82 .
—b— • Po nevihti.
„„Ivan, Ivan, ti moj otrok zlati! Odgovori, jaz sem, tvoja mati!"" Brez števila grobov obhodila, A nobena prava ni gomila.
Sredi gore, nizek in samoten, Skriva se pod hrastom grob tihoten; Trudna pod drevo na grob poklekne, V tihi grob bolestno starka jekne:
„„Ivan, Ivan, ti moj otrok zlati, Odgovori, jaz sem, tvoja mati!"" Glavo skloni, sapo nase vleče —¦ Cuj, iz groba otel glas šepeče:
„Težko. težko mi po vas je, mati. Da ne morem v tihem grobu spati.!" Vikne starka, da se v hrib razlega. Da po dolu glas odmeva z brega.
Grebe mati zemljo raz gomilo, Koplje jamo v grob se zadnjo silo — Ko je v tretje luna posijala, Do sinu je mati izkopala.
Dolgo, dolgo mu obličje gleda, Pa poljubi ga na ustna bleda. Gorko ga poljubi ter omahne — Zraven sina dušo mi izdahne.
Krilan.
Po  nevihti.
°1$<asut še ni prerani grob,
(tO
^ Krog njega pa v okrožji tožnem Vrsti se pevcev drazih trop, Vrsti v molčanji se pobožnem.
In zdaj pojo! . . Kako v srce Zveni lepo to petje milo! Kako, kako v oči solze Mi vabi z nevdrživo silo!
A moj pogled drugam hiti In grob se drug pred mano širi, In mnogo nad se vanj loži. In nanj solza lijo se viri!
Poprej, poprej vihar strašan, Polja in žetve pokončal je, In v grob dejal jih je prostran. Potem pa besen hitel dalje . .
Pač mir je zdaj, a mir težak Ovenčan z jadnimi tožbami. Na pali plod, poprej krepak, Ozira vsakdo se s solzami!
In polje to. tako lepo, Le grob je nadej pokončanih, In z grmov pevci mu pojo, Pojo v glasovih dobro znanih!
Oh pojte le, oh pojte le . . . Tam v nizkem hramu borne koče Tožbe in vzdihi se glase In milo kmet z družino joče ! . .