delovati obratno. Pri tem poslanci v državnem zboru in slovenska Vlada niso vedno ukrepali skladno z njihovimi možnostmi. Takšno ravnanje močno škoduje ugledu naše države, tako doma kot tudi v tujini.
Trditev nekaterih državljanov R. Slovenije, da je asimilacija manjšin čisto normalen pojav v vseh državah, je težnja po etničnem čiščenju prebivalcev, ki živijo v Istri že tisočletja. Niti predstavljati si ne upamo, da država s takim načinom planira scenarij prej omenjene problematike. Če se bo to uresničilo, ne bi imeli več problemov z Italijansko manjšino, zato:
Stranka IDZ-DDI javno protestira zaradi takšnega vedenja državnega Zbora in slovenske Vlade in zahteva, da se takoj vrnejo pridobljene pravice in popravijo vse moralne in materialne krivice, ki so bile storjene pripadnikom italijanske skupnosti v R. Sloveniji v teh zadnjih letih.
Mario Carboni, predsednik IDZ - DDI
MI-Tandcm d.o.o. Portorož računovodske in druge storitve v	Opravljamo:
RAČUNOVODSKE STORITVE DELOVNA DOVOLJENJA STORITVE FOTOKOPIRANJA
Ugodno, priporočamo se, obiščite nas na Liminjanski 96 v Luciji, pritličje, pisarna št.5 ali nas pokličete na: 05 6777 370
Računalništvo, še posebej računalniške igrice so zelo popularna zabava mladih, ki se združujejo j v skupini Zvezdice, ki deluje v novih prostorih nekdanje trgovine Košaki ob parku Pietro Coppo. Tako pa je bilo lani, ko so bili še v starih prostorih Rdečega križa v Izoli.
Reakcija
NOVA IZOLSKA ZVEZDA BO ZASIJALA - KOMU?
Doživeli smo bogato predstavitev projekta turistično poslovno -stanovanjskega kompleksa ARGOLINE. Prospekt, maketa, opisi in risbe po zidu so zelo kvalitetni in bi naj občanom Izole sugestirali navdušenje nad projektom. Ob pregledu vsebine projekta pa se ta blišč zatemni. Že na naslovnici navedena trditev, da "sta Triglav in Benetke ujeta v en sam pogled" je izmišljena. Benetk od tu ni mogoče videti. Pa je to le malenkost.
Na zidu prikazan prerez A-A bi bilo zaželjeno razširiti, da bi bile zajete tudi stanovanjske hiše nad Dantejevo ulico, tako bi sedanji stanovalci teh bili seznanjeni s pogledom na novo zazidavo.
Zdi se mi, da se ponavlja zgodovina izgradnje Livad, apartmajskih blokov na Morovi, Oktobrske ulice ipd., kjer je interes investitorjev zgraditi čimveč stanovanj, jih drago prodati, nadaljnji problemi pa se prepuščajo občini. Gradnjo se navadno opravičuje z dejavnostmi, ki bodo pritegnile goste (kopalni bazeni, termalne vode, rekreacija, trgovine in ostale zanimive dejavnosti), dobi se gradbeno dovoljenje, zgradijo se stanovanja, zatem pa vse zamre.
Ker nastopa za zazidavo ARGOLINE Abanka Vipa d. d. Ljubljana kot financer, je pomislek o nekompletni zazidavi mogoče odveč, imam pa pomislek O SMISLU OZIROMA POTREBAH 239 STANOVANJ NA TEM OBMOČJU.
Sam investitor ugotavlja, da je to ena izmed najlepših lokacij slovenskega Primorja v Izoli. Prav zaradi tega je vprašljiva upravičenost izgradnje stanovanj na tem enkratnem prostoru.
Interesenti za nakup takih stanovanj bodo z ozirom na cene teh, razni finančni mogotci z namenom, da vložijo višek denarja (mogoče bo tudi kakšna izjema), stanovanja bodo večji del leta prazna. Tudi zgrajene garaže bodo večinoma prazne, lokali neizkoriščeni (izkušnja iz že navedenih zgrajenih blokov). Pa tudi, če bi bila tu stanovanja vseskozi zasedena iz že navadenega vzroka ni upravičena gradnja teh na tem prostoru.
Kot Izolan postavljam javno vprašanje odločujočim: KAKŠNE KORISTI IMAMO OBČANI IZOLE OD VSE VEČJEGA ŠTEVILA POČITNIŠKIH STANOVANJ?
Le bodoči davek na premoženja, turistična taksa ter večji dohodki Komunalnega podjetja za odvoz smeti (še zmeraj za neizvršene storitve, ko so stanovanja prazna - po površini) ne vem če opravičujejo zasedbo dragocenih površin v te namene. Pri vsem tem pa narašča le povprečna starost prebivalstva, ne pa zaposlovanje.
Mnenja sem, da bi morali pospeševati graditev takih objektov, ki dvigajo gospodarski uspeh občine, zaposlovanje in pomlajujejo strukturo občanov. Že obstoječim hotelskim kapacitetam je treba nuditi možnost, da izboljšajo kvaliteto svojih storitev (rekreativne dejavnosti, bazeni, parki ipd in s tem privabljajo goste tekom celega leta. Višji nivo storitev bi zahteval večje število zaposlenih.
Predlagam, da se naj na območju Argoline zgradijo objekti, ki prispevajo k gospodarskemu razvoju občine, torej dejavnosti brez stanovanj oz. apartmanskih naselij, objekti za že navedeno dopolnitev sedanje turistične ponudbe. Ne tako zgoščeni kot v predloženem projektu. Z nižjimi višinami ter z več zelenih in parkovnih površin.
V kolikor lastnik zemljišča na to ne bo pripravljen, pa je bolje, da se teren splanira, parkovno uredi in počaka, da zadeve dozorijo. ___________________________________Horvat Anton, univ, dipl, ing, gradb.
posai 'v* spoa ' bajajo
se bon! marsiči dodelal varno prt bi si pold ugasnili v!^ luči.
Drži, polovi lahko !
I^hko. Pa si l Ude bom pusti jeno vprašanje' sam, kakor hoče/! povsem zadovolji dva praktično i (čisto brezplačno \ vodil pred časom.
Pri njej se je ,_* posebnosti skandinavi cijskega sistema in . včasih celo čudaški navske mentalitete lahko nastanejo samo tam, d lahko ogledal tudi akcije^Jnl oglase, pri katerih je bilo mogoče^j prav dobro razumeti in celo v obratni smeri zasledovati tok misli tistega (ali tistih), ki so celo zadevo spravili v življenje, ekipa počutila nelagodno, accountska ekipa je bila zgrožena, naročnik pa ni rekel ne "ups" ne "gulp”, ampak "zmešalo sc vam je." In pred nekaj dnevi je akija odnesla prvi slovenski zlati Effie.
Z zastavo vaše police Enkratnega naložbenega zavarovanja boste lahko najeli potrošniški kredit po posebnih, ugodnejših pogojih.
Za imetnike osebnega računa z rednimi prilivi v Abanki bodo pogoji še ugodnejši!
Drugi nasvet dolgujem čisto Marie Christine Dupuy, francoski kreativni direktorici, ki je nekoč pogojih in rokih, kakršne imamo na voljo, perfekcionistično
nekaj uganili, da Nismo jih! bomo.,, takoj slišali koga, ki| daleč pred vsei prva akcija lizacije notranjih doseganje razlikovalnega prej je bila občudovati predstavil agencij (tokrat je bila to brilj, učinek potrebujemo predvsem dovolj denaija.prostora z najbrž irel bi kaj takega utegnilo biti korak v pravi takšne identitete tudi ustrezalo izkušnji Pred nedavnim priložnost užitka, pa tudi nekaj nelagodja, ki ga izzovejo pona> da je problem v obeh.
enostavno telagodno.
ekipa, ekipa accoun-tov in in iskreno zanesel na, ki bi lahko pomagala n ne po svoji volji - in vsi po vrsti so bolj navdušeni nad celoto, majhnim
Z možnostjo nujemu ugodnega kredita pri Abanki vam Je zagotovljena likvidnost. Tako vam v primeru finančnih težav ali potreb vaše naložbe ne bo potrebno predčasno prekiniti.
•orsman&Bodefors :§ Skandinavske, pa tudi angleške tencija, ki pokriva 5 predstavitvene kasete postavljajo ^ del oglaševanja ^ človeka, ki se s kreativnim delom in prav nič > oglaševanja ukvarja v Sloveniji, v v sejni sobi if’
> se malo sprehodili po agen- ^ cijskih prostorih in na hodniku c pred vrati stranišča odkrili kup > plaket in nekaj zaprašenih zlatih, 5 srebrnih in bronastih kipcev m
Za obisk svetovalca pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2864 ali si oglejte spletno stran Zavarovalnice IViglav www.zavtriglav.si.
Gradnja skupne čistilne naprave
ZUPANI PRIGANJAJO, DRŽAVI PA SE NE MUDI
Prvo letošnje srečanje oziroma usklajevalni sestanek treh istrskih županov je bil prejšnji teden v Izoli, vendar ni bil prav nič novoletno prazničen ampak zelo delaven, saj so se predstavniki treh občin lotili pregleda realizacije skupnih projektov med katerimi je najpomembnejša gradnja skupne čistilne naprave pa tudi dogovarjanje o skupnem ravnanju z odpadki in o službi za varovanje morja.
Župane najbolj jezijo zamude s prijavo za pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada
za kanalizacijo in čistilne naprave. Že pred letom dni so namreč povsem spremeniti terminski načrt, saj so se najprej prijavili na napačni evropski sklad, ko so končno izvedeli na kateri razpis naj se prijavijo pa so bili z Ministrstvom za okolje in prostor dogovorjeni, da se bodo konec leta 2003 že lahko prijavili v Bruselj in da bodo tam v začetku leta 2004 že obravnavali ta projekt.
Pa se nič od tega ni zgodilo, zato so sklenili ministru Janezu Kopaču in odgovornemu državnemu sekretarju napisati pismo, v katerem bodo opozorili na ponovne zamude in zahtevali jasna navodila, kako izpolniti prijavo, da ne bi spet izpadli iz igre za omenjeni evropski denar. Po novi časovnici bi namreč morali to jesen izbrati izvajalca projekta, da bi prihodnje leto lahko začeti z delL Gradnja dveh, koprsko - izolske in piranske čistilne naprave, je za nadaljni razvoj tega območja izjemnega pomena, brez evropskega denarja pa bo za tri občinske proračune zagotovo prevelik zalogaj.
VEČ INFORMACIJ 0 SKUPNEM RAVNANJU Z ODPADKI
Občine Komen, Ilirska Bistrica, Divača, Sežana, Hrpelje Kozina, Koper, Piran in Izola so se namreč dogovorile za skupen načrt ravnanja z odpadki. Na lokalnih, občinskih deponijah bodo še naprej skrbeli za zbiranje in prvo ločevanje ter predelavo odpadkov. V Kopru in Sežani bosta dva regionalna centra, kjer bodo dokončno zbrali odpadke in jih poslali v sežigalnico.
Ta bo nekje v Sloveniji ali morda v Trstu, čeprav se zdi, da se slednja rešitev vse bolj odmika, pa tudi v Sloveniji nikjer niso posebej navdušeni nad tem, da bi gostili takšno sežigalnico. Pepel ki ga ustvarili s kurjenjem odpadkov vseh treh obalnih občin pa naj bi dokončno odložili na lokaciji v sežanski občini, vendar tudi tamkajšnji prebivalci nad takšnim predlogom niso ravno navdušeni. Prav zato želijo župani južnoprimorskih občin, vključenih v konzorcij Gojup, poskrbeti za boljšo komunikacijo s prebivalci, ko jih bo treba prepričati za podporo ravnanja z odpadki. V ta namen bodo tudi najeli agencijo, kije usposobljena za urejanje te vrste odnosov z javnostmi.
KDO VARUJE OBALNO MORJE?
Župani so govorili tudi o Službi za varstvo obalnega morja (SVOM), ki je povsem neustrezna, saj ne premore ustreznega plovila, tisto, ki ga imajo pa je v glavnem v okvari in že ob manjšem vetru ni primemo za posege na morju. Odkar je Hidro v stečaju pa so ostali še brez vse dodatne opreme, ki je sicer njihova last a jo stečajna upraviteljica njeno uporabo zamrznila.
Ker je morje državna last je prav, da ta problem v prvi vrsti rešuje država, vendar občine ne bežijo od svojega dela	—
odgovornosti, zato predlagajo ustanovitev posebne projektne skupine, ki naj bi poiskala možnosti za najem	ustreznega
plovila, da bi tako vsaj minimalno zagotovili varovanje in čiščenje obalnega morja med glavno turistično sezono.
Nogomet
MNK Izola Argeta:
Kar pet novih igralcev!
Članska ekipa MNK Izola je, kot smo že poročali, doživela nekaj bistvenih sprememb. Vsekakor so najbolj zanimive okrepitve, čeprav gre omeniti tudi spremembe v vodstvu prve ekipe:	dosedanji
tehnični vodja ekipe GIOMlI Počkaj namreč ne opravlja več te funkcije, ki jo odslej opravlja AlOŠ Milanič ob pomočiPotra Čoka.
Pri članih bo v prihodnje kar pet novih igralcev nosilo modrobeli dres. Od njih si vodstvo kluba obeta zlasti večjo strelsko učinkovitost, kot jo je imela prejšnja zasedba, saj gre nenazadnje za znana imena slovenskega nogometa. EdiS Čauševič je prišel iz Domžal in je bil pred letom dni med najboljšimi strelci drugoligaškega prvenstva. Poleg dosedanjih nogometašev Izole mu bodo v pomoč še novinci AljkO RaStOder in Dalibor Vučkovič iz Kopra ter obetavni Blaž Valenčič iz Dekanov, ki je tudi član državne mladinske | reprezentance. Izolani bodo tako okrepili zlasti vezno linijo in napad, ki sta po odhodu VilHa Ročaja, NOfSa Radovca ter Davorja Klariče postali najbolj
kritični poziciji. Pomoč pri čuvanju mreže pa je dobil tudi Branko BUČar, saj je iz Pirana prišel tamkajšnji vrataiMatel Paal.
Izolski strateg Marjan Kovačič ima tako na razpolago precej številno ekipo. V njej sicer zaradi poškodb in drugih objektivnih razlogov manjka še nekaj dosedanjih nogometašev. Vsekakor pa v moštvu ne primanjkuje optimizma, volje dela in želje po
uspehu. Upajmo, Hi da bo tudi ; športna sreča na ij njihovi strani in da se bo sezona ''' • “I zaključila po najboljšem mož-nem scenariju.
KAPUČINO

BRONASTI SESTRI
V športni dvorani Lucija je bilo državno prvenstvo kadetov in kadetinj v judu, na katerem so uspešno nastopile tudi tekmovalke JK Vitalis, saj sta sestri Omeraševič zasedli tretje mesto, tretja pa je bila tudi Smailagičeva.
Ti rezultati pričajo o dobrem delu v judo klubu Vitalis, kjer so posebej ponosni na mlade Izolanke, ki sodijo v kategoriji kadetinj v sam slovenski vrh.
KADETINJE Kat.: - 44 kg
3.OMERAŠEVIČ EdisaŠD VITALIS 3.0MERAŠEV1Č BelmiraŠD VITALIS Kat.: - 63 kg
3.SMAJLAGIČ RomiŠD VITALIS
2. DOL-ženske:
Neenakovreden nasprotnik, zmanjšan zaostanek INTERVAL A IZOLA - BLED 3:0 [24:0,25:17,25:10]
INTERVAL A IZOLA: N. Stanič, M. Pešič, J. Pešič, S. Raspor, L. Kolar, D. Gluvajič, U. Čeklič, U. Bandelj.
Gostje z Bleda so bile tokrat proti našim odbojkaricam povsem brez možnosti. Naša dekleta so namreč gladko dobila vse tri nize, v vsakem pa so takoj povedle z visokim rezultatom, tako da zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Trener Pešič je spričo tega dal priložnost tudi mlajšim igralkam, da so si nabrale nekaj minutaže in potrebnih izkušenj. Odbojkarice Bleda so nekoliko večji odbor nudile le v drugem nizu, sicer pa proti razigranim odbojkaricam Izole niso imele prav nobenih možnosti, tako da je bilo to sicer prvenstveno srečanje za izolske odbojkarice zgolj trening tekma.
Bolj kot izkušnje so za dekleta vsekakor pomembne tri točke. Toliko bolj, ker je Solkan zmagal proti Jesenicam le s 3:2 in tako osvojil le dve točki. S tem se je zaostanek Izolčank za vrstnicami iz Solkana na prvenstveni lestvici zmanjšal na eno točko in še pušča odprte možnosti za drugo mesto, ki vodi v prvo ligo. Vstop v to druščino si je bržkone že zagotovil vodilni Evi Vital (44 točk), Solkan je drugi (39), Izola pa tretja (38). Četrtouvrščene Jesenice za naše odbojkarice niso nevarne, lahko pa že v soboto na gostovanju v Solkanu tamkajšnji istoimenski ekipi odščipnejo kakšno točko in s tem pomagajo našim dekletom. Slednja bodo v soboto popoldne gostovala v Kamniku pri tamkajšnji predzadnje uvrščeni ekipi Broline -ŠS, katero so v prvem delu gladko premagali. Toda naša ekipa je zaradi bolezni in poškodb še nekoliko oslabljena in spričo tega morda tokrat ne bo šlo tako zlahka kot z Bledom.
/
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
i

Čeprav pust še ni pregnal zime, je v rokometni dvorani prijetno. Skoraj poletje so pričarale rokometašice, žal je zmanjkalo nekaj sreče in še česa. Tako blizu, tako daleč od prvih prvenstvenih točk. Seveda je lepo, da igralkam
in trenerjem še ni zmanjkalo volje in želje po prvi ligi. Morda je bila to zadnja priložnost, po vsem, predvsem pa kako se stvari razvijajo, mislim, da so nas že odpisali. Normalno se zdi, da se v kritičnih trenutkih pomaga »boljšim«, mi to žal, že dolgo nismo, ekipa je to v prvenstvu že nekajkrat doživela. Ostaja še teorija, za kaj več bo potreben kakšen čudež. Moška ekipa je s točkami iz Krškega prijetno prcdscnctila, upam, da zmaga ni ena tistih prvih lastovk Obzorja l.b lige se zopet na široko odpirajo, zopet pa naj povdarim že tolikokrat omenjeno pripadnost. Nekoliko si komplicira »življenje« mladinska ekipa, kadeti pa počasi izgubljajo sapo. Mladinska ekipa nima pravega jedra, kombinacije s člansko ekipo, tudi na treningih pač bolj begajo kot koristijo.
Morda še ni vprašljivo igranje v L ligi, ob takem trendu pa tudi oni lahko trepetajo. Kadeti stvari jemljejo bolj resno in nekaj igralcev si je omislilo še dodatne treninge z »osebnim« trenerjem. Verč kot samo volja, za končni uspeh
a bo potrebno še kaj več.
e vedno pa lahko govorimo o pohodu slovenskega rokometa. Eni in drugi (prveki) hrabro rinejo proti vrhu.
Želja po evropski kroni je močna, tudi vložki so zelo visoki. Evropi nismo neznani, nekaj igralcev že pridno služi, druge (najboljše) nam bodo v kratkem speljali. Trkanje na vest bo premalo, žal se od ljubezni ne da živeti.
www.goldenindex.com
ROKOMET
ŽRK IZOLA RORI-KMO:ŽRD LOKA KAVA JELOVICA 32:33 (16:101
MNK Izola: Hrnjič 12, Čulina, Stubelj 1, Čumurdžič 1, Zejnič, Dujc, Poljšak 3, Kaltak 7, Čubrilo 5, Čič 1, Karajkovič, Benulič 2, Činkl, Poljak 2
ŽRD LOKA KAVA JELOVICA : Bošnjak 12, Rajšič, Jovičič, Djurkovič, Oman 1, Čurko 6, Fic 3, Ž. Kalan 4, Horvat 2, Ažbe, B. Kalan 1, Frol, Friderer 4, Logar
Izolanke so s to izgubljeno tekmo verjetno rekle nasvidenje prvoligaškemu tekmovanju. V izredno izenačenem srečanju so prve povedle gostje in svojo prednost držale do konca prvega polčasa. Potem so sledile minute izolskih igralk, ki so uspele izenačiti, čeprav so imele v ključnih minutah tekme možnosti za višje vodstvo. Igralke Škofje Loke so tako pred koncem srečanja spet izenačile in na koncu slavile zmago za točko. V obeh ekipah velja izpostaviti Hmičevo in Bošnjakovo ki sta dosegli vsaka po 12 golov.
Lahko bi rekli, da sta bili dve najboljši igralki pri obeh ekipah Izolanki. Žal v nasprotnih ekipah.
Naslednje srečanje bodo igrale Izolanke proti moštvu Gramiza iz Kočevja, ki je uvrščeno le mesto pred njimi in ta tekma v gosteh bo pokazala kakšna je realna moč mladih Izolank. Seveda pa ne gre spregledati namiga, da se Izolankam prav lahko zgodi, da bodo ostale v prvoligaškem prvenstvu, saj je slišati, da nobena od ekip ne bo izpadla iz tega tekmovanja.
2.SRL-moŠki
RK ATOM KRŠKO: RDIZ01A 22:25 (10:11)
Izdani so dobro odigrali proti razmeroma enakovrednemu nasprotniku, z zmago pa so se utrdili na tretjem mestu prvenstvene lestvice. Dobova in Cerklje jim sicer bežita za 4 oziroma 5 točk, Izdani pa imajo do konca razmeroma ugoden razpored, čeprav je jasno, da si bodo napredovanje lahko priigrali le na tekmi s Čerkljami v gosteh v predzadnjem krogu drugoligaškega tekmovanja.
Lestvica
M	Ekipa	ŠT	ZM	NE	PO	DA
1	RK DOBOVA	13	11	1	1	402
2	RK CERKLJE	13	10	2	1	404
3	RD IZOLA	13	9	0	4	369
4	RK ARCONT RADGONA	13	7	1	S	389
5	RD ŠMARTNO 99	13	7	1	5	390
6	RK ATOM KRŠKO	13	6	2	5	375
n	Č’T'\ r>v n a rirviZT	a	1 ^	A		C	l/l'?
STAREJŠI REŠKI
RDŠK0FUICA:RD IZOLA 19:24 (14:101
PR	GR	TO
339	63	23
343	61	22
340	29	18
370	19	15
378	12	15
324	51	14
-»/V O	1	11
Starejši dečki so minuli teden gostovali na Igu, kjer so dobili sploh prvi dve točki v drugem delu državnega prvenstva. Tokrat so se, pa čeprav brez Jana Radojkoviča res izkazali ter nadigrali domače upe. Tudi ti niso bili brez možnosti. Po začetnem vodstvu Izolanov je sledil izenačen prvi del, na koncu polčasa pa se je gostom le uspelo odlepiti na +4. To razliko so v drugem polčasu, predvsem po zaslugi odličnega Markoviča tudi obdržali ter tekmo rutinirano pripeljali do
konca.
Za Izolo so igrali: M. Žaro, L. Žaro 1, M. Kljun 4, M. Matkovič, R. Nadj 1, M. Mamilovič, A. Tomič, M. Lukežič 2, L Markovič 10, T. Čeligo, M. Fičur 5
KADETI
RD TRIMO TRERNJE:RD IZOLA 2fl:28 (13:12)
Kadeti se spet niso izkazali. Tokrat so izgubili točko proti slabšim Trebanjcem, ki pa so se z borbenostjo dokazali kot dostojen nasprotnik našim fantom. Izolani so začeli odlično ter mirno prišli do razlike petih zadetkov, njim v prid (6:11), nakar je sledil nerazumljiv padec. Delni izid 7:1 je povsem potolkel goste, ki se nato niti po začetku drugega polčasa niso več pobrali. Bilo je že 22:17 in vse je kazalo na pravi polom, nakar so se naši le zbudili in celo povedli 27:28, a je prav v zadnjih sekundah za pravično razdelitev točk poskrbel izjemno razpoloženi domačin Rojc (15 zadetkov). Izolani pa so po prvem delu polfinala na drugem mestu(ll točk, za Ribnico-14, pred Svišem-9), a bodo morali za finale, kamor peljeta prvi dve mesti, morali pokazati veliko več. Že to nedeljo bodo ponovno primorani k dokazu svojih kvalitet. Ob 11.00 gostujejo na bonifiki, kjer se obeta že 4.1etošnji derbi, Koprčani pa bodo zagotovo dali vse od sebe, da le premagajo naše fante.
I.SNTL-članice
ArrigoniJskra Avtoelektrika3:6
Izolanke so v soboto gostile ekipo jesenskih prvakinj. V dvoboju, kjer je bila Iskra Avtoclektrika absolutni favorit, so domačinke odigrale veliko boljše od pričakovanj.
Dve tekmi je tokrat zmagala Erika Jauševac, ki je zagotovo odigrala enega boljših dvobojev v prvi državni ligi. Najprej je premagala Milost nato pa še Maskulenko. Tudi tokrat je dobro odigrala Kristina Rahotin, ki je premagala Maskulenko. Zelo dobro je odigrala proti prvi slovenski igralki Todorovičevi, kjer je pri rezultatu 1/1 imela zelo lepe možnosti, da bi povedla 2/1 v setih. Tudi tokrat je bila nepremagljiva Kitajka iz Vrtojbe Jang Ting, ki v letošnjem prvenstvu še ni doživela poraza. Za Arrigoni je nastopila še Erika Jauševac, ki je proti Milost odigrala povsem enakovredno, žal pa je izgubila 1/3
Naslednji krog prvenstva se bo zaradi mednarodnega programa odigral šele 20.marca. Ekipa Arrigonija bo tokrat igrala v gosteh pri Preventu iz Radelj.
v nedeljo je na Ravnah na Koroškem potekal prvi TOP 12 za kadetinje. V prvo kvalitetno skupino med dvanajst najboljših sta bili poklicani Kristin Fatorič in Alenka Ačimovič. Obe igralki sta odigrali nekoliko pod pričakovanji, tako po igri, kakor tudi po rezultatu.
Kristin je tako dosegla končno 5.mesto, Alenka pa je končala kot 10. Podobno tekmovanje so imeli kadeti v Puconcih pri Murski Soboti. Tudi tukaj sta nastopila dva igralca Arrigonija v 1. kvalitetni skupini med dvanajstimi najboljšimi. Simon Frank je osvojil končno 6. mesto, Gregor Vukovič pa je bil enajsti. Povedati je treba, da je bila skupina zelo izenačena. Veliko je bilo krogov, kjer so se šteli seti in celo točke. Najboljši kadet na slovenski lestvici Ošlovnik iz Raven je tako končal šele na 7. mestu.
Jadranje
Pletikos zmagovalec prve kriterijske regate
Piratovec Nik Pletikos je zmagovalec prve kriterijske regate razreda Optimist, ki je bila od 20. do 22. februarja v Opatiji. Medtem ko je bil petek vetrovno neugoden, so organizatorji v soboto izvedli štiri regate po tramontani slabih štirih boforjev. Hud mrazu je marsikaterim mlajšim tekmovalcem onemogočil izpeljavo regate, tako da je bilo na koncu uvrščenih 94 od 128 prijavljenih jadralcev. Vsi ostali so imeli maksimalno št. točk in regato končali na 95. mestu. Na drugo mesto se je uvrstila domačinka Enia Ninčevič, tretje mesto pa je pripadlo Lini Štok. Drugi najboljši Slovenec je bil Rudi Hrvatin na 22., Žiga Kobal je bil 24., Gregor Kocjančič 30., Ana Šteger 31., Simon Laganis 37, Nejc Dolinšek 41., Klas Kaligarič 51. (vsi Olimpic), Vito Batistič 55. (Burja), Ren Kaligarič 56. (Olimpic) Jakob Božič 68. (Burja), JAn Dolšak 74. (Olimpic) Nina Volk 71, (Burja), Nicola Patrone 93 in JAkob Perne 94. (oba Olimpic)
V konkurenci kadetov in kadetinj do 12 let se je ponovno izkazala Kirn Pletikos, ki je premočno premagala vse tekmece.
ŠPORTNO
DRUŠTVO
^ i/j Ml i S
^	^ fitnessstudio
1	J IZ0LA1 ljubljanska 51 / tel. 6418-042
URNIK
pon-pet od 17.00 do 22.00 sobote in nedelje od 18.00 do 21.00
NAJUGODNEJŠE CENE NA OBALI
vv^i r- e- »■•-.s- v * ••
Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli / telefon 641 80 42
!i' ■;* V7 Y*»
■ .5.	a«
posa.
DOBRO SVA NALOŽILA
se bon manfl dodelal varno p bi si pold ugasnili vi J luči. *
Drži, polo lahko izi Lahko. Pa si j Tlile bom pusl jeno vprašanje sam, kakor ha povsem zadeval dva praktično i (čisto brezplačno 1 vodil pred časom.
Pri njej se je k« posebnosti skandinavi cijskega sistema včasih celo čudaSlo navske mentalitete lahko nastanejo samo tam, i lahko ogledal tudi akciji oglase, pri katerih je bilo r prav dobro razumeti in obratni smeri zasl£ misli tistega (ali tist zadevo spravili v ži\^ počutila nelagodno, 1 ekipa je bila zgrožen! pa ni rekel ne "ups"l ampak "zmešalo se ’ pred nekaj dnevi je a prvi slovenski zlati Effie.
Z zastavo vaše police Enkratnega naložbenega zavarovanja boste lahko najeli potrošniški kredit po posebnih, ugodnejših pogojih. Za imetnike osebnega računa z rednimi prilivi v Abanki bodo pogoji še ugodnejši!
Drugi nasvet dolgujem čisto Marie Christine Dupuy, francoski kreativni direktorici, ki je nekoč pogojih in rokih, kakršne imamo na voljo, perfekcionistično
.injič nje-cije) stalimi " nekakšne usmerjena ilovala le itranjih zunanje raz-
____ja fcrrar-
H je bila ^Tb kaseto 3h agencij Intne slo-
uganili,
"Nistn6| bomo... slišali
daleč pred vs prva akcija usmeri lizacije notranjih turisti1! doseganje razlikovalnega pi je bila občudovat predstavil agencij (tokrat je bila to brilji učinek potrebujemo predvsem eni dovolj dcnarja.prostora z najbrž ir bi kaj takega utegnilo biti korak v pravi si takšne identitete tudi ustrezalo izkušnji Pred nedavnim s3 priložnost užitka, pa tudi nekaj nelagodja, ki ga izzovejo ponavi da je problem v obeh.
thici-*garty): r enostavno Hnnelagodno.
Fvna ekipa, ekipa accoun-tov in in iskreno zanesel na, ki bi lahko pomagala n ne po svoji volji - in vsi po vrsti so bolj navdušeni nad celoto, majhnim
opazen femo predvsem
ja.prostora z najbrž len Evrope" - in zdi se tia bi kaj takega utegnilo biti Ut v pravi smeri, ji, zato bi ilikovanjc takšne identitete tudi ustrezalo izkušnji.
^P^o sc „ Z možnostjo najema ugoditi tisti, ki J, nega kredita pri Abanki leljo iz -§ vum je zagotovljena likvid-lati izpuh o nost- la ko vam v primeru do stvari: 8	finančnih težav ali potreb
imel srečo, da 2'	vaše naložbe ne bo potreb-
lovno obiskal niti ne 3 no predčasno prekiniti, dsko agencijo, ki ~
irsman&Bodefors | Skandinavske, pa tudi angleške incija, ki pokriva S predstavitvene kasete postavljajo del oglaševanja ^ človeka, ki se s kreativnim delom in F>rav nič > oglaševanja ukvaija v Sloveniji, v • sejni sobi ]r
smo se malo sprehodili po agen- ^ cijskih prostorih in na hodniku J pred vrati stranišča odkrili kup plaket in nekaj zaprašenih zlatih, srebrnih in bronastih kipcev
Za obisk svetovalca pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2864 ali si oglejte spletno stran Zavarovalnice Triglav www.zavtriglav.si.
Pust v Izoli
MAŠKAR |E BILO ŠE MAN) KOT NOVOROJENCEV
Medtem ko večine karnevalskih oziroma pustnih slovenskih mest slabo vreme ni motilo do te mere, da bi se odrekla veseljačenju ob letošnjem pustu pa se je Izola organizirani maškaradi, z izjemo otroškega rajanja v hotelu Riviera, povsem odpovedala.	Redke
skupine maškar so tavale po mestu in iskale tople kotičke po gostilnah, tokrat pa smo ostali še brez maškerade šolarjev, saj so pal počitnice in je vse ostalo na samoiniciativi, ki pa je ni bilo opaziti. Tudi torkovo dopoldne in popoldne sta minila takorekoč brez mask, kot da bi v Izoli živeli nek poseben čas.
Pustovali so v nekaterih lokalih, privoščili so si ga tudi v Klubu izolskih študentov in dijakov, za kaj več pa je zmanjkalo idej in volje do organiziranja. Še sreča, da so se zmigali na podeželju in nam pokazali, kako se je treba pripraviti na pustni čas.
Seveda jim ni pomagal nihče, ne z organizacijo, niti z denarjem. Ali torej pomeni, da če želimo nek dogodek uničiti ga moramo spraviti na profesionalno raven?
KOSTA ZA PUSTA
Shoto klub je na pustni petek gostil znanega reperja oziroma hip hoperja Koste, ki je prišel v spremstvu svoje boljše polovice in odrepal ter odpel vse uspešnice s svojega prvega albuma. Bilo je lepo, zelo profi a je manjkalo nekaj tiste energije zaradi katere je rap sploh nastal. Vseeno pa je doživel lep sprejem, saj se potrjuje, da je ta glasbena zvrst na obali, posebej v Izoli in Luciji, res "ta glavna".
Včeraj so v Shoto klubu gostili punk bende iz Češke in Slovaške, v soboto pa prihajajo še ene zvezde Videospotnic.
dreamwalk (ij> in leaf-fat od
skate -punk
Di*esiinwalk verjetno že vsi poznate, imeli so že več videov, koncertirali po vsej Sloveniji in tudi po tujini. Napisali so tudi komad za celovečerni film režiserke Ane W. Slak -Slepa pega.Leaf-fat pa igrajo kakšno leto in pol in se pripravljajo na snemanje prvega cedeja.
Vlado Batista, Alferija Bržan, Rudi Bučar, Calicanto, Tuljo Furlanič, Lado Jakša, Klarisa M.Jovanovič, Katice, Tinkara Kovač, Lazonta, Dario Marušič, Terra Folk, Tolovaj Mataj, Volk Folk, Mef&NOB, Vruja
Prireditev bosta povezovala Irena Urbič in Franco Juri..
Vstopnice (enotna cena 2.000 SIT) bodo v prodaji dve uri pred koncertom na blagajni Kulturnega doma.
Petek, 5. marca ob 20.00 KULTURNI DOM IZOLA Tone Partljič
KRIVICA BOLI
komedija Režija :Vinko Moderndorfer Igrajo : Iztok Valič, Jernej Kuntner, Zvezdana Mlakar ali Urška Hlebec in Mojca Partljič
Obvestilo vsem obiskovalcem izolske knjižnice
Obveščamo Vas, da bo knjižnica do 7.3.2004 zaprta za vse obiskovalce.
V tem času ne bo pravljičnih ur za otroke. Vse izposojeno gradivo bo avtomatično podaljšano.
KINO ODEON - Art kino
26.2.2004 ob 18.311 GREHI OČETA AMARA Režiser Carlos Carren
26.-29.2.2004 ob 20.30 KEN PARK Namenien samo odraslim obiskovalcem!
Rožlja in kamera: lami Clark in Edmard lachman (Nularija-Kidsl
28.2,-2.3.2004ob 18.30 LEGENDA O JEZDECU KITOV Režija:NikiCaro
13.2004ob20.30 Ciklus Sergeja M. Eisensteina IVAN GROZNI 1.0EI Režija in scenarij: Sergej M. Eisenstein
GL vloge: I Nikolaj Čerkasov, Ljudmila Celikovskaja, Serafima Rirman, Nihali Nazvanov
2.3.2004ub20JO ter 3.in4.3.2004ob 18.30ČLOVEŠKI MADEŽ Režija:RobertBenton
3. in 4.3.2004 ob 20.30 5.3.2004 Ob 20.40 6.3.2004 ob 18.30 CINEMANIJA Režija:AngelaChristiieb,StephenKijak
galerija ALGA
Predstavitev projekta
»ARGOLINA«
Projekt bo na ogled do 5. marca
Območna izpostava JSKD Izola vabi na razstavo likovnih del članov Društva likovnih umetnikov
ulica Girodana
LIK Izola
JSKD
V izolski Sončni dvorani (ul. Giordana Bruna 6). Vljudno vabljeni.
Razstava bo na ogled do 5. marca 2004 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 19. uro.
V avli hotela Delfin je na ogled razstava slik izolanke
MARICE FRANČEŠKIN
Vstopnina: v predprodaji 2.200 SIT; upokojenci, študentje 2.000 SIT; na dan predstave 2.500 SIT; upokojenci, študentje 2.200 SIT
BORZA ZNANJA IZOLA MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Ul. Oktobrske revol.l, 6310 IZOLA e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8h do 14h, v četrtek od 8h do 14h in od 16h do 18.30 http://www.borzaznanja.mss.edus.si
V podatkovni bazi izolske Borze znanja se je nabralo že kar nekaj učnih ponudb in povpraševanj.Za vse, ki še ne veste s čim se ukvarjamo, naj povem, da pri nas lahko ponudite ali poiščete najrazličnejša znanja.Tako tista uporabna, kot so na primer znanja tujih jezikov , računalništva, knjigovodstva, gospodinjstva, kmetijstva, šiviljstva, kot tudi tista, ki jih imenujemo prostočasna in sodijo na področje glasbene, likovne ali plesne umetnosti, književnosti, pa tudi ročnih spretnosti športa, iger in potovanj.
Tako vam naši člani razkrivajo svoja znanja v ročnih spretnostih: *
Znanje slikanja na steklo , svilo, keramiko, porcelan in na steno; * Izdelava nakita iz gline; * Svetovanje pri aranžiranju izložb; * Izdelovanje vitraž; * Znanje kaligrafije;.........in še mnogo več.
Pokličite torej Borzo znanja v Izoli. Zaprosili vas bomo za nekaj osnovnih podatkov, s katerimi bomo previdno ravnali. Naše posredovanje je brezplačno. O načinu sodelovanja in obliki oddolžitve pa se boste s ponudnikom in povpraševalcem kar medsebojno dogovorili, (znanje za znanje ali pa berzplačno)
Obveščamo Vas, da smo v obdobju od 9.2.04 do 7.3.04 , zaradi selitve na novo lokacijo dosegljivi samo na elektronskem naslovu Izola@borzaznanja.mss.edus.si.
galerija
INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
BETI BRICELJ
»OPTICAL«
Galerija Krka -
Zdravilišče Strunjan
razstava
fotografij
Jaka Varmuž
... mamila, metadon, alkohol, emarginacija,
Izhod iz tunela je predlog življenja:
»SKUPNOST SREČANJE«
za pogovor, pisarna Portorož: tel. 05 674 67 OO el.pošta: zupnija.portoroz@siol.net
s
i
i
h-
1
A NALAGAŠ?
Nalagajte v Enkratno naložbeno zavarovanje Zavarovalnice Triglav.
To je priložnost za vse tiste, ki želite varčevati, vplivati na naložbo in s tem na višino donosnosti, biti deset ali več let življenjsko zavarovani ter, kljub vplačilu premije v enkratnem znesku, ohraniti možnost uporabe sredstev. Za obisk svetovalca pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2864 ali si oglejte spletno stran www.zav-triglav.si.
abanka ^triglav
POČITNICE ZA OTROKE IZ ZAHODNE SAHARE IN ZBIRANJE POMOČI ZA BEGUNCE V TABORIŠČIH
Že v eni od prejšnjih številk smo lahko brali o usodi Zahodnih Saharcev, istega dne pa je predsednik Društva za podporo Zahodni Sahari, Aleš Skornšek, v klubskem prostoru Kulturnega doma ob diapozitivih predstavil problematiko te dežele. Zahodno Saharo, deželo ob severozahodni obali Afrike, izredno bogato z naravnimi viri, sta leta 1975 nezakonito in brutalno okupirala Maroko in Mavretanija. Slednja se je z okupiranih ozemelj kmalu umaknila, a so jih brž zasedli Maročani. Zaradi sistematičnega kršenja človekovih pravic je iz svoje domovine v sosednjo Alžirijo zbežalo 170.000 Saharcev. Tu že skoraj tri desetletja živijo v nekaj begunskih taboriščih, povsem odvisni od mednarodne humanitarne pomoči in izpostavljeni nemogočim vremenskim in bivalnim razmeram. Pomoč beguncem se žal zmanjšuje. Združeni narodi skušajo najti mirno rešitev, a Maroko vztrajno ovira in zavlačuje vsa njihova prizadevanja.
Kljub težkim razmeram je vlada v izgnanstvu dosegla velike uspehe na področju šolstva in zdravstva:	v begunskih
taboriščih otroci obiskujejo osnovne šole, srednje šolanje lahko mladi nadaljujejo v Alžiriji ali drugih prijateljskih državah; v vsakem taborišču je bolnišnica, kjer delajo v tujini izšolani domači zdravniki. Žal pogosto primanjkuje zdravil in čiste pitne vode.
Društvo za podporo Zahodni Sahari se pridružuje podobnim organizacijam po svetu, ki si prizadevajo nuditi pomoč Zahodnim Saharcem, predvsem njihovim otrokom. Poleti so razmere v taboriščih neznosne:	temperature presežejo 55
stopinj Celzija, pitne vode primanjkuje. Čeprav ima Zahodna Sahara prekrasne obale, pa saharskim otrokom ni dano občutiti svežine morja. Nevladne organizacije iz vse Evrope skušajo zato preko poletja omogočiti počitnice čim večjemu številu saharskih otrok Društvo je v sodelovanju z avstrijskimi prijatelji lani poleti v Piranu teden dni gostilo deset otrok iz Zahodne Sahare. Tudi v letošnjem letu bi želeli desetim otrokom omogočiti poletne počitnice na morju, vendar so za to potrebna sredstva.
Vabimo vas, da se pridružite prizadevanjem, da bi otrokom pripravili prijetno in nepozabno bivanje ob slovenski obali, polno novih doživetij in prijateljstev. Veseli bomo vsakršnega prispevka - finančnega ali pa v obliki daril - otroci pa se vam bodo oddolžili s svojimi risbami. Aleš Skornšek bo v marcu ponovno odpotoval k svojim prijateljem Zahodnim Saharcem. Če želite po svojih močeh prispevati, da bo njihovo življenje vsaj malo lepše, ste vabljeni k sodelovanju: zvezke, svinčnike in druge šolske potrebščine za otroke, sončna očala, sanitetni material in zdravila ter druga praktična darila lahko do 10. marca oddate v uredništvu Mandrača, Veliki trg 1, Izola. Denarni prispevek pa lahko nakažete na transakcijski račun Društva za podporo Zahodni Sahari: 03100*1000029263 pri SKB banki d.d..
Več informacij lahko dobite na telefonski številki 01/422-52-11, e-mailu: alesch@postmaster.co.uk ali pa si ogledate spletno stran na naslovuwww.geocities.com/skornsek69. (Š.P. in A.S.)
KUreditev obalne ceste med Koprom in Izolo	v
RUDA BO TURISTIČNO STANOVANJSKO OBMOČJE
V	prejšnjih Mandračih smo mi in nekateri naši bralci že napisali nekaj besed o načrtrovanju urejanja obale med Koprom in Izolo v povezavi z gradnjo hitre ceste in posledično ukinitvijo sedanje cestne povezave ob morju. Območje je bilo že predmet obravnave ene od mednarodnih urbanističnih delavnic, zdaj pa za obe občini, Koper in Izolo, predloge za urejanje tega območja pripravlja studio Mediterana iz Izole.
V	studiu projektanta Andreja Mlakarja imajo v delu kar nekaj projektov, od urejanja centra Portoroža do prostorsko ureditvenih posegov v krajinskem parku Sečoveljske soline. Iz njihove spletne strani pa povzemamo nekaj informacij o projektu urejanja obale med Koprom in Izolo, o kateri bomo kmalu razpravljali tudi Izolani, saj so Koprčani svoj del razprave verjetno opravili že ta teden.
r.-':LirHr
I
predlog urejanja območja na Rudi
STROGO VAROVANJE NARAVE
Slovensko obalno območje ima znotraj slovenskega prostora izreden značaj in pomen. Da bi tako izjemno mesto obdržalo, je potrebno v prihodnje težiti k bolj uravnoteženemu dolgoročnemu razvoju s poudarkom na razbremenitvi obalnega pasu. Prometna strategija razvoja obalnega območja že upošteva te težnje, saj so v načrtu poglavitne tranzitne poti umaknjene v zaledje, tako da se del obale med Koprom in Izolo v dolžini 4 km, kar predstavlja kar 8,7% celotne obale, lahko nameni drugim dejavnostim. Ureditev tega dela je tudi tema opisanega projekta.
Ureditev obale sledi dvema vrednostnima izhodiščema. Prvo je renaturalizacija obale, drugo pa strogo varovanje naravne dediščine Neposredni namen je razširitev obalnega pasu in ureditev stika morja s kopnim z elementi morske arhitekture. Projekt predpostavlja čim večjo renaturalizacijo okolja s čim manjšimi posegi in vplivi v prostor ter ustvarja hibridno umetrg) krajino.
VRNITEV OZKOTIRNE ŽELEZNICE?
Predpogoj urejanja tega območja je dobro premišljeno načrtovanje prometa. Tranzitni promet je pomaknjen v zaledje. Na obstoječi trasi obalne ceste med Koprom in Izolo se ohranijo le še kratki odseki lokalnih cest ali dovozov. Ob obali potekata peš in kolesarska pot.
Javni promet je načrtovan na več
_	. ! ’M	ravneh. Za ureditev medmestnega
-	prometa je najprimernejša mestna
•-Z	,	železnica, na katero se v prečni
smeri navezuje avtobusna prometna mreža. Javni promet ob obali poteka po železnici, z j J uvedbo rednih pomorskih linij pa tudi po morju. Celotni sistem javnega prometa je urejen tako, da sc vsi sistemi povezujejo v prometnih vozliščih, ta pa so povezana s peš in kolesarskimi potmi. Ob vozliščih so urejeni večji parkirni prostori.
Celotno področje je razdeljeno na več polov zgostitve z vmesnimi razredčitvami. Poli zgostitve so Žusterna, rt Rex in Ruda. Žusterna in Ruda predstavljata že urbanizirano površino, ki ji z dodajanjem in spreminjanjem funkcij zvišamo kvaliteto. Rt Rex nam skupaj s sotesko in bolnico Izola nudi možnost zgostitve, ki ni neposredno na obali in je predvsem vizualno skrita v zaledju. S tem ohranjamo obalo v čim bolj naravnem stanju, hkrati pa nadaljnji razvoj premaknemo proti bolnici.
V soteski pri rtu Rex je predviden akvarij s potapljaškim centrom in restavracijo. Soteska je ozka in zaprta proti morju, zato je zaradi svoje bližine in hkrati vizualne oddaljenosti od obale primerna za vraščanje novih elementov. Center je zaradi svoje dejavnosti aktiven in zanimiv tudi zunaj sezone in ima lahko tudi izobraževalno vlogo. Objekti v soteski niso vidni z morja, čeprav so tik ob obali. Center je povezan z izolsko bolnico z gondolo. Na rtu Rcx je v morju razgledišče z restavracijo, od koder je v obe smeri razgled po slovenski obali.
Ruda je s svojim zapuščenim peskokopom in industrijskimi obrati obsežna siva cona neposredno na obali, zato je smotrno te dejavnosti umakniti, sanirati peskokop in vnesti nove vsebine, ki so vezane na morje in obalo. Na neurejeno pobočje zapuščenega peskokopa so lamelno po strmini postavljene stanovanjske stavbe Ostalo območje Rude, ki je bil včasih klif, sedaj prekrivajo vodne površine in paviljoni.
(www.studiomediterana-am.si/projekti01.htm)
Avtobusni vozni nered
TUDI TO VPLIVA NA UGLED IZOLE
V dobi vse večjega onesnaževanja zraka in pomanjkanja parkirnih prostorov se teži k večjemu koriščenju javnih prevoznih sredstev, da ne govorim o mnogih, ki so na ta sredstva vezani (turisti, ki prihajajo na daljši čas z javnimi prevoznimi sredstvi in mnogi občani, ki so vezani na ta prevoz, ker svojih avtomobilov nimajo).
Na našem območju za to skrbi avtobusno podjetje I&l s sedežem v Kopru. Avtobusi redno vozijo, obveščanje potnikov o voznih redih pa je skrajno malomarno. Vem, da so za podjetje I&I vsi ti prevozi slabo rentabilni, vendar bodo še bolj, če se potnikov ne obvešča o voznih redih. Odsotnost teh pa koristijo taksi prevozniki, katerih nalepk ne manjka na avtobusnih postajališčih.
Menim, da bi vsaj na najbolj	frekventnih
avtobusnih postajališčih morali biti vzdrževani vozni redi, pa čeprav bi to uredila druga lokalna podjetja. Stroški so za to minimalni.
Do tega pisanja me je vzpodbudila naslednja izkušnja:
Iz postajališča Jagodje -Dobrava sem se želel peljati v bolnišnico Izola. Iskal sem informacijo o odhodu avtobusa, pa je nisem mogel dobiti nikjer. Ob avtobusni postaji so velika okna gostišča Jasna in oglasna tabla Krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava, kjer bi se praktično zastonj lahko namestil fotokopiran vozni red! Voznik avtobusa mi na postajališču pri bolnišnici ni znal povedati čas odhoda avtobusa iz Jagodja (je nadomeščal rednega voznika ) pa me je napotil na turistično Agencijo Bele skale. Tu so mi povedali, da moram vprašati na upravo I&I v Koper, saj imajo oni le podatke o odhodih iz njihove postaje (iz centra Izole).
Na postajališču Simonov zaliv je že dalj časa (več let!) poškodovan vozni red, sedaj je še ta zmanjkal, saj ga je nekdo vrgel na drugo stran ceste, vstran od postajališča (glej sliko!). To postajališče je eno najbolj prometnih, saj ga uporabljajo gosti bližjih hotelov. Že neštetokrat so me, ob moji hoji (tu mimo) spraševali, če vem kdaj gre avtobus. V recepciji hotela Delfin imajo sicer izobešenega, škoda le, da je star več let in daje le približne podatke o voznem redu avtobusov.
Morda se to komu zdi malenkost, a vendarle ni saj ta in podobne malomarnosti škodujejo ugledu urejenosti mesta Izola.
Anton Horvat
Novi društveni prostori
INVALIDI SO SE PRESELILI V VRTEC LIVADE
Sedmega februarja letos je imelo društvo invalidov Izola velik praznik, saj smo odprli nove, večje delovne prostore društva. Prostori so v Ul. OF 15, zraven nove Mestne knjižnice. Otvoritev prostorov je bila ob 14.uri.
Temu, za nas pomembnemu dogodku, je prisostvovala tudi županja ga Breda Pečan, podžupan Branko Simonovič, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, gospod Miran Kranjc, vodja koordinacije Obalno kraške regije , predsednica Društva invalidov Sežana, gospa Valerija Macarol, delegacija pobratenega Društva invalidov iz Domžal, društva Obale in Krasa ter predstavniki prijateljskih društev invalidov, društva upokojencev in združenja borcev iz Izole.
Povabili smo precej težkih invalidov, najmlajša na vozičku je bila članica našega društva ga. Alenka Mejak, ki je tudi v imenu društva invalidov prerezala trak .Po zaključenem uradnem delu so si vsi povabljeni ogledali nove prostore. Pomembno je, da so novi prostori dostopni vsem invalidom, tudi tistim na vozičku kot tudi težjim invalidom. Sedaj bomo lažje izvajali zastavljen program in različne dejavnosti.
V imenu društva , kot tudi v svojem, bi se rad zahvalil županji občine Izola, občini Izola za tako veliko razumevanje in posluh do invalidov. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo te priostore lahko uredili čim lepše in prijetnejše.
MOJI SPOMINI NA PUSTA
SPOMNIM SE, KO SEM ŠE BILA MAJHNA IN SMO S STARŠI HODILI GLEDAT PUSTNI SPREVOD V MILJE. SPOMNIM SE TISTEGA VZDUŠJA, KO JE SMEH LJUDI, PLOSKANJE, VRISKANJE, TROBENTE BILO KOT ENA PESEM.
VEČKRAT SMO OBISKOVALI PUSTNO RAJANJE V SANSIMONU, KJER SEM PLESALA Z MASKAMI. NAJBOLJ SE SPOMNIM SLADKIH KROFOV, KI SEM JIH DOBILA. KO SEM BILA ŠE MAJHNA, JE BIL PUST ZAME VEDNO LEPO PRESENEČENJE. NISEM GA ČAKALA, A KO JE PRIŠEL, MI JE BIL V VELIKO VESELJE. MOJE NAJLJUBŠE MASKE SO BILE: KO SEM BILA ROŽICA, INDIJANEC, KARTA-PIK, RDEČA KAPICA, MEDO. KO SMO TRI MAŠKARE HODILE PO IZOLSKIH ULICAH IN ZVONILE NA VRATA IZOLANOV, SMO V VREČKO DOBILE: BOMBONE, POMARANČE, ČOKOLADE, DENAR, PIŠKOTE, MIŠKE. ENI SO NAS LEPO SPREJELI, DRUGI PA NE. NIKOLI NI BILO PROBLEMOV Z IZKUPIČKOM DNEVA, KER JE VSAKA MAŠKARA IMELA SVOJO VREČKO. ČE GREM SEDAJ PUSTOVAT, GREM S PRIJATELJI PO ISTRSKIH VASEH, KJER JE ČISTO POSEBNO VZDUŠJE.
PUST JE TISTI DAN, BARVAN IN NASMEJAN, KI TI ENKRAT NA LETO ODPRE VRATA ENE DEŽELE. TO JE DEŽELA NAGAJIVIH, VESELIH MASK, KI NIČ NE GOVORIJO A VELIKO POVEJO.
DAMJANA
Društvo upokojencev Izola vabni na LETNI OBČNI ZBOR ki bol3. marca 2004 ob 16.00 uri
Rezervacije sprejemajo v prostorih društva ob ponedeljkih (9.00 - 11.00) in ob sredah (15.00 - 17.00)
KLUB PRIJATELJEV IZOLE
organizira štiridnevni izlet
na SARDINIJO in KORZIKO
od 6. do 9. maja 2004.
Podrobne informacije kot običajno na tel. 640 51 51 ali 041 807 800.
ZLATA POROKA PRI BALAICEVIH
Predzadnji dan februarja leta 1954 sta se v Kočevju poročila Geza in Dragica Balaic. Ona je bila iz Kočev, on pa je živel v Murski soboti a sta se kmalu preselila v Izolo. Dela ni bilo na pretek in tako sta odšla v Francijo a ju je navezanost na naše mesto kmalu vrnila nazaj. Geza je bil vratar v Mehanotehniki, Dragica pa v Indeju.
Takrat so spoznali moje starše in me že kot dojenčka velikokrat imeli v varstvu, kjer jima je pomagala hči Majda. Ob birmi je Dragica postala moja botra, danes pa že popazi tudi na mojega sina in ker ve, da so časi težki mi vsake toliko stisne v žep kakšen tolar ali v vrečko kos mesa. Hvaležna sem.jima za vse, saj sta mi bila kot druga mati in oče.
KONTAKTNO OKNO
Na vprašanja v zvezi z odvisnostjo od drog odgovarjajo strokovnjaki in sodelavci terapevtske skupnosti Srečanje.
VPRAŠANJE ZA ZDRAVLJENEGA ODVISNIKA
Koliko časa si se zdravil?
* V don Pierinovi komuni, sem opravil triletni program in potem tam ostal še nadaljni dve leti. Tako lahko rečem, da sem bil v samem terapevtskem programu pet let. Vendar zavedajoč se besed don Pierina tistim, ki so končali program, da niso ne maturirali ne diplomirali, temveč, da se bodo morali doma vsak dan sproti dokazovati, mi je jasno, da sem v bistvu še vedno na zdravljenju. Problem zdravljenja narkomanije, namreč ni v tem, da se očisti telo, temveč, da se začne živeti normalno. Ljudje pa smo itak bitja, ki se stalno učimo živeti.
Program don Pierinove skupnosti, traja okvirno tri leta. Prvo leto se učiš spoznavati sistem skupnosti in življenja samega. Spoznavaš vrednote življenja, red in samoorganiziranost. Drugo leto spoznavaš bolj poglobljeno sebe in istočasno pomagaš tistim, ki so prvo leto v skupnosti. Sprejmeš določene odgovornosti, s katerimi še bolj gradiš svoj jaz. Tretje leto - poleg tega, da delaš na svoji osebnostni gradnji prevzemaš tudi odgovornost nad drugimi, ki so s teboj v centru in nad centrom samim. Tvoja vloga v centru bi se poetično lahko reklo, da si oče centra.. (Tomo)
KRIMINALIJE
PREVARAN JE BIL
Izolan je naznanil, da je bil žrtev goljufije. Z lažnim prikazovanjem in ponarejanjem listin je storilec pri ogoljufanem pridobil za 270.000 tolarjev protipravne premoženjske koristi. Storilca policisti dobro poznajo, saj je izvršil že več podobnih kaznivih dejanj in tudi tokrat so ga kazensko ovadili.
DRUGAČNO VIŠANJE OCEN
Na srednji zdravstveni šoli so nekateri očitno imeli težave z ocenami pa so se odločili, da jih bodo malo popravili. Eni so to naredili z učenjem, drugi pa s popravljanjem oziroma vpisovanjem ocen v redovalnico. Profesorji so neskladje ugotovili zaradi razlik v pisavi in ob primerjavi ocen v osebnih redovalnicah. Storilca so seveda hitro odkrili.
INTERNI DVOBOJ
V	stanovanju sta se stepla izvenzakonska partnerja, ki ju policisti poznajo, saj imata že več let težave z alkoholom in posledično tudi med seboj. Predlagali ju bodo sodniku za prekrške.
DREVESA NA ČRNO
Drevesa so že rasla v skladu z zakoni, le posekana so bila na črno, saj so dobili policisti obvestilo, da je neznanec neupravičeno posekal 2 kubična metra dreves, ki so sicer rasla na zemljišču, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč.
DVAJSET TISOČ NA DAN
Izolan je sporočil, da mu je neznanec ukradel osebno izkaznico in Diners kreditno kartico. Krajo je odkril po petih dneh, ko pa se je odpravil na banko je ugotovil, da gaje tat medtem olajšal za 100 tisoč tolarjev.
SE GROZIL MU JE
Izolan je policistom prijavil ogrožanje s strani znanca, ki mu je med srečanjem v mestu resno zagrozil. Dogodek ima seveda zgodovino, saj je bil prijavitelj pred leti že žrtev napada s strani te iste osebe in je bil ob tem hudo telesno poškodovan. Ker se je takrat odločil tudi za odškodninsko tožbo je bil zdaj na račun le te deležen nove grožnje iste osebe. Policisti so zapisali kazensko ovadbo za avtorja izrečenih groženj.
BOLJ ZA ŠPORT
V	lokalu pod stadionom so pele pesti oziroma je bil kršen javni red in mir. Skupina neznanih moških je namreč brez vsakršnega razloga pretepla enega od gostov.
FALS ALARM
Dečki so dobili obvestilo, da se je v eni od trgovin sprožil alarm. Ob pregledu so ugotovili, da je trgovka po zaključku delovnega časa vklopila alarm, vendar je pozabila zakleniti vhodna vrata. Čez nekaj časa je v trgovino vstopila stranka in alarm se je seveda sprožil. Stranka je o tem obvestiula osebje v sosednjem poslovnem prostoru, po pregledu alarmnega sistema pa so ugotovili, da v prostor ni nihče vstopal oziroma je nekdo le odprl vrata.
MLADOLETNI GA DRINKAJO
Konec tedna so opravili inšpekcijski nadzor glede točenja alkoholnih pijač, pri njem pa sta sodelovala zdravstvena inšpektorica in policist. V dveh lokalih so ugotovili kršitev, ko je bila z alkoholom postrežena mladoletna oseba. Zoper natakarja in odgovorno osebo bo podan predlog sodniku za prekrške.
DREVESA PADAJO
Burja je v KAjuhovi ulici polomila cipreso, ki je padla čez cesto. Odstranili sojo delavci JP Komunala.
MALO SE ZALETAVAMO PA BEŽIMO
-	Izolski policisti so ustavili voznika, ki so mu že pred tem vožnjo prepovedali piranski policisti, saj je napihal zelo dobrih 1.91 g/kg. Tokrat so ga pridržali do izreznitve.
-	V avtokampu Jadranka se je zgodila prometna nesreča s pobegom. Povzročitelja so izsledili a krivdo zanika, čeprav priče in sledi poškodb na vozilih govorijo drugače.
-	Pri Geaproduktu se je zgodila prometna nesreča z materialno škodo, voznik, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti pa je odločno odklonil preizkus z alkotestom.
-	Na Belvederju se je zgodila prometna nesreča, povzročitelj pa je zbežal. Ko so ga izsledili je napiltal zelo dobrih 1,85 g/kg.
-	Tudi na kristanovem trgu je počilo in tudi tam je povzročitelj zbežal a so ga zelo hitro našli in čaka ga običajni postopek.
POPRAVEK
Prejšnji teden smo zapisali kdaj posluje vodja policijskega okoliša v Kortah in Jagodju a se nam je pripetila napaka, ki jo zdaj popravljamo:
-	KS Korte - vsako sredo od 14 - 16 ure
MALI IZOLSKI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
■	Prodamo kmotijsko zemljišče velikosti 3.370 m2 s pomožnim objektom na območju Izola - Dobrava - Strunjan. Tel: 64 142 52
-	V zelo mirnem delu industrijske cone V Izoli prodamo Štirisobno Stanovanje velikosti 121 m2, v drugem nadstropju z galerijo (duplex), teraso, pokrito verando, 2x WC, 2x kopalnico, kuhinjo, tremi spalnicami in veliko dnevno sobo s pogledom na morje. Stanovanje ima talno in centralno ogrevanje na plin, kabelsko TV, telefon, ISDN in parkirišče. Cena po dogovoru. Tel.: 041 312 940.
-	IME MI JE TEA IN IŠČEM V IZOLSKI OBČINI ENOSOBNO OPBEMUENO STANOVANJE ZA
NEDOLOČEN ČAS. PONUDBE NA TEL.ŠTEVILKO: 041 345-115.
■	Prodam zelo lepi obnovljeno in opremljeno (varovalna vrata, klima, el. centralna kutjava, oprema po naročilu) enosobno Stanovanje z atrijem v mirnem delu Izole z lastnim parkiriščem (dOm^Om2). Inf. 031 672 851 vsak dan med 19.00 in 20.00.
-	PRODAM GARSONJERO V PIRANU, III. nadstropje, 40m2, obnovljena, svetla, zračna, z vgmi priključki. Cena: 13,5 mio (info 041 68 70 68)
•	Zakonski par petdesetih let išče stanovanje v Izoli ali bližnji okolici za določen čas. Ponudbe na tel.: 041417187
-	Zaposlena Izolanka s hčerko in sinom išče manjše stanovanje za daljše obdobje v Izoli ali okolici tel 040 888 623
-	Staro hiŠO ali Stanovanje v Izoli ali okolici kupi štiričlanska družina, tel 041 608 765 -Oddam nov, Opremljen kozmetični salon,v športnem centru Portorož, info: 040 749 530
-	Kupim manjšo garsonjero v Izoli, tel 05 753 03 87
-V starem mestnem jedru Izole Oddamo popolnoma Opremljen bar. Tel.: 031 353 270
-Kupim manjše stanovanje v Izoli tel 031 500368
Motorna vozila
-- ProdamfltlZO Goldoni 6,5 KW, benzinsko. Cena po dogovoru. Tel.: 041 234 591
•	Prodam Fiat PuntO 55 S, letnik 1999, prevoženih 50.000 km, metalno sive barve, prvi lastnik. Cena po dogovoru. Tel.: 041 482 356
-	Prodam dobro ohranjen DIESEL MOTOR Z3 ČOln s komandno ploščo in propelerjem -Lombardini 9 KS z vodnim hlajenjem. Informacije: 041 627 576 (Edo)
Delo
■	Inštruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo in za začetnike ter italijanščino za osnovno šolo. tel 041 315 966
-	Nudim UČNO POMOČ OSNOVNOŠOLCEM (angleščina, matematika). Tel.: 041 866 774
■	Poštena upokojenka nudi pomoč dobrim ljudem 2 - 3 ure dnevno, tel 041 338 419 -■ Inštruiram angleščino in nemščinoza srednjo in osnovno šolo. Tei.: 031 506 573
-	Če potrebujete POmOČ V gospodinjstvu ali pri likanju, pokličite. 031 316 949. (Zarja)
■	V IZOli nudimo pomoč pri gospodinjskih delih (likanje, varstvo otrok...) 3 do 4 ure dnevno, tel 031 210 858
-NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam, klicati na 041 856 855
-BELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna dela.
Tel.: 031 862 579
Razno
■Prodamo malvazijo po ugodni ceni. Tel.:05 642 04 13 ali 05 642 05 54
■	Prodam iotokopirni stroj Konica 1216, A4 - A3, zelo ugodno (60.000 sit). Art Foto, Tel.: 640 3977.
-	Prodam 4 GSM teletone: Nokia, Sagem in 2 Erricsona s priključki po zelo ugodni ceni. Tel.: 041 738 990
■	Prodam nov raztegljiv kavč na črko L, kopalniški umivalnik, žensko gorsko kolo, rabčjen kombinirani hladilnik Gorenje.. tel.: 641 35 34 ali 041 908 046
............
«■«»wn.m»ii»<«,i   ... je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr,naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
V ponedeljek zvečer, ko je še zelo dišalo po dežju so priigrali in pripeli pod okno uredništva "štracaiji" iz Šareda. Vrsto let so jih obujali v življenje v kortežanskem kulturnem društvu, zdaj pa so jih dokončno spravile k življenju mlade moči ŠKD Šared. Okregali so nas, ker smo manjkali na sobotnem veseljačenju zato pa smo jih sinoči obiskali, ko so pusta obsodili in zažgali.
V neposredni bližini, pod varno teraso Pizzerie Napa pa so igrali in plesali drugi domači godci, morda malo manj etno, zato pa nič manj veseli in glasni. Tudi oni so obiskali vse razsvetlene prostore mesta v katerem se, razen njih, ni dogajalo prav nič pustnega.
IiUM tl11	Tudi letos so v naše mesto prišli Kurenti
'in skušali odgnati zimo. Rožljali in zvonili so po izolskih ulicah, trgih in gostilnah a ni prav dosti ponagalo, tako da so se morali zateči v eno od ribiško turističnih ladjic, kjer so se malo ogreli. Pa ne s OSEf plinskim ampak bolj tekočim ogrevanjem. Morda pa niso bili uspešni zato, ker so sneli svoje protizimske maske.

L U C I A N O
PBUIITEUI NK KONCERTU/UNICI IN CONCERTO
Četrtek/Giovedi', 4.marca ob/alle 20.00 Kulturni dom Izola / Časa di cultura Isola
VLADO BATISTA, AlfERIJA DRŽAH, RUDI BUČAR, CAIICANTU, TUUO FURLANIC, LADO JAKŠA, KLARISA NJOVANOVIČ, KATICE, TINKARA KOVAČ, LAZONTA, DARIO MARUŠIČ, MEF&NOB, TERRA FOLK, TULUVAIMATAI, VOLK FOLK, VRUIA
Pokrovitelji/Patrocinatori: Občina Izola, Mestna občina Koper, Občina Piran, Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Izola, Obalna Samoupravna Skupnost italijanske narodnosti, Regionalni RTV center Koper -Capodistria, Kulturni dom Izola, Mandrač, Tiskarna PiGRAF, Gostilna Istra-Istria
kkupiček dobrodelnega koncerta bo namenjen Lucianovima sinovoma Janu in Mu Kleva, kot prispevek pri i:obra:evar[iu.
MOTOHOV KOT
SAVNA MASAŽA
SOLARIJ ležeči in turbo
uporaba solarija možna tudi izven delovnega časa
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06
SOBOTA od 14.00 do 9100	£9^	@ fŠ) ^ (nJ
ob ponedeljkih zaprto 'jndut^u^u'jjusju
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 91.00
&
eniki
Imanahi
^ ki.
1 rošure
asopisi
tikete
ormularji
zkaznice
11 ologramske tiskovine
nri/ Ij
/ IH r
ubilejne tiskovine
uverte
m
osilne vrečke
evije
O gledni kartoni
1^
amokopirni bloki
tevilčene tiskovine
rdo vezane knjige
čbeniki
gibanke
in vse ostale vaše
7J elje
BIROGRAFIKA TISKARNA IN KOPIRNICA IZOLA, Industrijska cesta 4 b, PJ |Q | 6310 Izola, Telefon: 05/663 54 24, Faks: 05/663 54 20,
Ki®	■ E-mail: tiskarna.izola@birografikabori.si, www.birografikabori.si