Leto XXII., št. 283 Omvnikfoi Liobliana. Pncamieva aiica %. Telefon fc. »1-22. 51-23. 91-24 fascnitm oddelek: Liubliana. Puccmijeva (lica i - Telefon h. 51-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanfca cesta 42 Baloni: za Ljubljansko pokrajino pri pofeno-čekovnem zavoda k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. a oglase iz Ki. Lftgaaa, četrtek 10.decembra 194*303 Cena cent. 80 MILANO Iihiii ?e sta bila torpedi rana. Pri teh operacijah je bii močno zadet sovražnikov dovoz v severno Afriko. Med potopljenimi ladjami je tudi angleška potniška ladja »Cberamik« z 18.713 br. reg. tonami, ki je bila kot parnik za prevoz čet določena v severno Afriko. Ladja se je po torpednih zadetkih takoj potopila, tako da je treba zaradi vladajočega viharja in nemirnega morja računati z velikimi človeškim! izgubami. Iz Istega konvoja je sovražnik izgubil še 3 nadaljnje ladje, naložene z vcjniin materialom. Ilovit nemški protinapad imem odseku Sovjetski neuspehi na Kavkazu, med Volgo in Donom ter v velikem Donovem kolenu Iz Hitlerjevega glavnega frftvia, 9. dec. Vrhovno povelj tvo nemške vojske je objav lo danos naslsdnje vojno poročilo: Novi poskusi S vj^rov, da bi v vzhodnem Kavkazu ln na področju Volge ln Dona prodrli nemške postojanke, so se tudi včeraj izjalovili s hudimi izguiiami za sovražnika. Sovražni protinapadi pehotnih "la oklepnih oddelkov so privedli med Volgo in Donom de a&elo ostrih in za naše čete uspc&nih bojev. Privedeni so bili ujetniki in plen, uničenih pa 54 cklopnih voz. V velikem loku Dona so vrgli nemški oklopni gvesiadirji v protinapadu sovražni- ir njegovih postojank. 46 sovjetskih oklopnih voz je b!io sestreljenih brez lastnih i/gnb na oklzpnih vozovih. * Nemške, italijanske in madžarske letalske sile so obstreljevale na fronti ob Donu premikanja sovražnih čet in njihova zaklonišča. V siednjem odseku fronte se dalje razvija z veliko silo nemški protinapad, v te- \ ku katerega jc imel sovražnik hnde izgube. Pri teh operacijah m naši oddelki zavzeli številne kraje, razen tega pa so bile zavzete mnoge sovražne postojanko in je b«l nasprotnik odrezan od zvez v zaledju. V hudih letalskih borbah so Sovjeti izgubil 10 letal. Južno od Ilmenskega jezera so bile razbite številne izhodiščne postojanke za oklopna vozila že v topniškem ognju. Na vsej afriški fronti je bilo zabeležiti 'lamo krajevno bojno delovanje. Veli]ta angleška tovorna ladja je bila severnozapad-na od Ben gazi ja hudo poškodovana z bombo. Nccnškl lovci so sestrelili 4 angleška lovska letala. Pogrešajo eno lastno lovsko letalo. Pri motilnih poletih posameznih angleških bombnikov nad severne zapadno Nemčijo in pri nočnih poletih nad nemško obalno ozojilje je bilo sestreljenih 5, pri dnevnih poletih nad zapadno Francijo in jugovzhodno rbalo Anglije pa 2 nadaljnji sovražni letali. Velike sovjetske Izgube v silovitih bojih med Kaiininom in iimenskim jezerom Berlin, 8. dec. s. DNB doznava, da je v obrambnih borbah na področju med Kaiininom in Iimenskim jezerom napad nemških oklopnih elementov presenetil 7. decembra sovražnika, ki je izgubil številne tanke, topove in drugo orožje. Od 25. novembra je samo ena nemška armada onesposobila za borbo v svojem odseku 1.051 boljševi-ških tankov. Berfln, 8. dec. s. Kakor Obveščajo tukajšnji vojaški krogi, je bilo p.dročje juž-novzhodno od Ilmenskega jezera od 28. oktobra naprej vključeno v prizorišče.obrambnih. operacij, ki o re pričele v cdseku juž-nozapadno od Kalinina in Toropca. Borbam v oktobru v teh močvirnatih in neprehodnih predelih so sledile berbe zimske sezone na zamrznjenem terenu in ob stlov:tih snežnih viharjih. Po poročilu vrhovnega poveljstva se doznava, da so nemške čete v tem cdseku ujele od 1. maja do 30. novembra 15.554 sovražnikov in zajele 364 tankov, 130 topov in druge važne vojne potrebščine. Boljševiki so imeli mnogo več mrtvih, kakor so izgubili ujetnikov. Zadnje dni so se borbe z novo silovitostjo obnovile. BoljševikJ, ki napadajo v množicah, Imajo ogromne izgube na ljudeh ln materialu. Med nemškimi protinapadi je sovražnik 'zgubil včeraj 200 mož v enem samem odseku fronte. Nadaljnjih tisoč boljševtLkih vojakov Je padlo na neki drugi točki. Od 50 tankov, s katerimi Je sovražnik napadel, je ostalo uničenih ali onesposobljenih 20 na terenu. Tudi v odseku Toropca napadajo boljševiki v množicah ob podpori številnih tankov. Izgube rd§čih so ogromne v tem od-s:ku. V treh dneh so boljševiki Izgubili 18 tankov. Nemško letal tvo žela učinkovito podpira borke na kopnem ln uničuje sovražna letala. Berlin, 8. dec. Iz merodajnega vojaškega vira se zagotavlja, da so moskovske trditve o nekakih uspehih v odseku Toropec-Kilinin p. polnoma brez vsake podlage. Postojanke v področju Rževa so slej ko prej trdno v n.Tnšk'h rokah ln sovjetske čete so še zelo daleč od železnice Ržev-Vjazma, Kakor javljajo iz istega vojaškega vira, so Ru-l v odseku Kalinln-Toropec uporabili za napid 12 d vizij, sestavljenih Iz štirih strelskih brigad ln 14 oklopnih brigad. Tu računajo, de so te brigade izgub'le 50r,<- mož. Po najnovejših ugotovitvah sedaj sovjetske divizije ne štejejo več kakor sedem do esem tisoč mož ln ena oklopna brigada nima več kakor 50 oklopnih voz. Sovražne izgube so b;le ogromng ter prekašajo povprečje prejšnjih bitk. To je zaradi* tega, ker pride sovjetska pehota neredko med dva cgnja, to je med nemške trojnlce ln med strojn'ce rdečih oddelkov, ki imajo nalog, da preprečijo vsak umik In prisilijo sovjetske napadalne oddelke, da se slepo vržejo na nemško zaporno črto. NB poroča, da je v teku obrambnih bojev v področju med Kaiininom im Iimenskim jezerom napad nemSkih oklopnih voz 7. decembra popolnoma presenetil sovrai- končanega. (Dolgo odobravanje.) Vzpostavili smo tradicionalni sistem, izhajajoč iz nacionalne revolucije. (Ponovno odobravanje.) Prava Španija je ta in ne tista i* prejšnjih časov. (Veliko odobravanje.) Varajo se, ki mislijo nasprotno. Obnovili smo gospodarstvo, ker se čutimo gospodarje svoje usode. Naš program je delo. Z nJim se pripravljamo na veliki trenutek, ki je privedel staro monarhijo do imperija, želimo si zmag. Naša mladina vse naše žensko gibanje sta v službi domovine. Triumf bo popoln. S temi čustvi smo vas klicali, toda to še ni vse. Domovina zahteva več. Cesta bo morda trn jeva, toda v svojih idealih ne bomo razočarani. Čutimo se močne in verne. Hrepenimo po čistem španskem življenju. Naša vojska obsega našo mladino, Id je vedra in bulna do smrti.« Prvi odmevi Berlin, 9. dec. s. Današnji listi v nemški prestolnici objavljajo pod velikimi naslovi daljše izvlečke govora, ki ga je Imel general Franco v Madridu in podčrtavajo glavne točke njegovih izvajanj. List »Bor-sen-Zeltung« piše, da je Španija znova potrdila po izjavah svojega voditelja potrebo in voljo, da stoji ob strani mladih evropskih narodov. »Lokal Anzeiger« pa opozarja na izrecno Francovo izjavo glede na demokracMe ln boljševizem, ki ga brezpogojno obsoja. Tudi »Volki cher Beobachter« poudarja odkrite Francove izjave glede položaja Španije nasproti boljševizmu. nika. ki je v tem napadu Izgub'1 mnogo oklopnih voz, topov in znatne količine drugega orožja. Ena sama nemška armija je v svojem odseku onesposobila za nadaljnjo borbo 1051 ru k:h oklopnih voz, uničila mnogo topov ter pehotnega orožja to zajela 2500 ujetnikov. Se višje so izgube sovražnika na mrtvih in ranjenih. (Piccolo.) ameriški stirimetarnik Buenos Aires, 7. dec. s. Doznava se, da je neko ameriško štirimotorno letalo strmoglavilo v plamenih v Arizoni. Vsa posadka je jJPi nesreči našla smrt Irska ni na strani Amerike Buenos Aires, 7. dec. s. Izdajatelj ene izmed najbolj uglednih ameriških revij Shar-les Gount se je vrnil s šesttedanskega potovanja po Irski in Angliji ter je v »Ladies Horse Journalu« napisal: »Irska ni na strani Amerike. Amerika je pomagala Irski, da si je pridobila neodvisnost. Danes, ko Amerika potrebuje Irsko, ta ni na njeni strani.« Gount izjavlja nato, da namerava pozvati ameriške Irce, ki so se udeležili boja za osvoboditev Irske, naj olpotujejo na Irsko in delajo propagando za Amerika Iz hrvatske diplomatske službe Zagreb, 9. dec. s. Poglavnik Je odredil nekatere diplomatske spremembe. Dr. VuL ko Bosko, šef odseka v zunanjem ministrstvu, je bil imenovan za svetnika prt hrvatskem poslaništvu v Rimu. Generalni konzul Hrvatske v Milanu Viko Svflokoi je bil premeščen v Zaro. Bivši generalni tajnik ustaškega pokreta Blaž Lorkovič, brat zunanjega ministra. Je bil imenovan za hrvatskega poslanika v Bratislavi. Indija vztraja v borbi proti Angliji Berlin, 9. dec. s. Indijski patriot Can-dra Bose je v radijskem govoru svojemu narodu poudaril, da je vojna stopila v fazo, v kateri čas dokončno dela za sile trojnega pakta ln za njih zaveznike. Nasprotno s tem, kar se je zgodilo v prejšnji vojni, deluje čas danes proti Angliji in ne proti njenim nasprotnikom. Anglija Je izgubila drugo za dragim številna področja, katera so ji odvzeli nasprotniku Bose Je podčrtal, da v načrtih anglosaških zaveznikov nI mesta za svobodno Indijo po vojnL Glede svetovnega položaja je izjavil, da je bolj ko kdaj optimist ter je pribil nujnost po dokončni odstranitvi angleške sile iz Evrope ln dokončnem uničenju anglosaških postojank v Vzhodni Aziji. Zaključil je, da za indijski narod ni bilo nikoli boljše prilike za zopetno osvojitev odvisnosti in svobode. ' . nad indijskim ljudstvom Bangkok, 7. dec. s. Doznava se, da je bilo 11 oseb obsojenih na smrt in 13 na doživljenjsko deportacljo v Bangaloru. Gre za prvo razpravo pred posebnim državnim sodiščem v državi Misore. Obtoženci so bili obtoženi uporniških dejanj v vasi Isur, 220 milj od Bengalora. Razen tega je bilo i0 oseb obsojenih na smrt, 52 na doživijensko deportacljo in 9 na razne kazni ker so izvršile uporniška dejanja. Proces se je vodil v imenu zakona so lišč za posebne zločine. Smrt sina cesarja Viljema IL Berlin, 8. dec. s. Preteklo noč Je umri v Potsdamu princ Eitel Friedricfa, drugo-rojenec bivSega cesarja Viljema II. Zadela ga je srčna kap. Bil je 60 let star. INSERIRAJTE V »JUTRU«! Japonska s ponosom stopa v drugo leto vojne Sijajni uspehi japonske mornarice — Velike manifestacije po vsej Japonski ob prvi obletnici vojne Tokio, 7. dec. s. Ob prvi obletnici vstopa Japonske v vojno omenja tisk z upravičenim ponosom junaška dejanja mornarice v prvih 12 mesecih vojne. B lanca je nad vse odlična. Potopljenih je bilo 262 sovražnih vojnih ladij, poškodovanih 155, zajetih 9; trgovinskih ladij je bilo potopljenih ali poškodovanih 416, zajetih pa 503. Razen tega je bilo zrušenih alj poškodovanih 3798 sovražnih letal. Japonske izgube znašajo v :st,- dobi: 41 potopljenih vojnih ladij in 556 uničenih, poškodovanih ali pogrešanih letaL .Tokio, 7. dec. s. Narodne zastave so raz-obešene na vseh javnih poslopjih in vseh zasebnih hišah ne samo v glavnem mestu, temveč v vseh mestih Japonske do najbolj odmaknjenega naselja v proslavo prve obletnice pričetka vojne za Veliko vzhodno Azijo. Od šeste zjutraj so b'li člani združenja za narodno silužbo na delu in so v vseh svetiščih molili za zmago Janonske. Finančni minister je govoril narodu po ra-riu. Uradniki, dijaki m delavci pripadajoči raznim društvom, so imeli posebna zborovanja, na katerih so proslavili dan in brali cesarjev odlok o napovedi vcine. Ob 11.59 se je ustavil ves promet na uili-vah in ljudje so ostali na mestu, zbrani v encminutnem molku. Posvetili so svoje misli padlim za domovino. Kmalu popoldne je bilo v Tokiu veliko ljudsko zborovanje, na katerem je govorili m ;n istrski predsednik Tojo. V svojem govoru je poudaril, da je Japonska neomajno odločena pregnati Angloameričane iz Azije. Zborovanje je izredno uspelo in udeležilo se ga je 36.000 zastopnikov raznih društev, včlanjenih v združenju za narodno službo Vsa Japonska je poslušala govor z velikim navdušenjem. Organizacije bivših bojevnikov so se zbrale v svetišču Jasakumi. V parku Hibija sta govorila ljudstvu zastopnika vojske in mornarice. Tokio, 9. dec. s. Prvo obletnico vstopa Japonske v vojno proti Ameriki proslavljajo tukajšnji listi s članki, ki so pc-lni vere v zmago. Listi znova potrjujejo sklep japonskega naroda, da poveča svojo vojno silo. Usodni datum proslavljajo tuli uradne izjave in razni pregledi dosedanjih uspehov proti sovražniku, fotografije novih učinkovitih vojnih sredstev itd. Iz Bang-koka pa doznavajo listi, da so na nekem velikem tamkajšnjem zborovanju indijske, kitajske in japonske skupnosti Indijci znova potrdili svojo odločno voljo, da dosežejo osvoboditev. Tokio, 8. dec. s. »Jomiuri Hoči« komentira bilanco pomorskih izgub v prvem letu vojne in poudarja, da je število potopljenih sovražnih bojnih ladij petkrat večje kakor število ladij, ki so jih izgubili Japonci, da je za poškodovane ladje razmerje sedemkrat večje, za transportne ladje pa več ko šestkrat. Cefotne izgube sovražnika so 6.8krat večje od japonskih. Ducejeve Izjave za japonski tisk Tokio, 9. dec. s. Vsi večji japonski dnevniki objavljajo z izrednim poudarkom in vidnimi naslovi izjave, ki jih je Duce dal japonskim novinarjem, ko so bili pri njem v avdienci. V dopisu iz Rima, v katerem se poudarja izrednost avdience in se popisujejo Beneška palača in druge znamenitosti, objavljajo veliki japonski listi Ducejeve besede ob prvi obletnici vstopa Japonske v vojno in podčrtava zlasti globoko spoštovanje, ki ga ima Duce do japonskega naroda ter njegovo neomajno prepričanje v skupno zmago sil Trojnega pakta. »Ja-pan Times Advcrtisser« omenja govor, ki ga je imel Duce v Zbornici fašijev in korporacij ter objavlja z največjim poudarkom besede, ki jih je Duce posvetil Japonski, katere intervencija, kakor je rekel, je absolutno jamstvo za zmago sil Trojnega pakta. Proslava v Rimu Rim, 8. dec. s. Prvo obletnico vstopa japonskega imperija v vojno so proslavili v Italiji z manifestacijami žive simpatije za veliko prijateljsko in zavezniško silo. Velika manifestacija je bila v Rimu v gledališču Adrianu pod pokroviteljstvom društva prijateljev Japonske. Navzoči so bili tajnik Stranke Vidussoni, minister za ljudsko kulturo Pavolnii, šef kabineta prefekt Lucaani, podtajnik vojnega ministrstva Scuero, podtajnik letalskega ministrstva Raceardi in po i tajnik letalskega ministrstva Fougier, šef glavnega stana Milice Galbiati, poveljnik armadnega zbora Bar-bieri kot zastopnik šefa glavnega stana, zastopnki senata, Zbornice fašijev in korporacij tn Kr. akademije, nemški veleposlanik von Mackensen, poverjenik poslov Japonske pri Kvirinalu Kase, veleposlanik Japonske pri Sv. stolici, bivši japonski veleposlanik na Kr. dvoru Horikiri, poslanik Mandžurije, španski opolnomočeni minister Croizardter vsi visoki diplomatski predstavniki z vojaškimi atašeji držav Trojnega pakta, generalni podpoveljnik GILa Bonamici, guverner, prefekt, zvezni tajnik, veleposlanik Paolucci, de Calboli, generali Oboroženih sil in druge osebnosti. Gledališče je bilo okrašeno z zastavami sil Trojnega pakta. V Kraljevi loži so bdli italijanski in nemški vojni ranjenci in pohabljenci. Potem ko je Tajnik stranke ol-redil pozdrav Kralju in Duceju, je godba zaigrala narodne himne, nakar je bila pre-čitana poslanica Pistojskega vojvode, častnega predsednika Društva prijateljev Japonske. Sledilo je predavanje Marija Appeliusa o intervenciji Japonske, v katerem je govornik učinkovito prikazal, kako je udeležba Japonske v vojni ob strani Osi, dejansko nevtralizirala intervencijo Amerike. S tem je bilo doseženo, da je intervencija Amerike vs plošnem okviru vojne bolj oslabitev kakor okrepitev sovražnikov trojnega pakte. Ob zaključku je govornik zagotovil, da bo zaradi intervencije Japonske bodoči 'mir aesnlčno svteovni mir, 3 katerim se bosta obnovila oba najvažnejša kontinenta na zemlji, Evropa in Azija. Manifestacija se je nadaljevala z glasbenim programom, vsebujočim nekaj kom- pozicij obeh prijateljskih narodov ter se je zaključila z gorečim izpričanjem .vere v zmago. Priznanje Italije in Nemčije Bet lin, 7. dec. s. Uradni komen tator Wiil-helmstrasse je ob obletnici Peaiil Haiboura omenil, da je nemški tisk že izžrpno orisal vojaško, politično in psihotloško važnost bliskovite zmage let&lsko-pomorskega japonskega orožja ob zori 8. decembra 1941 v Havajskih vodah. Vendar je vredno ugotoviti predvsem, da so takoj od prvega trenutka sile Osd smatrale intervencijo Japonske za ogromno korist za pozitivni prispevek neprecenljive važnosti ter končno za jamstvo, da bodo stile trojnega pakta uresničile svoj vrhovni cilj: zmago in novi red v Evropa in v vzhodni Aziji. Prihodnja številka revije »Berlin—Rim— Tokio« bo objavila članek s pomembnimi odkritji. Na tajni seji spodnje zbornice je Churchill rekel, da bi lahko spallii med dvema vzglavjema. če bi bilo vse tako gotovo, kakor je neintervencija Japonske. V svrho urnevanja izzivalne politike VVashingtona in Londona je treba imeti pred očim, da je izzivanje temeljilo na domnevi, da Japonska ne bo intervenirala. To potrjujejo ulti-mativni predlogi, ki jih je Rcosevelt posilal Japonski. Tokio je prav dobro poznal namere in tudi dejansko sposobnost svojega smrtnega sovražnika, in ravno zaradi tega ga je Japonska prehitela z napadom in je v nekaj urah uničila pacifiško ameriško mornarico. Nepopravljive izgube iz te bitke so biile Proslava soo-letnice smrti Gofilea Galflelja Zavod za italijansko kulturo bo priredili v soboto, 13. t m, ob 18. v svojih prostorih na Napoleonovem trgu 6 predavanje ob 3001etnioi smrti Galiiea GalHSedja Predaval bo prof. Bartodomeo CaJvi s Kr. univerze v Ljubljani. Člani zavoda so vabljeni k udeležbi Izredni komisar za občino Višnjo goro Z odlokom z dne 3. L m. je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino imenovali za izrednega komisarja občine Višnja gora fašista Francesca Rabariottija pok. Luigija Delavnost Dopolavora Pregled o dela Dopolavora bomo ta teden izjemoma objavili v sobotni številki. objavljene šele včeraj. S tem je bulo potrjeno. da je japonski glavni stan objavili čisto resnico. Verjetno je. je dodal komentator v ironičnem tonu. da bodo v enem letu Znane tudii izgube, ki so jih Američani utrpeli na Koralskem morju, pn Salomonskih otokih in pri Aleutih. Nemčija in Italija ste se smatrali ob strani vc kega zaveznika od trenutka, ko je prva japonska bomba padila na ameriško ediinico v Pearl Harbooiru. Zdaj občutita čustvo globokega občudovanja in upravičenega ponosa spričo . veličastne bilance o zmagi, s katero se zaključuje za Japonsko prvo leto vojne. Prihodnja bilanca ne bo nič manj veličastna. Spominske poštne znamke Tokio, 9. dec. s. O priliki prve obletnice vstopa Japonske v vojno je japonska poštna uprava izdala Ive posebni spominski znamki, eno za 2 jena, ki predstavlja Izkrcanje v Bataanu, in drugo za 5 jenov, modre barve, ki predsta,Tlja napad na Pearl Harbour. Gospodarstvo Razvojne tendence industrije v Italiji Finska kot straža zapadne civilizacije Helsinki, 7. dec. s. Prezident republike Ryti je ob 251etnici narodne neodvisnosti govoril in posebno poudaril zgodovinsko poslanstvo Finske kot skrajne prednje straže zapadne kulture proti nasilnemu ruskemu imperializmu mongolskega značaja vseh časov in -vseh režimov. Zadnja tri leta totalitarne vojne prott večnemu napadalcu so zaradi izredno hudih žrtev in krvavih svetlih zmag še večje vrelnosti kakor 25 let svobode ker so izpričala neporušljivo narodno strnjenost finskega naroda in dala Finski za vedno ponosno pravico uvrstiti se med svobodne narode. Finska si ni izbrala samo edino mogočo pot za rešitev neodvisnosti temveč tudi prav tako pravično pot. Edini narod na svetu, sposoben olbiti izredno močno boljševiško ekspan-zivnost, katere premišljen napad na vso zapadno Evropo, če ne bi bil preprečen, bi dovedel uničevalno orožje do skrajnih za-padnih obal kontinenta, je bila Nemčija, ob strani katere in ob strani njenih junaških zaveznikov se Finska bori. Bitka še ni končana, toda preko svojih žrtev in svetosti vojne, ki ji bo zajamčilo pravične meje, gleda Finska z zaupanjem na naloge miru, v katerem bo sodelovala z drugimi evropskimi narodi, osvobojena končno od rdeče more. Finska bo ostala še telaj budna straža zapadne civilizacije proti Ofientu. Finska lekcija nevtralcesn Berlin, 7. dec. s. Iz pristojnega vira izjavljajo glede govora finskega predsedni- ka Rytija: Besede finskega predsednika gotovo ne potrebujejo objasnil, vendar ne bo odveč poudariti nekatera zatrdila, ki zaslužijo, da bi jih vpisali z zlatimi črkami v veliko knjigo zgodovine. Omenitev ženeve ni mogla biti bolj posrečena. Ko je Sovjetska zveza Finsko prvikrat napadla, se Društvo naradov ni obotavljalo izreči sodbe. Kasneje, ko so v ženevi opazili, da se Stalin pripravlja za napad na Nemčijo in ko bi po načrtih sovjetskega poveljništva Finska morala postati prednje oporišče sovjetskih vojsk, ni nihče mignil s prstom. Nasprotno, nekateri so celo trdili, da bi žrtvovanje svobode in neodvisnosti Finske prineslo neprecenljive koristi velikim za-padnim demokracijam. Rytijev govor, pravi »Lokal Anzeigcr«, je med drugim tudi lekcija, ki jo je poglavar majhne, toda junaške države dal nekaterim r.evtralcem, ki še ne vedo aH nočejo vedeti za strašno resničnost velike boljševiške nevarnosti. Nekatere besede finkega predsednika so najboljši komentar k tistim brzojavkam, ki so jih nekateri politiki tako zvanih nevtialnih držav poslali nedavno v Moskvo s čestitkami za tako zvane uspehe Stalinovih čet. Brzojavke med Hitlerjem in Mannerheimcm Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. dec. s. Hitler* in vrhovni finski poveljnik Mannerheim sta izmenjala prisrčno brzojavke ob 251etnici proglasitve finske neodvisnosti. vtis angleških povojnih načrtov na Turčijo in druge nevtralce Rim, 7. dec. s. Govor, s katerim je dal Eden nepremišljene izjave o stanju po vojni, kakor si ga predstavlja klika angleških konzervativcev, katerih eksponent je Eden, je vzbudil v nevtralnih državah in zlastj v Turčij'. živo reakcijo. List »Ikdam« piše v uvodniku: Eden jemlje s svojimi izjavam} pogum ne samo nevtralcem, temveč tudi narodom, ki se bore ob strani demokracij. Po Edenu narodi ne bodo mogli bit: gospodarji svoje usode, temveč bodo morali sodelovati v svetovni organizaciji, dočim bodo oborožene sile izključno v rokah Anglije, Amerike in Rusije. Taka načela so v nasprotju z atlantsko listino ;n merijo na svetovno hegemonijo. Narodi bodo potrebovali nepogojno neodvisnost in nočejo meti kakršnihkoli gospodarjev nad seboj. Ede-nove izjave so torej zmota. »Džumhuriet« piše v uvodniku, da je red, ki ga hoče Eden uvesti v Evropi, policijski red. Amerika, Anglija in Sovjetska zveza naj bi čuvalj evropski red. toda radi bi vedeli, kako bodo zaradi tega, ker so med seboj tako oddaljene, praktčno sodelovale pri vzdrževanju tega miru. Pod pretvezo demobilizacije Nemčije bi Angl ja rada podvrgla vse ostale evropske države svoji hegemoniji. Po članku demokracij; naklonjenega pisatelja Jalcjna v listu »J.eni Sabah« je jasno, da se hoče razdeliti svet v dve skupim. Prvo skupilo bi tvorile Amerika, Anglija in Rusija — »pozabili so na Kitajsko« —, druga skupina pa bj sestojala iz majhnih in velikih drugih sil. Clankar se vprašuje, kakšna b; bila dejanska funkcija te zadnje skupine jn ali bi- morala samo ubogati prve tri sile. Eden nima natančne predstave, kakšen bo bodoči svet alj pa noče odkriti svojih misli. Vsekakor s0 njegove izjave še bolj zamotale položaj, namesto da bi ga razjasnile. Ljst »Tasviri Efkar« piše, da se človek ko čita Edenov govor, nehote vpraša ali bo mir slonel na pravic: ali na nasilju. Vsi šefi bojujočih se držav in zlasti angleških bi moral; premisliti svoje besede, kadar govore o miru. Eden tega ni storil, morda zaradi tega ne, ker je mlad in ima malo izkustva, toda upati je, da bo z novimi izjavami popravil negativne učinke svojega govora. Poslanec Aklaj komentira v uvodniku lista »Ullus« Edenove izjave in pravi, da bi bilo podjarmljenje kakšnemu dikta-tu, kakor ga predlaga Eden, samo premirje in ne mir. Narodi so v skrbeh m hočejo že zdaj gotovosti, da bo oblastvu ene al! več držav sledila mednarodna solidarnost. Carigrad, 8. dec. s. Turški listi se še vedno bavijo z nepremišljenim; Edenovimj izjavami:: »Tasviri Efkar« omenja v uvodniku, da Edenov govor dokazuje, da so bile vse lepe beseda spregovorjene samo z namenom odtrgat; razne narode od Osi. Dočim je Churchill po atlantskem sporazumu trdil, da se hoče nrr na osnovi popolnih enakih pravic narodov, proglaša Eden, da bo mir slonel na nasilju. Uvod-n k v listu »Džumhuriet« trdi, da nov; red, za katerega se poteguje Eden. nij v skladu z poštenostjo, nit z mednarodnim položajem in z zgodovinskim izkustvom Ppd gornjim naslovom prinaSa »Neues Wiener Tagblatt" zanimiv članek, v katerem navaja med drugim naslednje: Bilance italijanskih industrijskih družb nudijo dobro sliko razvojnih tendenc industrije v Italiji. Tu je treba razlikovati dve skupini. V prvo spadajo podjetja, ki so vključena v vojno proizvodnjo, v drugo pa podjetja, ki proizvajajo potrošne dobrine in niso pomembna za vojno. Podjetje prve skupine kažejo v svojih bilancah naraščanje bilančnih številk, .tako pri napravah kakor tudi v blagu, terjatvah in obveznostih. Povečan promet ima za posledico povečano potrebo obratnih sredstev in potrebo po zvišanju glavnice odnosno najemanju tujih sredstev. V tem pogledu so značilne številke o povišanju glavnic pri podjetjih, ki pripadajo Zavodu za industrijsko obnovo IRI. Pri teh podjetjih je znašalo leta 1939 povišanje glavnic 2020 milijonov lir, leta 1940 1491 milijonov lir, leta 1941 pa 3205 milijonov lir (od tega je odpadlo 2642 milijonov lir na novoplačane delnice, ostanek pa na pretvoritev rezerv v delniško glavnico). Zasebni kapital je bil pri povišanju glavnic udeležen približno s polovico. Zaradi velike potrebe novega kapitala za vojno industrijo je bilo treba uvesti poseben postopek za dovolitev povišanja glavnic, pVi čemer sta pristojna korporacijsko in finančno ministrstvo. Vrhu tega je predpisano, da se mora del nove glavnice uporabiti za vpis posebne vrste državnih papirjev. ki so blokirani za dobo vojne. Druga skupina podjetij nima potrebe po zvišanju glavnice, temveč ima še na razpolago prosta obratna sredstva. V važnih sektorjih proizvodnje potrošnih dobrin je uvedeno tipiziranje, kar samo po sebi zahteva manjša obratna sredstva. Na tem področju tudi ni potrebe za nove investicije. Razpoložljiva sredstva teh podjetij se bodo lahko še pritegnila za potrebe izrednega državnega proračuna. Posebno mesto zavzemajo elektrarniška podjetja. Proizvodnja električnega toka je danes tem važnejša, ker nadomešča električni tok v znatni meri potrebo uvoza premoga. Od leta 1940 do 1941 je uspelo znižati proizvodnjo termičnega električnega toka od 900 na 648 milijonov kilovatnih ur, kar je omogočilo znaten prihranek premoga, na drugi strani pa se nadalje naglo dviga proizvodnja električnega toka, pridobljenega z izkoriščanjem vodnih sil. Ta proizvodnja električnega toka v hidrocentralah se je v letu 1941 povzpela na 19.1 milijarde kilovatnih ur, nasproti 17.9 milijarde kilovatnih ur v letu 1940 in komaj 3.65 milijarde kilovatnih ur v letu 1922. V potrošnji električnega toka je bila lani razdeljava naslednja: 20®/o potrošnje je odpadlo na razsvetljavo, kurjavo in promet, 40% na motorni pogon in,40°/o na potrošnjo v kemično metalurgični industriji. V teku so obsežna dela za povečano proizvodnjo električnega toka z izkoriščanjem vodnih sil po načrtu, ki bo izvršen do konca leta 1946. Ta načrt predvideva nadaljnje povečanje proizvodnje na 30 milijard kilovatnih ur. fi^nodarske vesti = Na italijanskem živinskem trgu je sedaj prostovoljna oddaja živine večja, kakor dolžnostna oddaja, ki znaša od 1. novembra ti. 35% stanja (prej 30%) po štetju živine na dan 20. julija letošnjega leta. Pred zimo odprodajajo kmetje ono živino, ki jo ne nameravajo hraniti preko zime. Pri svinjah je oddaja pitanih živali nekoliko manjša nego lani, število svinj, ki se pitajo, pa je večje kakor lani. toda svinje bodo letos verjetno pozneje dosegla končno težo. V ostalem je bila kontrola zakola za dom poostrena. Pri ovcah in kozah je bila s 1. oktobrom, kakor znano, uvedena dolžnost oddaje prireje, pri čemer se tudi bolj skrbno vrši odkup volne. Od mladih živali pod enim letom morajo rejci oddati 65%. od živali preko enega leta pa 10%, vse po stanju na dan štetja živine, t. j. 20. julija t.l. . — Hrvatsko-bolgarska trgovinska pogajanja. Iz Zagreba poročajo, da je hrvatska trgovinska delegacija odpotovala v Sofijo na pogajanja za sklenitev nove hrvatsko-bolgarske trgovinske pogodbe. = Hrvatsko finska trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena 25. aprila t. 1., je sedaj ratific:rana in je 27. novembra stopila v veljavo. = Vnovčenje vinskega pridelka v Dal-maziji. S posebno naredbo guvernerja za Dalmazijo je bilo urejeno vnovčenje letošnjega vinskega pridelka. 5CP/0 pridelka je rezerviranih za domači konzum, ostalih 50°/o pa je namenjenih za izvoz in za destilacijske svrhe. Pri prodaji za izvoz in za destilacijske svrhe je izkupiček večji kakor pri prodaji na domačem trgu. Zato bo prišel znaten odstotek za izvoz in za destilacijske svrhe v prid vinogradni-kcm. = Devalvacija francoskega franka. Ko so amerške in angleške čete vdrle v francosko Severno Afriko so zasedbena obla-stva brez kakšnega sporazuma s tamošnj;-ma novčaničnima bankama (Banque d Etat du Maroc in Banque d'Algčrie) določilo nov tečaj dolarja in funta, in sicer za dolar v višini 75 frankov in za funt v višni 300 frankov, kar je mnogo več kakor znaša pariški oficielni tečaj. V tej zvezi pripominja »Frankfurter Zeitung«. da sta Amerika n Angliia formalno še vedno vezani na trojn; sporazum iz leta 1936 glede paritet med dolarjem, funtom in frankom. Svoječasni borbi v okviru tega trojnega sporazuma je sledila 16. aprila 1940 izjava državnega tajnika Hulla o določitvi paritete med dolarjem in funtom na 4.03 dolarje za funt, kar je ustrezalo za frank tečajema 176.60 franka za funt in 43.80 franka za dolar. Čeprav je bil tečaj nemške marke v juniju leta 1940 po sklenitvi premirja povišan od 17.50 na 20 frankov je Francija držala napram dolarju in funtu staro pariteto, ki Pa seveda praktično ni mnogo pomenila zaradj blokiranji francosk.h KazsJ zaradi kršitev predpisov o prehrani in preskrbi Urad za kontrolo cen pri Visokem ko-msariatu objavlja, da so bile po Kr. kve-stur, v Ljubljani od 1. d0 15. novembra 1942-XXI. izrečene naslednje kazni zaradi kršitev predpisov o prehrani in preskrbi: Zaradi poviševanja cen: Helena Ogrin, prodajalka na Poljanah 1, na 500 lir globe; Štefan ja Zunjč. prodajalka na Biei-weisovi cesti 52, na 500 lir globe; Adolf Slapernik. proizvajalec brezalkoholnih pijač v Sibenski ulici 18, na 1000 lir globe; Miro lav Mlakar, namestnik trgovske agen_ ture v Veliki Čolnarski ulicj 23, na 2000 lir globe in 20 dn; zatvoritve obratovanja; Leopold Bajželj, trgovec v Gasilski ulici 7, na 1500 lr globe; Karel Jazbec, pek v Rožni dolin,- V-15 na 1000 lir globe; Cecilija Parma, trgovka v Wolfov.j ulic; 6, na 500 lir gkbe m Ema Blejec. gostilničarka na Vrtači 5, na 500 lir globe. Zaradi nakupa in prodaje olja brez živilske nakaznice: Ivana Vrhovnik, gospodinja na Sv. Petra c. 35, na 500 lir globe. Zarad] prodaje vina po neodobrenjb cenah: Ivan Zidar, trgovski zastopnik na Gosposvetsk; 10, na 1000 lir globe. Zaradi prodaje racioniranega blaga brez odvzema odrezkov živilskih nakaznic: Josip Sašek, pek na Celovški cestj 62, na 1000 lir globe in 10 dm zatvoritve obrata. Magda Zupan, trgovka v Frankopanski 24, na 1000 lir globe. Rudolf Zobar, trgovec na Dolenjski 94. na 1000 lir globe in 18 dni zatvoritve obrata, Ivan Menart, trgpvec v čqpov; 21, na 1000 lir globe in 15 dn,- zatvoritve obrata, Franc Peterman, nadzornik firme Meinl, D. M. v Polju 186, na 1000 lir globe in 15 dni zatvoritve obrata, Franc Bradan, trgovski pomočnik pri tvrd-k; Medni z Vodnikove 35, na 1000 lir globe in Franc Pogačnik, vodja podružnice Meinl na Poljanski 15, na 1000 lir globe m 15 dn; zatvoritve obrata. zaradi nedovoljenega in skrivnega nakupa govejega mesa na prepovedani dan: Troha Avgust, delavec v Tovarniški 24, na 1500 lir globe; zaradi skrivnega zakola in zviševanja cen: Kovačič Lovrenc, delavec v Zvezni 1, na 2.000 lir globe; zaradi odtegnitve racioniranega blaga običajni potrošnji: Novak Alojzij, železničar na Rimski 3, na 1000 lir globe; zaradi kopičenja blaga: Kovačič Josip, steklar v železnikarjevi 22, na 1000 lir globe; Plevčak Gustav, posrednik v Rožni dolini 15, na 2000 lir globe; zaradi nedovoljenega in skrivnega nakupa mila: Svetlin Rudolft trgovski pomočnik na Smartinski 24, na 1000 lir globe; zaradi nakupa tekstilnega blaga brez nakaznic; Gori čar Ivana, trgovka na Sv. Petra cesti 29, na 500 lir globe, Burnik Ignacij, upokojenec v Kettejevi 2, na 1000 lir globe; zaradi nedovoljene uporabe dodatne živilske nakaznice: Saksid§ Rudolf, mizar v Vodnikovi 13, 100 lir globe; zaradi prodaje oblačilnih predmetov na predložitev osebnih nakaznic, katerih lastniki niso MU člani družine kupca: Prolog Kari, trgovec na Dvornem trgu 3, na 1000 lir globe in na 20 dni zatvoritve obrata; dobroimetij v Angliji in Zedinjenih državah. Sedaj pa sta Amerika in Anglija svojevoljno spremenil,- pariteto in jx>višali ceno dolarja na 75 frankov in ceno funta na 300 frankov. Ta ukrep je imel za posledico padec tečaja francoskega franka v Cu-rihu, kjer je pred zasedbo Severne Afrike notiralo 100 francoskih frankov 9.58 šv'c. franka, sedaj pa je tečaj padel na 5.75, kar ustreza novi za severno Afriko določeni pariteti. = Povečana blagovna izmenjava z Rumunijo. Novi italijansko-rumunski trgovinski sporazum predvideva za leto 1943 znatno povečano blagovno izmenjavo. Rumunija bo dobavila Italiji predvsem večje količine tekočega goriva, kmetijskih pridelkov in živine. Italije pa bo dobavila Rumuniji kemične in farmacevtske izdelke, stroje in tekstilne izdelke. = Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. Vpisali sta se nastopni tvrdki: Ptujska komanditna družba za sadje Griinewald & Comp. (družabnika Ernest Grunewald, trgovec v Ptuju, in Albin Schraffl, ravnatelj Kmetijske glavne zadruge v Gradcu); Komanditna družba za izkoriščanje sadja Haring & Comp. (družabnika Karel Haring, trgovec v Mariboru, Albin Schaffl, ravnatelj Kmetijske glavne zadruge v Gradcu). = Iz gospodarstva v Srbiji. Beograjska založniška in prodajna delniška družba »Siidost« je imela te dni izredni občni zbor, ki je sklenila povišanje glavnice od 0.5 na 10 milijonov dinarjev. — Ugodna turška letina bombaža. Spričo ugodnega jesenskega vremena bo letoa pridelek bombaža v Turčiji precej večji kakor je bil lani, posebno v glavnem področju pri Adani. V strokovnih krogih cenijo, da bo znašal letošnji pridelek okrog 190.000 bal, t. j. za 60.000 bal več kakor v prejšnjem letu. Turška vlada je odredila nadaljnje kredite za zboljšanje bombažnih kultur in bo med drugim potrošila 1 in pol milijona turških funtov za gradnjo naprav za namakanje nasadov pri Smirni. Vrhu tega bodo zgradili velike predilnice za bombaž ter tvornice za izdelovanje olja iz bombaževega semena. Tretji roman »DOBRE KNJIGE« je že skoro dotiskan in ga bodo naročniki prejeli v teku prihodnjega tedna. Knjiga bo prinesla nordijskega pisatelja T r y g v e Gulbranssena slovito delo IN VEČNO POJO GOZDOVI Vsebina romana je visoka pesem na mogočno naravo skrajnega evropskega severa in na njene močne ljudi. Pri tem pa je polna napetega dogajanja, tako da jo boste do konca brali z največjim zanimanjem- Uaročite se na »Dobro knjigo« i.................................... Požar uničil največji kino v Rumuniji Bukarešta, 7. dec. s. Silen požar je popolnoma uničil kino »Aro«, ki js bil največji v Rumuniji. Kakor se zdi, je požar nastal zaradi slabega delovanja ogrevalnih naprav. Požar je nastal okoli 3. uri ponoči v veliki dvorani kina, kjer je bilo prostora za 2.500 ljudi. Ogenj se je naglo razširil zaradi lesene opreme in številnih filmov, ki so bili v projekciski kabini. Osem gasilskih skupin je gasilo, toda ni jim uspelo požara omejiti. Kino, ki se je nahajal v središču Bukarešte, je popolnoma zgorel. Skoda znaša več deset milijonov levov. hodu in odhodu blaga: Kovačič Marija, pekarna v Kolezijski 23. na 1500 lir globe in na 15 dni zatvoritve obrata; ker niso imeli vidno izpostavljenega cenika: Božič Antonija, trgovka v Cigaletovi 11, DUler^t Hinko, trgovec v Rožni dolini V/26, Borčič Slavko, trgovec na Vrtači 4, čuden Franc, trgovec v Verdijevi 3, Fuks Alojzija, trgovka v šelenburgovi 5, Logar Alfonz, trgovec na Zeleni poti 10. vsak na zaradi neredno vodenih zapiskov o pri- 500 lir globe. Nem« pride ljubljanske preteklosti: Stolnica Kdaj je bila cerkev zgrajena prvč na prostoru, kjer stoji zdaj stolnica, ni moči ugotovit:, pač pa poročajo zgodovinski viri, da je cerkev pogorela o kresu leta 1361. in nato zopet dne 7. junija 1386. Prejšnja cerkev sv Nikolaja, prj kateri je bila kaplanija je pripadala kot podružnica šenpeterski župnij. Po ustanovitvi ljubljanske škofije je postala cerkev sv. Nikolaja, zavetnika škofije, stolnca in obenem župnijska cerkev za ves obzidani del tedanje Ljubljane Zaradi tega so jo moral. povečati Toda to stavbo je leta I69s». potres tako razmajal, da je nikakor n; kazalo več popravljati To je bil razlog, da je nasvetoval še spodaj omenjen, dr. Janez Anton Thalnitscher pi Thalberg (Dolni-čar), naj t>, sezidali novo hišo božjo. Spričo tega je bilo dne 15. januarja 1700 sklenjeno, da je staro cerkev podret in zgraditi novo Po načrtu, ki ga je naprav;! jezuit Andrej Pojzo. Cerkev je gradil nato Benečan Franc Bombasius. kamnosek in ljubljanski meščan. pomagal pa mu je Milanec Peter Janni. Zidarska dela je vodil Pavel Jugo-vic, a po njegov smrt' Gregor Maček. Dne 29. oktobra 1706 je bila mogočna stavba docela gotova, a dne 8 maja naslednjega leta jo je slovesno blagoslovil knezoškof Ferdinand grof Kuenburg. Na zidavo cerkve spominja kamnita plošča, vzidana na levi strani velikega cerkvenega vhoda. Naš namen nikakor ni, opisovat1 cerkveno notranjščino, marveč opozoriti le na važnosti, kj so v zvezi z zgodovino Ljubljane. Oglejmo si jih. V vdolbinah sten, na katerh slon? kupola. stoje nad dva metra visok kipi Ma-ksima. Flora, Kasta in Genadija, o katerih se domneva, da so bili emonski škofje. Ti k;p', ki jih je izklesal Padovanec Angelo de Putejs. so bilj postavljeni leta 1713. Nasproti vhodu v zakristijo je doprsje Thalnitscherjevo. delo kiparja Jakoba Pon-tierija. Dr. Thalnitscher se je rodi 7. februarja 1662. Oče mu je bil Janez Krst-nik Dolničar, župan ljubljanski, mat; pa Ana Marija Schoenleben. sestra zgodovinarja Ludovika Schoenlebna. Knezoškof Žiga Krištof gr. Herbersten ga je postavil za generalnega vikarja, a leta 1700. za stolnega dekana. Ker je užival velik ugled tui; pri političnem oblastvu, je bil imenovan za uda deželnih stanov. Bratovščina sv. Dzme in »Academia Operosorum« sta ga šteli med svoja člana. Umrl je dne 15. novembra 1713. Prj oltarju Rešnjega Telesa je na levi strani doprsnik knezoškofa Antona Alojzija Wolfa, delo Franca Zajca. Wolf se jo rodil v Idrijj dne 14. januarja 1782 kot sin rudniškega uradnika. Leta 1824. je bil imenovan za ljubljanskega škofa. Cesar Franc II. je podelil tako njemu kakor naslednikom zopet knežji naslov, ki ga ljubljanski škofje izza leta 1807. niso več imeli. Wolf je preskrbel nov slovenski prevod sv. pisma. Prištevamo ga tudj med slovenske mecene. Po petintridesetletnem vladikova-n;u je umrl 1. 1859. v Ljubljani Njegovi telesni ostanki počivajo v grobnici pr; srednjem oltarju na listovj strani, ki je posvečen Zveličarju sveta. Poleg njega leži v grobnici knezoškof dr. Janez Zlato-usti Pogačar, ki je preminul dne 25. januarja 1884. Pod kupolo je na tleh nagrobna plošča z napisom, ki priča, da je dvanajsti Ijud-ljanski knezoškof Jožef grof Rabatta, umrl dne 27. februarja 1683. Pokopan je bil v star; stoinici, pozneje pa so nagrobno ploščo prenesli v sedanjo cerkev. Toda truplo je shranjeno dandanes v grobnici kapele sv. Trojice poleg prižnice. Baje pričakuje vstajenja prav tam tudi Peter Anton baron Codellj pl. Fahnenfeld, ki je preminil leta 1712. in čigar dar je ta oltar. — Jožef grof Rabatta (1664—1683), rojen na Goriškem in sin deželnega glavarja m po-sianika v Benetkah, je b j vzgojitelj na dunajskem cesarskem dvoru. Za knezoškofa v Ljubljani ga je imenoval cesar Leopold I Namerjal je temeljito prenoviti stolnico. Ker pa n; mogel zbrati dovolj za to potrebnega denarja, je podaljšal leta 1674. zgolj svetišče. Umrl je dne 27. februarja 1683. Srednja leva kapela je posvečena sv. Juriju, zaščitniku ljubljanskega mesta. Nekdaj je b la v oltarju podoba Matere božje z Jezusom. Pri tem oltarju so se opravljale prve šmarnice, katere je uvedel leto 1858. prošt Jožef Zupan, kar potrjuje napis na kamnitni ograji. Na Škofe Martina spominja v cerkvi nagrobnik iz rdečerjavkastega marmora tBc desnega vhoda na kor. Plošča je bila prinesena iz stare stolni čne cerkve. Spomenik ima v sredi izbočeno znake škofovskega dostojanstva, pod njimi pa v gotski Pisavi tri M. Ob njihovh Straneh je z izredno velikimi črkami vklesan napis: Anno dn; MCCCCLVI in die setj Kilian: obiit Reverend pr Martinus Episc Petinensis. (Slovenski: Leta Gospodovega 1456. na dan sv Kilijana je umri častit; oče Rlartin, škof pičanskj (Pičan je kraj v Istri). Valvasor poroča, da so pokopali tega v Ljubljani umrlega škofa v stari stolnici pod pržnico. Bil je poslednji cerkveni dostojanstvenik, ki ga Je poslal Oglej na Kranjsko. zakaj že pet let po njegovi smrti je bila ustanovljena ljubljanska škofija. Marsikdo starejših ljudi se gotovo še dobro spommja. da je bil shranjen v cerkvi pred približno petdeset m leti ob zad-m; klopi .na moški strani baldahin, pod katerimi so nosili Najsvetejše k oolnikom, a pozneje nekaj časa samo pod velik m rdečim sončnikom. — Leta 1697. je ustva-novil menjaiec Peter Anton Codelli znamenito pobožnost Določil je namreč, naj spremljajo Presveto vselej, kadar ga nese duhovnik v boln-ku. štirje cerkovnik; s prižganim tvečam Plačal ie cerkovnike, da denar za sveče in si omisli] nov bal-dahift. majrr.o monštran-j m druge potrebščine. (Iz Dolničarjeve kronike) Za časa francoske zasedbe naših krajev so spremljali duhovnika s sv. popotn co vojaki Stolnico lepšajo zunaj kipi, podobe in starinske nagrobne jn spominske plošče. Kip žalostne Matere božje v vdolbini pod steklom na južni stran: cerkve sta podarila ljubljanski mestni zastop in mestno prebivalstvo. Pobudo za njegovo napravo je dal stolni dekan Janez Ludovik Schonleben. Kip, 'izdelan umetno iz kamna, je bil nameščen prvotno v kapelici z bakreno streho 31 oltarjem, ki je stala ob cerkveni ograji ter bila sezidana leta 1664. Pred njo so se zbirali meščani, stanujoči okoli stolnice, pred več ko dvesto sedemdesetimi leti ob sobotah ter prepevali lav-retanske litanije na čast Materi božji. Na treh velikih freskah, ki jih je slikal na zunanjih cerkvenih stenah v letih 1703. in 1704. Quaglio, leta 1883. pa prenovil Janez Wolf, se vidijo: angel,- ki se prikaže Cahariji, sv. Janez, ki krsti Jezusa, jn Ma- rijjno oznanjenje. Podobe opozarjajo na začetke Matevževega. Markovega in Lukovega evangelija, začetka četrtega (Janezovega) evangelija pa slikar ni upodobil, ker nj našel zanj primernega prostora. Svoje dni je bila ob poletnih nedeljah okrog cerkve procesija, pri kateri so pelj evangelije, in sicer, tr- pred omenjenim,- freskami, a četrtega v cerkvi. — Sončna ura na cerkvi je iz leta 1821. — Kamnitnj sohi svetnikov Mohorja in Fortunata, kj ju Je izklesal kpar Franc Zajec, sta bili odkriti dne 11. junija 1872. Kip sv. Jožefa je delo Jožefa Grošlja. V spomin na dunajski ev-harističn; kongres sta bili postavljena leta 1912. v vdolbinah na sprednji cerkveni strani soh; svetnikov Tomaža Akvinskega in Bonaventure (dar kanonika. Janeza Fli-sa). lefto pozneje pa na severni strani sohi škofa Lambsrga in knezoškofa Tomaža Hrena (dal prelata dr. Jožefa Lesarja). Vse štiri sohe je izgotovil podobar Ivan Pengov. Na desni pred velikm vhodom v cerkev je Kristusova glava, nekoč sklepnik gotskega svetišča, kj so ga podrli, leta 1701. Poprej je bila vzidana na steni stare zakristije. stoječe med cerkvijo in semenS-ščem. Med stolnico in škofijo in ob hišah kanonikov so prodajali še ob koncu prejšnjega stoletja devocionalije kakor tudi svete in posvetne slike, pred božičem pa potrebščine za jaslice. Izmed raznoterih slik, visečih na vrvicah ob hišnih stenah, je bila prav strašna in grozna tista, ki je predstavljala grešnikovo smrt- Zaslepljen umirajoči grešnjk je odklanjal kar vztrajno zadnjo sveto popotnico ter gledal samo na svoje bogastvo, krivično pridobljeno, in ogledoval sliko svoje priležnice, dasi mu je vlekla smrt že rjuho, izpod telesa * Dostavek. V mojem članku v »Jutru« dne 3. decembra t. 1. pod naslovom »Tri stara gostišča sred,- mesta« je pri opisovanju staroslavne gostilne »Pri kolovratu« izpadla omemba, da visi od neznanih časov v veži te gostilne starinska lesena soha angela z mrtvaško glavo v roki in z zlomljeno nožico (glej pesem V spomin Tomaža Bizilja v zbirki »Dvanajsta ura« Iga Grudna, Slovenska Matica 1939.) v gostilniški sobi pa Maksim Gasparijeva karikatura »Pustni ples Penatov«, ki so bilj eno najznačilnejših naših stalnih omizij, sestavljeno po večini iz literatov in umetnikov. Alojz]j Potočnik. ; v Jt <<* $ mm / ' v V ' Africa Settentrlonale: carrl armati italiani ln movimento — Iz Severne Afrike: italijanski oklopnikl na pohodu Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. V viscki starosti 81 let je v Mariboru umrla zasebnica Frančiška Wertherjeva v bolnišnici pa v 19. letu starosti Terezija Kanglerjeva iz Limbuša. Nadalje je v Zgornjem Radvanju umrla 20 letna pisarniška uradnica Alojzija Gradišnikova, na Pobrežju je v 82. letu starosti preminila zasebnica Antonija Mihelako-va po rodu Modričeva, v Mariboru pa 83-letna zasebnica Elizabeta Oolnarlčeva, po rodu Jelovškova. ■ Poroka. V Mariboru sta se poročila hišni posestnik Anton Ullrich in Marija Per-natova iz Studencev. Trojčke je rodila žena delavca Ivana Kranjca iz štor. V celjski bolnišnici, kjer so zagledali luč sveta, so bili nad veselim dogodkom vsi presenečeni. Med novorojenčki sta dve dekleti in fantek. Mlall zakonski par ima že šest otrok. pevski koncert v Mariboru. V petek bo nastopil v Mariboru komorni pevec Her-bert Alsen z dunajske državne opere. Pel bo Schubertove pesmi ln Lowejeve balade. Na klavirju ga bo spremljal glasbeni ravnatelj Hermann Frisch iz Maribora. Brežiško lutkovno gledališče je nedavno gostovalo v Sevnici in prineslo tamošnjim otrokom veselo uro zabave. Vprizorili so »Dr. Faustai«. Pevski ln glasbeni zbor iz St. Jurja ob južni železnici je v soboto zvečer prvič nastopil v celjskem Nemškem domu. Izvajali so razne ljudske pesmi. Literarni večer v Mariboru. Drevi bo na povabilo mariborske Ljudske univerze v kinodvorani na Stolnem trgu predaval književnik Franc Nabl. šajeriko deželno gledališče bo v petek v Poljčanah uprizorilo kmečko dramo »Dekla Petra Rottmaffna». V nedeljo bc Ista predstava v Slovenjem Gradcu. Iz Laškega poročajo, da je krajevna skupina pri vkuhavanju sadja zbrala skupaj 1700 kg marmelade. — Kinoodsek štajerskega Heimatbunda je nedavno predva- jal film »Koncert po želji«. Obiskovalci, ki so bili po večini kmetje, so bili s predstavo nadvse zadovoljni. Iz Hrvatske Imenovanja v sodni službi. Po odredbi hrvatskega pravosodneoa ministra je bil razrešen dolžnosti državnega pravdnika pri pokretnem naglem sodišču dr. Josip Jela-čič. na njegovo mesto pa je imenovan okrožni sodnik dr. Ivo Franiševig. Prav tako je bil razrešen svoje dolžnosti predsednik pokretnega naglega sodišča dr. Viktor Horvatič, za njegovega namestnika pa je bil imenovan dr. Jura j Stambuk. Pri pokretnem naglem sodšču v Sarajevu sta bila razrešena predsednik Emil Kralik in državni pravdnik Dragotin Maltarič, na njuni mesti pa imenovana Islam Lukačevič in Nikola Grabovac. Pri pokretnem naglem sodišču v Derventi je bil namesto dosedanjega državnega pravdnika dr. Marijana Belčiča imenovan Hubert Strauch. Ustanovitev lekarnarske zbornice. S posebno odredbo notranjega ministra je bila ustanovljena organizac:ja hrvatskih lekarnarjev in določen njen delokrog Lekar-narska zbornica ima svoj sedež v Zagrebu in je pod vodstvom komisarja s svetovalnim odborom osmih oseb. Sprememba železniškega voznega reda. Od ponedeljka. 23. novembra je v veljavi nov železniški vozni red, po katerem so nekateri vlaki ukinjeni, nekateri pa so nanovo uvedeni. Po bosanskih progah bodo brzotovornim vlakom priključeni osebni vagoni, tako da bo izpolnjen presledek med odhodi posameznih osebnih vlakov. Nov ravnatelj javne varnosti. S Poglav-nikovo odredbo je bal na prošnjo razrešen dolžnosti glavnega ravnatelja za javno varnost dr. Ludvik Zimmermann, na njegovo mesto pa postavljen dosedanji ravnatelj monopolske uprave dr. Filip Crvenko-vič. Gostovanje dunajske državne opere T Zagrebu. Po poročilih hrvatskih listov bo KVLTURNi PREGLED Tretji večer simfoničnih skladb V poročilu o ponedeljskem simfoničnem koncertu, katerega pišem pod neposrednim ■vtisom uspelega večera, ne sme koj v začetku manjkati največjega priznanja, ne toliko zaradi dobre kvalitete izvedbe, ki dosega pri nas pod domačimi dirigenti redko slišano višino, temveč še bolj zaradi izredne posrečene izbire izvajanih skladb in zaradi vidne vneme in prizadevanja, s« katerim so izvajalci izvršili svoio nalogo. »Tancredi« je Rossimjeva opera, ki je bila prva med deli mladega mojstra sprejeta (1813) v Italiji s pravim navdušenjem in ki mu je prinesla veliko slavo. Novost jc bila v njej ta. da je Rossnni prenesel v resno opero, po tradiciji težko in okorna Razgibanost buffo-opere. V uverturi, ki smo jo slišali na našem koncertu kot prvo točko, te prednosti sicer niso zaznavne v toliki meri kakor v ostali operi. vendaT sliči znamenit crescendo-vzpon prav zelo uverturi k »Seviljskem brivcu«, najboljši buffo-operi 19. stoletja, kar jih poznamo. Delo je bilo izvajano tehnično čisto in z rutino, ki je v orkestru razumljiva, saj ima za seboj že velik koncert Rossinijevih uvertur, med katerimi so bile izvajane še dosti težje. Na drugem mestu je bil lepi klavirski koncert Edvarda Griega op 16 v a-molu. vzorno delo norveškega mojstra, v katerem so pomešani melanholični severnjaški motivi med romantično grajene vzpone. Klavir ima veliko vlogo ne samo v tematiki, kakor pri klasikih, ampak tudi v dinamičnih kontrastih, saj so mu dodeljena najpretieslji-vejša dramatična mesta, tako zlasti velika oktavna uvetfna kadenca in tej shčna po navijanja v teku vsega prvega stavka Klavirski part je bil v rokah pianista Antona T r o s t a, ki je velik poet in tehnično na svojem instrumentu suveren. V enaka meri občudujemo pni njem tehnično sitr^n, ki jo obvlada v slogu velikih pianistov, kakor čusitveno razgibamo igro dinamičnah prelivanj, vzponov in pojočih kantiilen. Predvsem pa moramo poudariti njegovo slogovno nenadikriiljivo interpretacijo, docela verno Griiegovemu slogu, ki ga obenem z nekaterimi drugimi nacionalnimi skladatelji tako radi uvrščamo med drugovrstne umetnike. Res je, da smo po vsem njihovem delovanju deloma upravičeni do take sodbe. Najdejo se pa tudi med njihovimi deli umetnine, ki jim gre mesto ob dobrih skladbah prvovrstnih izbrancev. V drugem delu koncerta je bil na vrati Lajovčev Andante. Eno od zgodnjih del našega prvaka med komponisti rve kaže še tiste zavidljive sproščenosti jasnosti in ne-odoljivega vpliva, kakor toliko kasnejših Lajovčevih. vendar smo z veseljem pozdraviti na sporedu pomembno in reprezentativno slovensko delo, ki klljub preprosti obliki dosega velik razvoj in izrazno silo v srednjem delu in je. kakor vsa Lajovčeva dela, tehtno predvsem po bogati in iskreni melodiiki. Sledile so tri Dvofdkove skladbe: siim-fonična pesnitev Divja žena in dva slovanska plesa. Dvofak je naš davni ljubljenec. To nesporno in nedvoumno pričajo neste-vilni uspehi njegovih deli med našim občinstvom. Učinkovitost njegove glasbe lahko iščemo v zdravi in neposredni domiselnosti, ki jc v bistvu preprosta, po izvoru pa prav tako skrivnostna kakor vse, kar je genialnega po intuiciji. Toda Dvof&k obvlada razen tega orkester kakor največji barvni mojstri. Igra z instrumenti postane čudovita barvna paleta, a še mnogo več! Ne samo barve so zaznaVne. temveč motiv določno pobarvan z izbranim instrumen- tom, se veže z drugima v sliko, polno soka, kjer sd domiselnost in barvitost segata r roke. Orkester je pod Sijančevfim vodstvom dosegel neko stopnjo izvedbe, ki postaja pni njem stalna in ki jo bo, kakor so zdi, znal obdržati tudi v bodočo. Ugodna je enakomerna kvaliteta instrumentalnih skupin — to pot so bila (za naše prilike) posebna trobila v Dvoraku dobra, pa tuda čes mto-nacijo se ne moremo pritoževati. Sijanec sam je bil v Griegovem koncerta tenkočuten spremljevalec, v Dvoč&ku pa je vodil orkester kakor velika avtoriteti, ki ve, kaj hoče in ima jasno ustaljeno poetično predstavo o glasibenem delu. Ostrost ritma v zadnjem plesu je doslovno spominjala na kakega velikega dirigenta. Zato želimo Šijancu čim večjega vzpena in prilike za delovanje, dasi bomo radi pozdravili tudi druge dirigente, ki se naim ▼ vrsti simfoničnih koncertov še obetajo. Dvorana je bila do kraja razprodana, kar je lep dokaz, kako naše občinstvo ljubi simfonično umetnost. Dirigent in sOKst sta prejela lepe šopke ob velikem navdušenju in odobravanju poslušalcev. Marijan Upoviek. v dneh 10. in 12. t. m. v državnem gledališču v Zagrebu gostovala dunajska državna opera s »Figarovo svatbo«. Otvoritev nove župnije v Zagrebu. Z razvojem Zagreba je nastala tudi potreba novih župnij. Svečana otvoritev nove zagrebške župnije, ki je poverjena frančiškanom in živi na njenem področju okoli 15.000 ljudi, bo na praznik 8. t. m. O tvoril Jo bo nadškof dr. Alojzij Stepinac, ki bo ob tej priliki imel tudi slovesen cerkven nagovor. SPOR T Odmev s turnirja pri Hermesu V II. kategoriji table-tenistov je zmagal neorganizirani Poženel, .dpigdfrlasirani iz glavnega turnirja Kakor smo že pisaliT je imel tableteniški turnir za prvenstvo Ljubljane v režiji športne sekcije Hermesa tako številno udeležbo, da prireditelji kljub odlični organizaciji in živahnem poteku tekmovalnega sporeda v nedeljo le niso mogli spraviti pod streho vsega obsežnega repertoarja in je bil del turnirja odigran šele v popoldanskih urah minulega ponedeljka. Ne odigrane so ostale partije, ki so bile odločilne za vrstni red najboljših v tako Imenovani n. kategoriji moških udeležencev. V tem zaključnem delu se je še enkrat izkazal neorganizirani Poženel, ki je brez posebnih težav — z eno samo izgubljeno igro — odpravljal nasprotnlKa za nasprotnikom in si zasluženo priboril najboljše mesto. Kot zmagovalec tega dela turnirja je Poženel prejel najlepše darilo, tako da je med udeleženci tekmovanja — po drugem darilu v glavnem turnirju — gotovo najbolj vesel lepih spominov na to prireditev. Izmed podrobnih izidov drugega dneva turnirja navajamo naslednje podrobne izide: m. kolo: Tršinar-Rus 2:0, Florijanc-Bri-celj I 2:0, Moran-Novak 2:0, Grtinfeld-Cobal 2:0, šubert-Padovan 2:0, Poženel-Dobravc w. o., Tušar-Bajec 2:0 ln Gabrov-šek-Pogačar 2:0. IV. kolo: Tršlnar-Florijanc 2:0, Moran-Griinfeld 2:0, Poženel-Subert w. o., Gabrov-šek-Tušar 2:0. Polfinale: Tršinar-Moran 2:1, Poženel-Gabrovšek 2:1. Finale: Poženel-Tršinar 2:0. Prireditelji so se potrudili ln so razvrstili glavne igralce s tega turnirja tudi v naslednjo razpredelnico: Pregled uspehov prvih 16 igralcev na Hermesovem table-teniškem turnirju: 1. Bradeško Stane (Korotan), 2. Poženel neorganiziran, 3. Bogataj, 4. Strojnik R., 5. Milano^ič (vsi trije Hermes) 6. Gabrov-šek, 7. Strojnik m (oba Korotan) 8. Re-cek, Mladika, 9. Moran, neorganiziran, 10. Strojnik A., Korotan, 11. Šubert, 12. Gregorčič, 13. Ulčar (vsi trije Hermes), 14. Menda I, Korotan, 15. Meden, 16. Tršinar, (oba Mladika). vala v znanem severnodtalijanskem kopališču Monteccutiniju, ki ima poletno operno sezono, v kateri sodelujejo vedno kaki gla- Ta vrstni red nikakor ni lestvica za ja-kost ljubljanskih Igralcev, temveč samo sestava jakosti in uspehov zadnjih 16 igralcev po rezultatih doseženih na tem turnirju. Ksenija Vidalijeva v „La Boheme" Na letošnj€$m opernem sporedu Je ponovitev »La Boh6me«. Za abonente, ki ao imeli lani to opero z Manoševsktm v tenorski partiji, bo letošnja predstava prinesla dobrološlo spremembo v zasedbi: mladega tenorista Ldpuščka, ki se je ob koncu lanske sezone kot začetnik v tej partiji prav dobro obnesel, in ki je od takrat glasovno opazno napredoval. -Naša lanska Mlml, Vidalijeva, Je bila med letošnjimi počitnicami vabljena, da poje avdicijo, na podlagi katere Je gosto- Y. Nikkanen je šel Spet je eden velikih finskih športnikov dal slovo atletskemu športu. Svetovno znani metalec kopja Yrj6 Nikkanen je izjavil. da ne bo več startni. Do tega sklepa po ga privedli važni družinski razlogi. Svetovni rekorder Nikkanen je star šele 28 Na poti do svetovne elave v športu je moral Nikkanen prebresti marsikatero zapreko. Tudi on je rasel v senci še bolj znanega finskega metalca Matti Jarvinena, ki je bil prav tako njegov učitelj kakor Mik-kola, ki je padel na fronti v borbi proti Sovjetom. Nikkanena so v splošnem smatrali za največjo nado finskih metalcev in celo sam Jarvinen mu je v bližnji bodočnosti prerokoval mete preko 80 m. Mož nI nikoli dosegel te daljine. Zadnji dve vojni sta zavrli njegovo kariero in zdaj je šel za zmerom. Ce bi bila 1. 1940 olimpiada v Helsinkih, bi bil bržkone on dobil zlato kolajno v svoji disciplini. Nikkanen je bil izredno, nadarjen za svojo stroko. Imel je Izredno močan poteg z roko in kopje je zletelo iz njegovih rok kakor ustreljeno iz puSke. V Jarvinenovi šoli se je naučil še tehnike svojega velikega mojstra in je tako gotovo izpolnjeval vse pogoje za zasedbo mesta naslednika po svojem učitelju. Svoje največje športne zmage Nikkanen nI doživel takrat, ko je postavljal nov svetovni rekord, temveč na evropskem prvenstvu v Parizu. Tamkaj je bil sredi metal-ske elite vse evropske celine. Nemec St6ck je bil takrat tamkaj, dalje dva močna Estonca Sule in Issak, dalje Madžar Var-szcghy in seveda tudi Matti Jarvinen. Na koncu se je iz te točke razvil ogorčen dvoboj, ker so tudi ostali-udeleženci prekoračili 70metrsko mejo. Iz te dramatične borbe je slednjič izšel kot zmagovalec Jarvinen, Nikkanen pa je zasedel sigurno drugo mesto. Na ta dan šele je postal mladi finBki metalec popularen. Razvajeno pariško športno občinstvo je pozabilo vse svoje ljubljence med skakalci in je samo strmelo na veliko črno tablo, kjer so se kazale, v belih in rumenih črkah, posamezne daljine tega krasnega dvoboja, dokler niso obstale s 76.87 tri Jarvinenu. Kljub tej zmagi pa je bil junak dneva drugoplasirani Nikkanen. Z Nikkanenom je finski šport izgubil mnogo. Metalec je imel pred seboj še nekaj najboljših let ln so ga -splošno smatrali za enega glavnih stebrov povojnega športnega naroda Fincev. Vrzeli, ki bo nastala po njem, skoraj ne bo mogoče izpopolniti. Gotovo zaenkrat v tej disciplini Fincem ni treba skrbeti za boljšega človeka kakor je jarvinen toda Matti je že močno prekoračil 30. leto (34) in je brez dvoma v športu že dal največ, kar je mogel. Ostal bo finskim športnikom za učitelja ln tako je obljubil ostati pri svojih atletih in tovariših tudi Nikkanen. uspelo posebno v zadnjem dejanju, da je dala življenje ^liminemu liku. . Z nežno sladkostjo njenega petja je zapustila občinstvu najboljši vtis.« > Zasedba ostalih glavnih in stranskih partij je ista kot lani — tista, ki je neoddjivo vabila občinstvo k užitku te muzikalno ln igralsko tako človeško zajete opere. »oviti pevci. Tako je Imela Vidalijeva kot partnerja Rudolfa slovečega Malipiera, ki nastopa r milanski Scali ln rimskem Teatru Reale. Ust »H Telegrafo« ol 3. sept t L piše o njenem nastopu: »Mlml je bdla Ksenija Vidalijeva, katera nam je bila doslej malo znana. Pela je sproščeno in • sigurnostjo in pokazala svojo pevsko sposobnost in gracijo lepe vrednosti.« LArt »La Naaionale« pravi: »Kseniji Vidalijevi je VaJte razvedrilo na) bo »Dobra knjiga14 Iz rimskih listov »I eantl di Lublana« V »Meridiano di Roma« z dne 29. novembra so izšli pod zaglavjem »I canti di Lubiana« trije soneti slovenskega pesnika Janka Samca. Pesmi niso prevod, marveč izvirna stvaritev in kažejo, da pesnik odlično obvladuje italijanski poetični jezik. Ni mnogo primerov, da bi slovenski pesniki pisali stihe v drugih jezikih. Najpomembnejši je pač Prešernov z izvirnimi pesmimi v nemščini. V prevajanju se Jih je poizkusilo več; največje kvalitete je dosegla Lili Novy s svojimi prevodi Prešerna. V francoščino Je prevajal slovenske pesnike dr. A. Debeljak, ki je tudi spisal nekaj izvirnih francoskih sonetov; eden Je bil objavljen v zbirki »Počmes frangais de po-etes čtrangers. Janko Samec je spisal lani ▼ italijanskem jeziku celo zbirko pesmi, večidel sonetov In iz nje so posneti trije primeri njegove italijanske lirike, ki jih je priobčil ugledni rimski književno-umet-nostnl tednik. V prvem sonetu z naslovom »L'lndomani« sklepa pesnik: So che pel popoli un mondo nuovo si formerš, di pane e di giustizla, e gi&' per questo grande gioia provo. Anche U popol mio in letizia ■i rifarš. la vita e 11 proprio covo eol mondo lntero in vera amlclzia! V drugem sonetu (Ad un sol da to) opisuje vojaka iz lepe Romagne. ko ga srečuje na naših ulicah ln ki je »anche flgUo dl Kronika * Smrt viteza železnega križa. Nemški listi poročajo, dia se stotnik Markus Moss-dorf, poveljnik krdela bojnih letal, ni vrnil s poleta nad sovražnika. * Nov odlikovan** s hrastovim listom. Hitler je 4. decembra odlikoval nadporoč-rika Eckeharda Kylling-Schmidta, poveljnika čete v grenadrskem polku, s hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križa in mu obenem poslal brzojavko. Nadporočnik Kylling-Schmidt je 150. vojak nemške vojske, odlikovan s hrastovim listam. * Goethejevo bivanje v Rimu v filmu. Neka italijanska filmska družba filma kulturen film, v katerem bo priksizano Goethejevo bivanje v Rimu. Najlepši rimski spomeniki in življenje na cestah: italijanske prestolnice bodo tako predstavljeni, kakršni so bili za časa Goethejevega bivanja v večnem mestu. * Nov župan v Bukarešti. Notranji minister general Popescu je uvedel v svojo dolžnost novoimenovanega župana v Bukarešti generala Rascanuja. * poslušanje tujih radijskih postaj na Slovaškem prepovedano. Ministrski svet je sklenil prepovedati poslušanje inozemskih rad;jskih postaj z izjemo oddajnih postaj osi. Doslej poslušanja sovražnih radijskih oddaj na Slovaškem z zakonom ni bilo prepovedano. » Francoski književnik Marcel Sauvage ustreljen. Iz Parija poročajo, da je bil znani francoski časnikar in književnik Marcel Sauvage na povelje zavezniških obiastev v Alžiru ustreljen. Očitali so mu, da je pristaš politike maršala Petama in kot tak nasprotnik ameriške invazije. Iz Maroka je prispela vest, da so z isto utemeljitvijo ustrelili še 9 drugih francoskih časnikarjev. Pariški listi zahtevajo za povračilo aretacijo v Franciji živečih Angležev, Američanov, Židov in pristašev generala De Gaulea. » Dražba umetnin na Dunaju. Od 8. do 10. t. m. je v dunajskem Dorotheu 480. avkcija umetnin. Naprodaj so razna olja, akvareli, skulpture, preproge itd. Med drugim bo na dražbi tudi umetniška zapuščina septembra letos v 83. letu starosti umrlega grafika Ludvika Mihaleka. Prof. Mihalek je bil do leta 1920. učitelj na grafičnem zavodu na Dunaju. * povest »Na novinah«, ki jo je letos za Vodnikovo družbo napisal pisatelj Janko Kač, je resno, vredno in značilno slovstveno delo avtorja — opevalca krajevnih lepot in upodabljalca človeških usod naše Savinjske doline. Povest do brez dvoma dosegla znaten uspeh in se čitateljem še bolj priljubila kakor dosedanja Kačeva dela. Zagotovite si takoj letošnje Vodnikove knjige! * 400 let stara lipa operirana. V Goslar-ju so slovito »stolno lipo«, ki je stara preko 400 let in se ji je poznal zob časa, ne- , davno pomladili in operirali. Veje, ki so preperele, so odžagali, veliko raizpoko v deblu pa' zalili z betonom. Upajo, da bo po tem vrtnarskem posegu lipa še dolgo vztrajala in dajala senco goslarskim meščanom. * Knjige Vodnikove družbe stanejo letos 16 lir, odpravnina 1 ali 2 liri. Naročite se pravočasno na letošnji knjižni dar te naše priljubljene ljudske književne miaitice. Naj ne bo Slovenca, ki bi se letos ne uvrstil v krog Vodnikovcev in za skromno članarino prejel dve izbrani, izvirni 'slovenski publikaciji! * Starka je zgorela. Da bi se ogrela, je 801etna Ivana Auerjeva iz Brež sedla tik zraven zakurjene peči. Najbrže je potem iz peči padel kos žerjavice na njeno obleko, da se je vnela. V tem trenutku je sosela slučajno pogledala v sobo in opazila nesrečo. Hitro je pogasila ogenj, toda starka je bila že tako hudo opečena, da je neka j ur potem v bolnišnici umrla. * Huda škoda po potresu v Anatoliji. Po poroč:lih, ki so šele sedaj prispela iz notranje Anatolije, jo bilo pri potresnih sunkih v noči med 2. in 3. decembrom večje število ljudi ubitih in nad 500 hiš razdejanih ali poškodovanih. Natančnejši podatki o številu mrtvih še niso znani. * Smrt — posledica pivskega obračunavanja. V Thondorfu pri Gradcu se je v gostilni začel med pivci prepir zaradi plačila. Gostje so še potem na cesti poravnavali račun. Ker so bile besede premalo učinkovite, je Franc Laschitz zgrabil za kol in z njim udaril Franca Mattauscha s tolikšno silo po glavi, da se mu je vlila v možgane kri in je zaradi tega umrl. Pri preiskavi se je pokazalo, da Mattausch sploh ni bil v lokalu in da se tudi prepira na cesti ni udeleževal. Fr. Laschitz je bil zaradi težke telesie poškodbe kaznovan s tremi leta zapora. IZ LJUBLJANE n— Vremena smo lahko veseli. Kakor je bila zgodnja jesen po večini brez dežja, tako je tuli pozna prijetno suha. Menda je vsega skupaj samo enkrat dež malo izdatneje namočil zemljo in še to ponoči. Dnevi pa so po pretežni večini zjutraj megleni, potem pa za nekaj ur posije sonce, tako da je v zavetnejših legah še vedno prijeten sprehod. Izredno lepo vreme smo imeli na praznik. Zjutraj je živo srebro kazalo —3° C, potem pa se je ozračje tako ogrelo da smo čez dan zabeležili najvišjo temperaturo 8.2° C. Ni čuda torej, če so skoraj vsi meščani pohiteli na daljše ali krajše sprehode, da so se naužili zlravega, svežega zraka in da so se opajali nad pre-lestnimi pogledi na naše gore. čez noč, ki je bila jasna, je toplota spet padla in v sredo zjutraj je termometer kazal —3.4° C. Sonce je že zgodaj zjutraj posijalo in če sklepamo lahko po visokem stanju barometra, se nam še za naprej obetajo sončni suhi dnevi. u— Rekvijem za pok. g. Karola Krušiča, zvon. mojstra, bo v četrtek 10. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda. u— Glasbena akademija. Na prvem javnem nastopu, ki se bo vršil v petek 11. t. m. v veliki filharmonični dvorani, bodo izvajali gojenci zavoda poleg pevskih in klavirskih skladb tudi Adagiio in fugo J. S. Bacha za soloviolino in Beethovnovo Sonato za violončelo op 5. Sporedi se prodajajo v knjigarni Glasbene Matice (po 3 Ure in po 1 liiro). u— Dramatsko-igralski tečaj. Interesent je (inje), ki so prišli po informacije, naj se, v važni stvari zglase še ta teden. Ostale opozarjamo, da z igralsko šolo pričnemo 15. t. m. Pouk popoln (izgovarjava, šminkanje, recitacija, deklamacije, dramatika, režija, scenografija, jeziki itd.). Revnejši popust. Prijavljanje dnevno Mestni trg 17/1. u— Tečaj za mizarsko strokovno risanje za mojstre in pomočnike, kakor ga je dose_ daj prirejala vsako leto Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, se prične letos v nedeljo dne 13. decembra 1943 ob 9 in se bo vršil ob nedeljah in 'praznikih od 9. do 12. ure do konca junija 1943 1 Nova mladinska knjiga i | Svatba a IŠKE MIKI Pravkar je izšla v založbi Narodne tiskarne ljubka otroška povest znanega bolgarskega pisatelja Nikolaja Fola' »Svatba miške Miki« s Pirnatovimi ilustracijami. Zgodba o prelepi___ campagna«. Tretji sonet je posvečen Rimu. V njem vzklika: Amor eterno, senza alcun raneore per tutto il mondo, che la propria prole ha pur creato solo per l'amore! »Terra crucca« Rimska revija »Primato* je priobčila v številki z dne 1. decembra zapisek, ki v njem ugotavlja zanimivi odmev naše besede »kruh« v italijanskem vojaškem žargonu. Vittorio Gorresio je namreč pisal nedavno v nekem svojem dopisu: »Ker južni Slovani imenujejo naš il pane kruh, so italijanski vojaki krstili to deželo (ki so jo prej imenovali Balcania) »la terra crucca«. Crucchi so možje, crucche žene, crucehi uporniki, vse je crucco«. Gorresio. je dostavil, da so »vojaki z modrostjo, ki bi jo mogli zavidati etnografi in politiki, iznašli ime, primerno za deželo, ki ni več Jugoslavija, ni vsa Dalmacija in se ne more imenovati Balcania, ker je le-ta mnogo širši pojem; s tem imenom so klasificirali ljudi, ki se vzlic različnim nasprotjem in ostrim sporom združujejo okrog kruha, ter ga vsi imenujejo enako: kruh«. — »Pri-mato« dostavlja, da novi izraz »terra crucca« spominja na mnogo starejši izraz »terra cabibba«, kakor so imenovali afriško zemljo in sploh vsaka negostoljubna tla z njihovim trdim življenjem. ZAPISKI »Prigode nagajivega Bobija« Kot 3» knjiga zbirke »Polica za male?, ki jo izdaja Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, je izšla slikovni ca »Prigode nagajivega Bobija«. Smešna figura prebri-sano-prismojene in neodgovorne opice, ki ucanja tolike nespodobnosti in burkaste neumnosti, je junakinja nekakega zgoščenega humorističnega »remana« za najmlajše kitajski kraljični in o pogum-nem kraljeviču Omarja, ki je bil ubil srno gozdne vile in se je zato moral kruto pokoriti, je tako zanimivo in prisrčno napisana, da jo bodo naši otroci brali t največjim užitkom. Kraljevič Omar mora ubiti strašnega zmaja, da bo rešen svojega prekletstva. Njegova nso-g da, ki je usoda miške Miki, G njegovi boji in uspehi, spletke ^ in dogodivščine na kitajskem dvoru pred tisoč in tisoč leti — fc to je že cel roman v obliki 5 pravljice. Okusno opremljena U3 v polplatno vezana knjiga je 6 zelo poceni in stane samo | 10 lir > p bralce. Je to po svoje napet pustolovski »roman«, v katerem ni malo podob, ki bi lahko dale snov za celo povest. Zgodbe so pripovedovane s sliko m z besedo in obe se izpopolnjujeta, saj so preprosto in nazorno izvedene ilustracije res prave »osvetlitve« najpomembnejšega prizora v posameznih členih. 108 slik prikazuje Bobija od njegove cirkuške obleke in ubega iz sužnosti preko vseh pisanih pustolovstev tja do idilične vrnitve na domača t3a pod afriškimi palmami. Pisec pravljice in ilustrator sta našla v tem okvirno dovolj prostora, da sta razmahnila svojo domišljijo in pripravila strmeči deci prijetni književni posladek. Kakor pri prvi in drugi knjigi zbirke »Polica za male«, je tudi pri tej dana možnost, da stremljivejši deček ali deklica preizkusi svoj okus in oblikovno spretnost z barvanjem" slik. Starši bodo tako pobarvano knjigo shranili kot lep mladostni spomin za doraslo dobo, ko se vsak razveseli takih »dokumentov« svoje zgodnje mladosti. — »Kralj Debeluh m sinko Debelinko« in »Prigode nagajivega Bobija« sta dve enako opremljeni knjižici, ki sta se pojavili skoraj sočasno na predbožičnem knjižnem trgu. vObe sta vredni zanimanja in pozornosti naše mladine. Japonsko gledališče V najnovejšem zvezku ženevske revije »Le Mois Suisse« opisuje Jules Sauerwein svoje vtise iz Japonske nekaj let pred sedanjo vojno in se mimogrede dotika tudi gledališča. Posnemamo nekatere zanimiva«*'.. V Tokiju lahko prisostvujete predstavi kake Shakespearove igre, ki je zelo dobro prevedena, ali pa poslušate odlično izvedbo katere Beethovnove simfonije. Lahko pa prebijete tudi 7 do 8 ur v gledališču Kja-buk'ca in vidite serijo japonskih pred9tav. Vse vloge igrajo moški in njih t6me nikakor niso posebno različne. Po navadi gre, ▼ Tehniški srednji ioft ▼ UbHM. Vhod Gorupova ulica št 12 preko dvori«*, levo pritličje, učna dvorana fit. 3. Prijave m sprejemajo v navedem učni dvorani. u— Odpiranje hi zapiranje trgovskih obratovalnic. Združenje trgovcev LfriMjan-ake pokrajine opozarja članstvp, da m strogo drži olpiralnega m zapiralnega časa trgovskih obratovalnic, da se • izogne rfro-gim kazenskim posledicam. Naredbe. o odpiranju in zapiranju trgovskih obratovalnic je bila objavljena v Trgovskem Matu St 74 z dne 18. K. t L u—• O zimski oskrbi kuncev daje potrebna navodila Alfonz Inkret v glasilu naših malih gospo 1 ar je v. Dobro je treba preuda-ritij koliko živali bo mogoče ohraniti preko zime. Odbrati je treba le najlepše plemenske živali, ostale pa polagoma izročamo kuhinji. S tem se prehrana živali znatno olajša. Kuncem, namenjenim za zakolj, pokladamo še posebej kuhani krompir, pomešan z močnimi krmili, da se zrede. Plemenske živali krmimo v tem času le zjutraj in zvečer. Zjutraj jim damo korenja, pese in podobnega, zvečer pa bolj seno, žito in podobno. Pokladamo samo toliko, kolikor sproti pojedo. Ako krma navzlic vsej pozornosti zmrzne, jo moramo takoj odstraniti. Na vsak drugi dan poklaiamo plemenskim živalim za jutranji obrok mehko toplo krmo. Paziti pa je treba, da se plemenske živali preveč ne odebele. Preko zime ne pripuščamo. Živali naj počivajo, da bodo spomladi spočite dale zdrav in čvrst rod. u— Šolske konference so minule. Starši, ki hočejo, da se bodo nj'h otroci — gimnazijci, trgovska žola in akademija. ljudska šola — stalno učili pod nadzorstvom v teplih prostorih (razlaga, izpraševanje, poprava nalog itd.), naj jih vpišejo v Ko-repetitorij, Mestni trg 17/L Važno tudi za dijake, ki se vozijo in privatiste. u— Italijanščina, nemščina, francoščina in angleščina. Kdor se hoče v kratkem času naučiti enega ali več navedenih jezikov, naj se vpiše v naše nove tečaje, ki se začno ta teden. Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14—16. Korepetitorij, Mestni trg 17/1. u— Podporno društvo za gluhonemo mladino se kar najiskreneje zahvaljuje tvrdkama Dragotin Hribar, tovarna pletenin in J. šumi, tovarna bonbonov, za izdatno Miklavževo obdarovanje v blagu, neimenovanemu dobrotniku iz Ljubljan-2 pa za plemenit dar v zne ku 500 lir, namenjenih za bož'čnico gluhonemim sirotam. Naj bi se tako odzvala še druga dobra srca in pomagla blažiti to najbolj skrito revščino! u— Od danes naprej so v predprodaj! v knjigarni Glasbene Matice vstopnice za ponovitev III. simfoničnega koncerta, ki bo v ponedeljek, dne 14. t. m. v veliki unionski dvorani. Spored bo naslednji: 1. Rossini: Predigra k operi »Tankred«; 2. Grieg: Koncert za klavir in orkester, solist piani-t prof. Anton Trost; 3. Lajovic: Andante za veliki orkester; 4. Dvofak: Divja žena. Simfonična pesnitev; 5. Dvofak: Dva slovanska plesa. Občinstvo prosimo, da kupi čimpreje vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Nakaznice za petrolej za razsvetljavo bo mestni preskrbovalni urad spet začel deliti v četrtek 10. t. m. v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu štev. 10,' toda delil jih bo samo med popoldanskimi uradnimi urami. Stranke, ki so novembra meseca že dobile te nakaznice, naj predlože samo nabavno knjižico za meso. Drugi upravičenci, ki meseca novembra morebiti še niso dobili nakaznice za petrolej za razsvetljavo, pa dobe nakaznico samo, če poleg nabavne knjižice za meso predlože še izjavo, da v svojem stanovanju nimajo električne razsvetljave. To izjavo mora podpisati hišni gospodar. Upravičence opozarjamo, naj pri nakazovanju ne delajo navala, ker je petroleja' dovolj v zalegi in ga bodo, kakor prejšnji roeeec, dobili vsi upravičenci. u— O uporabi topfnamburja smo zadnjič posneli po »Malem gospodarju« nasvete, kako je treba ta pridelek uporabljati za krmo. Naj še povzamemo, kako se pripravlja topinambur za človeško hrano. Očistiti je treba gomolje nežne kožice, bodisi da jo odrgnemo ali obrežemo. Zrežemo ga kot krompir, če ga kuhamo v kosih. Pristavimo ga v kožici-, v katero nalljemo za dva prsta vode, po okusu in zmogljivosti olja ali masti, povrhu potrosimo malo česna in petršilja, pa nekaj drobtinic. Gomolje polagoma dušimo, da kosci deloma razpadejo v omako. Po okusu malo oki3a-mo z Emonovim sokom ali pa dodamo paradižnikove mezge. Ker je jed pikantna, jo uživamo kot dodatek h krompirju v oblicah, k polenti, cmokom ali kruhu. To je / * - .»„. . - r - ? ' M ,' • ■ ■>' "t :' "L, .. ■ ■" - " -nudbe Prisojna 5. 'dvorišče. 17224-7 Motor dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Najraje BMW 250«, 17207-10 Kupim stanovanje v hiši v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. pod »Novo zidana«. 17214-21a črno moško suknjo za srednjo postavo, prodam. BIerweisova 37a, IV. 17225-13 Sobo odda Opremljeno sobo oddam na Mirju. Naslov v vseh posl. Jutra. 17217-23 Stavbna parcela » izmen ca. 1200 kv. m naprodai ob Tržaški cesti, * minut od tramvaiske postaje. Poizvedbe pri dr. Vrtačniku, Trdinova 7. 16959-20 hformacije Prevažanje prtljage St. Vid meja m obratno. izvršuje postrešček št. 25, stojišče. Kavarna Emona. 17213-31 S Gospodje, pozor! Klobučarna »Pajk« Vam strokovno osnaži, preob-lika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov Se priporoča Rudolf Patk Sv. Petra c. št. 38. Miklošičeva a 12. Nasproti hotela Union. J-158-M-30 Krzno! Damski in otroški plašči krzno za obšive m tepe. mufi. ovratniki itd. pri L. R o t, krznarstvo. — Ljubljana. Mestni trR S J-188 M 3C Elektromotor 5.3 Ks. zamenjam za seno, otavo ali deteeljo. Ponudbe poslati na ogl. odd Jutra pod »Elektromotor«. 17208-29 Pisalni stroj rabljen, brezhiben in računski stroj ročni, ugodno prodamo. Naslov v vseh posl. Jutra 17211-29 Pisalni stroj »Torpedo« v kovčeku, popolnoma nov, predvojni material, ugodno naprodaj. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledal:ška ul. št. 12 17233 2» MFFHIFI Harmonike vseh vrst, nove in rabljene, ugodno kupite ali prod as te ali zamenjate pri tvrdki »Promet« nasproti Kr ižanske cerkve., 17231-2« Gosli stare, dobro ohranjene, prodam. Vrhovčeva uL 9. I..' levo 17210-2« Sobe išče Opremljeno sobo lepo, iMe m takoj ali s 15. dec. mlad nkonski par. S souporabo kuhinje ali plina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakonski par«. 17229 23a Zakonski par ižče opremljeno sobo e souporabo kuhinje. Ponudbe pod »Ne daleč« na ogl. odd. Jutra. 17215-23a Uazno V italijanščino prevaja prothje. dopise trgovske Ui tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. oktobra 18 J-170-M-37 Vloge In prošnje V IttUjlflKlOi "■V e te tk vae Informacije oe oaeboe naloge »SERVIS BIRO«. Ljubljana. Sv ~ tn c. 29- Student Je ingubil nai vno pero (Miklavževo darilo) od Petrarkove ulice do Ui. 3. maja. PoSten najditelj se naproša, naj ga odda v ogl. odd. Jutra. 17230-28 Izgubila sem prstan z graviran*m imenom Ciril v bližini čekovnega urada. Najditelja naprošam, da ga vr-I-I89-M-57 ae na ogl. odd. Jutra. Zahvala Globoko ganjena po prisrčnosti ln ljubezni, ki so jo mnogi izkazali ob bridki Izgubi mojega dobrega, nepozabnega brata, gospoda • Alfonza Paulina * profesorja v pokoju v se prav iz srca zahvaljujem vsem za Številne Izraze Iskrenega sočutja meni ln za ganljive dokaze spoštovanja blago pokojnemu. Posebno se zahvaljujem g. dr. Brileju, zastopniku g. Zupana, gg. zastopnikom Akademije znanosti ln umetnosti z g. predsednikom dr. Milanom Vidmarjem, g. rektorju fir. Milku Kosu ln gg. zastopnikom univerze in Muzejskega društva, g. dr. univ. prof. dr. Aiiju Koširju ln gg. zastopnikom Prirodoslovnega društva, g. profesorju dr. Novaku ln gg. zastopnikom Profesorskega društva, prav posebno pa gg. dr. Milanu Vidmarju, dr. Aliju Koširju ln dr. Novaku za ganljive poslovilne govore ln g. p. Kopatlnu za versko tolažbo. Zahvaljujem se vsem darovalcefn lepega cvetja, slednjič vsem tovarišem, bivšim učencem, prijateljem ln znancem, ki so ga v tako častnem Številu spremili na njegovi zadnji poti. . Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 10. t. m. ob 8. url v cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 9. decembra 1942. HEDVIGA MARTINAK, vdova sodnega svetnika O čudežu ^ Osram žarnice Dal prodieio della Lampada Osram II |tUme««o • doppis apirele deli« OSRAM-O * tr*. (tlelo con le loileranz« di mm. 5/10.000. precUiona malto »tavata * in n«»swn altro ca m po richiasta l'infuori deli' mdustria ottica per la fabferlcazioae di lenri di attiuima qualitA Tele asatta tevorizion« garantisee I« perfatta »con*-m k* di funzfonamento dali« lampade OSRAM. P»rcl6 si ottiene con I« LAMPADE OMAM P motta Ive« e poco cotuumo Dvojna vijačnica OSRAM-D žarnice se izdeluje v debelini 5/10.000 mm. preciznost, ki se zahteva le le v optični industriji pri izdelovanju visokokvalitetnih leč. Ta točna obdelava je porok za ekonomičnost OSRAM šarnic. Zato dosežemo z O S R AM-D ŽARNICO mnogo svetlobe in majhno porabo C 4 KRASEN LOKAL v sredini mesta, velik, najlepša točka, vogal dveh velikih živahnih ulic, 4 velike izložbe, stranski prostori — SE ODDA V NAJEM. — Resni Interesenti naj se javijo: RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12. // Isoešm* offtoševank le v Jutru ojLUjmuuLUJUuumumuuLum e se niso D. R a v l i e n Povesti. 128 strani, 13X19- Cena: broširano lir 5.-, v platno vezano lir 8.-. Knjiga obsega petnajst krajših povesti in črtic pisatelja, ki je pokazal že z daljšimi povesti, da ume spretno m živahno zapletati in razpletati pripovedno snov. Marsikaj je Ravljen zajel iz življenja zagrebških slovenskih študentov, posebno rad pa se giblje na kmetih, kjer odkriva zanimive človeške tipe in mikavne zapletljaje vsakdanjega življenja. Vsak čitatelj bo z užitkom pre-čital te pisane in mikavno prlpovedovalne zgodbe. K i a b u n d r Rcnian carja — Ri-neaa dentsna Poslovenil B. Riiitcršlč. lili sirarn, 13X1»- Cena:' broširano tir 5.-, v* platno vezano lit 8.-.;, Pisatelj je v svojih dveh kratkih, v zgoščenem in po svoje učinkovitem slogu 'spisanih romanih posegel v temne strani stai cj.še in novejše ruske zgodovine. Samo spretni pripovedovalec, kakoi je Klabund. je mogel ua nekaj čez 70 straneh orisati s plamtečimi podobami dobo carja Petra Velikega in njegovo usodo, in še -na manj straneh skrivnostno, demonično osebnost Rasputina. tega fanatičnega ln mističnega mužika na dvoru zadnjega ruskega carja. Nevsakdanje zanimivo čtivo! A 1 o i z Gradnik: ZLATE LESTVE Pesmi. 112 strani, 13X18. Cena: v polusr.ju lir 80.-, v usnju lir 40.-. V tej knjigi so zbrane najnovejše poezije enega najpomembnejših slovenskih pesnikov. Gradniko-va lirika je pritekla iz čistega vrelca pesnikove ljubezni do človeka in do rodnih tal, lz njegovega dojemanja naravnih lepot in večnih skrivnosti življenja. Zbirka je razdeljena v pet delov. Enega '-med njimi je že navdahnila nova vojna. V skupini pesmi »Blizu zemlje« opeva pesnik rodno Medano in kraška brda. Zrela in plemenita knjiga, h kateri se vrača čitatelj vedno znova. KNJIGE SE DOBE PRI UPRAVI rJUTRA" PUCCINIJEVA ULICA 5 TER V VSEH KNJIGARNAH Rudolf Kresal: Vejica španskega bezga Novele, 296 strani, 15X21. Cena: v platno vezano lir 40.-. Pisatelj romana »študent Štefan« je zbral v lepo opremljeno knjigo svoje najboljše novele. Nekatere med njimi, zlasti »Asio«. »D«kle la Tovarniške ulice« ln posebej še vojno povest »Manj* Bule«, bi lahko smatrali za majhne romane, v katerih je Kresal zgoščeno prikazal mučen vrtinec človeških usod. Kritika je Kresalu priznala, da Ima oster pogled v skrivnosti človeške duše. Njegova pripovedna proza je namenjena tistim, ki jih zanimajo nevsakdanje usode, strte ln zbegane duše in duševno ozadje močnih socialnih nasprotij. Marija Majer jeva: RUDARSKA BALADA Iz če*čine prevedel Fr. Bradač. 116 strani, 13X1®* Cena: broširana lir 5.-, v platno vezano IIr 8.-. Ko je ta povest Izšla v izvirnem Jeziku, sta Jo občinstvo ln kritika sprejela z nenavadnim zanimanjem kot eno najboljših čeških povesti lz delavskega življenja. Majerjeva je odlična pisateljica ln Izredna poznavalka preprostih ljudi ln njihovih usod. V »Rudarski baladi« opisuje usodo če«, :h rudarjev, ki si morajo — prav kakor nafii j j. j _ v tujini služIti vsakdanji kruh ln doživljajo tu svojo ljubezen, rodbinsko srečo in nesreč^ ter mnogo bede in mnogo hrepenenja po domovimr Knjiga, ki bo čitatelja ogrela ln ga povzdignila k socialnim razgledom. P. CL Wodehonse» 44 PODJETNI SAM Humorlstičen roma« Londončani s surreyskega konca so zmerom polni zanimanja do tistega, komur se mudi, in če nosi ta neučakanec kričečo obleko in nenavadno visok klobuk, je njih navada, da ga pozdravljajo z jako neprisiljenimi izrazi. Toda Sam ni ppslušal njihovih nevljudnosti. Ne meneč se za svet okrog sebe, je nadaljeval svojo pot, preletel Brirton in Herme Hill kakor živa burja ter srečen in zadovoljen dospel do vile »Mon Repos«. Komaj pa je stopil v hišo, ga je že čakalo presenečenje. Na mizi v salonu je ležalo pisemce, naslovljeno nanj. Raztreseno ga je odprl. Napisala ga je bila ženska roka, ki je doslej ni poznal. Vsebina je bila kratka. »Gospod Shotter, Zelo hvaležna bi vam bila, če bi zabičili svojemu slugi, naj me ne ogovarja z dreves. Z odličnim spoštovanjem KAY DERRICK.« Sam je moral to kratko poslanico dvakrat pre-čitati da jo zapopadel njen smisel. Ko je pa dognal, za kaj gre mu je udaril iz vseh znojnie val sočutja s samim seboj. Kar zona ga je izpreletela od pomilovanja nad jalovostjo svojih naporov. Tako obupno si je prizadeval, da bi prišel s stanovalci Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za vile »Sv. Rafael« v dobre sosedske odnose, nesrečni Hash pa je podiral vse njegovo delo s tem, da si je z dreves na vrtu od jutra do večera brusil kljun. Ta je bila huda, od sile h uda! Ko je baš v tretje požiral strup tega pisanja, se je iz kuhinji mahoma razlegel oster, strahoten krik, kakor da bi nekdo umiral. Sam je bil tako prepaden, da niti ni utegnil pobrati klobuka, ki mu je bil ob prvem zdrzljaju padel z glave, ampak je na vrat na nos planil po stopnicah nizdel. »Halo!« ga je pozdravil Hash in' dvignil glavo iznad večernika.. »Ste že doma?« Njegova mirnost je Sama osupnila. Ce ga ušesa niso bila ukanila, se je bil v pritličju pred nekaj trenutki zgodii umor, a tu je sedel človek jeklenih živcev in čital poročila o dirkah, ne da bi trenil z očmi. »Tak kaj se godi, za Boga?« je z drhtečim glasom vzkliknil Sam. »Kako ,kaj se godi'?« je vprašal HasH, basaje si pipo. »Reči hočem, odkod ta grozni javk ...« »Oh, to je Amy,« je z brezmejnim mirnodušjem odvrnil Hash. Samu so se oči počasi napolnile z nečim, kar se je gibalo pod mizo. Ogromna pasja mrcina se je vzdignila s tal. Komaj je stala na nogah, je položila smrček na vogal mize in obstala pred njim, gledaje ga s sanjavimi očmi in nagubančenim čelom, kakor bi se skušala spomniti, kdo je. »Aha, zdaj razumem!« je vzkliknil Sam, in žarek svetlobe mu je posijal v možgane. »Torej ste ga kupili ?« »Mar bi rekli, da sem jo kupil!« »Po tem takem je psiea?« »Tako vsaj mislim;« je Hash preprosto odvrnil. »Krstil sem jo za ,Amy\ v spomin na mojo staro teto,* je nadaljeval Hash po kratkem premolku. »Podobna ji je kakor kaplja kaplji.« »Zelo mikavna ni mogla biti.« »Umrla je,« je rekel Hash. »Vsekako je zdaj stvar v najlepšem redu,« je menil Sam in prijateljsko potegnil žival za uhelj. Amv, ki se ji je ta pozornost prilegla, je skremžila gobec kakor prava ženska. »Torej mislite, Hash, da bo dobra čuvajka?« je vprašal Sam. »Mislim, da bo, a priseči ne morem.« »Nekakšen pasji ,cocktail' se mi »di,« je Sam nadaljeval, ogledujoč psico. Tedajci je zapazil na tleh nekaj belega. Ko je sklepal znanje z Amyjo, mu je bilo padlo Kayino pisemce iz roke. »Hash!« je z zamolklim glasom rekel Sam. »Aa?« »Kaj vraga jezikate z dreves, kadar sedi gospodična Derrick na vrtu?« »Saj nisem rekel nič drugega kakor ooo, prijatelj Sam... ooo, ooo,« se je uprl bivši kuhar z »Ara- minte.< »Kaj ste ji rekli?« »Ooo... ooo...«'. »In kaj hudiča vam je bilo, da ste ji šli blejat svoj prekleti ooo... ooo...« Neštete vožnje po širokem morju so bile dale Hashevim licem trpežnost in neobčutljivost tikovega lesa, toda ob Samovih besedah se je na njih vendarle pokazalo nekaj rdečih lis. »Mislil sem, da je oneg&... dekle.. .< »Kakšno dekle?« »Služkinja. Tista, ki ji je ime Klara.« »Nu, pa bodi si, da bi bila ta... kaj vam je bilo treba oookati vanjo?« Nova rahla rdečica se je razlila Hashu po licih. Našobil je usta tako sladico, da ga je Sam prestrašeno pogledal. »Nu, stvar je tako... Stvar je namreč ta, da sva se zaročila...« »Beži, beži!« »Zaročila z namenom, da se vzameva, kakopak.« »Zaročila!« »Ee... ee...« je potrdil gospod Todhunter, in zoprn smehljaj mu je v tretje zaigral na obrazu, ki ga je bila mati narava tako nemarno oblikovala. Sam je s£del. To skrajno neverjetno priznanje ga je bilo zadelo kakor strela iz jasnega neba. »Tak zaročena sta?« je ponovil, kakor da Se vedno ne verjame svojim ušesom. »Ee... e...«« je spet pritrdil Hash in se četrtič milo nasmehnil. »Jaz sem pa mislil, da vam ni bogvekaj do žensk!« je rekel Sam. »Saj mi tudi res ni... večina žensk mi je zoprna.« Draga neznanka tega vprašanja je zbodla Samo-vo radovednost. Njegova osuplost se je vidno povečala.