üpravmätvo. Ljubljana, Knafljeva o — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, öelen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski <jg 1.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana 3t. 11.842, Praga člslo 78.180. WleD St. 105.24L
Ljubljana, nedelja 18. jnnija I939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 dim Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št_ 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon ČL 65.
Rokopisi se ne vmčajo.
Moskva in Tiencin
Svet prisluškuje poročilom iz Mosi :ve, pričakujoč z napetostjo, kako bo opravil svojo nalogo posebni odposlanec angleške vlade William Strang. Rusiji se je posrečilo, da je še bolj pripomogla do veljave občutju, kako važno vlogo ima v sedanji svetovni politični krizi, zakaj s tem, da so se pogajanja prenesla v Kremelj, se je še podčrtala pomembnost ruske pozicije. Istočasno se obrača pozornost sveta na cirugo središče političnega dogajanja prvega reda, na daljni Tiencin, kjer le nastal oster konflikt med Anglijo in Japonsko. Niti v prvem niti v drugem primeru še ni prav nič razvidno, kako se bo razpletel nadaljnji razvoj. V obeh primerih pa gre dejansko za uspeh ali neuspeh v prvi vrsti angleške politike.
Še druga opasna ognjišča so, ki so te dni nekoliko manj v ospredju pozornosti, toda domala povsod se neprestano imenuje britansko ime, so prizadeti angleški interesi ali je vsaj posredno ali neposredno angažirana Anglija. Bi' lo bi narobe, ako bi hoteli pri tem zmanjševati pomembnost drugih držav, manjših in večjih, ki imajo svoje aktivne vloge v sodobnem svetovnem političnem dogajanju, toda resnica je, da je Anglija tista sila, ki je potisnjena v ospredje dogodkov. Resnica je nadalje, da je izšla sprožitev silne napetosti, ki pretresa sodobni svet, iz velikega gibanja v totalitarnih državah, iz dinamike Nemčije in Italije. Toda oni orjaški blok, ob katerega butajo valovi politične dinamike od vseh strani, je vendarle predvsem Anglija, najobsežnejša država na svetu.
Z drugimi besedami bi lahko označili ta položaj takole: Anglija, ki največ poseduje, je deležna največjih in najštevilnejših napadov. Tako se zdi, kakor da je prišla zgodovinska kriza, v kateri nai se izkaže in preizkusi, ali angleške moči še zadostujejo, da obdržijo in ohranijo vse, kar si je vztrajni in žilavi narod z otočja priboril in pridobil v toku stoletij. Nedvomno so še neštete druge napetosti in še obilo velikih in manjših vzrokov, ki so povzročili sodobne krize, toda jedro pojava je v navedenem.
V zadnjih treh, štirih letih se je izvršil v evropski in svetovni politiki ogromen preobrat. V prvi dobi po svetovni vojni, v nekako v poldrugem desetletju, se je Evropa vživela v domnevo, da je nastopila doba mednarodne demokracije, enakopravnosti ter miru in reda, po zakonih, obče veljavnih za vse, dokaj enakomerno za velike in male. Bila je to doba, ko so manjše in srednje države jako mnogo pomenile, ko se je zdelo, da je izginila razlika med velikimi in malimi v mednarodni politični areni. Dogajanje v Društvu narodov, ki je bilo kot celotna institucija in po svoji notranji funkciji naj-vernejši izraz tega stanja, je pripomoglo še bolj do veljave takemu pojmovanju.
Toda začel se je uveljavljati nov cluh, novo razpoloženje, novo stanje, bistveno različno od prve novo j ne dobe. Začela se je kazati premoč velikih držav, zlasti velikih in dobro oboroženih ter na energično uveljavljanje pripravljenih držav. Vrsta dogodkov, ki so se sprožili v teku nekaj let ob tem pojavu, je še v svežem spominu. Vzporedno s tem uveljavljanjem je naglo padala pomembnost manjših držav, ki so tako rekoč čez noč prišle v jako neprijeten ali celo opasen položaj. Doba enakopravnosti v mednarodni politiki je minila in začela se je epoha obče nesigurnosti.
Kljub vsemu pa se mora reči, da razvoj ni prišel nepričakovano, k večjemu nemara nekoliko prenaglo. Niso bili redki, ki so že zgodaj opozarjali na take možnosti. Dokler sta bili dve od največjih evropskih velikih sil, Nemčija in Rusija, ob strani, oslabljeni in neaktivni v mednarodni politiki, so se mogle male in srednje države okrog njih čutiti kar precej močne, kar je marsikje zavajalo v usodno napačne zaključke, jemalo smisel za mero in ceno. Sedaj so vse evropske in svetovne sile v polni moči in polni aktivnosti, oborožene in razpoložene, da se uveljavijo v soglasju in razmerju svojih materialnih in umstvenih sil. To je jedro sodobne mednarodne situacije, njena poglavitna oznaka in hkrati glavni vir nesreče, ki preti svetu. Znova se je pokazalo, da odločajo dejansko le velike sile, pa da so manjše države zares tako rekoč samo drobiž, ki bi z njim velesile rade poračunavale med seboj, dokler ne dozori doba odločil nega obračuna med njimi samimi. Ni se treba pri tem postavljati na moralno stališče in iskati odgovorov na vprašanje, kako je tak razvoj v skladu z idejami, ki se je zdelo, da so si že osvojile svet in si zagotovile gospostvo v njem. Dejstvo je, da je sodobna situacija taka, da je ni mogoče olepša vati z razlagami optimističnega značaja, marveč je treba gledati stvari take, kakršne so. Da je pvet slej ko prej zmožen izboljšanja in
NA JAPONSKO NASILJE BO ANGLIJA
ODGOVORILA Z ODLOČNIMI PROTIUKREPI
Položaj na Daljnem vzhodu skrajno napet — Ako Japonska do ponedeljka ne ho preklicala blokade Tiencina, bo Anglija sporazumno s Francijo in Ameriko proglasila
gospodarski bojkot Japonske
London, 17. junija, z. Izzivajoči ton To- enkrat taktike, ki pušča japonski vladi še kia tolmačijo v Londonu za odkrito grož- j možnost častnega umika. V spodnji zbor— "	" «■•—«-	- nicj je Vpragai neki konservativni posla-
nec, ali prihaja kot represalija v poštev zatvoritev pristanišč Singapore, Hongkong in Penang za japonske ladje, toda zastopnik zunanjega ministrstva je odgovoril, da je stališče Anglije odvisno od natančnejše ugotovitve japonskih namenov. Iz vprašanja pa je mogoče razvideti, kakih proti-sredstev bi se mo§la poslužiti Anglija. Trenutno v Londonu še ne mislijo, da bi hotela Japonska izzvati resnejši konflikt, ker bi si s tem nakopala ne samo odkrito sovraštvo Anglije, temveč tudi sovraštvo njenih prijateljev. Zato upajo, da bo japonska vlada še vedno dovolj močna, da zavre vpliv armade. Ker pa se blokada že izvršuje in še celo ostreje, kakor je bilo napovedano, se bo prav kmalu pokazalo, kdo je na Japonskem močnejši: vlada ali generali. Anglija je v najtesnejših stikih s Francijo in Ameriko in ako bi se te tri ve-levlasti odločile za skupno protiakcijo, ki niti ne bi morala biti vojaškega značaja, bi bilo japonskega napuha kmalu konec. Odločitev leži predvsem v Washingtonu.
njo z vojnimi zapletljaji. Kljub temu v merodajnih londonskih krogih docela hladnokrvno presojajo položaj. V ponedeljek bo imela vlada izredno sejo, na kateri bodo sprejeti sklepi glede represalij, ki jih bo izvajala Anglija z vsemi svojimi dominioni in kolonijami, če Japonska do ponedeljka ne bo ukinila blokade. Represalije bodo zlasti gospodarskega značaja. Zunanje ministrstvo je že dobilo pristanek vseh domi-nionov na predloge, ki jih je sestavila posebna komisija.
Ustavljen bo ves promet z Japonsko
London, 17. junija, br. Položaj v Tien-cinu in obče na Daljnem vzhodu povzroča odgovornim političnim krogom vedno večje skrbi. V zunanjem in trgovinskem ministrstvu pripravljajo vrsto ukrepov, s katerimi nameravajo reagirati na japonsko nasilje. V Londonu so si na jasnem, da bi sleherna akcija, ki bi jo Anglija izvajala zaradi japonske politike, nujno spremenila tudi položaj drugih sil, ki imajo na Daljnem «vzhodu svoje gospodarske interese. Po informacijah iz zanesljivih krogov se v trgovinskem ministrstvu pripravljajo odredbe, po katerih naj bi se prekinil ves angleški trgovinski promet z Japonsko. Pripravlja se tudi konferenca zastopnikov francoskega in angleškega generalnega štaba, na kateri naj bi se dogovorili o enotnem nastopu angleških in francoskih vojnih sil v obrambo skupnih interesov na Daljnem vzhodu.
Vsi elassi vlade
zbrani v Londonu
London, 17. junija, o. Ministrski predsednik Chamberlain je pozval vse člane vlade, naj ostanejo danes in jutri zaradi resnega položaja na Daljnem vzhodu, v Londonu. V javnosti razpravljajo samo o vprašanju, kakšnih represalij se bo angleška vlada poslužila proti Japoncem. Me. nijo, da se bo skupna in energična ak"ija Anglije, Francije ter Zedinjenih držav končala z uspehom ter onemogočila vsako nadaljnje izzivanje Japoncev.
Napetost narašča
Hongkong, 17. junija, o. Napetost, ki je nastala zaradi blokade v Tiencinu, se je sedaj razširila tudi na Kanton in Kulang-su. Posebno kritičen je položaj na Kulang-suju, kjer so morali zaloge riža racionalizirati. Vsa prehrana je tako omejena, da grozi zä prihodnji teden lakota. Po poslednjih poročilih iz Tiencina so Japonci ubili štiri Kitajce, ki so skušali prebiti blokado. Največja nevarnost preti mednarodni naselbini od kitajskih množic, ki jih japonske oblasti z letaki in denarjem huj-skajo proti Angležem. Te množice prirejajo demonstracije ter zahtevajo, naj si Kitajci zopet prisvoje mednarodne naselbine, češ da so bile ukradene Kitajski. Zato je angleška vojska v mednarodni naselbini neprestano v najstrožji pripravljenosti. Kljub težavnemu položaju mestne oblasti v Tiencinu niti najmanj ne kažejo, da bi bile pripravljene popustiti japonskemu pritisku.
Vojaška konferenca v Singapuru
Singapur, 17. junija. AA. Smatra se, da je konferenca, ki se je začela med poveljniki angleških vojaških sil v Indiji in poveljniki francoskih vojaških oddelkov v Indoki-ni in na Kitajskem ,ena najvažnejših konferenc te vrste ,kar jih je bilo dozdaj na Daljnem vzhodu. Pomen te konference je posebno velik zaradi položaja v Tiencinu.
Angleške vojne ladje na poti v Tiencin
Hongkong, 17. junija, o. Tri angleške vojne ladje »Lowes«, »Stoff«. »Becay« in »Medway« so na poti v Tiencin z zalogami živil. Čuje se, da bodo s silo zavrnile japonske vojne ladje, če bi jim onemogočale dostop v luko.
Še vedno možnost
za časten umik
Pariz, 17. junija, d. Kar se tiče japonske blokade Tiencina, se po mnenju pariških diplomatskih krogov poslužuje London za-
štiri japonske zahteve
Tiencin, 17. junija, o. Japonske vojaške oblasti v Tiencinu so izročile angleškemu zastopniku naslednje štiri minimalne zahteve:
1. Svoboden dostop japonske vojske in policije v angleško koncesijo. 2. Ojačenje angleškega nadzorstva nad proti japonskimi elementi. 3. LTkinitcv kitajske valute in priznanje japonskega denarja kot edinega plačilnega sredstva na Kitajskem. 4. Izročitev kitajskih zalog zlata in bankovcev v angleških in kitajskih bankah. Vrednost tega zlata se ceni na 3,750.000 funtov.
četrti dan blokade
Tiencin, 17. junija. AA. ( Havas). Danes, četrti dan blokade, v britansko kon. cesijo ni prišla nobena pošiljka blaga. Ulice so puste in prazne, trgovina popolnoma počiva. Dočim začenja v britanski koncesiji primanjkovati raznega živeža, je francoska koncesija doslej še dobro preskrbljena.
Položaj v italijanski luci
Rim, 17. junija, z. Italijanski listi zelo pozorno zasledujejo razvoj položaja na Daljnjem vzhodu in pišejo, da predstavlja akcija Japonske pričetek zloma britanskega imperija. Italijanski listi ne vidijo nobene možnosti, da bi Anglija to preprečila.. Gospodarske sankcije, s kateri, mi groza Anglija, bodo ostale enako brezuspešne, kakor so bile za časa abe-sinske vojne, gospodarski bojkot pa je dvorezen nož, ki bo škodoval predvsem Angliji in Franciji.
Manever za olajšanje položaja osovnih držav
Pariz, 17. junija, z. V pariških političnih in diplomatskih krogih so slej ko prej mnenja, da gre pri blokadi, ki jo izvajajo Japonci na Daljnem vzhodu, predvsem za manever, ki naj bi olajšal situacijo osovnih držav v Evropi. Dejstvo, da Japonska hudo pritiska na angleške in francoske koncesije, dočim zavzema napram Ameriki skrajno lojalno stališče, tolmačijo za poizkus, zanesti razdor med demokratske velesile. »Temps« naglaša, da bo ostal ta manever brez uspeha, ker bodo Anglija, Francija in Amerika v vsakem primeru postopale popolnoma solidarno. »Epoque« naglaša, da bo Japonska s svojim postopanjem le še bolj pospešila pogajanja z Rusijo in ni izključeno, da bosta Anglija in Francija pristali celo na to, da se obveznosti tega pakta razširijo tudi na Daljni vzhod.
Ogorčenje v Ameriki
New York, 17. junija, br. Tudi v Wa. shingtonu zmerom bolj resno presojajo po-lpžaj. Listi izražajo v svojih komentarjih ogorčenje spričo japonske nasilne politike. »Newyork Herald Tribune« zahteva celo prekinitev diplomatskih odnošajev z Ja. ponsko.
Kako presojajo položaj Kitajci
Cungking, 17. junija. AA. (Reuter). Vsa
pozornost kitajske javnosti in kitajske vlade je obrnjena na položaj v Tiencinu. V Cungkingu prevladuje mnenje, da raz-
voj položaja v Tiencinu jasno dokazuje, da bodo morale velesile braniti svoje interese na Daljnem vzhodu ali pa kapitulirati pred Japonci. Odločitev velesil bo imela največji vpliv na bodoči razvoj ki-tajsko-japonske vojne.
Nov incident
Tiencin, 17. junija, br. Danes popoldne se je na meji angleške koncesije pripetil nov incident. Neki Rus je poskusil po stranskih poteh pripeljati v koncesijo nekaj zelenjave in sadja. Japonci so ga baš na meji ustrelili.
Ruski protest v Tokiu
Moskva, 17. junija, br. Ruska vlada je danes poslala v Tokio poseben protest, ker je skupina belih gardistov pred dnevi ne. nadoma znova zasedla ruski konzulat v Tiencinu. Konzulat se nahaja v onem delu
mesta, ki je pod japonsko kontrolo. ★
Dve novi angleški križarki
London, 17. junija. Jutri bodo spiovili v angleških ladjedelnicah hkratu dve novi križarki. Tako bo naraslo število letos dograjenih križark že na šest. Do konca leta jih bo dograjenih še 9. Angleška vojna mornarica ima sedaj 70 velikih križark.
London, 17. junija, br. V neki tukajšnji letalski tovarni so dogradili največje angleško letalo. Opremljeno je s 4 motorji po 1000 ks. Razvijalo bo brzino po 300 km na uro. Uporabljali ga bodo za letalsko zvezo s Kanado. Letalo bo razdaljo 5200 km preletelo vsakokrat brez vmesnega pristanka.
Sodelovanje italijanske in nemške vojne mornarice
Berlin, 17. junija, br. Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice admiral Raeder odpotuje prihodnji teden v Friedrichshafen, kjer se bo sestal z italijanskim dr_ žavnim podtajnikom mornariškega ministrstva Cavagnarijem. Razgovori se bodo nanašali na sodelovanje vojnih mornaric obeh zavezniških držav.
Krožno potovanje portugalskega prezidenta po Afriki
Lisbona, 17. junija, br. Danes je prezident republike general Carmona krenil na krožno potovanje po portugalskih koloni, j ah v Afriki. Spotoma bo obiskal tudi Južno Afriko. To bo prvi obisk vrhovnega
I predstavnika portugalske republike v angleškem južnoafriškem dominionu.
Na povratku v Evropo
Angleška kraljevska dvojica se vrača v domovino
Saint J°hn, 17. junija, br. Danes dopoldne fta prispela angleški kralj Jurij in kraljica Elizabeta v Saint John. glavno mesto najstarejše kolonije Nove Fundlan-dije. Suverena sta bila sprejeta z velikimi manifestacijami ogromnih množic. Kralj se je za sprejem zahvalil s posebnim nagovorom ,ki so ga prinašale vse ameriške radijske postaje. Izrazil je svoje veselje, da je spet obiskal glavno mesto najstarejše angleške kolonije. Bil je tu že leta 1913 kot pomorski kadet.
To noč zapustita angleška suverena s parnikom »Emprasa ob Britain« Novo
Fundlandijo. Vrnila se bosta preko oceana. nazaj v Anglijo. Njun prihod v Anglijo je napovedan za četrtek.
Ottawa, 17. junija, br. Kanadski mia. predsednik Mackenzie King, ki je spremljal angleško vladarsko dvojico na potovanju po Kanadi, se je danes vrnil v Otta-wo. Novinarjem je izjavil, da nt nikoli dvomil, da bosta angleški kralj in kraljica ob priliki svojega oibiska v Kanadi deležna izrazov iskrenih simpatij, nikoli pa ni mislil, da bo njuna pot po Kanadi dosegla tak triumfalen uspeh.
Squalus — Thetis — Feniks
Francosko vojno mornarico je zadela enaka katastrofa, kakor angleško in ameriško - V Indokini se je potopila moderna podmornica „Feniks41
povratka na moralnejše tirnice, o tem ni treba dvomiti, toda v sedanjosti je realnost poglavitno.
Velike sile so danes bolj kakor v vsej povojni dobi gospodar situacije. Ob poročilih iz Moskve in iz Tiencina ter od drugod se zlasti prozorno kaže, kako odločujoča je vsa notranja struktura in usmerjenost države, njena gospodarska pozicija in svetovni nazor. Velika Britanija in z njo še marsikatera druga država so se še nedavno ženirale in celo branile ruske pomoči. Tehtale so jo kritično ter mislile na velike ideološke razlike. Sedaj tehtajo v Moskvi po istih kriterijih svoje in tuje interese. Na Daljnem vzhodu se oglaša Japonska s težnjami, da pripomore svoji ekspanziv-nosti do polne veljave, in sicer ne to-
liko na ruski kakor na britanski račun. Mogli bi analizirati še nadalje in povsod bi našli, da je danes igra postavljena z mnogo širšimi in radikalnejšimi programi nego 1. 1914., pa tudi z bolj razkritimi kartami.
Angleški kraljevski par se vrača iz Amerike domov. Ob neki priliki, v enem od govorov za časa obiska, je nekdo z uspehom primerjal današnjo složno in povsem pomirjeno Ameriko z ono, ko so se pred nekako poldrugim stoletjem še borili vse križem kolonisti med seboj in z evropskimi državami, pa primerjavo raztegnil na sodobno Evropo. Ali bo sposobna stara celina, da se dokoplje do ameriškega napredka, do pomirjenja in sloge, ali pa bodo poprej potrebne še nove krvave žrtve?.
Pariz, 17. junija, br. Vsa francoska javnost je v silnih skrbeh za moderno francosko podmornico »Feniks«, ki jo pogrešajo že nad 30 ur. Vse kaže, da je podmornico doletela enaka usoda, kakor ameriško podmornico »Squalus« in nedavno ponesrečeno angleško podmornico »Thetis«.	.ifajf Podmornica je 15. junija krenila iz svoje luke v Saigonu v francoski Indokini in križarila nedaleč od obale pri rtu Ca-mau (Kambodža), kjer se je spustila v globino, a je ni bilo več na površje. Ladjo so kmalu pogrešili in na pomoč ji je prihitelo vse francosko vzhodno-indijsko brodovje, ki je bilo deloma stacionirano v Saigonu, deloma pa je križarilo na odprtem morju blizu podmornice. Prav tako so poslali na pomoč letalstvo, da po možnosti ugotovi lego podmornice. Na kraj nesreče so od-plule tudi še druge enote francoskega kolonialnega brodovja.
Po zadnjih, uradno še ne povsem potrjenih vesteh, so že odkrili lego in položaj »Fcniksa«. Podmornica se nahaja kakih 350 km od Saigona in le 6 km oddaljena od obale rta Ca-mau. Potapljači so ugotovili, da leži približno 100 m globoko. Vse nade, da bi se dala rešiti posadka, so izgubljene. Francosko mornariško ministrstvo je že včeraj obvestilo svojce prizadetih mornarjev. Na podmornici je bilo po eni verziji 59, po dragi pa 67 mornarjev in 4 oficirji.
Vest o tragični usodi podmo-nice »Feniks« je v Franciji napravila g' obok vtis. Mornariško ministrstvo je ukrenilo vse potrebno za rešitev podmornice, dasi je vse upanje izgubljeno. Odredilo je. da krenejo na pomoč vse bližnje mornariške enote, hkrati pa je že imenovalo posebno komisijo, ki naj ugotovi vzrok nesreče.
Predsednik republike Lebrun je takoj, ko je bil obveščen o katastrofi >>Feniksa«, odpovedal svojo udeležbo na vseh prireditvah. Odpovedan je med drugim tud5 banket, ki so ga nameravali danes prit editi
na č&st maroškemu sultanu, ki je prispel v Fanz. Tudi minister za mornarico Cam-pinchi je odgodil svoje nameravano potovanje.
Podmornica »Feniks« je büa ena največjih in tudi najmodernejših francoskih podmornic. Zgrajena je bila šele leta 1930. Pripadala je francoskemu vzhodnoazijskemu trodovju v Indokini in je Imela stalno postojanko v Saigonu. Podmornica je imela 1379 ton, dolga je 92, široka pa 8.25 metrov. Na površini je vozila s hitrostjo 18, pod vodo pa 10 vozlov. Oborožena je bila s 100 mm topom, s 37 mm protiletalskim topom, s strojnico in z več cevmi za torpede.
Daladier o žalovanju naroda
Pariz, 17. junija. AA. (Havas). V zveri s katastrofo podmornice »Feniks« je pred. sednik vlade Daladier danes ob 13. v imenu vlade izjavil:
Ves narod objokuje pokojnike, ter se pobožno pridružuje žalosti družin, 71 pogumnih mož posadke, vendar vidi v njihovi žrtvi tudi zgled tistih, ki so ustvarili Francijo. Vlada pošilja poslednji pozdrav naroda štabu in posadki podmornice. Vlada je odredila, da bodo zastave mornarice, kopenske vojske, letalstva in kolonij-skih čet povsod razobešene na pol droga ▼ slavo tistih Francozov, ki so izgubili živ« ljenje v službi domovine.
Sožalje angleške admiralitete
London, 17. junija. AA. Lord Stanhope, prvi lord admiralitete, je poslal francoskemu mornariškemu ministru naslednjo brzojavko: V imenu britanske admiralitete vam izrekam najgloblje sožalje ob izgubi francoske podmornice »Feniks« in našo najglobljo simpatijo s francosko mornarico, ki je doživela izgubo, pri kateri objokujemo toliko vrlih človeških življenj.
Poostrene kazni za vohunstvo v Ameriki
Washington, 17. junija, d. Agencija United Press poroča: Rezultat preiskave v številnih primerih vohunstva v zadnjem času je prisilil vlado, da je odredila obsežne varnostne ukrepe in sklenila zvišati kazni za izdajo vojaških tajnosti. Vodstvo obrambe proti vohunstvu je bilo poverjeno načelniku zvezne kriminalne policije Edgardu HooVerju. V utemeljevanju zakonskega načrta o poostritvi kazni za vohunstvo in sabotažo, pravi ameriška vlada, da pošiljajo tuje države vedno več-
je Število vohunov v Zedinjene držav«. Ugotovljeno je, da je vse polno vohunov ne samo na Havajskih otokih, ▼ Puerto-ricu, v območju Panamskega prekopa in na obali Tihega oceana, temveč tudi v vzhodnih ameriških obrežnih državah. Veliko število vojaških letalskih nesreč in mnogoštevilni sabotažni poskusi v oborožitveni industriji dokazujejo, da je število vohunov znatno naraslo in da torej dosedanje kazni niso zadostovale za uspešno pobijanje delovanja inozemskih agentom
Glavna ovira: Daljni vzhod?
Zanimive nemške informacije o glavnem nasprotstvu
med Anglijo in Rusijo
Berlin, 17. junija. AA. Londonski dopisnik DNB je dobil na merodajnem mestu v Londonu zanimiva obvestila, ki se strinjajo z vestmi, ki jih je agencija DNB dobila z druge strani v Londonu in Moskvi. Ta obvestila pravijo:
Vprašanje garancij baltiškim državam ima samo podrejen pomen. Anglija je pripravljena, ako bi bilo to potrebno, dati garancije baltiškim državam ne samo proti njihovi volji, temveč je celo pripravljena prepustiti te države, ako bi Rusija to želela, njihovi usodi. Toda to ni glavna in odločilna zahteva Sovjetske Rusije. Ruski zastopniki zahtevajo mnogo več, to je obvezne angleške garancije za primer, da bi Sovjetska Rusija pri izvajanju svojih obveznosti prišla v spor z Japonsko. Anglija je pripravljena sprejeti v načelu rusko zahtevo, toda pod nobenim pogojem noče te svoje obveze dati pismeno. Ker Rusija zaradi tega dvomi v angleško iskrenost, je angleška vlada poslala Stran-ga. v Moskvo, da bi razgnal ruske dvome ter prepričal sovjetske zastopnike o iskrenosti angleških izjav. Toda Molotov brezpogojno zahteva jasno in nedvosmiselno pismeno obvezo Anglije o podpori na Daljnem vzhodu. — V Londonu obstoja bojazen, da bi se Anglija z objavo takšne obveznosti podala v nevarnost težkih re-perkusij v Vzhodni Aziji. S takim dokumentom bi prišla v nevzdržno odvisnost napram Sovjetski Rusiji.
Agencija DNB je dobila potrdilo za to vest v Londonu na dveh mestih, o katerih pravi, da ju je treba smatrati za točno obveščeni.
V pričakovanju
ruskega odgovora
Pariz, 17. junija, br. »Paris Midi« objavlja nocoj prvo poročilo o pogajanjih v Moskvi. List ugotavlja, da danes na Kremlju ni bilo nikakih razgovorov in da se Molotov tudi jutri ne bo sestal s Seedsom, Naggyarom in angleškim vladnim delegatom Strangom. Molotov je odpotoval na deželo, kjer namerava ostati dva dni. Jutrišnji dan je po naključju tudi v Rusiji praznik, čeprav se drugače tam nedelje ne praznujejo.
Kolikor je bilo mogoče izvedeti o dosedanjih razgovorih, pravi list, so nastale neke nove težave zaradi ruskih zahtev,
da bi se vzajemna pomoč vseh treh velesil v danem primeru uveljavila tudi na Daljnem vzhodu ter da bi se nemudoma pričeli razgovori ruskega, francoskega in angleškega generalnega štaba za takojšnjo ureditev vseh problemov, ki se nanašajo na njihovo vojaško sodelovanje v primeru kake vojne. Ruski politični krogi označujejo glede na to zadnje angleške predloge za nezadostne. Vendar je Molotov zastopnikom Anglije in Francije obljubil, da jim bo dal že v najbližjih dneh konkreten odgovor.
Informacije vodilnega angleškega lista
London, 17. 'junija, z. Po poročilih iz Moskve bo rezultat pogajanj, ki se vodijo sedaj med zastopniki Anglije, Francije in Rusije v Moskvi, objavljen prihodnje dni v posebnem komunikeju. »Times« pravijo, da ni nobenega povoda za pesimizem, četudi ni še nobenih poročil o kakem konkretnem sporazumu. Pri sedanjih razgovorih v Moskvi proučujejo vse možnosti in se bo spričo načelnega soglasja in glede na razvoj mednarodnega položaja pač prej ali slej dosegel popoln sporazum.
Nadaljevanje pogajanj bo v ponedeljek
London, 17. junija. AA. Reuter poroča iz Moskve: Pričakujejo, da se bodo franco-angleški razgovori z Molotovom nadaljevali tudi še v ponedeljek. Danes dopoldne je bila spet konferenca med Strangom, Seedsom in Naggyarom.
Veleposlanik Schulenburg poroča v Berlin
Berlin, 17. junija, d. Nemški veleposlanik v Moskvi grof Schulenburg je dospel v Berlin. Njegov prihod je po splošnem mnenju v zvezi z angleškoruskimi pogajanji, katerih razvoj zasleduje nemška diplomacija z veliko pozornostjo, čeprav nemško časopisje stalno naglaša težkoče, ki se pojavljajo pri teh pogajanjih, vendar pa v odgovornih krogih ne zanikajo možnosti, da se bo končno Angliji vendarle posrečilo vključiti Rusijo v pogodbeni sistem zapadnih velesil.
Možnost olisico
Obnova vatikanske mirovne aksije — Papeškl Rimeij pri Becku — Pomen Horthyjevega apela na papeža
London, 17. junija, d. Madžarski regent admiral Horthy je o priliki otvoritve novega madžarskega parlamenta v svojem prestolnem govoru prosil papeža, naj se zavzame za sklicanje splošne konference velesil, da bi se na njej uredila vsa sporna vprašanja, ki ogrožajo mir. Horthyjev apel je izzval v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko pozornost. Splošno prevladuje namreč prepričanje, da Horthy ni izrekel teh besed brez poprejšnjega sporazuma z Vatikanom in najbrž tudi ne brez poprejšnjega sporazuma z Italijo. Madžarska je v zelo težavnem položaju in čuti pritisk zlasti s severa. Značilno je, da je Horthy v svojem govoru naštel kot tri madžarske prijatelje Italijo, Nemčijo in Poljsko in da je imenovanje Poljske sprejela vladna večina z velikim ploskanjem, madžarski narodni socialisti pa s hladnim molkom. Prijateljstvo s Poljsko je na Madžarskem že stara tradicija in mu gre tudi velika, če ne glavna zasluga, da so Madžari tako lahko dobili vso Podkarpatsko Rusijo. Zato bi prišli sedaj v zelo neprijeten položaj, če bi se razvnela vojna med Poljsko in Nemčijo.
Enako močne nagibe in interese preprečiti to vojno imata tudi Italija in Vatikan. Zato so v londonskih krogih prepričani, da je Horthy naslovil svoj slovesni apel na papeža v sporazumu z Vatikanom in italijansko vlado. Iz tega pa sklepajo, da bo papež obnovil ali pa da je morda že obnovil svoja posredovanja pri sprtih velesilah. Vsa prizadevanja bodo uperjena najprej na omiljenje poljsko-nemške napetosti, če bi bil ta cilj dosežen, bi se mogla akcija za splošno pomirjenje nadaljevati z večjimi nadami v uspeh.
Varšava, 17. junija, o. Papežev nuncij v Varšavi je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Beckom. Poučeni poljski krogi menijo, da je izročil ob tej priliki poljski vladi načrt Vatikana za mirno rešitev gdanskega vprašanja. Razen tega je v Varšavi zbudilo pozornost, ker je nemški veleposlanik Moltke po treh mesecih včeraj prvič zopet obiskal poljsko zunanje ministrstvo, kjer se je razgovarjal z državnim tajnikom grofom Lubienskim. Ven. dar pa so na merodajnih poljskih mestih že včeraj izjavljali, da je bil ta obisk samo vljudnostnega značaja.
Nemški poslanik je snoči nenadoma odpotoval v Berlin, da poroča vladi o položaju. Pozornost je zbudilo dejstvo, da je istočasno odpotoval v Berlin tudi poljski poslanik Lipuski, ki se je dalje časa mudil v Varšavi.
Potrdilo Havasove agencije
Pariz, 17. junija. AA. Havas poroča iz Varšave: Apostolski nuncij Cortesi je predal včeraj popoldne maršalu Rydz-Smi-glyju in zunanjemu ministru Becku, kakor trdijo dobro obveščeni katoliški krogi, predloge o prijateljski ureditvi mednarodnih problemov.
Nemci odločno zanikajo vesti o zbiranju čet na poljski meji
B®rlin, 17. junija. AA. (DNB). časopisje in radio v Franciji in Angliji objavljata poročilo, da so osma, 28. in 31. pehotna divizija, dalje 4. oklopna divizija in 118. artiljerijska divizija nemške vojske zbrane pri Moravski Ostravi. Kakor poročajo z merodajnega me-ta, so ti podatki popolnoma netočni. V pokrajini okoli Moravske Ostrave ni bila izvedena nobena koncentracija čet, niti ne kako premikanje. Kako neutemeljene so vesti o nekakšnem
zbiranju čet na nemško-poliski meji pri Moravski Ostravi se vidi že po tem, ker 118. divizije težke artiljerije, ki jo omenjajo francoska in angleška poročila, v nemški vojski sploh ni.
Angleži svetujejo Poljakom sporazum z Nemčijo ?
London, 17. junija, o. Veliko pozornost je zbudila vest današnjega »Daily Ex-pressa«, da je angleški delegat William Strang za svojega bivanja v Varšavi pred odhodom v Moskvo svetoval poljski vladi, naj skuša doseči sporazum z Nemčijo o Gdansku, da bi se preprečila svetovna vojna.
Italijanski veleposlanik pri Bonnetu
Pariz, 17. junija. AA. (Havas) V obveščenih krogih se naglaša, da se je včerajšnji razgovor med Bonnetom in italijanskim veleposlanikom nanašal samo na gotova administrativna vprašanja. Razgovor med Bonnetom in angleškim veleposlanikom Phippsom pa se je nanašal na položaj na Daljnem vzhodu.
*
Goebbels v Gdansku
Gdansk, 17. junija, br. Iz Berlina je prispel danes z letalom v Gdansk nemški propagandni minister dr. Göbbels. ki bo zastopal nemško vlado in narodno socialistično stranko na gdanskem narodno-socialističnem kulturnem tednu. 2e na letališču v Zopotu so mu gdanski narodni socialisti priredili velik sprejem. Nocoj je imel dr. Göbbels v gdanskem gledališču svoj prvi propagandni govor. Drugič bo govoril jutri.
Veliki nemški manevri
Oslo, 17. junija, o. Po vesteh iz Kristian-sunda na področju Skageraka ima tamkaj okoli 100 nemških vojnih ladij velike vaje z večjim številom hidroplanov. Norveški ribiči se pritožujejo, da jim nemške vojne ladje poškodujejo ribiške mreže ter zahtevajo za to od norveške vlade naj jim iz-posluje povrnitev škode.
Curih, 17. junija, z. Berlinski dopisnik »Neue Zürcher Zeitung« poroča, da je opažati vzdolž nemške-zapadne meje zopet veliko vojaško aktivnost. Uradni berlinski krogi izjavljajo .da gre za priprave za velike manevre ,ki bodo trajali dalje časa. Pn teh manevrih bodo sodelovale vse formacije, ki pridejo v poštev za obrambo v primeru vojne. Izvršena bo vaja popolne vojne za:edbe zapadnih utrdb.
Preprečen atentat na Cainesca
Bukarešta, 17. junija. w. Policija je danes popoldne aretirala 11 oseb, ki so osiim-ljene, da so pripravljale atentat na ministrskega predsednika Calinesca. Deset are-tirancev je zaposlenih v vojnem arzenalu, enajsti pa je duhovnik Pri enem izmed are-tirancev, nekem uradniku vojnega arzenala, so našli 22 ročnih granat, namenjenih za atentat. Granate so izdelali aretirani ob-ratovodje vojnega arzenala. Razkritje policije je izzvalo v javnosti veliko senzacijo.
Usmrtitev glasovitega zločinca Weidmanna
Versailles, 17. junija. AA. Petkratni mo. rilec Weidmann je bil davi usmrčen.
Beležke
.«swr I
Skupščina JNS v Trbovljah
V	ponedeljek ob 20. bo v dvorani gostilne Forte v Trbovljah redni letni občni zbor tamošnje občinske organizacije JNS. Na skupščini bo poročal tudi bivši narodni poslanec Milan Mravlje.
živkovic v Novem Sadu
Te dni je bil v Novem Sadu predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke Peter Zivkovič, ki sta ga spremljala senator Dunjic in upokojeni divizijski general Ratko Raketič. Imeli so več sestankov v manjšem krogu z novosadskimi voditelji JNS, zvečer pa širšo konferenco strankinih pristašev. Konferenco je vodil bivši senator inž. Daka Popovič.
Ukrepi proti Stojadinovi-cevim interpelantom
V	ponedeljek zvečer se bo kakor poro-račajo iz Beograda, sestalo «redaedstvo poslanskega kluba JRZ. Na seji bodo raz. pravijali o ukrepih proti podpisnikom znane interpelacije na ministrskega predsednika Dragišo Cvetkoviča o notranjepolitičnih vprašanjih.
Pred obnovo pogajanj za sporazum
V	petek dopoldne je obiskal voditelj zemljoradnikov Joca Jovanovič voditelja staroradikalov Aco Stanojeviča, ki se mudi že več dni v Beogradu. Razpravljala sta precej časa o političnem položaju. Popoldne sta potem Aca Stanojevič in Miša Trifumovič skupno obiskal predsednika demokratske stranke Ljubo Davidoviča in ostala pri njem skoraj dve uri. V krogih združene opozicije izjavljajo, da so se šefi opozicijskih skupin posvetovali o bodoči skupni taktiki.
Ti razgovori so tem bolj pomembni, ker je pričakovati, kakor napoveduje zagrebški »Jutarnji list« »v najkrajšem času nadaljevanje akcije za sporazum, ki je bila prekinjena s prestankom razgovorov med predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačkom. Pričakuje se tudi, da bodo v teku bližnjih razgovorov razčiščena vsa vprašanja, ki so ostala še nerešena.«
Slab odgovor „Slovenskega doma"
»Slovenski dom« poskuša odgovarjati na naš poziv, naj objavi primerjavo »težkih milijonov, ki so šli za sokolstvo«, kakor se je on izrazil, s podporami, ki so jih prejeli fantovski odseki in dekliški krožki. Opozorili pa smo ga, naj upošteva pri Sokolih seveda samo Slovenijo, ker so tudi fantovski odseKi le v Sloveniji. »Slovenski dom« je molče obšel bistvo vprašanja ter se zadovoljuje z navedbo vsot, ki so bile izplačane iz državnega proračuna ju-goslovenskemu sokolstvu. Pozabil pa je odgovoriti, koliko so dobili iz državnih in banovinskih sredstev fantovski odseki in dekliški krožki ter slovenska sokolska društva. Pozivamo ga, da objavi še to primerjavo.
Goljufi so iznajdljivi
Zagrebški listi objavljajo opozorilo zagrebškega mestnega magistrata, da so st pojavili ob priliki vpoklicev nekaterih vojaških obveznikov k orožnim vajam neznani zlikovci, ki so se ljudem ponujali, d;i jim izposliijejo oprostitev od orožne vaja. Res so se našli nekateri, ki so šli sleparjem na limanice in jim plačevali po 50, 100 in celo več za oprostilna potrdila, ki so bila seveda ponarejena. Zato zagrebški mestni magistrat opozarja ljudi, naj ne nasedajo sleparjem in naj takoj prijavijo policiji vsakogar, ki bi prišel s kako slično pouudbo.
Preiskava o železniški nesreči pri Podmoklih
Kakor smo že poročali, je iztiril v bližini Podmoklega brzovlak Berlin—Praga —Dunaj pri čemer je bilo 12 oseb ubitih in večje število hudo in lahko ranjenih. Po nesreči so prispeli v Podmokle oddelki nemške tajne policije, ker so pričeli sumiti, da je prišlo do nesreče zaradi sabotaže. Doslej je bilo v zvezi s to nesrečo aretiranih več oseb. Nemcev in Čehov, ki prebivajo vzdolž proge, kjer se ie zgodila nesreča. Ali je preiskava že rodila kake uspehe, listi še ne poročajo.
Kako je pobegnil
Benešev brat
Kakor smo že poročali, je brat bivšega predsednika češkoslovaške republike, Voj-teh Beneš, te dni pobegnil s svojo družino preko meje na Poljsko. Poljski listi prinašajo o begu zanimive podrobnosti. V spremstvu Vojteha Beneša in njegove rodbine so prišli tudi trije generali bivše češkoslovaške vojske, katerih imena pa drže za enki-at še v tajnosti. Češki carinski uradniki so spravili pred dnevi begunce v tovorni vagon na neki mali češki postaji. Oskrbeli so jih z živili in posteljnino, nakar so vagcn plombirali in ga kot za Poljsko določeno carinsko blago priklopih nekemu tovornemu vlaku. Vagon je brez težkoč pasiral poljsko mejo. Odprli so ga šele v Tješinu, ko so poljski železniški uradniki slišali klice iz njegove notranjosti.
Nemško ženstv.
in Kosmetika
Minister dr. Ley je posvetil v nedeljo v Berlinu »Hišo lepote«, ki je namenjena negi kosmetike. Minister dr. Ley je imel ob tej priliki govor, v katerem je dejal, da posvečajo Nemci, posebno tudi Nemke, premalo pozornosti kulturi telesa in lepote. Med drugim je dejal:
»Za moške smo gradili vojašnice, ki so instituti za lepšanje lepote nemških mož, na nemške žene smo pa pozabili. Treba bo mnogo dela, da povečamo gracioznost in lepoto nemških žen in deklet, ki so se doslej v tem oziru skoro zanemarjale. Nemške žene bodo morale v bodoče posvetiti več časa negi svoje lepote. Nemški možje si žele ne samo dobrih, temveč tudi lepih žena. S teorijami starih profesorjev in mr-ziteljev žen, da nemška žena ne sme uporabljati pudra in šminke, je treba pomesti prav energično. Nastopil je čas, da se tudi nemške žene lepšajo s pudrom in šminko. Želimo pa, da bi bile naše nemške žene malo bolj umerjene pri nabavljanju novih oblek in klobukov. Meda je sicer lepa in zanimiva stvar, toda draga. In nemške žene se bodo moralg odreči modnih noro-
Uvoz sladkorja
Beograd, 17. junija, p. Zaradi neugodno uspele lanske letine sladkorne pese so rezerve naših domačih tovarn' domala pošle. Zaradi tega je finančni minister dovolil uvoz tujega sladkorja, ki se bo ocarinil po znižani tarifi, ker bo le na ta način mogoče preprečiti, da bi se dvignile cene slad. korjù v trgovini na drobno. Uvoz se bo izvršil pod kontrolo ln v režiji državnih sladkornih tovarn. Dopuščen bo uvoz sladkorja, kolikor ga bo treba za konzum v prihodnjih dveh mesecih. Pričetkom jeseni bo na razpolago spet dovolj domačega sladkorja.
Treznostni kongres
v Sarajevu
Beograd, 17. junija, p. Jugoslovenska treznostna zveza iz Zagreba in zveza trezne mladine iz Beograda bosta imeli prve dni julija v Sarajevu skupni kongres. Na kongresu bodo med drugim razpravljali o občem protialkoholnem gibanju in njegovem vplivu na moralno vzgojo naroda, o problemih našega vinogradništva in sadjarstva v zvezi s treznostnim pokretom ter o trošarinah na vino in žganje.
Težkoče na češkem
Nemške oblasti ne morejo vzpostaviti sodelovanja s češkim prebivalstvom — Ukrepi za ohranitev reda
Praga, 17. junija, br. Vlada je danes izdala nekaj novih odredb za ohranitev javnega reda in miru. Prepovedala je tudi vse športne prireditve razen dirk. Prepoved bo ostala v veljavi do konca junija. Nadalje je bilo prepovedano prepevanje nacionalnih bojnih pesmi po javnih lokalih.
London, 17. junija, br. »Times« so danes objavile daljše situacijsko poročilo o položaju v češko-moravskem protektora-tu. V članku pravijo, da so nemške oblasti zelo v skrbeh za nadaljnji razvoj prilik, ker je češko prebivalstvo zmerom bolj uporno in zakrknjeno, število ljudi, ki be-že Iz češke in Moravske na Poljsko, narašča dan za dnem. Po vseh krajih, kjer je le za pest Nemcev, prevzemajo ti občinske uprave.
Protektor Neurath si sicer prizadeva, da bi vladal dobro in pravično, toda vsa njegova prizadevanja so se doslej izjalovila ob odporu čeških množic, ki odklanjajo vsakršno sodelovanje z nemškimi oblastmi. Posledica tega odpora je, da prevze-
ma oblast bolj ln bolj Gestapo (nemška tajna policija), čeprav te prvotno ni bilo v nemških načrtih. Sudetski Nemec dr. Frank je postal pravi gospodar dežele, češki narod pa se je na zagoneten način organiziral in znašel na liniji skupnega pasivnega odpora.
Sodna razprava o umoru v Nachodu
Praga, 17. junija. AA. (DNB): Danes se je pred nemškim državnim sodiščem v Pragi nadaljevala razpravi o umoru v Nachodu. Pri današnji razpravi je povedal svoje mnenje o duševnem stanju obtožencev primarij univerzitetne klinike v Pragi dr. Gradmacher. Državni tožilec je stavil predlog, da se zaradi podrobnejših pojasnil konzultirajo še nekateri ugledni psihiatri in strokovnjaki za sodno medicino. Sodišče je sprejelo ta predlog in preložilo razpravo do torka dopoldne.
Slovanska operna glasba znova v Trstu
Konec tedna bo ljubljanska opera drugič gostovala v Rossetijevem gledališču Na repertoarju so »Boris Godunov«, »Prodana nevesta« in »Ero z onega sveta«
Ljubljana, 17. junija
Kratko smo zadnjič že napovedali novo gostovanje naše opere v Trstu. Ovire, ki so bile tedaj še na poti tej kulturno nadvse pomembni misiji naše umetne glasbe, so zdaj srečno premagane. Naš v posameznih skupinah znatno ojačeni ansambl bo nastopil v velikem Rossettijevem gledališču še ta teden a tremi velikimi slovanskimi deli. Zanimanje, ki ga je pred dvema letoma pokazalo za prvo naravnost triumfalno uspelo gostovanje naše opere v Trstu, se je te dni na mah obnovilo in se stopnjuje iz dneva v dan. Ni dvoma, da se bodo pri tej manifestaciji kulturnih stikov ljubljanskega glasbenega središča z glasbeno mnogo zahtevajočim Trstom spet zbrali tisoči, take pesmi željnih ljudi z vse dežele.
Po posebni želji tržaških glasbenih krogov je bil tokrat uvrščen v skrbno izbrani repertoar tudi Musorgskega »Boris Godunov«. Ostali dve deli sta »Prodana nevesta« in »Ero z onega sveta«. Po navedenem redu bodo ta dela predvajana v četrtek 22., v petek 23. in v soboto 24. t. m. Ljubljanski operni ansambel se bo, sodeč po zasedbi prav vseh vlog in po intenzivnih pripravah na to gostovanje, nedvom-
no še prav posebno potrudil, da se oddolži velikemu pričakovanju, s katerim bo sprejet na tržaških odrskih deskah. Dejanski včeraj vstopnice za predstavo še niso bile naprodaj, a je bil že prav vse te dni pravcat naval na blagajno.
V »Borisu Godunovu«, ki ga bo dirigiral g. Polič in režiral g. Primožič, bodo glavne vloge pripadle gg. Kogejevi, Vidalijevi, Ribičevi, španovi in Poličevi, Primožiču, Bettetu, Franclju, Marčecu, R.usu, Zupanu, Ljubši in Orlu. »Prodano nevesto« bo dirigiral g. Neffat, režiral pa prof. Šest. V glavnih vlogah bodo nastopili Vidalije-va, Kogejeva, španova in Ramšakova ter Betteto, Franci, Janko, Dolničar, Rus in Simončič. Slednjič bodo glavne vloge v »Eru« porazdeljene med Heybalovo, Koge-jevo, Francia, Ljubšo in Janka. Dirigent bo spet ravnatelj Polič, režiser Golovin. Ansambel naše opere je bil povabljen tudi v Gorico, Videm in Benetke. Posebno v Gorici, ki je bila že od nekdaj svojstveno kulturno središče dežele ob Soči, so gostje in njihova pesem posebno zaželeni. A kakor že pred dvema letoma, so se izkazale tudi tokrat tehnične ovire za nepremostljive. Za predstave v Vidmu in Benetkah pa se pogajanja še nadaljujejo.
Otrok ]e utonil v luži
SKocijan, 17. junija.
Te dni je utenila hčerka Jožeta škofa, posestnika iz Tomažje vasi. Pri igranju je zašla po vasi in ko ni bilo nikogar v bližini je prišla k luži konec va-i. Vse naokrog so deklico iskali, vendar brez uspeha, še le čez nekaj ur je šla neka va-ščanka v lužo po vodo in je opazila otroka kako plava na površini. Klicala je na pomoč, šele drugim vaščanom se je posrečilo potegniti deklico iz vode. Poskušali so jo z umetnim dihanjem obuditi k življenju, vendar je bil ves trud zaman. Slične nezgode se v naših krajih večkrat pripetijo ,ker po vseh više ležečih vaseh nimajo dovolj vodnjakov in fi pomagajo z raznimi kor tanjami, kamor se potem voda doteka. Te luže seveda niso dovolj ali sploh nič zavarovane in tako se pač lahko primerijo smrtne nesreče nedoletnih otrok.
Mlada žrtev povodnji
Guštanj, 17. junija
Ni še dobro odtekla Meža, zlasti med Prevaljami in Guštanjem še od predzadnje povodnji, že je po nekaj dneh spet nastopilo močno deževje. S hribov so se valili potoki in hudourniki, prinašajoč s seboj kamenje, dračje in ob strugah odtrgano plodno zemljo. V nižinah je Meža zalila travnike in njive ter na marsikaterem kraju znatno razširila strugo. Pri regulacijskih delih in preložitvi ceste pri Guštanju je odnesla mnogo navožene zemlje in zasilni most, po katerem so vozički odvažali gradivo od regulacijske trase za cesto. Če bi ne bili pravočasno za-
sti, da se morajo vsako pomlad in jesen oskrbeti z novimi oblekami. Ustvarili bomo posebno nemško modo, ki bo omogočala nemškim ženam, da bodo mirne duše nosile svoje obleke ne glede na to, ali je pomlad, ali pa jesen. V bodoče naj nemške žene kupujejo manj blaga za obleke, pač pa več pudra, šminke in kolonjske vode. S tem se bodo bolj prikupile svojim možem, kakor se do sedaj, ker bedo prihranile nepotrebne izdatke za nove obleke in ker bodo lepše, kakor so doslej...«
Govor ministra Leya so žene ln dekleta v Nemčiji gotovo sprejele z velikim zadoščenjem, razen morda onih odstavkov o novih oblekah, ki pa jih bodo veseli možje in starši.
varovali betonskega mosta s smrekovimi debli, bi bila razdirajoča voda gotovo iz-podjedla desni opornik.
Zal je zadnja povodenj zahtevala tudi mlado žrtev. V Prevaljah je voda že pred leti razdrla betonski jez pri elektrarni. Pretekli četrtek popoldne so se na preostalem betonskem zidovju ob strugi igrali otroci. Petletnemu fantku delavca Fu-žirja je po nesrečnem naključju spodrsnilo in že je omahnil v deroče valove na-rastle Meže, ki so ga zagrnili in odnesli s seboj preko jeza proti papirnici. Kljub takojšnjemu iskanju in pomoči so nesrečnega fantka potegnili šele poltretji kilometer niže pri Vrenčurniku mrtvega iz objema valov.
S kongresa zveze mest
Beograd, 17. junija, p. Danes se je kongres Zveze mest nadaljeval. Zasedale so vse tri sekcije, finančna, tehnična in zdrav-stveno-socialna. Predsedstvo kongresa je na popoldanski seji proučilo razne predloge, ki bodo jutri v obliki posebnih resolucij predloženi plenumu v odobritev. Kongres bo jutri zaključen.
V finančni sekciji so danes obravnavali šest referatov o obči finančni obremenitvi mest, o zakonskih prispevkih po § 124 gradbenega zakona in njihovih učinkih na delovanje občinskih uprav, o bremenih mestnih občin, ki bi morala pripasti državi in banovinam, o občinskih trošarinah, o vzdrževanju ljudskih šol ter o finančnih razmerah mestnih občin. Nadaljnji referati so se nanašali na fond za regulacijo mest, na urbanistične tečaje, na težave, ki jih povzroča pravni institut etažne lastnine, sestavi katastra in pravilni gradnji cest V zdravstveno-socialni sekciji so razpravljali o občem socialnem delovanju mest, unifi-kaciji statistik zdravstveno-socialnega dela v mestih, pobijanju kužnih bolezni s pomočjo tiska,, odpravi beračenja, čiščenju ulic, socialni zaščiti dece in o zaščiti higiensko in moralno zanemarjene dece, ki naj bi se odvzela roditeljem in vzgajala na občinske stroške.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Spre. menljivo vreme v vsej državi. Tu pa tam kratki nalivi in nevihte.
Dunajska: Spremenljivo oblačno, ponekod še možnost neviht, v splošnem pa bre* padavin» temperatura brez spremembe,
Pojdimo v Prekmurje!
Ob prireditvi Prekmurskega tedna se gostom nudijo številni lepi izleti
Mlin na Muri — eden Izmed najlepših pokrajinskih motivov
Na zemljevidu Je Prekmurje videti kakor
majhen izrastek iz našega narodnega debla, polotok, ki sega v Madžarsko in Nemčijo, kakor bi ga vlekla k sebi težnja po združitvi s severnimi slovanskimi brati. Ta polotok, ki geografsko posega v ozemlje sosednih držav, pa je naseljen izključno po Slovencih, ki so jih Madžari v svoji statistiki iz leta 1910 našteli 75%. Naša statistika iz leta 1931 navaja, da ima Prekmurje 92.000 prebivalcev, skoro 100 na km2. Med temi je 80% Slovencev in le 15% Madžarov (okrog 14.000), ki stanujejo v nekaterih madžarskih vaseh ob meji od Dobrovnika do Lendave. Ostalo Prekmurje pa je kompaktno slovensko.
Ta del slovenske zemlje Je po kratki samostojnosti pod vlado panonskega kneza Koclja pripadel po njegovi smrti (874) pod madžarsko oblast. V tej več kot 1000-letni dobi so bili Slovenci brez slovenskih uradov in šol. Le doma in v cerkvi se je ohranila slovenska govorica in da slovenski živelj v teh krajih ni izginil, je zasluga katoliške in protestantske duhovščine, ki je gojila prekmursko nabožno literaturo in vzpodbujala narod k ljubezni in zvestobi do materinskega jezika. Ob koncu svetovne vojne je bila narodna zavest prekmurskih Slovencev tako velika, da so spontano zahtevali združitev z brati onkraj Mure v skupni državi Jugoslaviji, šest vlad so preživeli v enem letu, borili so se in v strahu pričakovali svoje usode, dokler ni prišlo težko pričakovano zadovoljstvo, ko je 21. avgusta 1919 jugoslovenska vojska zasedla Prekmurje in ga tako trajno zvezala z ostalo Slovenijo, s katero je že dalj časa duhovno združeno.
Te vesele obletnice, 20 let življenja v skupni državi, se letos spominja Prekmurje na svoji prireditvi Prekmurskega tedna, k* Je bil včeraj slovesno otvorjen. Veliko zborovanje našega trgovstva je uvod v to pomembno slavnostno prireditev, za katero je dovoljena polovična vožnja na vseh naših Železnicah.
V starodavno deželo kneza Koclja, ki je taso zvesto ohranila svoj slovenski značaj za novo rast v svobodni državi, pridemo pc zeleznici iz Ormoža čez Ljutomer. Same vinske gorice nas spremljajo na obeh straneh. Jeruzalem se blešči v solncu in obeta tudi za letošnje leto izvrsten pridelek, Ljutomerske gorice pa nam bodo natočile priljubljenega ljutomerčana. Ko zapustimo metropolo Prlekije, se vlak s konkurenčno brzino našega ljubega kamničana pomika proti Muri. Veržej je zadnja postaja tostran Mure. Pol ure od postaje je velik salezijan-ski zavod s privatno gimnazijo, ki se lepo vidi z vlaka. Še sto metrov in hlapon zdrdra čez Muro — v Prekmurje na prvo postajo Dokležovje.
Danes gre ta stvar lahko. Zveza Slovenije s Prekmurjem pa do Lendave je dobra in trdna. Včasih pa ni bilo tako. Od Radgone pa do Lendave ni bilo niti enega mosta. Tuji oblastnik ni dovolil, da bi bil narod tostran in onstran Mure v tesnejši zvezi. Promet so oskrbovali brodi, ki pa v deževju ob slabo regulirani strugi niso mogli voziti. Uradniki in uslužbenci, ki so se po prevratu podali na svoje novo službeno mesto r Prekmurje. so imeli edino zvezo iz južnega kota od Lendave ali pa iz Radgone. Ponavadi so morali kar peš s kovčegom v roki iz Radenc v 12 km oddaljeno Mursko Soboto, odkoder je vodila železnica na sever proti Hodošu. Madžarska je hotela središče Prekmurja navezati nase in usmeriti ves promet proti sredini države, železnica je vozila po prevratu samo dvakrat na teden, ko se je pa pokvarila edina lokomotiva, je promet sploh stal.
Prvi leseni most je bil zgrajen leta 1921 pri Veržeju in je ostal še do danes edina suhozemna zveza, dokler ne bo dograjen veliki železcbetonski most pri Petanjcih (na naši sliki približno tam, kjer se črka M napisa Murska Sobota dotika Mure), železnica Ormož —• Ljutomer — Murska Sobota pa je stekla šele leta 1926 in omogočila rednejši in živahnejši promet.
r V metropoli Prekmurja
Z železniško zvezo pa je tudi Murska Sobota, metropola Prekmurja, dobila pravi pogoj za svoj gospodarski razvoj in napredek. Ker leži sredi obširne ravnine, na križišču širokih in dobro oskrbovanih cest, je postala važno tržišče in središče Prekmurja. Ravne glavne ulice obrobljajo enonad-stropne hiše, glavni trg pa se že oblikuje v ogromen četverokot z dvonadstropnimi hišami, ki imajo svoj začetek v Delavskem in Trgovskem domu, katerima se bo kmalu pridružilo še novo gimnazijsko poslopje gimnazije kneza Koclja. Industrija je v Prekmurju in v Murski Soboti šele v povoju. Najbolj je znana Benkova mesna industrija, ki izvaža mesne izdelke in zaklano živino iz vsega Prekmurja ter zaposluje lepo število delavcev. Lepo se razvijata tudi Cve-tičeva in šiftarjeva tovarna perila, v katerih je našlo zaposlenje do 200 deklet. Po vsej Sloveniji in tudi v razne druge kraje naše države se razpošiljajo izdelki iz obeh tovarn. Ditrihovo podjetje zaklada s kleparskimi izdelki mnoge ugledne trgovine po vsej državi in je izdelalo tudi okusne znake za Prekmurski teden. Za ostale industrijske panoge pa zaenkrat še ni izgledov.
Za gostoljubnost pa je v prestolnici Prekmurja dobro preskrbljeno. Prvovrstni hoteli (Central, Slon, Krona itd.) so najmoderneje opremljeni, restavracije in gostilne pa si
kar roke podajajo ln tekmujejo glede postrežbe.
Murska Sobota sama ima okrog 4000 prebivalcev, prav toliko pa jih ima tudi gosto naseljena okolica. V mestu je tri četrtine katoličanov, 500 evangeličanov in 200 Židov. Vse tri veroizpovedi imajo svoje cerkve. Medtem ko sta evangelska cerkev in židovska sinagoga zgrajeni šele pred desetletji, datira katoliška cerkev tik izpred vojne. Od stare cerkve iz 12. stoletja je ohranjen še zvonik in prezbiterij s starimi gotskimi freskami Janeza Aquile iz 14. stoletja. Na dobo, ko so nad prekmurskim ljudstvom vladali tuji gospodarji, spominja stari Sza-paryjev grad, ki je edina znamenita stavba baročne arhitekture v Prekmurju. Monumentalen je portal gradu z dvema karia-tidama, ki sta prav dobro kiparsko delo.
Iz predzgodovinske dobe je v Prekmurju malo sledov, pač pa je mimo Murske Sobote vodila stara rimska cesta, ki je šla od Lendave (Halicanum) čez Hotizo, Beltince, Dokležovje in Mursko Soboto v Radgono. Ta cesta se je obdržala še v srednjem in novem veku, kakor tudi ona, ki je vodila iz Lendave v Sombotelj (Sabaria). Na rimsko Panonijo spominja v Murski Soboti nagrobni kamen iz 3. stoletja po Kr., ki je vzidan v zid katoliške cerkve.
Trubarjeva Panonija
Staro slovensko ime za Mursko Soboto je Jelšnica ali Olšnica. Mesto je mnogo trpelo za časa turških napadov, v reformacijski dobi pa se je iz njega razširil val nove vere po vsem Prekmurju. Grof Nadasdy iz Gornje Lendave je bil prvi zaščitnik protestan-tizma in je tudi prvi tiskal biblijo v svoji tiskarni, kmalu pa so se oprijeli nove vere tudi soboški grofje Sechenyji, tako da je
Cerkvica na samotnem polju
kmalu vse plemstvo s podložniki pripadalo novi veri. Ko je protireformacija pregnala predikante iz Kranjske in štajerske, so se ti zatekli v Prekmurje, kjer so jim graščaki nudili zavetje. V Prekmurju je bilo takrat 10 župnij, ki so imele vsaka svojega pre-dikanta, šolo in učitelja.
Mladi grof Nadasdy, ki se je oženil s hčerko katoliškega grofa Esterhazyja, je na prigovarjanje žene prestopil v katoliško vero in pričel s protireformacijo. Ko je v Zrinsko-FrankopansKi zaroti položil svojo glavo pod krvnikov meč, je bilo protestant-stvo v okolici Gornje Lendave že zatrto, prav tako pa tudi v Murski Soboti in vsem njenem južnem delu, kjer se je naselil v soboškem gradu grof Szapary. Samo gra-ščak v Moravcih (na sliki med M. Soboto in Bogojino!) grof Bathiany je bil toleranten proti evangeličanom, ki so potem ohranili Luthrov nauk na vsem ozemlju, ki je pripadalo njemu, to je od Moravč v kotu do Prosenjakovcev, Hodoša in še na zapad čez železniško progo, čeprav niso imeli niti cerkev niti duhovnikov, so se slovenski evan-geličani trdno držali nove vere do tolerančnega edikta, ki jim je spet dal možnost, da so ustanavljali svoje župnije, »gmajne« imenovane, in zidali cerkve. Danes imajo 10 župnij, ki so združene v upravni seniorat s sedežem v Murski Soboti. Vseh evangeličanskih Slovencev v Prekmurju je do 24.000, poleg njih pa še 800 kalvincev — Madžarov v Hodošu.
Upravna razdelitev
Prekmurje je upravno razdeljeno v dva neenaka sreza. Na naši sliki bi izvedli to razdelitev, če potegnemo ravno črto od napisa Mura mimo Bogojine skoro do Prosenjakovcev, tako da ti ostanejo v soboškem, Bogojina, ki leži severovzhodno od Murske Sobote, pa spada v lendavski srez. Medtem ko obsega lendavski srez najrodovitnejšo ravnino z gosto naseljenim prebivalstvom (110 na km2, kar je višek na slovenskem ozemlju), obsega severni del murskosobo-škega sreza razčlenjeno nizko gričevje (100 — 200 metrov), ki kot zadnji obronek vzhodnih Alp utone v nedogledni Panonski nižini. Ta severni del ni tako rodoviten in lz njega se rekrutira glavni kader sezonskih delavcev, ki hodijo že desetletja na delo v tujino. Sadjarstvo je zelo važna gospodarska panoga Goričancev, med domačimi obrtmi pa je nekdaj proslulo lončarstvo tudi v nazadovanju. Vinska trta ponekod izvleče iz zemlje obilo soka, ki daje prav dobro vino. žal pa je v teh krajih še vse preveč šmarnice.
Sprehod na Goričko
Za obiskovalce Prekmurskega tedna bo gotovo privlačno, da si ogledajo prekmursko Goričko in pohitijo v Trubarjevo Panonijo med naše evangeličanske Slovence. Uprava Prekmurskega tedna bo omogočila take avtobusne izlete. Najlepši je pač izlet proti Bogojini, kjer se ustavimo v prvi večji
vasi, v Martjancih. Prav za prav je to pravi trg z lepimi hišami in važnim cestnim križiščem. V njem je stara cerkev iz leta 1392, ki jo je zgradil Janez Aquila in poslikal. Njegove znamenite gotske slike so prav dobro ohranjene. Cerkev je dobila nov gotski oltar po načrtih arhitekta Plečnika. Martjanska cerkev, posvečena sv. Martinu, je najlepši primer tako zvane »prekmurske skupine« gotskih stavb na slovenskih tleh, s preprosto zunanjščino, toda močno poudarjenim slikanim presbiterijem. Tri četrtine prebivalstva je evangeličanske vere. Na pokopališču je prav lep Plečnikov nagrobni spomenik župnika Horvata In pa velika grobnica nedavno umrlega martjan-skega župana Geze Vezirja, znanega narodnega delavca in organizatorja.
Bogojina — ponos
Prekmurja
Od Martjancev so prva vas Moravci z veliko evangeličansko cerkvijo in gradom grofov Bathianyjev. Cesta je skoraj ravna, ob obeh robovih zasajena z mladim sadnim drevjem, ki daje pusti, enolični ravnini prav prijetno obeležje. Do prvih obronkov Gorič-kega gričevja je komaj kilometer. Terasasto se dviga vzpetost, nad njo pa kraljuje sv.
znamenite karamele — v naši domovini izdeluje
izključno
RUFF, tvornlca bonbonov, Subotica.
šebeščan. Vasi so tu dolge, z lepimi, snaž nimi hišami. Vidi se, da je tu doma slovenski čut za lepo zunanjost domov. V tem se menda prav posebno odlikuje Bogojina, kjer je župnikoval blagi gospod Baša, idealni narodni duhovnik in ljudski buditelj. Vse vaške ulice so na večer pometene, nobene nesnage, niti travice ne vidiš nikjer. Mladina skrbi za dober ugled kraja, ki je bil znan že v rimski dobi in je danes med vsemi prekmurskimi naselji pač najbolj poznan zaradi znamenite Plečnikove cerkve.
Mojster Plečnik je tu leta 1927 ustvaril umetnino, ki jo hodijo gledat arhitekti iz Nemčije in Madžarske in ki predstavlja danes najvažnejši znak povojnega Prekmurja, pač predvsem zaradi svoje izredne lege na vrhu grička s krasnim razgledom in zaradi znamenitega okroglega stolpa, »prsta božjega«, s katerega se da s pogledom objeti dober kos slovenske zemlje na skrajnem vzhodu. Cerkev sama predstavlja idealno rešitev, s katero je arhitekt ohranil staro župno cerkev iz 14. stoletja, tako da služi zdaj za podkorno lopo in kor. Nova cerkev pa ima v sredi mogočen steber, na katerem leži ravni strop, okrašen z domačo keramiko. Na obeh straneh ladje poživlja prostor vrsta stebrov iz podpeškega marmorja.
Obrtniško mesto Tumišče
Od Bogojine vodi cesta čez Dobrovnik v Turnišče, ki imajo znamenito preteklost in lepe spomenike. Kraj je mnogo trpel pred Turki. V prejšnjih časih je slovel kot obrtniško mesto z mestnimi pravicami, ki jih hranijo še zdaj napisane na dokumente iz leta 1770. Mestne pravice so zdaj pozabljene, obrt pa je še visoko razvita. Narodna zavednost tega kraja je izpričana tudi v znatnem številu dobrih dijakov, ki jih pošiljajo vsako leto študirat v soboško gimnazijo. Cerkev v Turnišču ni s svojimi freskami nič manj znamenita kot ona v Martjancih in je tudi iz 14. stoletja. Presbiterij te cerkve pa je še starejšega datuma in nam po svojem tlorisu predstavlja edinstven tip romanske kapele na slovenski zemlji.
Po Ravenskem
Ta del Prekmurja se imenuje Ravensko, pač zaradi nepregledne ravnine, ki jo samo tu pa tam oživlja kak skromen šop drevja. Na njem je znana Hotiza ob stari rimski cesti, malo višje pa je Velika Polana, kjer piše Miško Kranjec svoje romane in bogati slovensko slovstvo vsako leto z novimi doneski. če hočemo zaključiti naš izlet v to smer, se moramo vrniti v Mur. Soboto čez črensovce, Odrance in Beltince. To so znamenite slovenske vasi, poleg Bogojine in Turnišča zibelke narodne zavesti v predvojni dobi. V črensovcih je vpokojeni žup-
Zjutraj
za lepoto —
za zdravje I

zvečer

o-i
„OT.ZOBNEMUKAW4U
nik Jožef Klekl pričel izdajati leta 1912. »Novine« in jih tu še vedno urejuje, Odrancl imajo prvo novo slovensko osnovno šolo kralja Aleksandra, v Beltincih pa je bil leta 1919 prvi veliki tabor, na katerem se je zbralo 16.000 zavednih Prekmurcev, da pozdravijo prihod prvega jugoslovenskega predstavnika oblasti. To so vasi, ki imajo vse čez 100 hiš, lepo urejene ta kulturno visoko stoječe še iz predvojne dobe. V Beltincih je tudi znamenita semenogojska postaja, iz katere je bilo razposlanih po Sloveniji že toliko kvalitetnega semena vseh žitaric. Tri kilometre pred Mursko Soboto nas na desni strani pozdravi kmetijska šola v Rakičanu, ki je bila jeseni odprta in bo pravkar izšel iz nje prvi kader gojencev, samih krepkih kmečkih sinov, da bodo doma s pridom uporabljali nauke, ki jim jih je dala šola za povzdigo umnega gospodarstva.
Radenska Slatina — 12 km
Murska Sobota ni samo gospodarsko in kulturno središče Prekmurja z okrožnim
sodiščem, gimnazijo, prosvetnimi dome*4
športnim stadionom in kopališčem, ampak tudi izhodišče za prijetne izlete. Radenska Slatina je samo 12 km daleč. Pri Petanjcih je treba samo zapeljati vozilo na brod, ki vzdržuje redno zvezo, dokler ne bo zgrajen železobetonski most, ki ga gradijo že od jeseni. V Radencih je zdaj že živahno vrvenje stotine gostov, ki se jim bodo obiskovalci Prekmurskega tedna prav radi pridružili, da par ur uživajo krasno okolico in zdraviliške prednosti znamenite slatine.
Gornja Lendava
je v trlkotu na trojni meji ta je največji kraj severnega Prekmurja. Slovi po svojem gradu, ki hrani bogate starinske umetnine in je last soboškega veletadustijca Geze Hartnerja. Za izlet je kraj malo od roke, vendar so kraji okrog njega prav zanimivi in vredni, da jih spozna slovenska javnost. Tri vasi ob meji Kramarovci, Oclnje In Fik-šinci so nemške, drugod pa prebivajo samo Slovenci.
Kmetijska šola v Rakičanu
Murska Sobota, 17. junija
Ob cesti, ki vodi iz Murske Sobote proti Beltincem, leži na koncu veličastne aleje starih topolov banovinska kmetijska šola v Rakičanu. Vas Kakičan je odmaknjena od ceste, zato je lepo šolsko poslopje edina stavba, ki se dviga iz polja. Dve vrsti svetlih oken se ozirata na cesto, pisano cvetje oživlja vso okolico, ob strani pa stražita dva visoka topola. Samo pičle 3 km je poslopje oddaljeno od prestolnice Prekmurja, zato bi v praksi lahko rekli, da ima Murska Sobota kmetijsko šolo.
Menda ni treba posebej poudariti njene važnosti in potrebe za Prekmurje. Nobena slovenska pokrajina ni tako izrazito poljedelska. Nad 50% zemlje pokrivajo njive, v nekaterih občinah pa obsegajo tri četrtine zemeljske površine (v Odrancih celo 85%). Povsod sama pšenica, koruza, rž in krompir. Ljudstvo je gosto naseljeno v nižinskem delu Prekmurja, povprečno po 110 ljudi na km» in treba je mnogo kruha za toliko želodcev. Saj pridela Prekmurje okrog 100.000 q pšenice in prav toliko koruze, lahko pa bi še več. Rodovitna zemlja bi ob racionalnejšem obdelovanju morala dati obilnejši pridelek, živinoreja bi ob vestnejšem izbiranju plemenske živine mogla prinesti več haska svojim lastnikom in sadje bi moralo iti boljše v denar, če bi izbirali sorte in organizirali izvoz.
Vse to je imelo pred očmi prekmursko kmečko ljudstvo, ko je takoj po priključitvi k Jugoslaviji zahtevalo ustanovitev kmetijske šole za vse Prekmurje. Šola naj vzgoji umne kmetovalce mlade gospodarje, ki bodo na deželi dajali dober zgled in učili tudi druge. V smislu teh zahtev je deželna vlada za Slovenijo že leta 1920 poslala v Prekmurje bivšega ravnatelja kmetijske šole v Velikovcu Antona Šeba, da izbere primerno zemljišče za kmetijsko šolo. Po vestnem ogledu je izbral velepose-stvo v Rakičanu in pripravil ves potreben material za razlastitveni postopek, ki pa je s pravdami v vseh instancah trajal do leta 1927, ko je bilo za šolo oddvojenih od veleposcstva 70 ha s stanovanjsko hišo in hlevom.
Organizacija tega banovinskega posestva se je potem v času najhujše gospodarske krize le počasi razvijala. Stiska je zavirala delo, da ni moglo naprej. Leta 1934. so v surovem stanju dogradili šolsko poslopje, ki je nato štiri leta kakor žalosten okostnjak sredi cvetočih pclj čakalo na dograditev. Lani v oktobru je bila šola končno dograjena in je odprla vrata prvim gojen-
cem, ki bodo ▼ poletju ob 20-letnici priključitve Prekmurja k Jugoslaviji kot prvi absolventi stopili na rodno grudo, da si v boju z njo zaslužijo boljši kos vsakdanjega kruha.
Kmetijska šola v Rakičanu obsega z dokupljenimi njivami 97 ha, od katerih odpade 54 ha na njive, 28 ha na travnike, ostalo pa na drevesnico, sadovnjak itd. Ima vzorno urejene hleve, svinjake, skladišča in velikanski silos za svežo krmo. V zadnjih letih šola zaradi pomanjkanja šolskega poslopja ni mogla skrbeti za strokovno kmetijsko izobrazbo, zato je s tečaji iz raznih panog kmetijstva in sadjarstva skušala nadomestiti kmetijsko šolo. Vzgajala je in oddajala med kmetovalce prvovrstno plemensko živino, semensko žito in vzorno sadno drevje. Predvsem pa je s svo-
jim vzornim gospodarstvom pod vodstvom sedanjega dolgoletnega ravnatelja inž. Franca Mikuža dajala najpoučljivejši vzgled kmetovalcem, dokler niso to leto dobili toliko zaželjeno kmetijsko šolo.
Šolsko poslopje je velika zgradba, ki ima v podkletnih prostorih kuhinjo, obednico in stanovanja za hišnika in posle. V visokem pritličju sta dve zračni učilnici, prostori za gospodarsko upravo s pisarnami, velika obednica za 36 učencev, kabineti za zbirke in knjižnica. Poleg tega je v pritličju še velika predavalnica z odrom za gledališke predstave in predavanja s skioptični-mi slikami. V prvem nadstropju in v man-sardi pa 6o spalnice in stanovanja. V bližini šolskega poslopja sta še dve veliki stavbi, ki sta dograjeni v surovem stanju in pokriti s streho. Tu bodo stanovanja za učiteljstvo in za posle.
Prvo leto kmetijske šole v Rakičanu kaže prav razveseljiv uspeh. Učenci, sami mladi bodoči kmečki gospodarji iz vseh krajev našega Pomurja. z velikim zanimanjem sledijo teoretičnemu in praktičnemu pouku. Čez 2 meseca bodo zapustili zavod zadosti podkovani v gospodarskih naukih.
Davnma v Prekmurju
Ostanki prazgodovinskega verovanja med ljudstvom
Zgodi se, da zaide naš malomeščan v Prekmurje, se tam pomudi kot turist teden dni, tudi več, in se vrne v središče Slovenije s senzacijo, da je našel tam za Muro še Slovence, ki verujejo kakor naše prababice v stare vraže. Vrh tega še pomiluje prekmurske Slovence z bahaško gesto: Moji ožji rojaki, čeprav kmetje in drugi »ne-šolanci« so že davno preko tega in so pre-svitljeni! Le prepogosto vplete v svojo hvalo še kulturo.
Da popravimo krivico, ki se dela v tem primeru prekmurskim Slovencem, bo prav, da priobčimo nekaj primerov ljudskega verovanja prekmurskih Slovencev. Za uvod pa naj še poudarim: Kakor v ostali Sloveniji je tudi še v Prekmurju nešteto praslo-venskih usedlin, in je razlika le v tem, da nas bodejo bolj v oči v krajih, ki jih ne posečamo vsak cvetek in ker so se vsi narodni običaji ohranili ob narodni meji še v večji čistosti in v večji meri kakor v krajih v zaledju. Naši obmejni Slovenci so dobrih tisoč let branili mejašu, tujerodcu dostop na naša tla. Trpeli so za vse naše zaledje, ki se le prepogostokrat niti zmenilo ni za to. Zaledje je le uživalo dobrine, ki bi jih ne bilo, če bi ne bilo odpora naših obmejnih Slovencev. Te množice slovenskega ljudstva na naši meji so bile prepuščene same sebi in so morale črpati vso silo za obrambo sebe in vsega zaledja iz svoje preteklosti. To so vzroki, s katerimi moremo pojasniti, kako je prišlo do tega, da nam je Prekmurje, poleg Žilje in celotne slovenske Koroške, Primorja in Bele Kra
jine ohranilo lepe narodopisne bisere, ki jih drugod zaman iščemo.
Ljudstvo veruje v duhove
Kakor vsi Slovenci, veruje tudi naš slovenski Prekmurec. da se loči duša umrlega oH telesa in potuje potem po svetu tudi šc dolgo po smrti. Znabiti, da je kult umrlih sploh primeren za vse ljudsko verovanje mi to z ozirom na gozdne duhove, vodnega in gozdnega moža, vile, velikane, škrate in še na vie bolezen ke duhove, kakor so urok, mora, namer, nočnina, šen, protin, kuga in več drugega.
Zaradi tega tudi naš Prekmurec budno pazi, da se ob smrti družinskega člana ne pripeti ta ali ona nerodnost, da bi duša umrlega ostala ločena od trupla na tem svetu. Ko neso v Prekmurju mrliča iz hiše, se takoj vsede nekdo na prazno posteljo umrlega, da tako prežene dušo umrlega iz tople postelje in jo napoti, da sledi pogrebu. Ponekod se iz tega vzroka tudi ta ali oni vleže v posteljo umrlega, da duši zasede prostor in jo tako prisili, da gre na pokopališče, da bi ne zamudila pokopa. Kjerkoli bi iz neprevidnosti ne naredili tega, bi se znalo zgoditi, da bi &e pokojnikova duša vračala, umrli in njegovi preostali bi ne našli pokoja. Sorodniki umrlega imajo itak že dosti opravka z dušo, ki se vrača
* Prirujoči ckscerptni sestavek sem priredil po zbirkah naših kulturnih prekmurskih delavcev gg: Bela Berte, Dobernika, Andreja Horvata, Kokolja in Piševe.
tako dolgo, dokler ni odslužila čas v vi-cah. Zaradi tega je tudi mogoče, da spregovoriš z umrlim še po smrti, kar ti je pozabil povedati in ae nisi z njim zmenil za časa njegovega življenja. Kdor tvega tak pogovor z umrlim, naj počaka na dan vseh svetih na pokopališču, da izgine iz njega poslednja živa duša. Ko je na pokopališču sam, se mu bo približala duša, 6 katero želi razgovor. Kajpak da je ob tej priliki človek v veliki nevarnosti. Prav nadležne so pa duše nekrščenih otrok, to so: svečarji ali posvečkarji, merarji, ožetarji, odžekov-ci. Ti duhovi se ločijo med seboj in so sive-čarji nezakonski otroci ali pa sploh ljudje. ki so kdaj v življenju poteptali na pokopališču grob. Ti begajo po njivah in izsušenih jarkih, svetlikajo f>e pa tudi po Muri in sedajo ljudem na rame in glavo. Merarji, ožetarji, odžekovci so pa ponavadi duše onih otrok, ki so bili umorjeni pred krstom. Ti se vsedejo vozniku, ki prevaža na noč moko iz mlina, na voz, da le težko izpelje. Voznik, ki je nevešč v teh rečeh, hoče pregnati duhove z molitvijo, a doseže ravno nasprotno, vedno več in več se mu jih vsede na voz, da živina ne premakne več voza. Šele ko prav debelo zakolne, pošasti izginejo. Ce prekmurski voznik na moč koinè, da se vse krese, že ve, zakaj to dela.	, . , !
I : : I • f
Nesrečo s temi duhovi je imel tudi gospodar v zidanici. Mož si ga je privoščil, in ko se ga je pri tretjem, dosti obilnem kozarcu, že nalokal, je prihrumelo ▼ zidanico deset brezglavnikov, pet je bilo pravih, pet pa sivečarjev; pravi so bili brez glave, svečarji so jih imeli, a ne ust, nosa. in ušes. Tam, kjer bi morali imeti oči, so bili v jamicah svetlikajoči se rogovi. Razsvetlili so vso zidanico in zahtevali vina Ko jc go-
Prekmursko kmetijstvo
Ob otvoritvi Prekmurskega tedna
•»rewnurje obsega 93.000 ha ter ima
90.650 prebivalcev. Po zadnjem štetju je število prebivalstva nekoliko padlo, ker je percejšnje število ljudi trajno odsotno na sezonskih in drugih delih izven doma. Obrti in industrije je malo, zato se 85 dost, prebivalstva peča s kmetijstvom Tako odpade le 0.87 ha obdelovane zemlje na enega kmečkega prebivalca.
Vseh kmetijskih gospodarstev je 17.030, cd teh pa meri 27 odst. manj nego 2 ha, v lendavskem srezu celo 35 odst. V velikosti pod 5 ha je 12.280 gospodarstev ali 72 odst.; v lendavskem srezu celo 88 o<žst kmetij, tako, da je v tem srezu le 12% kmetij, ki obsegajo nad 10 ha. Prevladujejo torej v veliki večini pritlikava posestva, ki ne nudijo dovolj zaposlenosti prebivalstvu. Stanje se pa žal še nadalje slabša, ker se pri svobodnem dednem pravu tudi ta mala posestva nadalje dele. Pričeli so deliti tudi že zemljo, pridobljeno po agrarni reformi. Neugodno je, da so male edinice ravno na bolj peščenih, suši in poplavam izpostavljenih tleh, na katerih se delo ne da tako intenzivirati. Ravno rastline malega človeka: koruza, krompir in razne industrijske rastline najprej trpe zaradi suše. Prevladujejo žitna polja, kakor v času vele-posestev, mestoma z 80 odst. površine, a travnikov je malo, tako da se tudi živinoreja ne more dvigniti.
Dve tretjini Prekmurja je ravnina, kjer je zemlja prodnato-peščena in fino-pešče-na. Tu se talna voda zelo menjava in trpe kulture v suši zaradi prenizke, ob nalivih pa zaradi previsoke talne vode. Le ob Lendavi, ob vznožju Goričkega in po dolinah Goričkega je težja zemlja, še dosti lepe zemlje pa čaka osušitve. Ravnina je posebno spomladi zelo vetrovna, da se zemlja še bolj osuši. Tudi v tem se stanje slabša, ker se morajo gozdovi zaradi pomanjkanja zemlje ogibati polju. Pogoste poplave reke Mure, ki še ni regulirana v celotni dolžini, in Lendave povzročajo mnogo Š':ode.
Zaradi teh naravnih nezgod in goste naseljenosti gospodarsko stanje Prekmurja ni ravno ugodno. To je morda tudi vzrok, da Prekmurec-gospodar nekam laže zapusti svojo zemljo in odide na delo. Ni pa zopet tako hudo kakor se včasih čuje. Pogosto so gospodarji-domačini hudi, da se smatra Prekmurje za tako siromašno. Vsi tišče preveč za denarjem v inozemstvo. Tudi bi bilo stanje takoj ugodnejše, ako bi se cene živini in pridelkom nekoliko popravile. Malokdo je tako dovzeten za napredek, kakor ravno Prekmurec, samo hitro se mora pokazati denarni uspeh. Zato ni težko ustanoviti razne strokovne in gospodarske organizacije, morajo pa tudi nuditi članom vidni profit, drugače jih enako hitro opu-ete.
Iz navedenih razlogov sS kmetijstvo hitro prilagodi trgu. Komaj so se cene^ konjem in žrebetom nekoliko popravile, že sé vidi pri vsakem malo večjem kmetu po dvoje in troje žrebet in gospodar se vozi z lepo rej enimi kobilami. Ko je pa svoj čas Avstrija ustavila uvoz težkih žrebet, se je gospodar malo pobrigal za stihe kobile, ki so bile samo še za brazdo, ne da bi mu kaj nesle. Naj samo porastejo cene mladim rejenim bikom, nihče jih ne bo znal tako dobro krmiti, celo s samim žitom, in takoj bo pripravljeno na leto po 400 do 500 vagonov za izvoz. Ves gospodarski napredek sloni torej v Prekmurju, kjer se doma ne da dosti prodati, le na cenah, ki se dosežejo v inozemstvu.
Gotovo bi potem padlo tudi šetvilo onih, ki silijo na sezonsko delo. Popolnoma se odhajanje na sezonsko delo ne bo dalo ustaviti. Vsakoletno potovanje je že nekoliko v krvi, deloma pa doma res ni zemlje za ves naraščaj. Tako si tudi oni, ki prislužijo denar v inozemstvu, doma ne morejo mnogo pomagati, ker ni zemlje za nakup. Mnogi denar tudi raztrosijo, drugi pa si na malem podedovanem koščku zemlje pozidajo dom. Škoda bi bilo, da bi za pouk in napredek dovzeten kmečki naraščaj trajno služil le kot navadni poljski delavec v inozemstvu, kjer lastni delavci nočejo več delati na polju. Zato bi bilo prav, da se naraščaj usmeri v druge poklice, in sicer s strokovno izobrazbo v obrtnih in trgovskih šolah. Z ureditvijo dednega prava pa je treba ustaviti nadalnje razkosavanje zemlje. Starši se morajo navaditi, da otroke pravočasno odvajajo v druge poklice in jih ne izrabljajo že od rane mladosti s pošiljanjem na sezonsko delo. S tem bi pomagali otrokom, izognili bi se tudi rodbinskim prepirom in tožbam, ki so žal tako
spodar natakal, je iz strahu zraven nekoliko pomolil. Vštel se je. Vsedli so se mu na rame in ga pritisnili na kolena. Šele ko se ni mogel več premakniti z mesta, je robato zaklel in duhovi so izginili kakor kafra.
Ker so svečkarji spredaj žareči, zadaj pa črni in se sučejo sem in tja, se človeku zdi, kakor da bi se vžigali in ugašali, zaradi tega jim nekateri pravijo tudi posvečkar-ji. V Zižkah se je nekdo rešil brezglavcev s krikom: »Joj meni!« Te nesrečne duše bi mnogokateri hotel odrešiti trpljenja, rešiti pa jih more le s tem, da jih zna nazaj krstiti in pri krščenju ne izreče besede amen. Splošno pa je skrb vsakogar, da bi dušam umrlih olajšal vsako trpljenje. Iz tega namena speče prekmurska gospodinja na dan pred vernimi dušami manjše hlebce kruha, ki jim pravijo »prešce« in jih razdeli otrokom, ki hodijo od hiše do hiše. Otroci se za dar lepo zahvalijo: »Bog lonaj« in »Bog obrni na dobro za verne duše«.
Kult drevja
čeprav je vsakemu ljubitelju pristne ljudske govorice, ki ni na glavi šantav, znan izrek »lipov bog«, sole redki oni, ki bi tudi razglabljali, od kod je vzelo ljudstvo te sočne izraze. Marsikdo se tudi ni zanimal za to, da očanec in babica naredita staremu bezgovcu, mogočni lipi in hra-ažu in še brezi povrh, spoštljiv poklon, ali p« to ali ono dekle pride s prošnjo do stare bukve. Šele v novejšem času se množe raziskovanja o Ziljskem prvem raju pod 'ipo in pomenu breze pri Jurjevanju v Beli'Krajini. Že Valvazor pa je nam napisal, da je bil v Lokah pri Senožečah »Oreh sv. Ivana«, v katerem je bival duh »Lesnik«, ki mu pravijo Gorjanci tudi »Gugljaj«. Na drevesa, ki jih je staro ljudstvo častilo pri go gozpsje dalekoYidni duhoyniki obe-
pogoste že pred delen jem in ob delen ju domače zemlje.
Polja se v Prekmurju dobro obdelujejo, preveč pa se izkorišča zemlja ob pomanjkanju gnoja. Tudi za travnike in sadno drevje kmetje premalo skrbe Tako pridelajo premalo detelje in živinske krme in je redno vsako leto pomanjkanje krme. Plemenske krave prežive potem zimo skoro ob sami slami. Goji se težja simodolska pasma, ki kot hitro rastna še bolj trpi zaradi slabe prehrane. Zato živali tudi hitreje oslabe. Zlasti trpe krave, ki ob slabi krmi obdelujejo tudi vsa polja. Iz navedenih razlogov je posebno važno trajno osve-ževanje krvi. Uvajati je treba vsaj plerne-njake od drugod. Kjer gonijo konje, se goveja živina zanemarja in tako ravno bolj-ške kmetije ne prirejajo najboljših živali. Goveje živine je v Prekmurju okrog 38.000 glav.
Pri konjereji prevladuje težki medjimur-ski konj. kateremu so se cene nekoliko popravile. Zato je tudi število konj poskočilo. V celoti je nekaj nad 5000 konj.
Še najbolj je pa zapuščena svinjereja. Pričela se je popravljati šele ob sedanjih, nekoliko boljših cenah. Hlevi so slabi, zato tudi bolezni precej razsajajo^ Z uvedbo bolj polnega srednjega jorkširja so se živali že precej popravile. Ker pa vsak hiti, da bi bil prej denar, se tudi mlade svinje prehitro pripuščajo.
Perutninarstvo je precej razvito, ker je
sili sveto podobo ali pa križ; ljudstvo je odslej častilo dvoje: slovenskega lesnega boga in Nazarenca. Tako je bilo zadoščeno ljudstvu in Bogu hkrati.
Tudi v Prekmurju prav pogosto naletimo na stari slovenski kult drevja. Častitljivemu hrastu, pravemu velikanu, so re-kali naši Prekmurci »Čast čaranja«. Njegovega druga pa je spoznala še celo živina; vselej, kadar so jo gnali mimo njega, je postala nemirna, konje je pa kar po zraku nosilo mimo njega. Ljudje so opazili večkrat v vrhu velikana belo ovco. To čudno plezalko bi bili radi ubili. Najeli so roparja s pajdaši v to. Ko so pa ti prišli do svetega drevesa, je nastal tak hud piš, da je odnesel nepridiprave daleč v gozd, jih tam telebnil na tla in jim za nameček polomil vse koščice. Neprostovoljne vožnje po zraku je bil konec šele, ko so zakričali: »Bog pomagaj!« Ko je strohnel ta hrast, so postavili na njegovo mesto križ. Tak hrast, velikan, je stal tudi v Strehovškem gozdu pri Lendavi še za turških časov. Ko se je zgrudil po zobu časa, so postavili na njegovem mestu kapelico Svetega Vida. Kmetica Balažička pa je imela to čast, da je videla tudi na ovoje oči lesnega duha, ko se je mastil na brestu z ocvrto piško. Morda bi smel zaradi tega sklepati, da je pristno slovensko prekmursko ime za lesnega boga ali lipovega boga: »balažič«. Iti po »balažičke« pravijo namreč Prekmurci vo-ščilu, ki ga izrekajo 26. decembra. Tega dne nosijo v Dolenjskem Prekmurju odrasli fantje bukovo poleno od hiše do hiše, pokleknejo nanj in kleče izgovore voščilo:
Bog vam daj telko picekov —! kak' na moji glavi vlasičkov, Bog vam daj telko ecekov — kak' na mqii giaš siaščkfflfc
dosti Sta. Sta Jerica se pa n« more prav
razviti. Deloma so potrebne težje živali za prodajo, deloma pa Štajerka ni priljubljena, ker si zna preveč sama iskati hrano na po polju, pa povzroča ob gosti naselitvi prepire.
Sadnega drevja Je zlasti po Goričkem dosti, prideluje pa se sadje predvsem za domačo pijačo. Pravilne oskrbe in vestnosti pri obiranju in spravljanju sadja je premalo. Temu je deloma kriva okolnost, da sadje, (zlasti jabolka) na sušnih peščenih tleh prej trpe zaradi suše, ostanejo bolj drobna in tudi hitreje zore, pa niso tako sposobna za vskladiščenje. Zato so za prekmursko sadjarstvo tudi bolj primerna rana jabolka za nagli izvoz, kjer se da tudi največ izkupiti. Proda se letno do 100 vagonov jabolk. Precej pa skuhajo tudi slivovke za prodajo in za dom. Manj so ti kraji za orehe in za kostanj.
Vinogradništvo razen v Lendavskih goricah ni posebno razvito. Tudi drugod ni res primernih leg zanj. Zato se je zlasti po Goričkem tako razširila šmarnica, da jo je skoro petkrat toliko kakor cepljene trte, katere je le okrog 60 ha. V Lendavskih goricah so vinogradi dobro oskrbovani, slabše je pa kletarenje, zato ta razmeroma prav dobra vina niso tako znana in iskana.
Mnogo bi se dalo doseči ravno v teh ravnih legah z združenimi močmi in s skupnim delom. Toda kakor rečeno, prehitro se vse ustavi, če ni takoj denarnega uspeha in plačila v denarju.
*
Podrobni statistični podatki o stanju posameznih kmečkih panog in njih razvoju, o strokovnem društvenem delu, regulacijskih in drugih delih, so razvidni iz raznih tabel in diagramov na poučnem delu kmetijske razstave Prekmurskega tedna.
Kadar obišče domačije Prekmurja več skupin, ki gredo po »Balaževičevo«, ali »Vlažičevo«, govori prva skupina prvi del voščila, druga pa ji odgovarja z refrenom. Ker so pa Prekmurci polni zdravega humorja in nagajivosti dodajo včasih tudi še:
Bog vam daj telko viiši (uši) —. kak' na moji glavi vlasičkov...
in potem morajo brusiti pete, da jih ne doseže poleno ali pa črepinja.
Poleg Primorja zasledimo le še v slovenskem Prekmurju. da pitajo božični panj z jedrni in vinom, kakor je to običaj na našem jugu.
Skušnjava
Skoraj ni Slovenca, ki bi ne poznal nadlege z moro. Če ga morda ne tlači več v današnjih razoranih časih, pa ga je prav gotovo v njegovi mladosti, ko se je, vrnivši pozno iz šole, napolnivši želodec s prestano jedjo, podal k počitku. Po slovenski ljudski veri je mora grda pošast, ki se pokaže v raznih oblikah, danes kakor grd sod, jutri kakor kravji vamp, pojutršnjem zopet kot cotasto posteljno zagrinjalo in še kot stara ženska z grdo mršavimi lasmi, s krvavimi očmi in širokimi stopali, a tudi kot žitna slamica. Če pride kot beračica v hišo, jo odpravimo z izgovorom:
Pridi jutri, bom ti dala tri reči: kruha, moke in solil
Prekmurec imenuje moro skušnjavo. Skušnjava je ženski duh, ki muči ljudi, ko epe. Ima vedno s seboj človeško drobovje, da se laže potegne skozi špranje in votlino ključavnice. Najrajši se vleže mladim fantom in dekletom na prsi in jih pije. Skušnjave se obvaruješ s tem, da imaš
t §ohg flgdpa tasE gmoti » & imaš m težir
, Začasni ukrepi za trgovino s Španijo.
! Da se do sklenitve nove trgovinske pogodbe s Španijo omogoči trgovina s to penzacijska dovoljenja za izvoz našega državo, bo Narodna banka izdajala kom-blaga na Špansko in uvoz kontroliranega blaga iz Španije. Naše tvrdke, ki se hočejo okoristiti s tem načinom izvoza v našo državo, se lahko obrnejo preko pooblaščenih denarnih zavodov s prošnjo, da dobe potrebna dovoljenja za kompenzacije. Prošnje za te kompenzacije bodo poslali domači denarni zavodi odboru za uvoz pri Narodni banki v običajni obliki, in sicer samo v konkretnih primerih, ker se splošna dovoljenja ne bodo izdajala.
= Državna hipotekama banka v maju. Najnovejši izkaz Državne hipotekarne banke za mesec maj zaznamuje v tem mesecu, da so se privatne hranilne vloge, ki so v prejšnjih dveh mesecih nazadovale od 1521 na 1412 milijonov, zopet nekoliko povečale, in sicer za 28 na 1440 milijonov (lani so znašale ob koncu maja 1450 milijonov). Naloženi samostojni fondi, ostali fondi in kapitali javnih ustanov so v teku maja nadalje narasli za 30 na 2840 milijonov (lani 2622). Znova je nekoliko nazadovala vsota izdanih obveznic in zastav-nic v obtoku, in sicer za 6 na 632 milijonov (lani 705). — Na strani aktiv se je vsota gotovinskih sredstev (gotovine in blagajniških zapisov Narodne banke) od konca aprila zmanjšala za 5 milijonov na 526 milijonov (lani so gotovinska sredstva ob koncu maja znašala 958 milijonov, predlanskim pa 836 milijonov). Postavka vrednostnih papirjev se je v maju nadalje povečala. Brez vrednostnih papirjev rezervnega fonda je imela Državna hipotekama banka ob koncu marca t. 1. za 1118 milijonov din nakupljenih vrednostnih papirjev, ob koncu aprila za 1216 milijonov in ob koncu maja za 1273 milijonov, tako da je v zadnjih dveh mesecih nakupila na trgu za 155 milijonov din vrednostnih papirjev. Hipotekama posojila so kakor običajno tudi v maju nazadovala za 8 na 1832 milijonov (lani 1915). Komunalna posojila pa so se povečala za 11 na 1485 milijonov (lani 1411). Lom-bardna posojila, ki so v prejšnjih dveh mesecih narasla na 160 milijonov, so v maju popustila na 136 milijonov (lani 82). Dolg finančnega ministrstva pa se je v maju povečal za 60 na 855 milijonov In je bil pri tem za 297 milijonov večji nego lani v maju.
= Glavni funkcionarji Zveze srbskih kmetijskih zadrug so ustanovili trgovinsko delniško družbo. V Beogradu se je ustanovila delniška družba Centrokoop z glavnico pol milijona dinarjev, podeljeno na 1000 detaic po 500 din. Smoter družbe je obavljanje vseh trgovinsko-zastopniških in komisijskih poslov. Ustanovitelji družbe so: predsednik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug inž. Djordjevič, član upravnega odbora 2arko Djordjevič, upravnik Zveze zdravstvenih zadrug dr. šnajder, član upravnega odbora Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug dr. Todorovié, upravnik Glavne kmetijske nabavljalne zadruge Zivanič, tajnik Industrijske zbornice in član uprave Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug Miličevič ln drugi.
= Razglasitev konkurza. Po predlogu Gornika Viktorja, lesnega trgovca v Zbe-lovem, uvedeni poravnalni postopek izven konkurza je ustavljen in uveden konkurz. Upravitelj konkurzne mase je Humer Jože, odvetnik v Konjicah, a za konkurznega sodnika je postavljen Levstek Andrej, starešina okrajnega sodišča v Konjicah. Konkurzne terjatve naj se priglase pri okrajnem sodišču v Konjicah do 10. avgusta. Prvi zbor upnikov bo 27. junija ob 9.. obči ugotovitveni narok pa 17. avgusta ob 9. pri imenovanem sodišču. — Poravnalno postopanje dolžnika Komauerja Huberta, trgovca v Mariboru, je končano.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 26.22 milijona nasproti 10.36, 7.32, 6.53 in 9.75 milijona din v prejšnjih štirih tednih. ____DEVIZE
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7587, London 20.7825, New York 444, Bruselj 75.50, Milan 23.35, Amsterdam 235.80, Berlin 178.10, Stockholm 107, Oslo 104.45, Köben-havn 92.80, Sofija 5.40. Praga 15.03, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Blagovna tržišča
ŽITO
'+" Chicago, 17. t. m. Začetni tečaji: pšenica: za julij 72.25, za sept. 73.1250, za dee. 74.1250; turščica: za julij 49.8750.
+ VVinnipeg, 17. t. m. Začetni tečaji: pšenica: za juL 61.1250, za okt. 62.1250, za dee. 63.75.
šču tovariša, ki ti takoj prižge luč, ko zasliši tvoje stokanje in preišče takoj vse kote. Kar najde in naj bo to tudi najmanjša smet, naj vrže takoj v ogenj in prikazala se ti bo ženščina, ki je skušnjava. Skušnjavi služi mleko, ki se je ga napila ob prsih mladine, za njene čare. Če 6tari, pije to mleko in sc zopet mladi. Na Vo-ronovljevo umetnost sc torej ta slovenska pošast požvižga. Kogar le preveč nadleguje, naj ima pod zglavjem spravljen oster nož; za stalno se je pa more rešiti le oni, ki so ga udarili tedaj, kadar ga je skušnjava tlačila, z uzdo, s katero je konj prvič vozil.
Uroki in mraki
Uroki in nočnina ali mračnina so bo-lezcnóki duhovi znani po vsem Slovenskem, ki so nevarni v prvi vrsti otrokom, v Prekmurju pa tudi prav pogosto tudi odraslim. Ker je te duhove težko odgnati, je treba vse ukreniti, da jih otrok ne dobi. Ko ugledaš prvič mladiča, ga zaradi tega nikar ne pohvali, temveč pljuni vstran in reči: »Fej te bodi!« ali »Ne bodi uro-čen!«, »Bog varuj oplatka!« Prekmurec reče ob taki priliki: »Naj ti ne naškodi!« Otrok, ki ima uroke, se suši in hira, dokler ne umre. Prekmurci pravijo tudi neki vrsti urokov »obranost«. Obranega otroka ./kopljejo na mlado sredo, petek in soboto v vodi, ki jo pripravijo takole: iz potoka zajamejo trikrat vodo in jo izlijejo zopet nazaj proti toku vode, nato jo zopet zajamejo trikrat in prav tako izlijejo v smeri toka. Šele zatem zajamejo vodo, ki jo nesejo domov. Nosilec vode ne sme spregovoriti in se tudi ne nazaj ozreti. Doma imajo že pripravljeno »splavišče«, to je v^je ia drug drobiž, kar je nano-
Tako dober tek vzbuja
i	naravna Rogaška slatina, da so se po zgo-
|	dovinskih podatkih prebivalci okolice za
■	časa lakote v 30-letni vojni izogibali, piti
i	to vodo, ker jim je povzročala prevelik tek.
Zadnja pot gospe Pavle Perkove
Malo tako prisrčnih pogrebov je videla Šiška kakor je bila včerajšnja zadnja pot Pavle Perkove, soproge mizarskega indu-strialca iz Šiške. Že pred 17. uro, za katero je bil napovedan sprevod, so se zbrale pred hišo žalosti na Celovški cesti množice domačinov in Ljubljančanov, pa tudi iz-venljubljanskih gostov, ki so prišli pokojnici izkazat zadnjo čast. Ob 17. uri je sprevod krenil proti Sv. Križu.
Na čelu pogreba je korakal sokolski naraščaj s praporom, kateremu je bila pokojnica za kumico. Za vozom vencev so stopali nosilci cvetja in predstavniki ustanov, ki jim je bila pokojnica v življenju podpornica: zastopniki Čitalnice, CMD, Kola jug. sester, gasilcev, obrtnikov in mnogo, mnogo zavedne javnosti. Krsti je sledila potrta družinica: hčerki Marija in Silva, dočim sta sinova Matko m Janez podpirala užaloščenega očeta. Sorodstvu se je pridružilo ogromno prijateljev in znancev po-kojnice in njenega spoštovanega soproga.
V poldrugi uri je sprevod, ki se je med-potoma prav malo skrčil, dospel do pokopališča, kjer se je nad krsto pokojnice zadnjič sklonil hvaležni sokolski prapor. Občinstvo je vztrajalo prav do zadnjega gin-Ijivega slovesa ob grobu. Bodi zavedni in dobri pokojnici ohranjen blag spomini
Rojaki iz Amerike prihajajo v domovino
LJubljana, 17. junija
Odkar je gospodarska kriza — vsaj v Ameriki in v deželah zapadne Evrope — malo pojenjala, se je obnovil promet med našimi naselbinami onkraj Oceana in domovino. Prosperiteta sicer še ni zavzela takšne oblike, da bi se vrata izseljevanju nanovo odprla, vesel dogodek pa je že, da naši Amerikanci od časa do časa spet prihajajo na obisk domov. V sredo 14. junija se je prva letošnja skupina naših rojakov v New Yorku vkrcala na največjo ladjo sveta »Normandie«, da pod vodstvom znanega in priljubljenega spremljevalca g. Avgusta Kollandra poroma v domovino. V skupini so predvsem rojaki z Ižanskega, iz Kamnika, iz raznih dolenjskih vasi pa iz Celja in cerkniške okolice. V Ljubljano prispo v sredo 21. junija z jutrnjim jeseniškim brzovlakom. Naša oblastva in predstavniki izseljenskih organizacij jim na kolodvoru prirede prisrčen sprejem.
Vitjem Kelec 60 letnik
Ljubljana, 17. junija
Jutri bo g. Viljem Kelec, višji železniški kontrolor v pokoju, v krogu s\'oje rodbine praznoval svoj 60. rojstni dan. Mož, ki ima kot vrl narodnjak in dobričina številne prijatelje, spoštovat el je in znance, se je rodil 18. junija 1879 pri Sv. Barbari v Halozah. Bistrega fanta so starši dali v šole, po končanih študijah pa se je posvetil železniški službi. Služboval je najprej v Gorici, pozneje je načeloval raznim postajam, tako v Bohinju, na Hrvatskem, v Škof ji Loki, upokojen pa je bil kot načelnik gorenjskega kolodvora v Ljubljani.
Povsod, kamor ga je zanesla kariera, je med uslužbenci in med prebivalstvom užival iskreno priljubljenost in splošen ugled, a še danes se zbirajo okrog njega mnogi njegovi življenjski tovariši in prijatelji, da poslušajo njegovo modro, dobro besedo, ki zna tudi najbolj obupanemu srcu vliti nove tolažbe. Še ob 60-letnici ga lahko srečate čvrstega, zmerom mladeniško razpoloženega, in z »Jutrom« v roki še zmerom rad z mladostnim ognjem debatira o vseh aktualnih rečeh. Njegovi tovariši in znanci, pa tudi vsi, ki so kdaj službovali pod njegovim vodstvom in se ga danes spominjajo kot redko vzornega šefa, mu žele, da bi ob strani svoje soproge užil še mnogo lepih, srečnih leti
j sila voda. Zajamejo še vode iz treh stu-i dencev in jo vlijejo k oni iz potoka. V to ; zmes vode denejo »črenslo«, blagoslovljeno ibojno (vrbo), rumene rože s travnikov, in sicer vsake vrste tri cvete, in še splavišče. Ko je vse to skuhano, prelivajo vodo v dvoje korit in jo zraven precejajo devetkrat skozi rešeto.
Navadne uroke pa zdravijo Prekmurci takole: Vodo za uroke je običajno treba vzeti iz tekoče vode z lončkom; če jo zajamejo iz studenca, jo je treba takoj ne-sti v hišo in lonček se ne sme postaviti na »osejke«. Da je zapovedana pri vsem tem opravilu stroga molčečnost in da ne smeš pogledati nazaj, sledi že samo po sebi. V vodi pogasijo sedem ali devet oglov, le na pare jih ne sme biti. Pri spuščanju oglov v vodo je treba govoriti: »Če si od stare ženske, odhajaj, če si od kakega moškega, odhajaj, če si od tega, odhajaj!« Bolniku dajo piti nekaj te vode, ko so mu prej namazali z njo čelo, nato levo roko in levo nogo. Medtem mazanjem govorijo: »Vörki, vörki, vi v»i grdi vörki, odkoder ste prišli, tja odidite!« Ostanek vode vlijejo pod ognjišče. Na mlado nedeljo (prvo v mesecu) zjutraj prinesejo vodo iz potoka in jo vlijejo po kosi in po oknu zjutraj, opoldne in zvečer. Pri tem zopet ponavljajo: »Vörki, vörki, vi vsi grdi vörki, odkoder ste prišli, tja odidite!« Potem pa še molijo: »Vörki, vörki, vi ne zbadajte, ne trgajte te križmane, žegna-ne koščice, stavice (členki na prstu), kotri-gice (ude), žilice, sklepice, ker jih je pri-žala blažena Devica Marija pri cerkvenem pragu na svetem mestu, pri krstnem kamnu, jaz vas odganjam s svojo besedo, * Marijino pomočjo, s svete Barbare krstom.« — Vörke tudi odštejejo od devet na eden in poudarijo nazadnje, ko izrečejo; *Co ja
Za tesnejše gospodarske stike s Poljsko
Po vesteh iz Beograda se bodo v najkrajšem času, morda še v tem mesecu, začela med našo državo in Poljsko pogajanja za tesnejše gospodarsko sodelovanje. Posvetovanja bodo v Beogradu in bodo postavila osnovo za omogočenje večje medsebojne izmenjave blaga v okviru zdajšne trgovinske pogodbe. Če bodo razmere terjale, ni izključeno, da se bo še letos sklenila čisto nova trgovinska pogodba med obema državama. Zatrjuje se namreč, da je prav tesni okvir zdajšne pogodbe kriv slabega razvoja medsebojne trgovine, katere obseg ni doslej letno presegal 110 milijonov dinarjev.
Zdajšna trgovinska pogodba je bila sklenjena v drugačnih razmerah in zato nedvomno več ne ustreza zdajšnjim potrebam. Da je nastala neka večja gospodarska povezanost med obema državama, pričajo že dejstva, da je Poljska lani na lastno pobudo vzpostavila v Beogradu stalno zastopstvo svojih državnih železnic in pristanišč Gdinje in Gdanska, da se je letos ustanovila Poljsko-jugoslovenska trgovinska zbornica in da je nedavno Poljska zrako-plovna družba vzpostavila posebno zračno progo z Beogradom. Poleg tega pa se tudi sicer v Poljski kakor pri nas slišijo glasovi za tesnejše gospodarsko sodelovanje
Gospodarske vesti

*= Za poglobitev gospodarskih zvez med Jugoslavijo in Francijo. V Parizu se je osnoval »Bureau d' Etudes économiques franco-yougoslaves«, katerega poslovanje in delo namenjeno poglobitvi gospodarskih stikov med Francijo in Jugoslavijo. Omenjeni zavod ima svojega zastopnika tudi v Beogradu (naslov: M. P. Pečinovič, Beograd, Terazije št. 16). Tako zavod, kakor tudi njegov zastopnik v Beogradu, sta našim uvoznikom in izvoznikom z vsemi potrebnimi informacijami brezplačno in stalno na razpolago. Naslov zavoda je: Paris-1, Rue Volney (2ème). Opozarjamo vse interesente, ki iščejo gospodarske stike s Francijo, ali ki želijo katerokoli informacijo glede izvoza v Francijo, naj se obrnejo ali neposredno na omenjeni biro. ali pa na njegovega zastopnika g. Pečinovica v Beogradu.
= Snuje se JugoslovensKO-itaIijanska trgovinska zbornica. V Beogradu se je osnoval akcijski odbor sa ustanovitev Ju-goslovensko-italijanske trgovinske zbornice. Na čelu odbora je predsednik beograjske občine in predsednik Beograjske industrijske zbornice Vlada Ilič. Zbornica namerava osnovati tudi podružnice v drugih večjih krajih naše države. V imenu akcijskega odbora je g. Vlada Ilič pozval vse gospodarske zbornice v državi, naj pristopijo kot ustanoviteljice. V tem pozivu naglasa med drugim, da so se gospo-
med obema bratskima slovanskima državama.
Če gledamo z našega stališča, je Poljska razsežno trgovinsko področje in ni preveč oddaljena, tako rekoč edino bližno srednjeevropsko tržišče, ki se nam nudi po izgubljenih ali skrčenih dozdajšnjih srednjeevropskih trgih. V Poljsko bi mogli izvažati zlasti presno sadje, a tudi drugi kmetijski pridelki bi se lahko prodajali tja. Svoje-časno se je mnogo govorilo. o tem, da bi Poljska bila lahko stalna odjemalka naših vin, zlasti slovenskih. Poljska pa bi nam prodajala tkaninsko blago, in to tem bolj, ker so bivša avstrijska in češkoslovaška tkaninska podjetja v hudih težkočah zaradi nedostajanja sirovin. Seveda ima Poljska še druge industrijske izdelke, ki bi jih lahko razpečavala v naši državL
Vsa zadnja leta se je vrednost našega izvoza v Poljsko gibala med 60 in 70 milijoni dinarjev letno, a lani je dosegla 70 milijonov. Vrednost našega uvoza iz Poljske, ki se je pred leti gibala okoli 60 milijonov, ee je zadnja leta še znižala. V obojestransko korist bo, če bosta obe gospodarski zastopstvi, naše in poljsko, ki se bosta sestali v Beogradu, našli krepko osnovo za razseži^ejšo medsebojno izmenjavo dobrin.
darski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo po vojni razvijali v obojestransko zadovoljstvo. Geografski položaj Jugoslavije in Italije in njuna gospodarska struktura omogočata, da se gospodarstvi obeh sosedov v največji meri dopolnjujeta. Krepitev gopodarskih stikov ni plod umetnih ukrepov, temveč naravna posledica potreb obeh gospodarstev,
— Pred pogajanji za sklenitev trgovinskih pogodb z južnoameriškimi državami. Iz Beograda poročajo, da se pripravlja material za trgovinska pogajanja z Brazilijo, Argentino in še nekaterimi državami Južne Amerike. Jugoslavija s temi državami doslej ni imela posebnih trgovinskih sporazumov in imajo aranžmaji o izmenjavi blaga v kolikor obstoje, le značaj začasnosti. Zaradi oddaljenosti najbrž naša delegacija ne pojde v Južno Ameriko ,niti njihove delegacije ne pridejo v Beograd, temveč se bodo pogajanja vodila preko državniških prestavništev v Beogradu in v glavnih mestih južnoameriških držav.
= Lastniki obveznic loterijske dvain-polodstotne državne rente za vojno škodo,
ki svojih obveznic še niso zamenjali po pravilniku ministrstva za finance z dne 7. junija 1. 1934., se opozarjajo, da poteče rok za njih zamenjavo 31. julija letos. Po tem roku izgube obveznice stare emisije vsako vrednost.
Trbovlje spominu Viteškega kralja
Danes bo spomenik slovesno odkrit
V pkviru svečanih proslav, ki jih je trboveljski Sokol priredil letos za svoj tridesetletni jubilej, tvori zaključno in idejno najvišje slavje slovesno odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru Uedini-te'ju. O visoki ideji, da naš Sokol počasti \ečni spomin na kraljevskega tvorca jugoslovanske domovine in njenega uedinitelja s postavitvijo vidnega lika, smo poročali ze jeseni, ko so bile še v toku prve priprave za izvedbo te lepe samoljubne zamisli.
Počastitev Toneta Čotarja
Šestdeseti rojstni dan je z letošnjim go-'dovanjem praznoval g. Tone Čotar, uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Če govorimo o zaslužnih možeh, ki si s podrobnim narodnim delom zaslužijo spoštovanje vse narodne javnosti in so nesebični in skromni, tedaj moramo v prvi vrsti
£okazati na Toneta Čotarja. Saj je minilo
de nekaj tednov, odkar je bil njegov polletni trud kronan s krasno uspelim drugim izletom Cirilmetodarjev na Oplenac. Pa to je bila le ena izmed akcij, ki jih je Tone Čotar doslej že izvršil in ki se jih bo pri svojem trdnem zdravju in iskreni de-Lavoljnosti gotovo še lotil. Ni mu do miru, v samem delu se ohranja nenavadno prožen in mladosten.
Doma je iz Škrbine na Krasa. V svojih Homačih krajih je že kot mlad človek storil mnogo dobrega, zlasti v društvenem življenju. Takoj po svetovni vojni pa je pribežal v Ljubljano ter se vprege/ v nacio-palno delo pri vseh naših naprednih organizacijah. Lep pregled njegovega dela je bil podan na častnem večeru, ki ga je pretekli ponedeljek priredila šentpetrska ženska in moška CMD pri Banku. Dvorana je bila okrašena in zbrali so se poleg Tonetovih ožjih sodelavcev številni predstavniki parodnih društev. Predsednik ientpetrske pioške CMD g. Rajko Türk se je zahvalil tia-vljencu za njegovo skrbno sodelovanje. V imenu osrednjega društva CMD je dr. Simon Dolar sporočil čestitke m izročil krasno diplomo v pozlačenem okviru. Za šentjakobsko CMD je čestital ravnatelj ttrukelj. Predsednica ženske CMD za Št.
Peter ga Nilka Potočnikova fe toplo obudila mnogo lepih spominov. V imenu sokol-stva je prinesel pozdrave župni tajnik Fle-gar, od »Soče« pa nadzornik Urbančič. Močno je ganil prisotne govor ge Maše Gromove, ki se je zahvalila Tonetu v imenu onih revežev s Primorskega, za katere se je vedno trudil. Kakor vedno, je duhovito nazdravila Manica Komanova, Albin Tmk pa se je spominjal Toneta kot soustanovitelja prepotrebnega društva Skrb za mladino na Taboru. Moška in ženska podružnica CMD sta v viden znak hvaležnosti izročili slavijencu tudi dve lepi spominski darili. Ganjen se je Tone Čotar zahvalil vsem in rade volje zagotovil svojo kjerkoli bo njegova pomoč žel jena in po-nadaljnjo pripravljenost k sodelovanju, trebna. Spomnil se je svoje drage šentpe-irske CMD z denarnim darilom. Častni ve-. čer je potekel v tisti lepi harmoniji, ki venomer vlada med delavnimi šentpetrskimi Cirilmetodarji. Ni bilo godbe ne petja, ne hrupa ne pompa, ves večer je izzveneval v izraze prisrčnega bratstva in v ljubezen do dela.
Na Antonovo pa so Toneta Čotarja po-Čatfili Sočani, katerim so se pridružili še mnogi ožji rojaki in to v Slamičevi restavraciji. Spretne govornice in govorniki so obeleževali njegovo delo ter se ga takisto spomnili s spominskim darom. Vsem tem lepim dokazom spoštovanja in ljubezni pridružujemo tople čestitke tudi mi in želimo dragemu Tonetu še vrsto plodnih, zadovoljnih, srečnih let.
eden, naj ne bo niti eden: odganjam vas na puste gore, da bistre vode.«
Uročnega otroka zdravijo tudi z vörka-no vodo tako, da otroka sredi sobe s to vodo devetkrat operejo; otrok mora biti pri tem obrnjen proti sonca. To vodo pripravijo tako, da vržejo vanjo en ogel po sončnem zahodu, drugega za vrati in tretjega nad sosedovo mejo. Uroke ali vörke odštevajo tudi živini, v tem primeru pa štejejo od deset nazaj, za tem pa pihnejo na vodo. Včasih tudi zagrabijo devet žlic, jih denejo v drug lonec in potem zopet nazaj v prvega. Če so krave uročne, prinesejo tri gabrove gobe in iz treh potokov vode. Vodo zavrejo in vržejo vanjo tri dlake od domačih krav. Ko je vse dobro zavrelo, pustijo, da se ohladi. Zatem ožare gabrove gobe in jih vržejo v pripravljeno vodo. Po sončnem zahodu prinesejo vejo od drevesa ženskega spola in z njo kravo trikrat udarijo, potem pa jo umijejo s prej pripravljeno vodo, v kateri so pogasili gabrove gobe. To naredijo trikrat, enkrat pred sončnim vzhodom, dvakrat pa po sončnem zatonu.
Ljudstvo pravi, da je otrok dobil mrač-nino, če ga ščiplje v trebuhu, če nima spanja in teka in gre od njega zeleno blato. Otroka popade mračnina, če ga je nesla mati o mraku izven hiše in tudi tedaj, če je pozabila plenice zunaj hiše, da je padel na nje mrak. V Prekmurju pa dobi otrok mrake, če bi prišel tujec v hišo in ga prijel, še preden je vzel luč v roke. Mraki pridejo v Prekmurju človeku v drob. kjer trgajo in sušijo človeka. Mraki &e pokažejo tudi s tem, da človeku šumi v glavi, mu kruli v želodcu in da čuti onemoglost v udih. Stari ljudje so mrake tudi videli, to so bili trije mladi »de-
Prav in za vsenacionalno delo trboveljskega Sokola značilno je, da je ravno on po-krenil akcijo, podariti črni dolini viden spomenik Viteškega kralja, ki se je nele s svojim nevenljivim državniškim delom temveč predvsem tudi s svojo ljubeznijo do našega malega človeka usidral globoko v trboveljskem rudarskem srca. Kakor so Trbovlje plakale ob maršejski tragediji in
- - j
.....■■
so ob edinstveni manifestaciji globoke ljudske žalosti izpričale svoja čustva, smo prepričani da bo današnji 18. junij vsem Trbovljam sokolski in pomemben narodni praznik, na katerega bomo vsi brez razlike in prepričanja dali ob liku Viteškega kralja duška domoljubnim čustvom!
Kot vojak bo stopil med našo sredino, v generalskem plašču, s sabljo v levici, v koraka naprej, kakor bi hotel stopiti med svoj narod, kakor bi z gesto desnice z iztegnjenimi tremi prsti želel tudi v liku še ovekovečiti jugoslovansko misel o troedi-nem narodu! Viteški kralj bo stal sredi velikega industrijskega revirja manj kot vla-
dar — kralj, bot] kot prepričani demokratski vodja svojega naroda, kateremu Je stal vedno tako blizu. Soha pokojnega kralja v nadnaravni velikosti (2.15 m), vlita v bron, stoji ob glavni cesti tik Sokolskega doma na posebnem, že ograjenem prostoru, ki ga v polkrogu obdajajo topoli, ob straneh pa dve srebrni smreki. Podstavek, na katerem bo kip stal, je iz granita, visok 80 cm.
Spomenik, ki bo vsem Trboveljčanom dragocena vsenarodna svetinji, je po izjavah strokovnjakov eden najlepših in naj-vernejših med vsemi, kar jih je bilo že postavljenih v Sloveniji. Je lepo umetniško delo znanega dolenjskega kiparja Franca Repiča, ki se je izkazal že z raznimi samostojnimi deli in javnimi spomeniki. G. Repič je svoje bogate izkušnje, ki si jih je nabral v inozemstva pa tudi pri naših prvih jugoslovanskih kiparjih, osredotočil baš v delu trboveljskega kraljevega spomenika.
Trboveljski Sokol, ki je sicer ie ves čas svojega jubilejnega praznovanja na dela s številnimi kulturno prosvetnimi manifestacijami, se je na svoje zaključno slavje odkritja spomenika pripravil še s prav posebno vnemo. Odkritje spomenika obeta res biti prireditev, ki bo šla daleč preko okvira običajnih sokolskih slavij, kajti današnji 18. junij bo nele eden največjih trboveljskih, temveč tudi zasavskih narodnih praznikov. Pri odkritju spomenika bo sodelovala naša vojska z vojaško godbo, v imena Nj. Vel. kralja Petra 11. se bo slavnosti udeležil njegov zastopnik. Z odlokom prometnega ministrstva so odobrene posebne vozne olajšave. Ministrstvo za pošto je dovolilo trboveljskim poštnim uradom, da žigosajo danes vso pošto z žigom rdeče barve. Trboveljski Sokol je s pomočjo marljivega delovnega odbora poskrbel za brezhibno organizacijo in izvedbo širokega sporeda slovesnosti.	*
V vročini raste pepermlnt. Ali za osvežitev je zopet najboljši p e p e r-m i n t o v bonbon 505 s črto!
.•A.M4 A *
ZA OKO ~CRTA Z A O K U J -AROMA

Izdeluje »UNION«, Zagreb
Usoden padec Bosiljke Mileticeve
Skočila je na odhajajoči vlak in padla med kolesa
Ljubljana, 17. junija Poročali smo včeraj, da je na kolodvoru v Slavonskem Brodu postala žrtev smrtne nesreče gospa Bosdljka Miletičeva, soproga kapetana Miljutina Miletiča, s katerim je bila na poti iz Mojstrane na moževo novo službeno mesto v Žabcu. O tragediji, ki je mnoge znance Miletičeve družine pretresla, smo danes izvedeli naslednje podrobnosti: Kapetan I. stopnje Miljutin Miletič se je s svojo gospo Bosiljko, z dvema sinčkoma in hčerkico pripeljal včeraj, v petek zjutraj z brzovlakom v Slavonski Brod. Ker ima vlak v Slavonskem Brodu daljši postanek, je gospa Miletičeva stopila v kolodvorsko restavracijo, da kupi svojim trem otrokom peciva za zajtrk. Nekoliko se je zadržala in ko se je vračala k vlaku, je ta že krenil s postaje. Gospa Bosdljka je pohitela in že se je z desnico vlovila za držaj na stopni-
cah vagona, v levici pa je držala pecivo. Ob naskoku na stopnice pa je zanihala in izgubila ravnotežje, padla rtied oba vagona in že so jo kolesa pregazila in presekala. Čul se je le še njen smrtni krik, obenem so krikni-li nekateri ljudje, ki so bili priče grozovito žalostnega prizora. Brzovlak se je takoj ustavil, prihiteli so železniški uslužbenci, ki so spravili telesne ostanke 33ietne gospe Bosiljke izpod kolesja. Pretresljivi so bili prizori, ko je kapetan Miletič prihitel iz vlaka in ko so otroci ugledali svojo dobro mamico razmesarjeno, mrtvo. Obupno jokanje otrok je ganilo vsa srca. Telesne ostanke blage pokojnice so prepeljali v brodsko mrtvašnico.
Uboge otročičke je prevzela neka ugledna družina v Slavonskem Brodu. Kapetan Miletič je sklenil, da bo nesrečna gospa pokopana v Slavonskem Brodu.
Petdeset otrok posije na morje
mariborski oblastni odbor Jadranske Straže
Maribor, 17. junija
Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru, ki je s svojim 15-letnim izredno uspešnem delom opravičil sloves enega naj-delavnejših v državi, je zasnoval letos po-mebno socialno akcijo. Razpisal je 30 brezplačnih letovanj na morju po 14 dni in razposlal v to svrho križanke 398 narodnim šolam. Odzvalo se je 135 šol. ki so poslale skupno 1432 rešenih križank. Tisti, ki so križanke pravilno rešili, so prišli v poštev pri žrebanju. Srečo brezplačnega letovanja v »Mladinskem domu Viteškega kralja«
v Bakru, last oblastnega odbora JS v Mariboru, so deležni naslednji učenci in učenke: Jožef Oblak, Kostrivnica, pošta Podplat, Marica Kranjčič, Benlca, Ernest li-kavec, Sv. Kungota, Alojzija Urleb, Sv. Jurij ob j. ž., Božidar Bajt, Pobrežje pri Mariboru, Milena Vokač, Studenci pri Mariboru, Angela Lininger, Dobravce, Stana Podlogar, Slov. Bistrica, Elica Strucl, črna, Miroslav Fric, Ruše, F. Saletinger, Sladki vrh, Hrvoje Osrečki, Rogatec, Franc Hojs, ščavnica, Vinko Prednik, Maribor, Olga Remic, Bočna, Marija Onuk, Sv. Tri-
čareci« (mladi fantje). Neko staro ženo, ki je zagovarjala mrake, so klicali za »vra-govo mamico«. Ta je zabičevala ljudem, da ne smejo v prvem mraku razoglavi iz hiše, ker bi dobili mrake. Če jih je pa kdo že dobil, si mora ob zvonenju zdrave marije naliti vode v krničko (leseno posodo), iti pod žleb, se zmočiti z vodo po obrazu, jo vliti preko glave na streho, jo zopet vje-ti v posodo, ko priteče si strehe in se zopet namočiti kakor prvikrat. To je treba ponoviti trikrat. Ko jo zlije tretjič na 6treho, vode ni treba več prestreči, bolnik naj le takoj hiti v posteljo.
Vragova mamica pa je takole odganjala mrake: »Prečitala«, to sie pravi, govorila je nad bolnikovo glavo:
»Mraki! Mraki!
Vi ste junaki!
Pojdite iz te (N. N.) žegnane glave, lz tega žegnanega tejesa, tu nimate mesta, tu nimate obstanka! če ste iz kürnjeka (kokošnjaka), idite na kürnjek; če ste s smetnjaka, idite na smetnjak; če ste iz vode, idite v vodo; če site izpod kapelice, idite pod kapelico; če ste iz loga, idite v log; če ste iz gore, idite v gore, če »te s proda, idite na prode, če srte s pepelišča, idite na pepelišče! Tam kljuvajte, tam škrabljite, tam šumite, tam jokajte, tam sekajte, tam rušite, tam sušite zeleno drevje, tam tulite, tam cvilite, tam brečte (jokajte), tam rušite kamenje, tu nimate obstanka. Zapustite to žegnano glavo, to že-gnano telo, tu nimate mesta. Če vas je 99, naj vas bo 90, (odštevaj po 9 X do): če vas je devet naj bo eden, če si eden, naj vas ne bo ni kaj!«
Vso zarotitev je ponovila devetkrat. Če »vragova mamica« ne more priti k bolniku in tudi bolnika ne morejo pripeljati k njej, tedaj ta izgovarja zagovor na vodo, kis ali mast in s temi rečmi potem pripravljajo bolniku jed.
Če bi mi mogel odstopiti urednik še nekaj prostora, bi nanizal še ogromno gradiva iz narodopisja slovenskega Prekmurja. Za danes naj zadostuje to in je bilo napisano tudi z namenom, da bi se čitatelj zavedal davnine, v kateri živi še danes prekmursko ljudstvo. Vsakdo naj bi po svojih močeh prispeval dvigu življenjske ravni te naše obmejne veje, da bi mogel tudi Prekmurec izročiti staro izročilo v borbi za svoj obstanek. V primeru, da se tudi na tem koncu Slovenije zboljša gmotno stanje ljudstva, bo zasadila ljudska pros/ve-ta korenine, morda globlje kakor t ostalih krajih Slovenije.
Vinko Mödemdorfer.
NVo
dt^


m
St®:
•SW


Si
t
m
lar
n




7
.O!
Tt
i Ai k
v- \ s ,'Ž tf
z bogato vezenino
Za boljìe pfcflTo se iòpéI rrfnogo'uporablja'lepain olco* sna vezenina. Tudi barv« Čipke irr vezenj motivi Ostar nejo lepi, če opereto f£ko občutljivo perilo V obiTn! ln blagi* pen) Lux a. Lux Vudi najbolj' nežnim nitim ne Šlco* duje in > ohrani svileno perilo dolgo časa leof
Ü9YO,
za vse poletne tkani ne
tfédtiV
je Kralji nad Marenbergom, Terezija Garb, Kapla, Marija Ajlec, Svečina, Viktor Ur-šnik, Tolsti vrh, Marija Pesjak, Dravograd, Franc Lopert, Kobilje v Prekmurju, Stanko Gert, Sv. Križ. nad Mariborom, Štefka Struc, Gradišče, Vendei Trplan, Markovci, Franc šlebinger, Lokavec, Ernestina Su-šek, Muta, Mirko Gorenjšek, Guštanj, Emil škofič, Marija Snežna, Marija Javšnik, Remšnik ter Franc Pečnik iz Pernice pri Dravogradu.
Oblastni odbor JS pa se je odločil, da razširi svojo važno socialno akcijo s tem, da pošlje poleg 30 izžrebanih še 20 učencev in učenk s severne meje na svoje stroške na 14 dnevno letovanje ob našem morju. Tako nudi priliko 50 učencem ter učenkam, ki potekajo pretežno iz nižjih slojev obmejnega prebivalstva, da spoznajo naš sinji Jadran ter da ga vzljubijo z vso toploto svojega mladega srca.
Otroke prevzame oblastni odbor JS v Ma ri boru v svoje varstvo na glavnem kolodvoru ln sicer deklice 21. julija t. L, dečke pa 5. avgusta 1.1. Vsak izžrebani otrok dobi še potom svoje šole posebno pismo oblastnega odbora, s katerim naj se izkaže na postaji v Mariboru. Otroci se vračajo 4., oziroma 19. avgusta in naj jih tedaj prevzamejo starši na mariborskem glavnem kolodvoru.
S tem, da je marljivi oblastni odbor JS v Mariboru postavil svoje delovanje na širše temelje socialne dejavnosti, je storil tudi izredno veliko uslugo nacionalni misli ob naši meji, saj se bo mladina vračala z našega sinjega Jadrana polna ponosa in navdušenja za naše morje in Jugoslavijo, pa tudi polna hvaležnosti vsem tistim, ki so ji z ljubeznijo omogočili prijetne urice v Mladinskem domu v Bakru, čuvajmo mejo in morje!
Noč groze na Paki
Kako so roparji napadli Repnikovo hišo
Šmartno ob Paki, 17. junija.
Kakor je »Jutro« že poročalo, je pretekli torek vso Paško kotlino že na vse zgodaj razburil dogodek, kakršnih pri nas nismo vajeni. Pri Repnikovih v Gorenju so se sredi noči pojavili trije ali morda celo štirje roparji. Repnikova hiša stoji kakih sto korakov oddaljena od prometne ceste, ki vodi iz Šoštanja v Gornji grad oz. Celje. Lahko bi rekli, da je postavljena prav v sredo vasi. V njej živi 82 let stara Repnikova mati Frančiška Zolnirjeva s svojo 151etno vnukinjo Berto in deklo, ki pa je tudi že stara ženska Pravi lastnik hiše in kakih 20 ha velikega posestva je Franči-šlrin sin in oče male Berte, Martin Zolnir, ki živi v drugič poročen v Severni Ameriki. Berta je hčerka prve žene. Pri hiši je tudi mlad hlapec, ki pa spi na senu v gospodarskem poslopju, komaj nekaj korakov oddaljenem od hiše.
Kakor navadno, so tudi ta večer ženske brez skrbi legle k počitku. Nekaj čez enajst je bila ura, ko so nenadno prebudili tuji moški staro mater in Berto. Oboroženi so bili z nekimi topimi predmeti. Svetili so si z žepnimi baterijami in z njimi popolnoma oslepili svoji napol predramljeni žrtvi. Staro mater so potegnili s postelje, ji zavili glavo v odejo ter jo suvali, brcali in tepli, celo hodili so po njej. Malo Berto je eden s topim predmetom udaril po glavi. Nato ji je poživinjeni človek hotel izkazati še posebne ljubeznivosti. Dekle pa je bilo še toliko pri zavesti, da je nasilneža ugriznilo v lice. Na klice obeh napadenih je iz sosednje kamre prihitela dekla. Toda takoj pri vstopu v sobo jo je eden izmed napadalcev mahnil po glavi, da se je zrušila vsa-omamljena in krvava. Nato so neznani razbojniki vsem trem žrtvam zvezali noge in roke z žico. Berto so prisilili, da je povedala, kje ima denar in dragocenosti. Odnesli so 4500 dinarjev gotovine in za 3000 din dragocenosti. Svojo govorico so pačili s hrvaškimi in nemškimi besedami. Razmere pri Repnikovih pa so jim morale biti znane, kajti eden izmed razbojnikov je vprašal Berto, kje ima ono zlato zapestno uro, ki ji jo je oče poslal iz Amerike. Grozil ji je s smrtjo, če mu ne pove. Celo uro so šarili po stanovanju in vse premetali. Nato so ženskam še zagrozili, da jih takoj po-strele, če bi katera šla za njimi in klicala na pomoč. Trenutek za tem so skozi hišna vrata izginili v temno noč. Nihče ni slišal vpitja žrtev, ker so se vsi klici zadušili v omotih, s katerimi so razbojniki povili ženskam glave. Toda pogumna Berta se je kmalu oprostila vezi in se splazila iz hiše. Poiskala je v gospodarskem poslopju hlapca, ga prebudila in mu tiho povedala, kaj se je v hiši zgodilo. Glasno se ni upala govoriti, ker se je bala, da bi je razbojniki ne čuli in res ne izvršili svoje grožnje. Hlapec je odšel k sosednjim hišam in prebudil ljudL Vaški fantje in možje so takoj prihiteli in ukrenili vse potrebno. Nekaj se jih Je napotilo v Šmartno, kier «> ^"dill gospoda Drobniča, da je dal svoj avto na razpolago. Drobničev Lojze je v rekordnem času pripeljal iz Mozirja orožniško patruljo ln zdravnika dr. Lesniko, ki je hudo zdelani Repnikovi materi nudil prvo pomoč. Komandir iz Mozirja je takoj ukrenil vse potrebno za zasledovanje roparjev. Da se je vse zgodilo talko naglo, je brezdvom-no zasluga g. Drobniča, ki v sličnih nujnih primerih nikdar ne odreče svoje pomoči. Ze večkrat se je zgodilo, da je marsikomu rešil življenje s hitrim prevozom k zdravniku ali v bolnico.
2é v zgodnjih jutrnjih uräh so orožniki aretirali x eeteski Eenku štiri sumljive
klateže, tri moške in eno žensko. V teku dneva so prihitele še druge orožniške patrulje iz okoliških postaj in pomagale zasledovati zločince. Kmalu popoldne je z avtom prispel orožniški major iz Celja g. Vindakijevič in prevzel vodstvo zasledovanja. Do večera so orožniki polovili enajst sumljivih ljudi in jih spravili v zapor v Šoštanj. Zaslišanja in poizvedbe se še nadaljujejo in ljudje, lei so vsi zelo razburjeni zaradi surovega razbojništva, upajo, da bodo spričo energične akcije orožništva pravi storilci v kratkem v rokah pravice.
Ob takih prilikah se nujno vsiljuje vprašanje, kje so vzroki vseh teh razboj'" niških akcij, ki se zadnje čase neverjetno množš. Nedvomno teh vzrokov ni iskati v neki sami od sebe dani obči moralni pokvarjenosti ljudi, kajti tudi ta mora imeti svoje globlje objektivne vzroke. In kdor količkaj pozna povprečno življenjsko stanje našega malega človeka, ne bo niti najmanj v dvomu, da so prav naše neurejene" socialne razmere ono osnovno zlo, iz katerega rasejo tudi vsa ostala zla. Težko je v danih prilikah zahtevati, da se to osnovno zlo odstrani enkrat za vselej, lahko pa se omeji in ublaži, če ne za vedno, vsaj za daljšo dobo. Razpis velikih javnih del, ki so za Slovenijo in njeno bodočnost osnovnega gospodarskega pomena, podpiranje vseh gospodarskih panog v Sloveniji in druge slične akcije gospodarskega značaja bi bile pravo zdravilo. Pomagale bi več, ko ostrost kazenskega zakona in puhlo moraliziranje.	1 I
ZOBOZDRAVNIKI PRIPOROČAJO KOLYNOS ZA OTROKE. ZAKAJ?
Vse matere vedo, da uničujejo navadne paste za zobe fino sklenino in nežno slonokoščevlno otroških zob.
Vidite, zakaj priporočajo sobo-zdravniki specijalno KOLYNOS za malčke. Zobozdravniki jamčijo za delikaten učinek te paste, sladke in peneče se, ki zares čisti usta in jih osvežuje, dajajoča zobem poseben blesk.
OSVEŽITE SVOJ NASMEH S KOLYNOS OM ! Kupite veliko tnbo, ker Je bolj ekonomična.
KOLYNOS antiseptična zobna pasta.
Postani in ostani član
Vodnikaue družbe!
OBIŠČITE
naša domača letovišča, zdravilišča in planinske postojanke, našli boste zdravje, oddih in razvedrilo; spoznavajte lepote svoje domovine.
MARIBOR
gostoljubna ln vesela metropola severne Slovenije na vznožju zelenega Pohorja, sredi prijaznih vinagradov ln sadovnjakov. vabi na prijeten oddih. Milo podnebje. Lepa okolica. Edinstveno kopališče na Mariborskem otoku. Nova avtomobilska cesta na Pohorje. Prvovrstni hoteli in penzionl. Zmerne cene. Informacije daje: Mestni turistični odbor ln »Putnik« v Mariboru.
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče Jugoslavije in edino te vrste v Sloveniji sploh
zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev jeter, želodca, notranjih žlez in motnje spolnih organov.
Maj in junij: 10 dni — Din 750.—,
vse vračunano (penzion, zdravnik, kopelji, zdraviliške takse). Godba; dancing od 1. junija dalje. Obširne prospekte dobite na zahtevo dobite pri »Putniku« ali pa naravnost od uprave zdravilišča
SLATINA R A D E N C L
Od 15. maja dalje direkten vagon Iz Beo gTaaa, Zagreba ln LJubljane do samega
kopališča.
RIMSKE TOPLICE
pri Celju. Termalno kopališče 37 stopinj C. Ogljikova kislina, Indikacije rživčne ln ženske bolezni, revma, glht, išijas Itd. Cenene pavšalne kure za 10 dni od din 650— naprej.
Termalno kopališče na prostem.
Informacije in prospekti: Uprava zdravilišča v Rimskih Toplicah.
PLANINSKI DOM NA PLEŠIVCU (Uršlji gori), 1.696 m. Oskrbovana od 15. V. do 30. IX. Diven razgled. Letovišče. 27 postelj. Polna dnevna oskrba od 35 do 47 din. Informacije daje Podružnica SPD v Slovenjem gradcu.
BLED
NAJMODERNEJŠE LETOVIŠČE IN ALPSKO KOPALIŠČE
PARK HOTEL
BLED, ob Jezeru. 300 postelj. Dnevni penzion z vsemi taksami in postrežbo od 1. IX. do 1. vn. 70 din do 100 din.
KRANJSKA GORA, 810 m
PODKOREN, 847 m
GOZD-MARTULJEK, 752 m
Najlepša slovenska letovišča in kllmatift-ne postojanke za zdravljenje.
HOTEL »SLAVEC«, KRANJSKA GORA, 18
postelj. Sodobni konfort. Točna postrežba. Zmerne cene.
PENZION »KRESNICA«. Telefon št. 6.
KRANJSKA GORA. 25 postelj. Sodobni konfort Točna postrežba. Zmerne cene.
PENZION »A. CERNE«
KRANJSKA GORA. 25 postelj. Konfortnl
penzion. Zelo priljubljen. Zmerne cene.
ŽIROVNICA pri Bledu. 600 m nad morjem. žel. postaja, pošta, penzioni, gostilne. Vsa oskrba od 35 do 70 din. Informaci j e: Tujskoprometno društvo, Žirovnica.
HOTEL »PLESNIK«, LOGARSKA DOLINA,
pošta Solčava, 50 postelj. Prvovrstna postrežba Celodnevna oskrba od 45 do 55 din. Avtobus iz Ljubljane ln Celja.
KOČA POD KOPO na Pungartu, 1377 m. Idealno letovišče. Krasna lega Vse leto oskrbovana. Tekoča voda. 22 postelj. Polna dnevna oskrba od 35 do 47 din. Informacije daje Podružnica SPD v Slovenjem gtadcu._____
DOBRNA
pri Celju Je prirodno eno najlepših ln
najmodernejše urejenih kopališč Jugoslavije. 400 m nad morjem, v sredi gozdov, brez prahu in dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca ln ženskih bolezni. Celokupno 20-dnevon zdravljenje od 1.100 do 1-650 din. Zahtevajte prospekte I Uprava zdravilišča.
ŠMARJEŠKE TOPLICE, radlotermalnl vrelci 27 stopinj R. Desetdnevna penzija v pred-sezoni 400 din, v glavni sezoni 450 din.
Uprava kopališča v Novem mestu.
Zahtevajte podrobnejše informacije od gornjih oglaševalcev ali od Tujskoprometnih zvez »Putnika« v Ljubljani in v Mariboru.
ve
Nad 1.000 naročnikov
se je v kratkem nanovo pridružilo širokemu krogu rednih čitateljev ponedeljske izdaje »Jutra« zadnji čas. Ne bo Vam v škodo, če tudi Vi sledite njihovemu vzgledu in se naročite na ponedeljsko »Jutro«, ki je edini tednik te vrste pri nas in stane po raznašalcu na dom dostavljeno 5 din na mesec, po pošti pa samo 4 din. Jutrišnja številka bo spet polna pestrega, aktualnega gradiva, kakršno mora zanimati vsakogar, ki hoče biti na tekočem — današnji čas. Ni nam treba še posebej obetati izčrpnih, izvirnih poročil o dogodkih dneva, kakršno je jubilejno slavje v Prekmurju pa olimpijski dan. Nič manj ne bo pozornosti vredna reportaža o borbah, ki jih je ljubljanski pešpolk pred 20 leti izvojeval za osvobojenje slovenskega Prekmurja, a v problematiko današnjih razvihar jenih dni vas povedejo izvajanja španskega generala J osé ja Mia je o vlogi, ki jo bosta v bodoči vojni zavzemala tehnična oprema vojaka in osebni pogum, in pa strokovni članek o katastrofi angleške podmornice »The-tis« izpod peresa domačega strokovnjaka, ki bi bil nekoč skoraj sam postal žrtev podobne nesreče. Iz domače kronike bo brez dvoma branja vredna izpoved človeka, ki je moril. Kliniki za dušo in srce, ki jo piše ugledni individualni psiholog Vladimir Winterry, najbrž ni treba več priporočila, saj je samo na prvo objavo prispelo nad 150 pisem, da bo mojster sproti le iztežka tolikšnemu navalu kos. Pa tudi sicer boste na vseh straneh lista našli reči, ki bi jih bilo škoda prezreti. Ne odlašajte in še danes stopite v vrste rednih čitateljev pone-deljskega »Jutra«!
Grobnice in nnnlh
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
Franici Knnovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 49-09.
*	Skupina novinarjev iz seyernih držav ter iz Švice in Poljske, ki so nedavno kot gostje »Putnika« potovali po naši državi, so poslali s podpisi udeležencev tega potovanja, bodisi urednikov ali ravnateljev najuglednejših dnevnikov tole pismo ravnateljstvu Putnika: »Novinarji raznih evropskih držav in narodnosti, ki so se udeležili krožnega potovanja po Jugoslaviji, organiziranega od strani društva »Put. nik«, vam s čustvom hvaležnosti in iskrenih simpatij izražajo soglasno občudovanje nad divnimi prizori, ko so jih po vašem prizadevanju videli v raznih krajih vaše lepe domovine.«
Strugnano pri Trstu na istrski obali — PENSION NAZIONALE — najboljša kuhinja, lastno obrežno kopališče. Se govori slovenski.	Last. Olga Jalovec.
*	Službe banovinskih cestarjev so razpisane. Dve pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu, ena pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju, dve pri okrajnem cestnem odboru v Murski Soboti in ena pri okraj, nem cestnem odboru v Radovljici. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in kolkova-ne prošnje s potrebnimi prilogami je treba vložiti do 10. julija pri omenjenih cestnih odborih.
♦	Vojni oškodovanci, državljani kraljevine Jugoslavije, ki so utrpeli za časa vojnih dogodkov na Koroškem v letih 1918.— 1920. katerokoli škodo, se pozivajo, da ne-mudno ponovno prijavijo z navedbo pred. metov in brez cene podpisanemu odboru, oddelek za Koroško na Prevaljah, ker je edino ta odbor pristojen urejevati zadeve vojnih oškodovancev s koroškega in dajati informacije. Za odbor vojnih oškodovancev, oddelek za Koroško na Prevaljah: predsednik Rozman Alojzij, Prevalje; tajnik Mauchler Franc, Žerjav pri Črni.
*	Velike dirke v Št. Jerneju na Dolenj. skem bodo letos na praznik Petra in Pavla v četrtek dne 29. t. m. Priredi jih šenjer-nejsko dirkalno in jahalno društvo s svečano otvoritvijo novega dirkališča in s tradicionalno svetoštefansko povorko domačih konj. Na sporedu je nič manj kakor 12 dirk in za vsako so razpisane lepe de. name nagrade ali častna darila. Dopoldne pred dirkami bo razstava premiranih konj in razdelitev nagrad. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Poleg krasnega užitka ob opazovanju iskrih konjičev bo vsak gost užival ob pokrajinskih lepotah in ob prostodušni domači zabavi v šmidovem goz. dičku, ki se razprostira tik dirkališča. šentjernejčani se bodo potrudili, da bodo goste čim lepše sprejeli in postregli.
Filmi, plošče,
m m m
papirsa vodečih znamk
za vse svrhe fotografije. — Samo kvalitetna dela za amaterje !
Drogerija IVAN KANC
Ljubljana — Nebotičnik
[
♦	Promocija. Včeraj je bil promoviran na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani za doktorja tehničnih ved gospod inž. Vratislav Bedjanič, asistent na Zavodu za elektrotehniko, čestitamo!
*	Idealna zamisel. Kakor smo že poročali, je zveza organizacij izseljencev ustanovila v Vignju na Pelješcu v nekdanjem dominikanskem samostanu gospodinjsko šolo s svojo lastno restavracijo, v kateri strežejo gostom gojenke, ki se trudijo za gostiteljsko gospodinjstvo. Viganj je tako postal idealno klimatsko letovišče, kajti gospodinjska šola lahko nudi najboljšo oskrbo, stanovanja pa se dobé po zelo čistih kapetanskih domovih med samimi vrtovi. Letoviščarjem je omogočen pension za 45 din, z zdravo turistično prehrano ce. lo za 39 din, dnevno. Turistična prehrana vsebuje isto kakor redni pension, samo ne surovega masla in marmelade poleg kave in različnih močnatih jedi in sadja. Zlasti koristno je letovanje na Vignju otrokom, za katere je oskrba nizka, za večje otroke največ 25 din, za manjše pa od 10 do 20 din. Uprava stremi za tem, da omogoči gostom kolikor mogoče udobno letovanje brez prevelikih izdatkov. Treba pa je prihod prijaviti vsaj 10 dni prej, da se zagotovi soba in sprejem v Korčuli, odkoder se gostje prepeljejo z motornim čolnom ali jadrnico 20 minut daleč do Vignja. Kdorkoli želi podrobnejših informacijah, naj se obrne na naslov: Turističko.domačinska škola, Viganj, via Korčula, ali pa: Povje-reništvo turističko-domačinski škole u Zagrebu, Hatzova ulica 12/111.
•	Otroka z dvema glavama in zraščeni-mi prsti je rodili v bolnišnici Zemuniku v Dalmaciji kmetica Ika Gagičeva. Porod je bil silno težaven. Otrok je umrl takoj po porodu. Nenavadni primer novorojenčka je shranila uprava bolnišnice v špirit. Mater so rešili.
Vsakdo si bo danes ogledal
Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. uri ^^ ta z ogromnlml stro_
KINO UNION — tel« 22-21 ski izdelan film, ki ga boste
Ta spored si danes brezpogojno oglejte! Sledali 2 največjim užitkom!
edinstveni in senzacionalni film po najpopularnejšem A. Dumasovem
romanu
Trije mušketirji
Ponski koiaki
Filmska drama iz burnega
življenja kozakov. Predstave ob 15., 17., 19. in 2L KINO MATICA — tel. 21-24
I
* Sprejem v I. letnik dri. učiteljsKe gole v LjubijanL Ministrstvo prosvete je dovolilo da sme ravnateljstvo letos sprejeti v L letnik učiteljske šole 80 učencev in 40 učenk. Sprejemali se bodo učenci srednjih šol z opravljenim nižjim tečajnim izpitom in učenci meščanskih šol, ki so opravili zaključni izpt z odličnim ali prav dobrim uspehom. Glede starosti je določeno, da ne sme učenec do konca tekočega sonč nega leta doseči 18. leta. Sprejemali se bodo torej tudi še vsi učenci, rojeni v letu 1922. Za spregled starosti Se lahko vloži prošnja na Kr. bansko upravo. Vsi učenci bodo zdravniško pregledani in vsi morajo delati izpit iz petja. Učenci meščanskih šol morajo delati še izpit iz slovenščine in matematike. Prošnje, kolkovane z 10 din kolkom je treba pri ravnateljstvu vložiti do 15. avgusta t 1. Prošnji je treba priložiti: 1. izpričevalo o nižjem tečajnem, oziroma zaključnem izpitu; 2. krstni list. Zdravniški pregled in izpiti bodo od 28. avgusta dalje. Točen razpored bo še objavljen na oglasni deski v veži drž. učiteljske šole v Ljubljani.
*	Brusniške črešnje »o krasno obrodile. Kljub deževju so sloveče brusniške hru-stavke obilno obrod0e,in se kupčija razvija po zelo nizkih cenali. Vabljeni so kupci, ki lahko do 100 kg dobijo takoj dovolj črešenj, interesenti nad 1000 kd pa naj blagovolijo sporočiti telefonično vsaj tri ure pred prihodom v Brusnice (telefon št. L Sadjarska podružnica), da bo mogoče ustreči s prvovrstnim svežim blagom. Od državne ceste je v Brusnice le 2 km daleč po lepi banovinski cesti. Dnevno skozi 14 dni lahko Brusnice dobavljajo po 10.000 kg češenj. Izkoristite edinstveno priliko ln prihitite v Brusnice. Z naglim odkupom tudi socialno pomorete prebivalstvu, ki je sicer zaradi ostale slabe letine letos hudo prizadeto.
*	CMD podružnice nujno prosi vodstvo, da naznanijo Družbi delegate, ki se udeleže velike skupščine dne 2. julija v Ljutomeru. Istotako je sporočiti do 20. junija seznam onih, ki žele obed in prenočišče. Za obed (za osebo po 12 din) je nakazati CMD do 20. junija, ker mora Družba naročene obede naprej plačati.
*	Eno in pol dnevni izlet v Trst ln Ko. per priredi Tujskoprometna zveza dne 1. in 2. julija t. 1. Zelo zanimiv in spremenjen spored je na razpolago v vseh bilje, tarnah Putnika, kjer se izročajo tudi prijave do 24. t. m. (—)
*	Maturantinje učiteljišča pri Šolskih sestrah v Mariboru iz 1. 1929. se zberemo v Mariboru 2. julija ob 10. dopoldne v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva 29. (—)
*	Uradnika, veščega pisarniških poslov ter francoščine in nemščine, išče Jugoslo. vanski zimsko športni savez. Informacije v savezni pisarni v Ljubljani, Tyrševa cesta la/TV. (_)
*	Izlet h konjskim dirkam v St. Jernej na Dolenjskem, katere bodo 29. t. m., priredi Tujskoprometna Zveza, Prijave in sporedi v vseh biljetarnah Putnika. (—)
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne Franz-Josef o ve« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
OrI. reg. S. br. 50474/35.
*	V Vodicah nad Ljubljano bo žrebanje
loterije tamkajšnjega društva »Rejec malih živali« v nedeljo 25. junija ob treh popoldne pri Kramarju. Srečke so naprodaj po 2 din pri društvu. Dobitkov je 100, med njimi motorno kolo, 2 kolesi, gramofon, vreča moke, koza, razno blago in pred. meti. (—)
*	Otvoritev nove kavarne na Bledu. Danes otvori hotelir Janez Kenda v novi moderni zgradbi ob glavni cesti tik pošte kavarno. Kavarna bo odprta skozi vse leto. V sezoni vsak večer godba in ples.
(—)
*	Avtobusni izleti v Gorico, Trst, Benetke 27.-29. t. m. in v Dolomite od 15. do 19. julija. Prijavite se takoj v Izletni pi. sarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22—50. (—)
*	Samo do 20. t. m. je čas prijave za izlet s posebnim vlakom in parobrodom v Benetke, ki bo 28. in 29. junija. Zglasite se in zahtevajte sporede v biletamah Put. nika.
ČIK-RONBON deklica fant obljubi — oj, kakó veselo ga deklic — poljubi!
*	Spremembo vremena naprej čutijo noge. Pečejo vas podplati in bolijo kurja očesa, človek je nerazpoložen, hitro se utrudi in nima volje za nobeno delo. Ako val to doleti, pridite v našo pedikuro, da vam pregledamo noge, jih spedikiramo, osvežimo z masažo in vam tako zopet vrne mo dobro razpoloženje. Po pedikiranju boste zopet dobro in lahko hodili. Naša moderna pedikura je higiensko urejena, tako da vam nudi vso udobnost. Naši pedi-kerji so izučeni v strokovnih šolah pod nadzorstvom zdravnika, tako da vam za-morejo dati pravilne nasvete v pogledu nege nog. Vse delo opravljajo oprezno in brez bolečin. V današnjem času res ni po. trebno, da trpite bolečine na nogah, dovolj je, da posvetite negi nog več pažnje. Pedikura in masaža nog stane 10 din. Prosimo vas, da nas obiščete in da se prepričate o naši službi. Rade volje vam poma, gamo. (—)
*	V šibeniku je zgorela starinska cerkev. Na polotoku Mandalini pri šibeniku je zgorela stara cerkvica sv. Nikolaja, ki je bila zgrajena že pred 257 leti in je v teku let dobila zlasti od mornarjev številna darila, med njimi tudi razne umetnine in dragocenosti. Od cerkvice so ostali samo goli zidovi. K sreči pa je bdla rešena slika z glavnega oltarja, ki predstavlja Mater Božjo in je stara več stoletij. Cerkev je bila zavarovana za 216.000 din. žal pa niso bile zavarovane umetnine in zlata darila.
I
•a	*«»	«/.--4L« Viktor de Kowa, Paul Hartmann,
Poverljiva naredoa sUSi g^, Tatjana sei«
Izredno privlačen film, močne dramatične vsebine in junaške borbe za gospodarsko neodvisnost, enega najvažnejših problemov sedanjega časa. — Ob 15., 17., 19. ln 21.
^^mmmmmmm KINO SLOGA — TeL 27-30. ■■■■■■■
Iz Ljubljane
n— Obletnica smrti gospe Anči Kra-merjev«. Včeraj je bila obletnica smrti soproge senatorja dr. Kramerja. Mnogi s po. štovalci in čestild pokojne gospe so se je spomnili in njen grob je bil prekrit z rožami in cvetjem. V počastitev spomina svoje soproge je daroval g. dr. Kramer dijaški kuhinji Domovini 1000 din.
u— Ruski znanstvenik M. Dolivo-Dobro voijs ki. Ruska Matica je proslavila v petek zvečer v dvorani Trgovskega doma spomin velikega ruskega znanstvenika Doliva-Dobrovoljskega. Dobrovoljski je bil kot mlad inženjer in genialen mislec glavni sotrudnik Emila Rathenaua, ki je prvi v Evropi prižgal električno žarnico. Rodil se je 1860 v Petrogradu. Kot mlad inženjer je prišel v Nemčijo in se tu v osemdesetih letih znašel sredi ljutih borb med pristaši istosmernega in izmeničnega toka. Bil je mož izredno bistrih misli; prvi je zgradil motor za mnogofazni tok in na veliki elektrotehnični razstavi v Frankfur. tu so zažarele žarnice pod vplivom toka, ki je prihajal iz daljave preko 170 kilometrov. To je bdla ena njegovih največjih zmag. Umrl je oktobra 1919. Slavnostni govor v petek je imel univ. prof. dr. Milan Vidmar. Predsedhik Ruske Matice, univ. prof. g. Maklecov pa je poklonil krasen šopek sestri slavnega učenjaka gospe Olgi Dolivo, ki je dolgoletna vzgojiteljica v Mladiki in učiteljica francoščine. Pie. menita gospa ima med Ljubljančani mnogo prijateljev, še zlasti med mladino, saj ni Mladikarice, ki ne bi bila ponesla iz internata najlepših spominov na simpatično in dobro vzgojiteljico.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79.
Film po nesmrtnem romanu ruskega klasika Leva Tolstoja!
ŽIVI MRTVEC
V gl. vlogah: Victor Fran cen, Gaby Morlay
Predstave: danes ob 5., 7. tn 9. uri ter jutri ob pol 9. uri.
Prihodnji spored:
VZORNI SOPROG
dukdja komorne šole, v četrtek in ponedeljek pa IL in m. sklepna produkcija v veliki filharmonični dvorani. Začetek vselej ob 18.15.
u— Tramvajski promet na šentviški progi se je 15. junija toliko spremenil, da tramvaj vozi od Ljubljane do št. Vida vsakih 12 minut. Samo do Zgornje šiške pa vozi tramvaj od 11. do 15. in od 17. do 20. ure vsakih 6 minut, ves drugi čas pa vsadkih 6 minut do Sitarja v šiški. Proga 2, ki je v nočnem prometu doslej vozila od Most v št. Vid in nazaj, vozi odslej svojo dnevno progo, torej od Most do Sv. Križa. Zato pa šentviška proga št. 1. vozi tudi v nočnem prometu z Ajdovščine do št. Vida.
r
igrače s.Rebolj&drua Uli*iura 18
v •
n— Nemški slavist na obisku v Ljub. ljani. Na povratku z daljšega študijskega potovanja po Jugoslaviji se je včeraj ustavil za en dan v Ljubljani ugledni, vodilni nemški slavist dr. Karl Heinr. Meyer, redni profesor univerze v Kraljevcu (KÖ-nigsbergu) na vzhodnem Pruskem. V slo. vanskem institutu naše univerze je obiskal svojega dobrega starega znanca predsednika slovenske Akademije znanosti in umetnosti prof. Nahtigala ter si v družbi dekana Kidriča, prof. Stojičeviča in univerzitetnega asistenta Bizjaka z največjim zanimanjem in pozornostjo ogledal delov, ne prostore in knjižnico instituta, o katerih se je najlaskaveje izrazil. Poslovivši se še zvečer od prof. Ramovša, je odpotoval v svojo domovino, poln najlepših vtisov o naši domovini in našem slovanskem institutu.
u— O lepem uspehu binkošinega lzJeta Ciril Metodarjev na Oplenac pričajo tudi številne slike, ki so zdaj na razpolago v Bonačevi papirnici v šelenburgovi ulici. Izletnike je poleg drugih fotografov filmai g. Tišler z Vrhnike, ki je na celotnem zletu posnel precej dolg film. Posamezni prizori so na razpolago izletnikom, razglednica po ceni 5 din. Treba se je prija. viti v Bonačevi trgovini. Priporočamo udeležencem izleta v Ljubljani kakor tudi onim, ki jih pot privede v Ljubljano, da si ogledajo razglednice in si izberejo tiste, ki so jim najbolj všeč.
ADVOKAT
dr. JOŽE DEKLEVA
JE OTVORIL PISARNO V LJUBLJANI, TYRSEVA C. št. 15/L
u— Zbirka za poplavljence v hrvatskih krajih. Med ljubljanskimi Hrvati se je pokrenila nabiralna akcija za pomoč številnim poplavljencem v hrvatskih krajih. Prispevke zbirata gg. Ferdo Ramljak in Davor Jakelič, študenta montanistike, ki imata v ta namen posebni legitimaciji. Zbrani prispevki bodo poslani zagrebški Seljački slogi, da jih razdeli med najpotrebnejše. Vsi, pri katerih se bosta nabi. ralca zglasila, so naprošeni, da se jima prijazno odzovejo.
Oglejte si dobitke loterije
rejcev malih živali v ljubljanskih izložbah!
u— Poslovne knjižice tujih državljanov.
Vprašanje zaposlovanja tujih državljanov, ubežnikov in emigrantov (tudi srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti), ki žive na ozemlju naše države, je urejeno na ta način, da se za take osebe ne zahteva poslovna knjižica, temveč zadošča za njihovo zaposlitev redna dovolitev za zaposlovanje, ali veljavna izkaznica o poklicu (karta zanimanja), izdana po določbah o zaposlovanju tujih državljanov. Mestno poglavarstvo s tem obvešča vse poslo-dajalce, da ne bodo še nadalje zahtevali poslovnih knjižic od tujih državljanov.
Primari] dr« L. JEŠE
ne ordinira do 3. julija
I. sklepna produkcija drž. kon*er_ vato ri ja konec tekočega šolskega leta bo
v torek 20. t. m. ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci: Cvetko Ciril (klavir), Frlan Pavla (sopran), Stanič Jelka (violina), Zidarič Ksenija (klavir), Ravnikar Adolf (čelo), Palčič Sonja (klavir), Eiletz Rafael (klavir), 2ižmond Ivan (violina). Burger Ka_ jetan (violina), Polajnar Ljudmila (sopran), Bradač Zorka (klavir). Podrobni spored je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Opozarjamo na točen začetek ob 18.15. V sre. do bo v mali filharmonični dvorani pro-
li— Tlakovanje Wolfove ulice. Ker je
bilo treba čakati, da se je zemlja popolnoma usedla, kar je zaradi obilne moče jeseni, pozimi in tudi spomladi šlo zelo počasi, prično šele v ponedeljek tlakovati Wolfovo ulico. Tlakovana bo z drobnimi granitnimi kockami, ki bodo zalite z bitu-menom, kakor so zalite tudi na Vilhar-jevi cesti, ki je že skoraj vsa odprta tudi za vozni promet. Zaradi tlakovanja bo Wolfova ulica od ponedeljka 19. t. m. za ves vozni promet zaprta, a ob lepem vremenu bodo vsa dela gotova v. dobrih 14 dneh.
u— Meščanska šola za Bežigradom priredi danes v nedeljo razstavo risarskih in ročnih izdelkov.
Modni salon Rozman
Dvorni trg 3 (poleg univerze) izdeluje
damske kroje po meri
iz najnovejših žurnalov, ki so damam na razpolago. Cena kroju od Din 10.— do 24.—.
Poučujemo
krojno risanje
u— Koncert Glasbene Matice v Št. Vidu nad Ljubljano bo prihodnjo nedeljo 25. t. m. in ne kakor je bilo pomotoma javlje-no, že danes ob 20. uri.
u— Obrtniško društvo priredi jutri 19. t. m ogled tobačne tovarne. Zbirališče ob pol 14. pri uri na križišču Bleiweisove in Tržaške ceste odnosno pred tobačno tovarno. Bodite točni!
u— ženski akademski pevski tJkw, Jd se je ustanovil na naši univerzi v letošnjem študijskem letu, se bo predstavil na svojem prvem koncertu 3. julija v dvorani Filharmonije ob 21. 2APZ se je vse le. to šolal in vadil spored pod vodstvom dirigenta Franceta Marolta. Na sporedu so dela Gallusa, Osterca, Bravničarja, Tornea, Marolta, Adamiča in drugih. Na zanimivi koncert mladega zbora naših akade. mičark opozarjamo že danes. (—)
tx— Primarij dr. Guzelj ne ordinira do 29. junija. (—)
ZÜNDAPP azülEK
KVAlI TETN I
MOTOCIKLI
LJUBLJANA TAVČARJEVA 11
Vsak model dobite takoj.
o— če pojdete na žegnanje na VIČ, se
oglasite v gostilni »Pri Mesecu«. Tam dobite poleg vsega drugega, piščance, doma. če beluše, domače jagode itd. (—)
u— Maturanti VIH.a razreda L drž. (sedanje humanistične) gimnazije v Ljublja. ni iz leta 1919 se zberejo ob dvajsetletnici mature dne 1. julija ob 20. uri na »Belle-vue«. Vabljeni so tudi tovariši iz VHLb razreda in oni, ki so v tem letu polagali vojno maturo. Prijave zbira Peter Cerar, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 2.
u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je darovala gospa Terezija Per-ko iz Zgornje šiške namesto venca blago-pokojni Mariji Klemenčevi znesek 200 din. Plemeniti dobrotnici prisrčna hvala!
BAŠKA NA KRKU
okoli 2 km peščene plaže. 15 komf. hotelov ln pensionov. Električna razsvetljava, vodovod, kop. zdravnik, lekarna. Kompl. pension z vsemi taksami od din 55.— do 75.—. Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
Pr) sončenju uporabljajte Tschamba FU. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIO, Ljubljana, Prešernova S,
Potniki v Italijo OBIŠČITE
Postojnsko fatuo
pri Trstu — Abbazia
Največje podzemsko naravno čudo na svetu. — Odprta vse leto.
SALSOMAGGIORE
OHRANI VAŠEMU ORGANIZMU VEČNO MLADOSTNO SVEŽOST Normalna sezona: 1. aprila do 30. nov. — Zimska sezona: 1. dee. do 31. marca. Svetovno znano zdravilišče za ženske bolezni, obolenja presnove, protin in limfa-tična obolenja. Jodove slane kure v Salsomaggiore se lahko združijo z žveplenimi kurami, če je to potrebno, v bližnjem TABIANO, kjer obstoja nacionalna pomožna postaja za bolne na bronhijalni astmi in pljučnem emfizemu. Leta 1938. se je tu opravilo cca 2 milijona kur. Kral. terme Berzien in Managhi (pod mestno upravo). Veliki hoteli razpolagajo z lastnimi termalnimi napravam: pod stalnim zdravniškim nadzorstvom in nudijo tako veliko udobnost za kure v hiši. Hoteli vsake kategorije. Pensijoni-apartmani in opremljene sobe. Športne in družabne prireditve —
lepi izleti v okolico
Pojasnila: Brošure in vse drugo pri Ente provinciale per il turismo PARMA in Azienda di Cura, SALSOMAGGIORE.
Pojasnila: ENIT, Terazije 16, Beograd
In pri vseh uradih »Putnika«.
Maturanti ljubljanske Trgovske akademije iz leta 1929 proslavimo lOlet. nico mature 24. t. m. zvečer na »Bellevue«. Prijave: Mirko Jeglič, Kreditni zavod. (—)
u— Pedikiranje, odstranjevanje kurjih očes brez krvavenja in bolečin, zdravlje. nje nohtov in masažo nog, bo odslej dalje v kopališču hotela Slon v novem lokalu Izvrševal g. Dekanič, odličen strokovnjak, Ea ceno 9 din. (—)
Vse za fotografijo!
Kvalitetna amaterska dela — fototrgovina
Janko Pogačnik,
LJUBLJANA — TYRSEVA C. 20.
u_ Važno; Strokovno solidno in po
smernih cenah izvršuje pleskarska, sobo. in črkoslikarska dela Stane Vojska, Ljub. ljana, Cerkvena ulica 11. Zapomnite si,
da je naslov delavnice Cerkvena ulica U. (—) '_
ZA PRIDNO DIJAKINJO ALI DIJAKA
je najlepše darilo fotoaparat vel. 6x9 znamke Balda z opt. 1.6.3, lepo torbico in
ivema
ISOCHROM filma. — Vse skupaj dobite za konkurenčno ceno Din j^O*"""
Vsak pri nas kupljen fotoaparat, se zavezujemo tudi zamenjati, ako bi z Istim ne bili zadovoljni ali če pride iz tovarne nov model.
Sveže filme zadnjih emulzij pošiljamo zunanjim amaterjem poštnoobratno. Filme razvijamo na željo v par urah kakor tudi naredimo slike.
Priporočamo se, da vse VaSe filme lz izletov zaupate nam, kar Vam res priznano prvovrstno razvijemo in napravimo slike. Priporoča se
Foto Tourist — Lojze šmne
U I" BIBIANA, Aleksandrova c. 8 ln podr. Prešernova ulica 9 — poleg glavne pošte.
n— Pogrebno ln podporno društvo dr-
iavnih uslužbencev sklicuje zaradi prilagoditve poslovanja pravilniku o človekoljubnih ustanovah člansko zborovanje v nedeljo 25. t. m. ob 8. uri v dvorani Delavske zbornice. Vstop je dovoljen samo članom, zato je treba člansko knjižico s seboj prinesti. (—)
n— Dražba, V sredo 21. t. m. od 9. ure
dalje se bo prodalo na javni dražbi Poljanski nasip 40 (cukrarna) pohištvo, radio aparati, pisalni stroji, kolesa, obleke, perilo itd. (—)
Iz Celja
VM
Abbazia
PENSION SCHLOSSER Vsak komfort. Park. Garaža. 1 min. k obrežnemu kopališču. Dunajska kuhinja. Zmerne cene. Zahtevajte prospekte.
n— Zanimiva balin^ka tekma bo danes
ob 9. uri dopoldne v restavraciji Rožna dolina »Marn« med balinskim klubom »Je. ločnik« in skupino restavracijskih gostov restavracije »Marn«. Kibici vabljeni Priporoča se Slavko Gačnik. V primeru slabega vremena se tekma preloži na prihodnjo nedeljo. (—)
u— Srnjak ga je pobodel. Včeraj so t
splošno bolnišnico pripeljali od Sv. Mar. ka nad Trbovljami 411etnega posestniko-vega sina Martina Senčarja, ki je postal žrtev nenavadne nesreče. V Hrastniku ima ljubitelj divjadi udomačenega srnjaka, pa si je njegov varovanec privoščil izlet v hribe proti Sv. Marku, kjer je blizu doma naletel na otroka in ga pobodel, da mu je prizadejal precej hude poškodbe. V Trbo-jah pri Smledniku pa je neki kolesar podrl 91et.no posestnikovo hčerko Cecilijo čeba. škovo, ki je prav tako morala iskati pomoči v splošni bolnišnici.
e— Doprinos za obrambni fond. Davčna uprava v Celju razglaša: Zaradi pravilne odmere in odpreme specialnega doprinosa za obrambni fond naj vsi delodajalci predložijo uslužbenske knjižice svojih name. ščencev pristojnim občinskim upravam zaradi vpisa dneva, meseca in leta rojstva na meščenca ter potrdila, ali je samec ali oženjen, brez otrok ali pa vdovec brez otrok. Nadalje naj se vpiše za žive nedo-letne otroke nameščenca, stare izpod 21 let, dan, mesec in leto rojstva. Podrobna navodila so razvidna pri občinah.
e— Razstava na meščanski šoli v Žalcu od 8. do 12. t. m. je bila zelo zanimiva in izvrstno organizirana. Pokazala je, da je meščanska šola v Žalcu velika pridobitev za vso Savinjsko dolino, zlasti ker deluje na tem zavodu z veliko požrtvovalnostjo učiteljski zbor, ki je — kar dokazujejo iz. delki učencev in učenk — strokovno na višku in res prvovrsten. Poleg krasnih ročnih del učenk (vezenin in pletenin) smo videli tudi dovršeno izdelano perilo in obleke, ki so jih sešile učenke same. Poleg šivanja se učijo učenke tudi kuharske umet. nosti, kar je neprecenljive važnosti za poznejše praktično življenje. Izdelki učencev pa dokazujejo, da bodo izšli iz njihovih vrst v nekaj letih izvrstni rokodelci, ki bodo pravi umetniki v svojih strokah, za katere jih pripravlja in jim daje dobro podlago žalska meščanska šola. želimo, da bi si bodoče razstave na tej strokovni šoli ogledalo širše občinstvo iz vseh slojev savinjskega prebivalstva, ki bo šele potem znalo primerno ceniti pomen tega učnega zavoda.
e— Prava celjska slika. Pred več tedni so začeli obnavljati fasado kolodvorskega poslopja v Celju. Delali so v lastni režiji in delo je temu primerno tudi prav počasi napredovalo. Vsi smo mislili, da bo nekoč vendarle končano. Sedaj pa so delo na ob. novi fasade ustavili. Ljudje gledajo, obču. dujejo, nekateri tudi grajajo, nihče pa ne ve prav, zakaj se delo ne nadaljuje in konča, pa bilo že kakor koli. Nemara se po vzgledu planinskega doma pod Tov-stom, ki čaka četrto leto na dovršitev, želi zgodovinsko proslaviti po celjskem receptu tudi kolodvorsko poslopje. Tako smo dobili poleg starih znamenitosti, kakor so v Celju kapucinski most, okrožno sodišče, telefonska centrala, zamazana Savinja, slabe ceste in planinski dom pod Tovstom, sedaj še novo celjsko atrakcijo, ki kaže in izpričuje, da ▼ Celju res nekaj znamo in zmoremo.
e— Doprinos za obrambni fond. Davčna
uprava v Celju razglaša: Zaradi pravilne odmere in odpreme specialnega doprinosa za obrambni fond naj vsi delodajalci predlo žijo uslužbenske knjižice svojih nameščencev pristojnim občinskim upravam zaradi vpisa dneva, meseca in leta rojstva name-ščenca ter potrdila, all je samec ali ože_ njen brez otrok ali pa vdovec brez otrok. Nadalje naj se še vpiše za žive nedoletne otroke nameščenca, stare izpod 21 let, dan, mesec in leto rojstva. Podrobna navodila so razvidna pri občinah.
e— Na progi Celje — Sv. Peter pod S*, gorami vozi celjski mestni avtobus sedaj skozi Slivnico in Loke pni žusmu, ker Je most v Sodni vasi pri Mest in ju zaradi popravil uradno zaprto, čas odhoda avtobusa iz Celja in prihoda ▼ Celje ostane nedz-premenjen.
e— Na drl realni gtmnasdjl i UssM. mi vzporednicami v Celju je bil niž£ tečajni izpit od 9. do 15. t. m. Prijavilo se je 174 učencev in učenk. Oproščenih je bilo 48 učencev ln 22 učenk. Od 104 je izdelalo 61 učencev in 31 učenk. Eden učenec je med izpitom odstopil, popravni lz. pit ima 10 učencev in dvoje učenk, padel ni nihče. Višji tečajni izpit se je pričel pod predsedstvom direktorja zavoda g. Mravljaka 12. t m. in bo trajal do 23. t. m. Sprejemni izpiti bodo 24. in 26. t. m. Zaradi evidence naj pridejo po možnosti k izpitu 24. t. m. učenci, ki se nameravajo jeseni vpisati v klasične vzporednice, 26. t. m. pa ostali.	*
e— Prva velika tombola, ki Jo Je priredilo Sokolsko društvo Vojnik 11. t. m. na svojem letnem telovadišču, je uspela nad vse dobro, že mnogo pred 15. uro so se zgrnile iz bližnjih ln daljnih krajev
Kopališče jiflUflElfll
Bolezni srca, krvnega toka, revme, živcev, katari dihalnih organov
40 minut od f^ankfurta na Jflajni
Informacije: NEMAČKl SAOBRAČAJNI BIRO, BEOGRAD, Knežev Spomenik 5, ZAGREB, Zrinjski trg 18 in potniški uradi.
I množice ljudi. Vendar je prvi glavni dobitek, lepa plemenska krava, ostal v Voj-niku. Zadela ga je ga. Terezija Flisova, žena tovarniškega delavca. Drugi dobitek je dobila gdč. Pahor Slava, učiteljica iz Maribora, tretjega ga. Smole Ana, služkinja iz škofje vasi, četrtega g. Kline Anton, pekovski pomočnik v Frankolovem, petega g. Podergajs Martin, delavec iz škofje vasi in šestega Vertačnik Majda, dijakinja iz Vojnika. Po tomboli se je razvila živahna veselica. Ker se ne more Sokolsko društvo vsakemu posamezniku zahvaliti za podarjeno darilo, se po tej poti najlepše zahvaljuje vsem darovalcem dobrotnikom, ki so omogočili, da je tombola uspela v zadovoljstvo igralcev in prirediteljev.
e— Nov govornik ln vodnik Slovenskim fantom in deldetom. Celjska »Nova doba« objavlja: V celjskem okrožju smo bili navajeni, da sta še do nedavnega nastopala kot vodnika in vzornika na mladinskih prireditvah gg. prof. Bitenc in Hanželič iz Celja. Zadnjo nedeljo pa se je na takem mladinskem taboru na Gomilskem pojavil kot govornik tamkajšnji rojak g. župnik Rančigaj od Sv. Petra pod Sv. gorami. Ali je bila zamena in izprememba potrebna in posrečena, bodo že presodili po svoje voditelji, pa tudi domačini. Posebnih nesreč menda ni bilo.
e— Usoden avtomobilski karambol. Včeraj okrog pol 11. dopoldne se je vračal znani žalski trgovec in gostilničar g. Ivan Virant v spremstvu soproge in sina s svojim avtomobilom iz Celja v Žalec. Na Krekovi cesti pri Glaziji je privozil nasproti vojaški avtomobil. Obe vozili sta se naenkrat znašli drugo med drugim. Gosp. Virant je v zadnjem trenutku hitro zavil na stran. Karambola sicer ni mogel več preprečiti, a je s tem umilil udarec. Pri karambolu se je razbil sprednji del njegovega avtomobila, škoda znaša nad 4.000 din. Če bi ne bil imel g. Virant prisebnosti, bi bil karambol mnogo hujši in bi bil lahko zahteval tri človeška življenja.
e— Smrt treh otrok. V celjski bolnišnici sta umrla dveletna posestnikova hčerka Matilda Kotarjeva od Sv. Jurija ob Tabo. ru in enoletni sinček čevljarskega mojstra Alojz Centrih iz št. Ruperta nad Laškim, v Lastnem domu 18 v Gaberju pri Celju pa je umrl enoletni delavčev sinček Ludvik Travner.
e— Usoden padec s češnje na plot. v
petek okrog 15. je 361etna delavčeva žena Marija Podrepškova, ki stanuje na Cesti na grad v Celju, doma obirala češnjo. Na drevesu je izgubila ravnotežje in je padla osem metrov globoko. Priletela je s trebuhom na plot in tam obvisela. Dobila ie težke poškodbe na trebuhu. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico.
e— Dve nesreči pri delu. Pri regulaciji Savinje na Polulah pri Celju se je v petek ponesrečil SOletni delavec Mijo Blaguš s Polul. Pri delu mu je težek kamen stisnil desno roko in mu zmečkal štiri prste. Istega dne se je pri delu ponesrečil 261etni delavec Ivan čater iz Pečovnika pri Celju. Jamski voziček ga je zadel s tako silo; da mu je presekal kite v desnem zapestju. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Vračko-Celje. Prinašamo letne novosti za dame in gospode. Specialno priznana trgovina za otroke. (—)
Iz Maribora
a— Francoski konzul v Mariboru. Z br-
zovlakom je prispel v Maribor francoski konzul iz Ljubljane g. G. Remérand. Sprejeli so ga odborniki Francoskega krožka. Udeležil se je slovenskega zaključka otroških tečajev v Vesni, ki so mu prisostvovali poleg staršev otrok številni prijatelji francoskega jezika in francoske kulture.
a— Torišče plemenitih src je žensko društvo v Mariboru. 20 let vzorno deluje na človekoljubnem .narodno kulturnem polju. Referati vodilnih odbornic na pred-snočnjem jubilejnem sestanku v dvorani
Ljudske univerze, ki so jo članice napolnile .so izpričali, koliko požrtvovalnosti je biio treba, da -£o bili doseženi lepi vidni uspehi 20-letne neutrudne delavnosti. Na podlagi poročil se je razvila izčrpna debata, v teku katere so se sprožile hvalevredne pobude za nadaljnje delovanje. O jubilejnem sestanku marib. narodnega žen-stva objavimo izčrpnejše poročilo v eni pr.hodnjih številk.
a— Jubilej znanega mariborskega športnika. Znani mariborski športnik g. Evgen Bergant obhaja te dni 201etnico požrtvovalnega dela na torišču vseh športnih panog. Njegovo organizatorično ,tehnično in športno publicistično delo je želo lep uspeh. Vrlemu športnemu delavstvu iskreno čestitamo!
a— poroka. Na Dunaju sta se poročila s noči dr. Anka Prijateljeva, asistentka na II. kirurgi čnem oddelku tukajšnje splošne bolnišnice, in zdravnik dr. Josip Popovič, sedaj na specializaciji na dunajski kliniki. Mladima poročen cerna obilo sreče !
a<— Nobenih Sprememb ne bo v sestavi
gledališkega ansambla v novi sezoni 1938 40. Gledališka uprava je angažirala izbornega pevca Angela Jarca, ki je letos že nastopil z lepim uspehom v nekaterih vidnejših vlogah. Režiser VI. Skrbinšek, ki je dobil ponudbo za Ljubljano, se je odločil za Maribor.
Davčna uprava za mesto Maribor
razglaša, da morajo delodajalci, ki razpolagajo s knjižicami uslužbenskega davka, ki vsebujejo ime, rojstno leto in poklic uslužbenčevih otrok, ugotoviti na podlagi teh podatkov, koliko mladoletnih živih otrok imajo posamezni uslužbenci oziroma če so samci, oženjeni ali vdovci, ter primerno tem podatkom odmeriti ter odvesti tudi specialni doprinos. Podrobna po. jasnila so razvidna pri davčni upravi.
a— 486-162 din je dosegel azilski sklad za gradnjo azila jetičnih bolnikov v Mariboru. Protituberkulozna liga v Mariboru pro i vse sotrudnike, da blagovolijo zaključiti svoje zbirke letošnjega protituber-kuloznega tedna v Mariboru ter obračunati ligi v Mariboru, čim prejme liga ur-girane obračune, bo pedala javnosti celokupen pregled o uspehu svojega tedna.
a— Dela na pravoslavni cerkvi. Te dni so pričeli s prekrivanjem bakrene strehe na pravoslavni cerkvi Lazarici. S tem bodo zunanja dela v glavnem gotova. Predvidoma bodo pričeli jeseni z notranjimi deli.
a— Lekarniška in zdravniška dežurna služba. Nočno lekarniško službo imata tek. teden Vidmarjeva lekarna pri Sv. Arehu na Glavnem trgu in Savostova magaalenska lekarna na Kralja Petra trgu. Zdravniško službo za nujno zdravniško pomoč ima danes v nedeljo 18. t. m. zdravnik OUZD g. dr. Turin Ivan, Linhartova ulica 12.
a— Poz°r pred gadjo zalego. 12-letno posestniško hčerko Angelo Eferlovo izZg. Kungote je pičil gad. Dobila je nevarno oteklino na nogi. Prepeljali so jo v bolnišnico.
a— uspešna racija... V noči na soboto je izvršila mariborska policija uspešno, temeljito racijo po periferiji. Zajela je lepo število sumlj'vih oseb, ki so jih deloma odpravili v oomovne občine, deloma pa pridržali v tukajšnjih zaporih.
a— Specialisti za zračno sesalke. Mariborska policija je prišla na sled trem sumljivim specialistom, ki so se zanimali predvsem za zračne sesalke. Izvršili so na njihovih stanovanjih hišno preiskavo in odkrili celo zalogo zračnih sesalk in drugega orodja, v teku preiskave so dognali, da so pokradli zračne sesalke s številnih koles, ki so jih lastniki pustili v veži Delavske zbornice. Policija je zaplenila zračne sesalke. Lastniki jih lahko dobijo na policiji.	. i . -ms*, * u «j i Mi » i
GILLETTE
APARATI IN BRITVICE
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 15. in ob pol 21. velefilm »Upornica«.
V	glavni vlogi Katarina Hepburn, znana kot Marija Stuart. Med dodatki risana šala Betty Boop in Paramountov zvočni tednik. — Slede »Tajnosti Rdečega mor. ja«.
Iz Litije
i— Velika sokolska tombola. Sokolsko društvo v Litiji priredi v nedeljo dne 25. t. m. veliko tombolo s krasnimi dobitki. Prvi dobitek je prvovrstno motorno kolo znamke »ARADIE«, 2. dobro rejen mlad junec montafonske pasme, 3. kompletna moderna kuhinjska oprava, izdelek tvrdke Franc Kunstler v Litiji, 4. žensko kolo, 5. moško kolo, 6. koža podplatov znamke »Frakna«, darilo tovarne usnja Pavel Knaflič, Šmartno pri Litiji, 7. železen plug najnovejše konstrukcije, izdelek kovača Vidoviča Gojka v Litiji, 8. štiri m* bu'»_ vih drv, 9. krasna srebrna doza, 10. sodček piva in' še preko 300 drugih praktičnih in lepih dobitkov. Začetek tombole točno ob 3. popoldne na glavnem trgu pred Sokol, skim domom v Litiji. Cena tablicam samo 3 din, ter se dobe po vseh trgovinah in trafikah, tako v trgu Litiji kakor v vseh ostalih krajih litijskega sreza. Ne zamudite prilike; v nedeljo 25. t. m. vsi na tombolo v Litijo, kjer se dobi za 3 dinarje motorno kolo vredno 7000 din!
i— JUU sresko društvo v Litiji bo imelo zaključno zborovanje v soboto 24. t. m. ob 9. uri v Ljubljani pri Mikliču. Poleg drugih prosvetnih in stanovskih zadev bo na sporedu tudi predavanje urednika »Našega roda« g. Ribičiča o mladinskem slovstvu.	1 - ' i
i— Cešnjev sejem. V Litiji bo v nedeljo 25. in na Petrovo 29. junija češnjev semenj v prostorih ljudske šole.
Iz Hrastnika
h— Občinska uprava namerava odcepiti od glavnega vodovoda stranski vodovod in ga speljati ob banovinski cesti proti Dolu vsaj do šerganove hiše. Delo se bo pričelo avgusta. Tudi vodovod v Studencih se bo še letos podaljšal.
h— Velika gasilska tombola bo danes popoldne pred restavracijo šentjurc. Začetek ob 14. Po tomboli bo ljudska veselica.
V	primeru slabega vremena prireditev prihodnjo nedeljo.
h— Napredek. Hrastnik dobi moderen reševalni avto. Nabavila si ga je gasilska četa steklarne za lep denar. Avto prispe iz Nemčije prihodnji teden.
h— Zvočni kino Sokol predvaja danes češki velefilm »Križ ob potoku«.
Dan kmečke kulture v Zagrebu
Preteklo nedeljo Je hrvatsko kmečko ljudot» kakor twfc» let» rtavfls rojstni An taatmi BadKe* ps tmJ detteli kot narodni praznik. Posebno sijajne so bile prireditve ▼ Zagrebu, kjer •» tegm dne na zgradbi	doma odkrili poprsja Antona ln Stjepana Radlča
ter Matije Gubca in je imela Seljačka Sloga, prosvetna organizacija l»»atB> taneteke stranke, svoje zborovanje. Po zborovanju je bila v gledališču tri lq pol ure trajajoča smotra kmečke kulture z nastopi pevskih zborov ln narodnih plesnih skupin, ki se je ponovila popoldne v Makslmlru. — S tega mogočnega prikaza kult ornih stremljenj hrvatskega ljudstva, ki je bil obenem pravi prikaz rasne lepote in sile jugoslovanskega naroda, priobčujemo danes nekoliko posnetkov, ki Jih je napravil znani mojster fotoamater, naš rojak g. Ljubo Vidmajer. Zgoraj levo je dr. Maček na poti v gledališče, v sredini častna straža kmečkih fantov ob poprsjlh bratov Radičev in Matije Gubca, naokrog pa nekoliko izmed neštetih tipo<v ln narodnih noš, ki so dajali tej prireditvi vso tisto barvitost ln sijaj, ki se more ž njima ponašati le prav malokatera	PQ9JIÌ fegtet« X ostgtepi svela.
Zlet bolgarskih Junakov v Sofiji
Navodila našemu Sokolstvu — Prijave do 22. junija
Načelništvo Saveza SKJ obvešča vse brate in sestre, ki se bodo udeležili vse-junaškega zleta v Sofiji od 8. do 12. julija, da se morajo vsi poimensko prijaviti v svojih edinicah do 22. junija in vplačati predpisane zneske, ki jih je določilo načelništvo Saveza SKJ.
Pravico udeležbe na zletu imajo samo člani in članice, ki so najmanj šest mesecev člani sokolske organizacije in ki imajo brezhiben predpisani sokolski kroj. Udeležba v narodni noši ali meščanski obleki ni dovoljena. V meščanski obleki se samo potuje na zlet in z zleta domov. Kar velja sa članstvo, velja tudi za naraščaj.
Vsak udeleženec sme vzeti s seboj 300 din v gotovini, bolgarskih levov pa do najvišjega zneska din 3000.
Vozne olajšave na jugoslovenskih državnih železnicah in parnikih veljajo od 5. julija do 20. julija vključno. Popust na državnih železnicah je dovoljen 75%.
Na zlet potujemo s skupnim kolektivnim potnim listom. Kolektivni potni list mora-
jo sestaviti župe v treh izvodih po formu-larjih, ki jih bodo župe prejele od Saveza SKJ. Potni list mora biti overovljen od pristojne politične oblasti (uprave policije ali sreskega načelstva) in morajo biti predloženi Savezu SKJ najkasneje do 25. junija t. L Vsak udeleženec zleta mora imeti predpisano sokolsko legitimacijo s sliko in potrjeno članarino. To legitimacijo morajo društva dati potrditi pristojni upravi policije ali sreskemu načelstvu, da ni pomislekov za potovanje na zlet v Sofijo. Državni uradniki morajo predložiti tudi potrdilo svojega predstojnika, da morejo odobreni dopust ministrskega sveta Ad. br. 3253 uporabiti za zlet v Sofijo. Izreden dopust državnim in samoupravnim uradnikom velja od 6. do 14. julija t. 1.
Pozivamo vse brate in sestre, ki so se prijavili za zlet v Sofijo, da se takoj zgla-sijo pri svojih društvih, kjer bodo dobili potrebne informacije. Načelništvo Saveza SKJ.
Velika železniška nesreča pri Celju
nezavarovani železniški prelaz v Medlogu je zopet zahteval dve žrtvi
Celje, 17. junija
V petek sta se mudila 401etni posestnik Jože Golavšek iz Šešč pri Št. Pavlu pri Preboldu in 411etni tekstilni delavec Franc Kuder iz Šešč po opravkih v Celju. Okrog 20.45 sta se odpeljala z Golavškovim ko-lesljem iz Celja proti domu. Okrog 20.55 sta prispela do nezavarovanega železniškega prelaza na državni cesti v Medlogu pri Celju. V tem je privozil iz Celja večerni savinjski osebni vlak, ki ga Golavšek in Kuder nista opazila. V trenutku, ko je vozil koleselj čez progo, je treščila vanj lokomotiva s tako silo, da ga je razpolovila. Golavška in sprednji del koleslja je vrglo s proge. Lokomotiva je zgrabila zadnji del koleslja, Kuder pa je obvisel na odbijačih. Kudra in zadnji del koleslja je vlekla lokomotiva še kakih 400 m daleč, nato pa se je vlak ustavil.
Kudru je zdrobilo lobanjo, zlomilo mu je desno roko v ramenu, dobil pa je tudi več težkih poškodb na prsih in trebuhu. Golavšek je dobil več ran na glavi in si je trudi zlomil več reber. Konju, ki je bil
vprežen v koleselj, je lokomotiva zdrobila zadnjo levo nogo. Konja je moral pozneje konjač ubiti. Kmalu po nesreči je prispel reševalni avtomobil in prepeljal oba ponesrečenca v celjsko bolnišnico. Kuder se do danes še ni zavedel. Njegovo stanje je kritično in je le malo upanja, da bi okreval. Golavškove poškodbe so težke, a niso smrtno nevarne. Golavšek je izpovedal, da je imel na kolesi ju luč in da niti on niti Kuder ni čul prihajajočega vlaka. Na kraj nesreče je prispel v petek zvečer predstojnik mestne policije g. Tornar s policijskimi organi in ugotovil dejanski stan.
Na tem železniškem prelazu se Je dogodilo v zadnjih letih že mnogo hudih nesreč, med njimi znana katastrofa celjskega mestnega avtobusa dne 9. decembra 1931, ki je terjala 13 človeških življenj. Kljub številnim nesrečam pa železniškega prelaza še vedno niso zavarovali z zapornicami. ki so na izredno prometni državni cesti nujno potrebne.
Voda ie drla skozi Sodražico
Sodražica, 17. junija V sredo popoldne je začelo nad sodra-ško in ribniško dolino močno deževati. Tako hudega in neprestanega naliva ne pomnimo od zadnje velike poplave v letu 1933. Ob 16. popoldne so začeli potoki močno naraščati in kmalu so bili vsi travniki in polja preplavljeni. Bistrica je v Sodražici zalila vsa ob potoku stoječa poslopja. Deroči valovi potoka so prinašali ravno pokošeno seno v celih kopicah, odnašalo je les, drva in razno šaro. Prebivalci v trgu so bili v velikih skrbeh in kmalu je bilo vse na nogah ln v pripravljenosti. Gasilci so pričeli z reševanjem živine ln ljudi, kajti v nekaterih hlevih je bila živina že do pasu v vodi. Zaradi velikega pritiska vode iz raznih hudournikov kanali niso bili v stanu sprejeti toliko vode In voda je drla po Sodražici kakor veliki potok. Privzdignilo je kanale in voda je začela bruhati z veliko silo iz kanalov. Ko to poročamo, še vedno dere voda preko cest, napravila si je novo strugo ter v nekaterih krajih zarila do pol metra globoko. V nevarnosti in skrbeh so bila tudi višje stoječa poslopja. Ljudje so pre-čuli celo noč v zaskrbljenosti ln pripravljenosti. Potok, ki teče preko Ortneka, je žalil tudi ono dolino ter drl proti žlebiču. Tik pred postajo v Žlebiču je vzelo nasip,
tako da so nastale velike jame, katere so pričeli železniški delavci drugo jutro zasipati. Rob ceste se je v nekaterih krajih sesul tako, da je uporabna samo polovica ceste.
V četrtek je krenilo preko Ribnice več avtobusov in izletniških avtomobilov, namenjenih proti Sušaku. Ker je pa cesta v mnogih krajih zalita, so se nekateri vrnili in ubrali pot preko Sodražice in Gabra.
Povodenj je napravila veliko škode. Cesar ni potolkla toča pred nekaj dnevi, je dokončala povodenj. Deroči valovi so izkopali krompir, fižol, koruzo, da ni veliko več pričakovati. Kanal preko Sodražice je zasut z gramozom in peskom. Ceste so razdrte in potrebno bo precej truda ln dela, da se vse spravi spet v prejšnje stanje. Ob priliki raznih volitev se nam obeta regulacija Bistrice in pri zadnjih občinskih volitvah nam je bila za gotovo obljubljena regulacija, a nato je spet vse utihnilo. Struga Bistrice je od vednih poplav zasuta in v večjih krajih ni razlike med strugo in bregom. Misliti je treba vsaj na regulacijo in poglobitev struge preko trga, kjer je največja nevarnost. Pristojna oblastva naprošamo, da se vendar enkrat ukrene vse potrebno in se tako zagotovi življenje in imetje mnogim prizadetim.
Slika, kakršne v Kočevju ne pomnijo
Kočevje, 17. junija.
Kakor po mnogih drugih krajih, je zadnje deževje precej močno prizadelo tudi dolinske kraje na Kočevskem in v Suhi Krajini. »Jutro« je že prej nekajkrat obvestilo svoje čitatelje o težkih posledicah letošnjih močnih nalivov, ki bi na Kočevskem lahko izostale, če bd bila struga Ilinže očiščena, regulirani stranski dotoki te ponikalnice in očiščeni. zlasti požiralniki, Id so bili skoraj vsa povojna leta zanemarjeni, dokler ni v preteklem letu kralj, bantska uprava dravske banovine z javnimi deli pristopila ik delnim očiščevalnim delom kočevskih požiralnikov.
Zaradi zanemarjenih požiralnikov pri Ložinah, vasici med Kočevjem in Dolenjo vasjo, se ob vsakem večjem in dolgotrajnejšem deževju razlije voda lz Rinže in stranskih dotokov na polja in travnike ter napravlja neprecenljivo škodo. Tudi cesta proti Sušaku je na tem mestu vedno preplavljena, kadar nastopi deževno vreme. Kako so' se morali avtomobili, ki so bili namenjeni na Sušak, pol Lozinah boriti z vodo, ki je preplavila državno cesto, o tem je »Jutro« pred tednom že poročalo, še hujše ovire so nastale na tej prometni cesti predvčerajšnjim in včeraj, ker je ponovno deževje spremenilo omenjeni odsek državne ceste v pravcato jezero. Vozači avtomobilov so morali uporabiti vso previdnost, da so lahko nadaljevali vožnjo. Posebno tujci, ki v teh dneh v velikem številu potujejo sleherni dan na naš Jtt-dran, so se bali, da jim bo vidno naraščajoča voda onemogočila prevoz na preplavljenih krajih ceste. Na srečo je še nekako šlo, seveda so morali domačini priti v težjih primerih na pomoč z vprežno živino.
Todi mesto Kočevje je bilo preplavljeno. Po glavnem trgu se je razlila voda, ponekod v višino do pol metra. Meščani so bili taiko iznenada prisiljeni uporabiti zasilne pridvižne lesene hodnike, da so mogli po svojih opravkih. Voda na najpro-metnejšem kraju Kočevja je ustvarila sliko, kakršne ne pomnijo v Kočevju. Prostrani telovadni prostor pred ljudsko šolo je ves v vodi, okoli Doma slepih je pravcato jezero. Otroci so zbili iz desk splave in prevažajo odrasle, ki morajo ven po opravkih, po promenadi in najpromet-nejg£h ulicah Kočavje. Mnogi vrtovi so v vodi, posevki popolnoma uničeni ali od-plavljenL Zlasti v kleteh, kamor je voda takisto vdrla, je škoda ogromna. Prizadei-11 so % malo Izjemo vsi kočevsiki posestniki ja ìggo* fogtìnlWli
Kakor domavamo, je bila včeraj tudi železniška proga med žlebičem, Ribnico in Lipovcem na več mestih pod vodo. Ponekod je voda preplavila progo v višini 20 cm. Obstojala je resna nevarnost, da bi bil promet na kočevski progi ustavljen. Letošnja jesen bo zaradi nalivov tudi v Suhi krajini žalostna, saj na mnogih kmetijah ne bodo dobili ljudje nazaj niti tistega, kar so pomladi z upanjem y dobro letino vrgli v zemljo.
Zagonetna eksplozija
Guštanj, 17. junija Nedavni večer, že' v mraku, okoli pol 21. ure, je ozračje pretresla močna detonacija v smeri od guštanjskega postajališča oziroma jeklarne. Zaradi močnega poka je bilo jasno, da se je morala ob tako nenavadni uri zgoditi nesreča, saj sicer smo vajeni pokanja podnevi, ker razstreljujejo skale pri regulaciji Večerna eksplozija je nastala v kanalu pri guštanj skem postajališču. Kanal vodi pod železniško progo jeklarne v Mežo. Eksplozija je bila tako močna, da je raztrgala močni, pokriti kanal ter ob njem stoječi plot. ob katerem vodi cesta mimo postaje. Na postajališču pa so popokale vse šipe. Železničarja, ki je bil na postajališču v službi, je vrglo s stola. Priče pripovedujejo, da se je po eksploziji dvigal temnorjavkast dim. Kaj je bil vzrok eksplozije, bo ugotovila komisija. Dognati bo treba, ali so se vneli gorljivi plini v kanalu ali pa je eksplozijo povzročila zlobna roka.
Iz življenja na deželi
ČRNOMELJ. APZ — Akademski pevski žbor iz Ljubljane nas obišče v nedeljo 25. t m. V dvorani Sokolskega doma bo priredil popoldne velik koncert pesmi iz dobe slovenskega narodnega preporoda pod pokroviteljstvom Nj. VeL kraljice Marije. APZ se pripelje z vlakom dopoldne. Vabimo rojake, da se udeležijo sprejema na postaji in da obiščejo tudi koncert polno-številno. Čas prihoda in koncerta APZ bomo še pravočasno sporočili. (—)
KRANJ. Kino Narodni dom prikazuje danes ob 16. in pol 18. krasni eksotični film »Beli tiger«, ob pol 21. pa dvojni spored s filmom »V vrtincu strasti«.
PTUJ. Zvočni kino Ptuj predvaja danes ob pol 19. In pol 21. film »Bajazzm. Kot dodatek Fesov al j» kafcturni fläxsu
Sokol
Sokolsko društvo Ljubljana IV. ima danes ob 15. javni telovadni nastop na svojem letnem telovadišču. Po dveletnem zastoju bo letos naše najmlajše sokolsko društvo predložilo javnosti račune svojega dela. Vabimo vso ljubljansko sokolsko javnost na prireditev.
So^ol II. poziva vse brate in sestre, ki so se prijavili za zlet v Sofijo, da takoj, a najkasneje do srede 21. t. m. zvečer predložijo svoje članske legitimacije obenem z vsemi podatki za prijavo društvu. Prijave se bodo sprejemale na telovadišču ob švabičevi ulici vsak večer med 19. in 20, uro. Kdor se do tega roka ne bo prijavil in oddal legitimacije, pod nobenim pogojem ne bo mogel na zlet. Zdravo!
SoKol v žirovnid obvešča nacionalno javnost, da je moral zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek preložiti svojo tombolo, ki bi se morala vršiti 25. t. m., na mesec julij. Dan tombole bo o pravem času objavljen.
Sokol Maribor I. obvešča vsa bratska društva, da se vrši svoj čas odložena proslava desetletnice društvenega obstoja in razvitje naraščajskega ter članskega prapora nepreklicno dne 16. julija, v primeru slabega vremena pa 23. julija t. L Vsa bratska društva naprošamo, da tega dne ne prirejajo svojih prireditev. Spored proslave bo objavljen na lepakih in v dnevnem časopisju. Odbor.
Sokol I na Taboru poziva svoje članstvo in naraščaj, ki se namerava udeležiti vsejunaškega zleta v Sofiji, da se najkasneje do 21. junija končnoveljavno priglasi v društveni pisarni. Vsakdo naj prinese s seboj člansko legitimacijo, obenem pa bo vplačal potrebne zneske za jugoslovanski in bolgarski zletni znak. legitimacijo za vožnjo, voznino do Sofije in nazaj ter stroške za bivanje v Bolgariji. Podrobna pojasnila dobi vsakdo v pisarni
Iz Novega mesta
n—• Razstava Šolskih risb na državni realni gimnaziji v Novem mestu bo dne 23. in 24. t. m. v gimnazijski risalni d.
Iz Šoštanja
g— Učiteljsko zborovanje. Svoje zadnje zborovanje v letošnjem šolskem letu je imelo Učiteljsko društvo v št. Andražu pri Velenju. Poročilo predsednika g. Men-ceja je obravnavalo pravni in socialni položaj učiteljske organizacije glede na bližnjo banovinsko skupščino UJU, za katero so zborovalci sklenili več tehtnih predlogov. Kritično poročilo o hospitaciji na poizkusni šoli v Ljubljani so podali: Mencej, Lucija Rainerjeva in Milka Tro. bejeva. Zborovanje je bilo prav lepo obiskano.
Iz Krškega
k— Volitve v mestni gospodarski odbor. Vse volilne upravičence opozarjamo, da so seznami upravičencev za volitve v novi gospodarski odbor mesta Krško na vpogled samo še do 24. t. m. med uradnimi urami do 10. dopoldne. Pismene reklamacije naj se predlože v istem času, dočim se kandidatske liste lahko vlože še do 27. t. m. do 10. dopoldne. Volitve bodo prvi dni meseca julija.
k— Pravila za muzejsko društvo odo. brena. Kr. banska uprava je te dni vrnila potrjena pravila muzejskega društva za sne za Krško in Brežice. Ustanovni občni zbor bo že konec tega meseca. Datum bo pravočasno objavljen.
k— Kolo jugoslovanskih sester priredi v nedeljo na sejmišču v Krškem tombolo, katere čisti dobiček je namenjen zopet naši revni deci. Da se bodo tudi okoličani lahko udeležili tombole, se bo vršila dopoldne ob 11. uri, ko prihajajo okoličani v Krško cerkev. Udeležbo toplo priporoča, mo.
Iz Kranja
Hotel »Stara Pošta«
od danes naprej gostuje renomirani salonski orkester
„GE D Z A".
Koncert-ples.	Senčnat vrt-lopa.
Iz Ptuja
3— Mestno poglavarstvo obvešča vse rezervne oficirje, ki bivajo na področju mestne občine in imajo državne uniforme, da prinesejo uniforme ob priliki rekrutacije dne 25. t. m. ob 9.30 na pregled v Mladiko.
j— Občni zbor Narodne čitalnice. V sredo ob 20. je bil v Narodnem domu 76. redni občni zbor najstarejšega slovenskega ptujskega društva, ki ima v preteklosti največ zaslug, da se je začelo narodno kulturno gibanje. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Fermevc in se spomnil v preteklem letu preminulih čitalničarjev rar. Boga Orožna, knjižničarja Mihca Plevnika m do zadnjega diha Čitalnici zvestega Valentina Kaj-niha. Prisotni so počastili njihov spomin z vzklikom: »Slava«. Nadalje je predsednik vzpodbujal vse čitalničarje, da bi se tudi v sedanjih časih složno družili v Narodnem domu vsi Slovenci, da bi ta hram tudi v bodoče predstavljal žarišče vsega kulturnega življenja v Ptuju. Sledilo je poročilo tajnika Uršiča, ki je orisal celotno društveno delo v preteklem letu. Tudi njegov referat je priporočal, da bi morali vsi slovensko misleči ljudje pozabiti na strankarske spore ter se okleniti dela za svojo narodnost in za napredek. Blagajnik Burger je pokazal sedanje gmotno stanje v številkah, ki je zadovoljivo. Društvo je imelo v preteklem letu 71.674 din izdatkov in 73.842 din dohodkov. Za kino odsek je poročal g. Ogorelc ter je omenil, da bo v letošnji sezoni izdala kino uprava abonmajske karte. Apeliral je na prisotne, da bi se teh v čim večjem številu poslužilL Iz knjižničar-jevega poročila je razvidno, da je Ljudska knjižnica primeroma dobro založena s knjigami in jo pridno obiskujejo vsi sloji za svojo globljo in širšo izobrazbo. Za gradbeni odsek je poročal načelnik g. Milko Senčar. Omenil je, da se je v Narodni dom letos investiralo nad 70.000 din ter ga tako preuredilo, da je danes ena najlepših stavb v Ptuju ter je zopet v ponos vsem Slovencem. Apeliral je na vsa društva, ki
I še vedno zborujejo po drugih javnih lo-iafib, da jtfepeaejo «oje jj^m» x Nwod-
ni dom za kar je tudi namenjen. Izvršile so se dopolnilne volitve in sicer je bil na mesto odstopivšega blagajnika izvoljen g. ! Kaši, za knjižničarja pa g. Knez. Razprav-! ljalo se je še, kako bi Čitalnica proslavila i svojo 75-letnico, katero bo praznovala letos, vendar pa še ni prišlo do odločilnega sklepa. S tem je predsednik dr. Fermevc skupščino zaključil.
Iz Mfcsrske So&ote
ms— Pohod mladine na Prekmurski teden. Častno mesto med obiskovalci naše največje kulturne in gospodarske manifestacije bo pripadlo našemu doraščajo-čemu rodu. Uprava PT je prejela prijave, iz katerih je razvidno, da bo obiskalo razstavo 5300 učencev pod vodstvom učiteljev iz vsega Prekmurja in iz bližnjih srezov. Računajo pa. da bo prišlo še več mladine. Grajski kino bo vsako uro predvajal poseben program kratkih kulturnih in šaljivih filmov za mladino z dežele.
ms— Lepa vprizoritev. Dijaki 7. razreda samoupravne gimnazije so pod vodstvom prof. Milana Potokarja v gimn. telovadnici vprizorili Molièrovo enodejanko »Les précieuses ridicules«. Igra je bila prav dobro naštudirana in je pokazala, da dijaki dobro obvladajo francoščino. Vprizoritev so obiskali tudi člani francoskega krožka, ki so se vsi pohvalno izrazili o stremljenju naših dijakov.
Iz Trbovelj
t— Redni nabori bodo letos v Trbovljah 30. Junija ter 1. in 2. julija v Sokolskem domu dnevno od 7. do 12. — Dne 2. julija bo prisega vseh vojaških obveznikov, ki še niso položili prisege zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. — Naborni obvezniki naj se obnašajo dostojno in trezno.
t— Biti poučen o ukrepih za zaščito pred zračnimi napadi je v današnjih časih resna dolžnost vsega prebivalstva. Krajevni obrambni odbor za zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi bo priredil več predavanj. Opozarjamo, da je po vojaških predpisih dolžnost vsakega občana od starosti 16 let dalje, da se takih
predavanj v lastno korist udeležuje brezpogojno. Prva predavanja bodo prihodnjo nedeljo ob 9. v dvorani Delavskega doma in v četrtek (na praznik) 29. t. m. ob 9. v dvorani Društvenega doma v Trbovljah.
Iz Gornje Radgone
gr— Iz delovanja obmejnega sokolskega društva. Ob priliki komisijskega ogleda stavbe, katero namerava društvo še letos adaptirati za bodoči društveni dom, je gradbena komisija ugotovila več potrebnih sprememb, tako da je moralo društvo oskrbeti nove načrte po navodilih gradbene komisije, ki bodo gotovi do 25. t. m. Do tega časa nadaljuje društvo z dobavo gradiva, ki se navaža vsakodnevno k stavbi. Razen tega pripravlja društvo tudi običajno veliko Petrovo sokolsko tombolo, ki bo tudi letos 29. junija na letnem telovadišču. Danes pohitimo na župni izlet v Mursko Soboto in to vse te-lovadeče članstvo z dvema avtobusoma že ob 8. uri, ostalo članstvo z vlaki ob 10. in 13. uri.
gr— Sprememba posesti. Znano gostilno Adalberta Horvatha v bližini postajnega poslopja sta vzela v najem gg. Avgust in Ema Berlan, doslej gostilničarja pri »Veselem kmetu« v Podgradu pri Gornji Radgoni. Vodila jo bosta od 1. julija dalje.
gr— Neurje povzroča po nasadih občutno škodo. Pogosti nalivi in hudi vetrovi zadnjih dni povzročajo po žitnih poljih, vinogradih in vseh nasadih občutno, skoraj nepopravljavo škodo. Žita, v kolikor jih ni pobila toča, polegajo. Sadno drevi e ugonablja rja, poprej dobro obetajoče sadje pada na tla. Po vinogradih toča doslej še ni povzročila občutne škode, zato pa ugonablja peronospora, ki se širi ob soparnih dneh po dežju, da ne utegnejo vinogradniki pravočasno škropiti, zlasti ne, ker zaradi odhoda številnih delavcev na sezonsko delo primanjkuje istih. Zaskrbljen pričakuje kmet žetve in jeseni, ko bo letina mnogo slabša, kakor je bilo sprva pričakovati.
Iz Julijske krajine
Javna dela v Istri
Istrska pokrajina, ki spada slej ko prej med najrevnejše v državi, zaradi česar so morali obnoviti tudi njene katastrske sezname, ker bi bile drugače davčne osnove zemljiškega in nekaterih drugih neposrednih davkov tako visoke, da bi nastopi, lo popolno obubožanje prebivalstva, je bila v zadnjih letih deležna velikih Investicij. Predvsem so gradili avtomobilske ceste, veliki vodovod in dovršili vrsto dru. gih javnih del. Izvršila pa se je tudi velika sprememba v razdelitvi zemljiške lastnine. Zemljišča so se zmerom bolj končen tri rala v rokah nekaterih veleposestnikov v istrskih obalnih mestih in treh ali štirih denarnih zavodov, med katerimi je zemlji, ško-kreditni zavod v Veroni na prvem mestu. Sodeč po napovedih dražb v uradnem listu pokrajine se vrsti v pokrajini vsak mesec po 200 in več prisilnih prodaj posa, meznih parcel in celih posestev.
O javnih delih v zadnjih šest letih }e podal preteklo nedeljo istrski prefekt odv. Cimoroni pred fašističnimi prvaki daljše poročilo, iz katerega posnemamo nekaj zanimivih podatkov. V omenjenem razdobju je bilo na novo zgrajenih ah obnovljenih 13 cest, med njimi ceste Trst — Pulj, Pulj — Raša — Reka, Poreč — Pazin — Reka, Trst — Reka, za katere so država, pokrajina in še nekatere druge ustanove iz-
dale 13 milijonov lir. Za mirenski vodovod je bilo doslej Izdanih 90 milijonov in njegovo omrežje obsega glavne kraje občin Buzet, Oprtal, Grižnjan, Buje, Novi grad, Umag, Koper, Izola, Dekani, Piran, Mo. tovun, Labin, Raša, Plomin in Črni vrh, ki štejejo skupno 125.000 prebivalcev, od katerih je dobra polovica deležna miren-ske vode. Vodo bodo napeljali tudi v Pulj. Za Izsuševanje močvirij je bilo izdanih okrog 42 milijonov lir. V glavnem so izsušili močvirja ob Mirni, Raši ter nekdanje Kropansko jezero. Za pristaniške zgradbe, za bolnišnice in zavetišča ter druga po. slopja je bilo izdanih preko 22 milijonov lir, od katerih odpade 12 milijonov na državo in poldrugi milijon na pokrajinsko upravo.
Prefekt je navedel tucE nekatere podatke o gospodarskem položaju pokrajine. Tako so znašali lani depoziti in prihran. ki, naloženi v istrskih denarnih zavodih, vsega 36 milijonov lir Gospodarstvo večjega števila občin je bilo sanirano s kolektivnim posojilom 35 milijonov lir. Prefekt je nadalje govoril o državnih subvencijah pokrajinski in nekaterim občinskim upravam, o ustanovitvi divizijskega poveljstva in vojnega okrožja, ter dveh vojaških šol v Puli in Portorožu, o populacijski politiki pokrajinske uprave, o borbi proti jetiki ter še o nekaterih drugih perečih vprašanjih.
Drobne novice
Smrtna koSa. V sredo je v Trstu umrl Radislav Metelič v starosti 28 let. Preostalim naše sožalje!
Zaradi deževja pričetkom tedna so reke v goriški pokrajini močno narastle. V torek zjutraj se je Soča v Podgori pri Gorici dvignila že za dva metra nad normalo. V Doblarjih so ukrenili takoj vse potrebno, da voda ni napravila škode pri novih napravah za električno centralo. Vendar je Soča ponekod prestopila bregove. K sreči pa ni napravila večje škode. Tudi Idrijca in Bača sta se dvignili visoko nad normalo, a poplav v njunih dolinah ni bilo. V Trstu je v sredo lilo ves dan kakor iz škafa. Po ulicah se je razlila voda, vendar nikjer ni bilo potrebno prekiniti prometa. ker se je skoraj fproti odtekala v kanale. Toliko na slabšem so bili pešci, ki zaradi močnega vetra niso mogli rabiti dežnikov.
Pred tržaškim ^iščem se je vršU v
četrtek proces proti skupini Židov, ki so bih obtoženi, da, letos v zgodnji pomladi o priliki sestave židovskega registra oblastem niso predložili zahtevanih osebnih podatkov, šest Židov, Peter in Aleksandra Belleli, Rebeka Mugliesi, Katerina Goldberger, Ester Acco in Ludvik Zeiler so bih obsojeni na zaporne kazni po 15 dni in na globe po 1000 lir.
Poslušen beg č©z mejo. v Godoviču nad Idrijo so obmejni miličniki v torek aretirali 19-letnega Italijana Rina Negrella iz Va-tagne pri Vicenzi. Bil je brez osebnih dokumentov in tudi brez sredstev. Nameraval je čez mejo. da bi si onkraj nje poiskal delo in zaslužek.
Obalne strelske vaje. V dneh od 19. do 29. junija, od 1. do 13. in od 16. do 20. julija ter od 23. julija do 4. avgusta, bodo v območju Šmihela nad Miljami topniške in strojniške obalne strelske vaje. Zaradi tega je bil te dni objavljen poziv vsem prizadetim, da se v času strelskih vaj ne podajajo na morje v sektorju od Pirana do Devina v širini 5 odnosno 2 morskih milj. Vaje bodo vsak dan od 7. do 11. in od 15. do 19. ure, in sicer topniška v prvem in četrtem od omenjenih razdobij, v srednjih dveh razdobjih pa strojniške strelske vaje. Kdor bi prekršil odredbe vojaških oblasti v zvezi s temi vajami, bo kaznovan.
V bližini sesljanskega kamnoloma so v sredo razstrelili ogromno skalovje tik nad morjem. Zaradi tega je bil za nekaj časa promet po cesti iz Trsta v Tržič prekinjen. Z eno mino so pognali v zrak 30 tisoč ton apnenca. Za mino so porabili 2 stota smodnika in 1 stot zelatine.
Smrtna nesreča bivšega vaškega načelnika v Orleku. Pretekli ponedeljek se je odpravil z doma po poslih nekdanji vaški načelnik v Orleku pri Sežani 61 let sitari Matej Stojkovič. Zvečer se ni vrnil. Zato so ga naslednjega dne pričeli iskati. Vsa prizadevanja domačih kakor tudi karabinjer-jev ep ostala, »man. V sredo zjutraj jga jp
neki njegov sovaščan našel njegovo truplo v nekem prepadu v bližini vasi. Vse kaže, da je Stojkovič v ponedeljek ponoči, ko se je vračal domov, zašel in se ponesrečil.
Smrtna nesreča v Pliskovici. V torek se je pripetila v Pliskovici pri Komnu na Krasu huda nesreča. Franja Širčeva je med potjo s polja domov srečala čredo goveje živine, ki jo neko 12 dekletce gnalo na pašo. Ena izmed krav je tedaj nepričakovano zbezljala m se zaletela v Širčevo. Z rogovi jo je nabodla v trebuh. Zeno so kmalu po nesreči pripeljali domov, toda v nekaj urah je podlegla poškodbi.
Utonil je v Vipavi I3-letni Ciril Cerne iz Prvačine. V družbi tovarišev se je igral na mostu čez Vipavo. Na nepojasnjen način je padel z mostu v reko, ki ga je naglo odnesla. Otroci so priklicali na pomoč nekaj poljskih delavcev, ki so fanta nekoliko nižje dejansko spravili z vode; toda bil je že mrtev.
'Avtomobilska nesreča. V viharni In deževni noči od torka na sredo se je pripetila med Devinom in Tržičem huda avtomobilska nesreča. Dva Tržačana, neka Trža-čanka in 18-letna Henrika Šavronova iz Grižnjana so se zvečer z avtomobilom odpravili na kratek izlet proti Tržiču. Ko so zavili od Devina proti Tržiču, je avto s spolzke ceste zaneslo na popolnoma zmehčani teren Lizertskega močvirja. Voz ®e je prevrnil in vsi štirje potniki so dobili nevarne poškodbe. Še sredi noči je neki vojaški letalec, ki je privozil tam mimo, postal pozoren spričo njihovih klicev na pomoč. Enega izmed poškodovancev je sam prepeljal v tržiško bolnišnico, po ostale tri t*) prišli reševalci. Šavronova pa je že med prevozom v bolnišnico podlegla poškodbi, ki jo je dobila na glavi
Smrten padec vojaškega pilota z motornega kolesa. »Gazzettino« poroča, da se je pretekli teden v bližini Jamelj pri Devinu smrtno ponesrečil 251etni vojaški pilot Franc Panič. Z motornim kolesom je bil v Trstu. Ko se Je vračal, ga je na nekem ovinku zaneslo s ceste, tako da je padel in se ubil Na desnem sencu si je prebil lobanja
Požar v tržaški ladjedelnici. V ponedeljek dopoldne je nastal v skladišču ladjedelnice sv. Marka požar, ki so ga le s težavo omejili. V skladišču je bila večja zaloga kolofonija, ki ga rabijo za impregnacijo raznih cevL Pri pretapljanju kolofonija je po neprevidnosti nekega delavca nastal ogenj, ki se Je naglo razširil na vse skladišče. Del skladišča Je pogorel. Uničenega je bilo tudi precej blaga v njem. Pri gašenju požara se Je neki gasilec močno poškodoval. Požar je napravil za 50.000 lir škode.
Nova tajnika fašističnih organizacij p. Vremah in Slavini. Te dni sta bila imenovana za tajnika fašističnih organizacij Ivan Tomini v Vremah in Nemec Viljem Rictig (Richtig) v Slavini. Dosedanji tajnik v Vremah Artemio Fornasdero je bil, kakor po* ročaio listi. Wmndcn odstaviisxL
gank po
življenje
Najvišja in najnižja temperaturna meja - Odpornost stonoge in polža - Bacili, ki jim električni tok ne more do živega - Življe-nje brez svetlobe, zraka in vode - Neobhodno potrebni strupeni plini — Zlato in srebro smrtna sovražnika bakterij
Kdor misli, da je življenje višje organiziranih živali ali celo človeka najbolj žilavo, se moti. Bitij, ki so najbolj sposobna upirati se smrti, ne nahajamo med kolosi živalskega sveta, med sloni in nosorogi, temveč jih moramo iskati v svctovju drobnih življenj,
med enostaničniki.
Vsa bitja prenesejo temperaturne razlike do neke določene meje. V splošnem je pri 100. stopinji nad lediščem in 70. stopinji pod ničlo najvišja in najnižja meja, ob kateri je življenje še mogoče. A tudi tu ni pravila brez izjeme
V vročih venezuelskih vrelcih so našli neznana bitja, ki se
množijo z delitvijo
In ki morejo uspevati tudi v takšnih okoliščinah. Poznamo enostaničnike, ki se množijo še pri 140 stopinjah vročine in v njej veselo živijo. Švicarski raziskovalec dr. Spengler pa je 1. 1929 raziskal mikroskopska bitja v nekih afriških kameninah, ki so .vztrajala še v vročini
200 in celo 300 stopinji
Podobno je, kar sie tiče mraza. Znana stonoga, ki je že na precej visoki razvojni stopnji, leze tudi v najbolj ledeni zimi po gozdu. Prenese 50 stopinj pod ničio, ne da bi zmrznila. Neki polži prenesejo celo 120 stopinj pod ničlo, a najbolj odporna bitja so v tem pogledu
neke bakterije,
ki so pri poskusih živele še pri 250. stopinji pod ničlo.
Tudi brez vode in zraka prebijejo takšna neznatna bitja. Anglež Sepan je dokazal, da more megaterijska bakterija v popolnoma izsušenem stanju in v zrakotesno zaprti cevki, v katero ni mogla niti sled vlage, zdržati tri leta. Tudi elektrika ne more mnogim bacilom nič. Električni tok, ki bi ubil slona, jim
niti malo ne škoduje.
Res je čudno, kje še lahko srečavamo življenje. Visoko v stratosferi, kjer ne more živeti nobeno drugo bitje, živijo bakterije prav tako kakor v najbolj temnih globinah zemlje. Prof. Lieske je raziskal 1. 1930 koščke premoga, ki so jih bili prinesli na dan iz nekega 150 m globokega rova v Po-rurju, in je v njih odkril bakterije, ki so živele
brez svetlobe, zraka in vode.
Da je življenje takšnih bitij popolnoma drugačno nego pri vseh drugih živalih in rastlinah, je umevno samo po sebi. Tako zvani amilobakterijski bacili živijo samo tako dolgo, dokler ne pride do njih zrak. Kisik, ki je drugače potreben vsem živim stvarem, jih brez usmiljenja umori. Zanje je strup, kar je za druge življenje.
Ogljikova k i s> 1 i n a, ki v njej ne moreta živeti človek ne žival,
pa jim je isto kakor nam zrak. Podobno je z raznimi drugimi bakterijami, med tem ko druge brez najbolj strupenih plinov, ciana itd. sploh živeti ne morejo.
Pa čeprav so bakterije po eni strani tako odporne, so nekatere med njimi, ki iz nam neznanih vzrokov nenadno poginejo. Uganka nam je, zakaj sta
zlato in srebro
plemeniti kovini, prava smrtna sovražnika mnogih bakterijskih vrst. Zrnce teh dveh kovin zadostuje, da pomori daleč naokrog vse takšne bakterije. Pri tem niti z najbolj občutljivimi instrumenti ni uspelo odkriti, kakšnih žarkov, ki bi izvirali iz zlata aH srebra. Tudi ta drobna bitja dokazujejo, nego za vse ostalo zemeljsko življenje, da veljajo za mikroorganizme pogostoma
drugačni življenjski rakoni
Iz tega so nekateri raziskovalci sklepali, da gre pač za drobna bitja, ki so prišla z drugih svetov na zemljo. Čeprav te teorije dandanes ne moremo več enostavno zavrniti, saj smo videli, kako prenesejo mnoga bitja mraz, vročino in druge neugodnosti, kakršne ne morejo biti bolj neugodne niti v
»praznem svetovnem prostoru«
je Pa vendarle mogoče, da gre tudi pri teh bitjih za ostanke nekdanjih razvojnih stopenj, ko je bilo na zemlji vse drugače nego dandanes.
Za milijon dolarjev —
zanesljivejše vreme • •.
Temperatura zavisi tudi od sončnega iaresfa «
Avto posreduje možitve
Najnovejša domislica ameriških tv orni carjev
Najnovejša domislica ameriških avtomobilskih tovarnarjev, ki bi radi povečali prodajo svojih izdelkov, veže to prodajo z ljubeznijo. Skupina prodajalcev pošilja mladim dekletom vseh stanov prospekte v •epi obliki in s sledečim besedilom: »Ni vam treba o tem siamo sanjati, da ste lastnica razkošnega voza z aerodinamično linijo Avto najmodernejšega tipa vam pripade, treba je le, da sd ga zaželite!«
Tal :šni vabi se mnogo mladih dam seveda ne more upirati, pa odhajajo k zastopnikom, ki so jim te prospekte poslali. Tu zvedo v svoje začudenje, da jim je res pripravljen podariti takšno darilo. Predlože jim samo pogodbo, ki veli:»Na naše stroške vam omogočimo popoln šestmesečni tečaj z a krmarjenje avtomobila in ko se v *em oziru popolnoma izšolate, vam damo ia razpolago za vsak tedenski odpočitek avtomobil, ki si ga sami izberete. To velja za največ 17 tednov. Olje, bencin in denar za ostale stroške vam damo na kredit. Popravila, zavarovalnine in drugo plačamo mi. Vi se samo obvežete, da boste ob nedeljah vozili ob določenih urah po cestah, ki vam jih navedemo. Če po 17 tednih po vseh teh vožnjah še ne boste poročeni ali zaročeni, vas samo črtamo iz seznama naših odjemalcev in »e obvežete, da boste v petih letih v majhnih obrokih, ki jih boste
zmogli, povrnili izdatke za olje in bencin. V nasprotnem primeru, če dobite torej moža ali zaročenca, ste dolžni avto, ki vam je prinesel srečo, kupiti ali pa ga mora kupiti vaš mož.«
Ta domislica je imela med ameriškimi dekleti, kakor poročajo listi, ugoden odmev. Čedalje več jih je, ki se vozijo na te izlete za bodočim možem ali zaročencem. So pa tudi nasprotniki tega sistema, in to niso samo zastopniki avtomobilskih tvrdk, ki se doslej niso mogli odločiti za takšen način prodaje. Njene nasprotnice so tudi hčerke bogatinov, ki so imele doslej posebno prednost, da so se lahko z lepim avtomobilom postavljale po cestah in lovile moža. Še hujše pa je to, da so se morala tudi že sodišča baviti z nedeljskimi izletnicami, ki so večinoma sicer mične, toda uboge in kažejo bogastvo, ki ga nimajo. Samo v Chi-cagu so ločili 16 zakonov, ki so se primerili na račun domislice avtomobilskih prodajalcev.
Možje so bili v teh primerih ogorčeni, ko so morali ugotoviti, da jim žene avta niso prinesle za doto v zakon, temveč da je šlo za nakup na stroške moža. Prodajaici, ki so našli ta način prodajanja, pa zagotavljajo, da so to le izjemni primeri in da je njih sistem v pretežni večini primerov ustvaril srečne zakone.
Glava se spreminja
Skoraj neverjetno je, kako se človeška glava v letih spremeni. Preden se človek rodi, je njegova glava približno trikrat tako široka^ kakor dolga. Potem postane nekaj ožja, čim se je pa človek rodil, se glavica spet razširi. To pa traja le malo časa. kajti v devetem mesecu je nenadno ožja v primeri z dolžino.
To je bržkone v zvezi s tem, da se pričenja dete tedaj dvigati in težišče glave ae zavoljo spremenjene drže preloži. V naslednjih letih se razmerje med širino in dolžino glave še nekolikokrat spremeni in ko je mlademu človeku kakšnih 18 let, znaša širina njegove glave pribliino dve tretjini dolžine. A tudi to se pozneje spremeni. Proti starosti je glava spet večja.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Ni prav, če pritrdimo zboru tistih ljudi brez misli, ki trdijo kar povprek, da so vremenske napovedi kakršne vsak dan beremo, brez vsake vrednosti. Seveda se ta ali ona moti, toda ljudje radi pozabljajo na tiste številnejše, ki so sc uresničile. Navzlic temu pa morajo meteorologi priznati, da je tudi njih umetnost sposobna in potrebna izboljšanja. Kako bi se to lahko zgodilo, je povedal ameriški raziskovalec dr. C. A. Abbott v nekem poročilu na ameriško akademijo znanosti.
Razne vremenske opazovalnice merijo stalno tudi izžarevanje, ki prihaja s sonca do nas. To izžarevanje ni vedno enako, spreminja se, zato ga je mogoče zabeležiti s krivuljami. Če pa narišemo pod to krivu-
ljo drugo krivuljo, ki navaja spremembe temperature na zemlji, bomo opazili, da gresta obe črti presenetljivo vzporedno, le da se temperaturna krivulja v primeri e
krivuljo sončnega žarenja za kakšna dva tedna zamudi.
To nam ne kaže samo tega, da je temperatura odvisna od sončnega žarenja, temveč nam daje tudi možnost napovedovati, kakšna bo temperatura čez kakšna dva ted-na. Zdi se pa, da meteorologi teh dejstev do danes niso izkoriščali. Dr. Abbott je izračunal, da bi Američane veljalo «hoo< milijon dolarjev, če bi hoteli zgraditi deset majhnih postaj, ki bi opazovale in beležile senčno žarenje ter postavile napovedovanje vremena na novo podlago.
Evropsko življenje
v številkah
Zakon, otroci, bolezni, blaznost, smrt, premoženje in — ženske nogavice • • •
Ali so povprečni evropski zakoni srečni? Statistika veli na podlagi številk i i mnogih evropskih držav, da so izgledi za srečen zakon v razmerju 1:160 v prid srečnemu zakonu, če razumemo pod sirečo to, da se zakon ne loči ali da domači prepiri ne prihajajo pred sodnika, oziroma pred policijo. Če pa razumemo pod srečo tiho, trajno srečo na obeh straneh, tedaj nam statistika pove, da je po petih ietih samo en zakon med šestdesetimi znosen.
Ali pričakujete v svoji družini otroka? Upanje je precej veliko, kajti pred 60 leti je umrl še vsak deseti novorojenček, danes pa jih ostane Sivih 19 izmed 20. Tudi za matere se je silno povečal up, da vstanejo žive in zdrave s porodne postelje.
Ženske imajo več upanja, da postanejo »tare nego moški. Nad 85. letom je raz-mrrje za ženske 315:4, za moške pa samo 626:1.
Bolezni naj nam delajo dane9 mani skrbi nego nekoč. Slovito vnetje slepiča je samo še operacijski problem za zdravnika. Tudi pljučnica in davica sta postali redki, in siicer dobi pljučnico en sam -človek med 700, davico pa eden med 571. Za legar-
Z A P I s K
Mogoče je izmeriti vesoljstvo, izčrpati Boga pa je nemogoče.
Čimbolj rasejo v nas spoznanja, tembolj «e krčijo naše bolesti.
Realnost je zabloda, kajti človeški duh Üvl samo od veličastja.
Medved v letalu
Panična vožnja v zraku s srečnim koncem
Izgubljena življenja
Najčešči vzrok je ljubezen, takoj za njo pride alkohol
Dva ameriška novinarja sta v najbed-nejših in najbolj zloglasnih predelih New Yorks, izprašala 200 izgubljenih oseb obojega spola, starih nad 60 let, da bi zvedela za vzroke, ki so jim uničili življenje. Sa. mo pet moških in tri ženske niso hoteli ali niso mogli odgovoriti na njuna vprašanj a.
Najčešči vzrok izgubljenega življenja je bdi a ljubezen, in sicer ji je postalo žrtev 54 žensk in 35 moških. Na drugem mestu je bil alkohol, ki je uničil 11 moških in 16 žensk. Bolezen je vrgla iz tira 13 moških in 11 žensk, politika pa 17 moških.
šest moških in 3 ženske so delali svoje starše krive za izgubljeno življenje oziroma slabo vzgojo v domači hiši. Pet moških in 2 ženski so izjavili na kratko, da niso imeli pač nobene sreče, trije moški so obtožili družbeni red.
Med tem ko je 142 vprašancev izjavilo, da bi pričelo svoje življenje, če bi to bilo mogoče, na popolnoma nov način, je 47 izgubljencev in izgubljenk menilo, da bi bile potrebne le nekatere majhne spremembe. Enajst vprašancev pa je odgovo. rilo, da se ničesar ne kesajo in da bi bili pripravljeni svoje zapravljeno življenje ponoviti v vseh podrobnostih.
Hollywoodski filmski strokovnjaki, ki veljajo za natančne poznavalce ameriškega javnega okusa, soglašajo v tem, da je prejšnja teorija, po katerih materinstvo priljubljenosti filmskih zvezdnic škoduje, zastarela in ne drži več. Prej se je dogajalo redno in se dogaja tu pa tam še danes, da se morajo filmske igralke obvezati, da se ne bodo poročile. V hollywoodskih delavnicah pa danes menijo, da morejo ženske, ki niso bile nikoli matere, imeti sicer neko stopnjo očarljivosti, nikoli pa ne posebne ženske mičnosti, ki je lastna zvezdam z otro-
Zvezdnice in matere
Cella vrsta hollywoodskih igralk pozna čar materinstva
ki. Nekatere dobre igralke niso morda baš zavoljo tega dosegle najvišje stopnje umetnosti, ker jim niso bile dane izkušnje materinstva. Seveda so tudi velike izjeme, kakršna je n. pr. Greta Garbo, toda še večja je vrsta igralk mater, ki so s svojo lepoto in osebnostjo vplivale na milijone obiskovalcev kinematografov. Tu bi lahko imenovali Normo Shearerjevo, Virginio Bruceovo, Joan Bennettovo, Joan Blon-dellovo, Dolores Costellovo, Margaret Sul-lavanovo, Mary Astorjevo. Marleno Die-trichovo in Helen Hayesovo, ki so vse matere.
Mumija in Rontgenovi žarki
Približno pred tremi tisočletji je živel imovit Egipčan, ki je umrl 1. 860. pred našim štetjem. Po smrti so njegovo truplo balzamfcrali. Mumijo tega mrliča so kupili Američani za sedanjo svetovno razstavo v New Yorku. Mumijo si ogleda na nju-jorskem razstavišču dnevno več tisoč oseb, katerih ne privlačuje mrlič sam na sebi, ampak Rontgenovi žarki, s katerimi pre-svetljujejo mumijo. Ti žarki omogočajo vpo gled v notranjost mumije, katere ni treba »Kaj ste znoreli? Mojo hčer hočete ime- o^a-ti pred očmi vsakega posameznega ti za ženo! ... Mar ste pozabili, da sem radovednega gosta razstave, vas vzel v službo za trgovskega, ne pa za _____________
«atbenega potnika?, ^^ INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Razburljivo zračno dramo so doživeli potniki velikega prometnega letala, ki je bilo na poti iz New Yorka v Pittsburg. Za las bi bili izgubili svoje življenje zavoljo medveda pande, ki je potoval z njimi Šele v zadnjem trenutku so spoznali veliko nevarnost, ki jim je pretila, in preden je nastala panika, je pilotom uspelo, da so stroj, čeprav bolj nerahlo, položili na tla.
Panda, izredno velik medvedji primerek, kajti meril je v dolžino 130 cm, je bil last nekega ameriškega misijonarja, ki se je vračal v domovino na dopust in je žival dobil v himalajskih višavah Misijonar se je bil odpeljal naprej, kajti pando je bilo treba zdravniško preiskati, preden so izdali dovoljenje za uvoz. Letalska družba je prevzela prevoz, ker se je žival kazala krotko in nedolžno.
Spravili so jo na verigi v prostor za prtljago za pilotskim sedežem. Bila je mirna Ko pa se je letalo že bližalo Pittsburgu. je postal panda nemiren. S silnim skokom se je iztrgal z verige in podrl r loveč vrata iz prtljažnice, ki so za nesrečo vodila naravnost v pilotsko kabino. Trojica pilotov, ki
je pripravljala že vse za pristanek, je zagledala zverino nenadno pred seboj.
Prestrašeni kapitan Don Terry, ki je sedel ob krmilu, je predal stroj svojemu tovarišu Cassingu in je skušal zverino z mahanjem z rokami prepoditi ▼ prtljažni oddelek. Panda pa ga je ugriznil v roko in je planil od zadaj na Gassinga, ki se ob krmilu ni smel ganiti, če ni hotel, da se zgodi katastrofa. Tedaj je priskočil tretji pilot Tommy Tomling. ki je bil spal. Potegnil je pando Casisingu z ramen in se je začel z njim po vseh pravilih metati. V tesnem prostoru se ni mogel dosti gibati in zver ga je podrla na tla ter večkrat ugriznila v roko.
Medtem so bili potniki na sprednjih sedežih opazili skozi stekleno okno borbo v kabini. Letalo se je začelo tudi že nevarno gugati. Še preden je nastala panika, pa je Cassingu uspelo, da je z letalom pristal. V zadnji minuti se je bil kapitan Terry navzlic poškodbi na roki vrgel na zver ter jo pritisnil na tla, tako da ni mogla ogra-žati tovariša ob krmilu. Letališka policija, ki je takoj pritekla, je zverino potem krat-komalo ustrelila.
Fravnukinja pisatelja Char lesa Dickensa — služkinja
Niz služb, ki je mladi angleški dami odkril zanimive
stvari
Miss Monika Dickensova, pravnukinja velikega angleškega pripovedovalca Char-lesa Dickensa, je nekega dne sklenila, da pobegne enoličju imovitega življenja in napravi eksperiment. Sklenila je, da postane hišna pomočnica, dekla, bi rekli po slovensko. Ta poklic je prakticirala res 18 mesecev, a .sedaj je v knjigi »Dvojica rok« opisala svoje doživljaje.
Kot pisateljica je mlada dama od sivoje-ga pradeda podedovala nekaj tiste toplote, sočutja z razdedinjenci in humorja, s katerim je opisoval njihovo trdo življenje. Ne skončne ure enoličnega dela, pogostih ponižanj, okolje kuhinj in jedilnih shramb, kakor tudi svoje delodajalce opisuje miss Monika pogostoma sicer samo povprečno, na drugih mestih pa tako živo, s takšno po-mešanostjo tragike in komike, da te spominja res na Dickensa.
Služila je najprvo za 25 šilingov na teden pri neki elegantni, mladi dami, kjer se je naučila občevati z dobavitelji in kjer je prekosila vse rekorde v razbijanju porcelana. Potem je prišla k nekemu modnemu risarju, ki je večino časa preležal v postelji in ni plačeval svojih računov, pač pa ji je izdal skrivnost, kako se holandska omaka, ki so vanjo padle saje, spremeni ▼ bearnaiško omako.
j Prišla je ▼ bogato podeželsko hišo, kjer je morala kuhati za gospodo, otroke in številno strežno osebje. Nato je poskusila z mlado dvojico, ki ne najde &reče ne miru, ker se vtika v ta zakon tašča. Tako sledi služba za službo v vseh mogočih okoljih in z vsemi mogočimi težavami, saj v prvem času niti ne ve, kako je ravnati » kuhinjsko posodo. Odkrila je, da je življenje angleškega hišnega osebja slabo, celo zelo slabo.
Marsikaj bi lahko bilo bolje, pravi ob zaključku te osemnajstmesečne preizkušnje, a to zavisi izključno od gospodarjev in gospodinj. Ti bi svojemu hišnemu osebju n. pr. zelo olajšali delo, če bi mu kupili vsakovrstno pomožno orodje, ki ni narejeno za to, da bi rjavelo po izložbah. Potrebno bi bilo nadalje, da bi se osebje šolalo v posebnih tečajih, kjer bi se naučilo napraviti pravilno marsikaj, kar dela že od pamtive-ka nepravilno. Doživela sem pri svojih delodajalcih, pravi ob koncu, seveda tudi mnogo dobrega in spodobnega, to monun celo vedno znova poudarjati. Toda po dragi strani je bilo to in ono, nad čemer bi se zvečer lahko glasno in prisrčno smejala — če bi ne bila preveč trudna.
jem oboli komaj vsak 13.333 Evropec. Samo glede srčnih bolezni si še nismo na jasnem. Tu ugotavlja statistika še vedno močno napredovanje.
Če nekdo pravi, da je naš čas blazen, tedaj hudo pretirava. Resnica je, da prida v blaznico dandanes veliko manj ljudi ▼ razmerju s številom prebivalstva nego nekoč. Mnogo pa je seveda polovičnih norcev, ki tekajo prosto naokrog. Rekord ima v tem pogledu Irska, na drugem mestu je Škotska.
5:6 je možnosti, da umremo mirno v postelji in sicer po kakšni bolezni, potem ko smo prekoračili povprečno življenjsko starost. To se imenuje naravna smrt. Tu ee kaže tudi nevarnost srčnih bolezni, v ra*-merju 1:4 umiramo Evropci v postelji za kakšno takšno boleznijo.
Napačno pa je naziranje, da je Človek v postelji varnejši nego kjerkoli drugje. Samo na Angleškem, kjer imajo v tem pogledu sicer visoke številke, umre vsako leto 80 oseb na ta način, da padejo s postelje. 430 se jih v postelji zaduši in tu dajejo 6eveda otroci najvišji odstotek, zlasti prav majhni otroci, ki se zaduše pod blazino.
Dom je v vsakem primeru prav tako nevarna stvar kakor kakšna prometna cesta. Med 12 otroki, ki umrjejo, se je eden operai z vodo v kuhinji. Preproge in polirana tla, mačke, ki ti stečejo med noge, ia podobne stvari, so vzrok mnogih ne smrtnih nesreč.
Med prometnimi pripomočki so vozila najnevarnejša. Vßekako je dosti varneje voziti se z železnico aH ladjo.
Včasih živimo v pravi poplavi bankrotov. Toda mrzle številke nas oče, da je veliko več verjetnosti, da nam kakšen posel uspe. Težko je postati samo milijonar. Tu so izgledi kakor 1:1,000.000. Še vedno pa je to lažje nego izračunati že v naprej kakšno loterijsko številko ali pa dobiti ▼ roke karte z vsemi aduti.
Ženske bo naposled zanimalo le to, da je med 999 pari novih nogavic, ki jih kupijo, komaj en par, ki se jim bo raztrgal ie prvi dan.
KVALITETNO BLAGO
je trpežnejše, zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, Sa Vam dobro prlstoja! Obiščite znano domačo tvrdko
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA G. 1 kjer Vam strokovno postrežejo po smernih cenah
ANEKDOTE
Hufeland in Heim, znamenita se nista mogla sporazumeti glede uporabnosti arzenika za mrzlico. Husrhmd je fisima nekoč vprašal: »Kaj bi rdefi, gospod tovariš, če bi vas Bog nekoč zavoljo raie drzne igre z najhujšim strupom porre1 ne odgovor?«
»Odgovoril bi: Stari, tega ne je odgovoril Heim in potnpljsl dobrohotno po ramenu.
Ustanovitelja homeopatske šole Hehns-manna je obiskal neki angleški lord, de M ga povprašal za zdravniški nasvet. Z velikim potrpljenjem je učenjak poslušal njegov opis bolezenskih simptomov, potem je potegnil iz omare maj Imo steklenico, jo odprl, podržal lordu pod nos ki dejal: »Povohajte! Sedaj ste zdravi«
»Koliko sem vam dolžen?« je vpcsšai presenečeni lord. »Tisoč frankov.«
Ne da bi okleval, je Ioni potegnil b BÉ-nice tisočak, ga pomolil zdravniku pod nos in dejal:
»Povohajte gal Sedej tic pleSeaL«
VSAK DAN ENA
»Ofika, ali Je res, da dvakrat podari sobe, tretjič
vsak sam plačati... ?«
iVosa ZensGa
Otrokova glavica mara biti svobodna !
Na kmetih, pa tudi v mestih je tu pa tam zelo razširjena navada, da matere malim otrokom zavijajo glavice v gorke čepice ali rute tudi doma ter celo ponoči, ko dete spi. Na ta način je glavica vedno vsa v znoju in zrak ne pride nikoli do nje. Otrok, ki ima vedno zavito glavico, postane jako občutljiv, prehladi se ob naj-
manjšem prepihu ali hladu, če takrat slučajno nima na glavi čepice. Tudi se na vedno zaviti glavici rade izpuščajo hraste in lasje na temenu se slabo razvijejo, ker nimajo za rast potrebnega zraka. Zato naj nosi dete čepico le pozimi, to je, na mrazu ali vetru, nikoli pa ne v topli sobi.
Skrivnosti v ženski torbici
Ročna torbica — rdeča ali črna, iz finega usnja ali preproste imitacije, torbica, brez katere ne vidite nobene ženske na cesti — skrivnosti polna ročna torbica! Majhni, navidez popolnoma brezpomembni predmeti, skrbno shranjeni v torbici, so pogosto čarobni ključ velikih skrivnosti. Toda vrata v skrivnost so sedemkrat zaklenjena... Tako na primer:
Sedemnajstletna mladenka skrbno skriva v svoji torbici prva ljubezenska pisma in rdečilo za ustnice.
Sedemindvajsetletno dekle zbira v posebnem predalu svoje torbice nasvete o skrbnem gospodinjstvu, lepo urejenem domu, vrtu in tako dalje ln robček z inicial-kami, ki niso njene Vsekakor sumljivo ...
Sedemintridesetletna gospa ima spravljen v svoji torbici naslov zdravilišča in —ključ, Majhen, navaden ključ.
»Kakšen ključ pa imaš to?«
Ali mislite, da jo moževo vprašanje spravlja v zadrego? Pripravljen ima povsem nedolžen in vsekakor prepričljiv odgovor:
»Oh, to je ključ naše društvene blagajne!«
Sedeminšiiridesetletna. Silno zanimiva vsebina! S prav ginljivo vztrajnostjo zbira ta nasvete, kako si ohraniš sveža lica, kako odpraviš gube pod očmi, ohraniš vitko linijo itd., itd. In skrbno preganjena pisma svoje prijateljice, ki jo obvešča o vsakem koraku njenega moža in neke svetlolaske.
Sedeminpetdesetletna? Tudi ta ima v svoji torbici skriven kotiček. V njem shranjuje križanke, visoke račune zobnega zdravnika, naslov znanega zdravnika za notranje bolezni in — naočnike.
Žena v družbi
Poznate žene, ki hočejo povsod dokazati, kako vzorne gospodinje so, s kakšno nedoseženo umetnostjo podpirajo tri vogale hiše in smejo zato zahtevati respekt in posluh? Seveda jih poznate, te neprijetne prikazni! Neprestano in v vsaki družbi govore skorajda le o svojih kuhinjskih receptih, o svoji vzgoji lastnih otrok, o svojem imenitno urejenem stanovanju, o vrlinah in polomijah svoje služkinje in včasih celo o grehih svojega moža.
Kar se tiče gospodinjstva, vzgoje in slično, zna in ve ona najbolje. Seveda se potem čudi, če družba od nje beži in če celo lastni mož, kadar le more, sam prične zahajati v družbo, ker žene le prepogosto ne more prepričati, da je družba ne trpi takšne, kakršna je.
Prav in razumljivo je, da skuša biti sleherna žena dobra gospodinja, dobra vzgojiteljica svojih otrok in dobra družica svojemu možu. Toda v zadoščenje naj ji bo, da vse to opravlja v splošno zadovoljstvo svoje rodbine in najožje okolice. Pametna žena ne bo pričakovala priznanja tudi od tujih ljudi, čeprav ne našteva svojih gospodinjskih, vzgojnih in drugih takih lastnosti, ljudje sami prav hitro opazijo že na možu in otrokih, kakšen red in zadovoljstvo vladata v njeni hiši.
Pametna žena pušča gospodinjstvo in vse domače skrbi med štirimi stenami, v družbi pa je vesela, vedra in skuša pokazati čim širše duševno obzorje — zlasti pa nikoli ne obrekuje! Desco Mainai:
Žene po svetu
Na Češkem bodo kot zvočni film snemali »Babičko«, roman znane češke pisateljice Božene Nemceve.
Prvikrat so na francoski univerzi izkazali čast ženi s tem, da so ji podelili naslov častne doktorice. Ta naslov je bil podeljen profesorici za romansko filolo-gijo v Manchestru Miss Pope. V svojem znanstvenem delu je obravnavala zlasti vpliv latinskega jezika na francoski jezik.
Nedavno je vnukinja slavnega angleškega pisatelja humorista Dickensa, 23-letna Monika Dickensova izdala v Londonu roman, »Dve roki« (One Pair of Hands«), v katerem popisuje svoje lastno življenje.
Dickensova je iz zelo dobre rodbine, ki pa je nenadoma obubožala in Monika si je bila tako primorana poiskati dela. Dasi dobro vzgojena, se je dodobra razumela edinole na gospodinjstvo. Tako je postala kuharica, vmes pa je doma za druge prala in likala. Bila je v preneka-teri službi. Njena lepota ji je bila često v napotje. Tako je morala nekoč kar na mestu pustiti službo pri neki gospe, ker si jo je njen »prijatelj« prerad ogledoval. Vse svoje težave v službah in svoje življenje je popisala zdaj v knjigi, ki je vzbudila precejšnjo pozornost, zlasti tudi zaradi perečega problema služkinje, ki ga v njem obravnava.
Gospodinjska pomočnica«•, glasilo Zveze gospodinjskih pomočnic prinaša v 5. in 6. številki prav zanimivo gradivo, po katerem lahko posežejo tudi gospodinje. V 5.
številki predvsem članek »Žena naj se vrne v družino« in poročilo o občnem zboru Zveze, v 6. številki pa je popisano urejevanje gospodinjskega uslužbenstva v Angliji, prispevek Slovenske uslužbenke o Slovenkah v Albaniji, opozorilo dekletom, ki žele v Anglijo za kuharice, sobarice ali vzgojiteljice in drugo ter več drobnega gradiva.
Priporočamo gospodinjskim pomočnicam,
da rade posegajo po svojem glasilu. ★
Vod električnega likalnika vsakokrat iz-takni, tudi če se odstraniš samo za minuto. Saj je mogoče, da se dalje časa zamudiš, in tedaj je nesreča neizogibna.
Kopalnico je treba vsakokrat temeljito prezračiti, preden se nameravamo kopati. S tem, da v peči gori, se namreč proizvajajo škodljivi plini. Ker topla voda pospešuje dihanje, se pljuča lahko tem bolj napolnijo s strupenimi plini, tako da kopel v slabo prezračeni kopalnici več škoduje kakor koristi.
Mestne ovratnike na moških suknjah očistiš: Zmešaj enake dele tople vode. salmi-jaka in terpentina. Pomakaj krtačo v to tekočino in drgni po ovratniku. Nato izperi s čisto vodo, in ko se ovratnik nekoliko osuši, ga zlikaj.
ledlfm list
Kako bi kuhala, če • • •
Ponedeljek. Obed: Možganja juha z ocvrtimi žemljevimi rezinami. Telečji ptički v omaki, široki rezanci. Jagodov trijet. Večerja: Nadevane bučice v paradižnikovi omaki. Dušen riž.
Torek. Obed: Vrvice z omako od sočne pečenke. Sočna pečenka (omako porabiš za vrvice, ki jih serviraš namesto juhe), garnirana s pečenim novim krompirjem. Solata ledenka. češnjev kompot. V e-č e r j a : Granatirana cvetača z jajčno jedjo.
Sreda. Obed: Na goveji juhi riž z grahom. Govedina obložena z ohrovtom, novim dušenim korenjem in krompirjem. Jagode s smetano. Večerja: Gnjatni narastek s krompirjem. Solata.
četrtek. Obed: Na juhi rezanci (prihraniti čisto od prejšnjega dne). Telečji ragù s svežim grahom. Palačinke. Večer-j a : Panirani svinjski karmenateljni, pečeni na olju. Pesna in zelena solata.
Petek. Obed: Parmezanova juha z drobtinovimi cmoki. Cvetača ali beljuši z maslom. Pečene ali ocvrte ribe. "Solata. Jagodov kolač iz krhkega testa. Večer-j a : 2emljevka s posajenimi jajci, češnjev kompot.
Sobota. Obed: Na goveji juhi jetrni riž. Kuhan telečji bočnik in govedina garnirana s praženim krompirjem in jajčno omako. Jagode. Večerja: Ocvrti priž-ljic. Solata.
Nedelja. Obed: Na juhi parmezanovi cmočki. Nadevana pečena jarčica. Razne solate. Maslen krompir, črn češnjev kolač. Večerja: Rižot z grahom in perutninsko drobnjavo. Kompot.
strmi
Kako moram kuhati, ker • • •
Ponedeljek. Obed: Paradižnikova juha z rižem. Kruhovi cmoki z gnjatjo ali kuhano in zmleto kranjsko klobaso (tirolski cmoki). Solata. Večerja: Solata in ocvrt krompir.
Torek. Obed: Prežganka. Ajdovi žganci. Sirove omlete. Večerja: Ledvice v omaki. Krompirjeva polenta.
Sreda. Obed: Na juhi jetrni riž. Govedina s kolerabami in praženim krompirjem. Borovnice. Večerja: Zelen grah z ocvrtimi jajci.
četrtek. Obed: Na juhi od prejšnjega dne vrvice (kuhati jih je treba prej v slanem kropu Va. ure, odcediti m nato takoj vložiti v vrelo juho in kuhati do mehkega). Faširana pečenka v kratki omaki. Pečen krompirček. Večerja: Sirove *culice zabeljene s prepraženiml drobtinicami. Solata.
Petek. Obed: Krompirjeva juha z gobicami. Sirov zavitek iz vlečenega testa. Večerja: Zdrobovi cmoki s krompirjem. Solata.
Sobota. Obed: Na goveji juhi vlivan-ci. Govedina s praženim krompirjem ln peso v solati. Večerja: Polenta s sirom. Solata.
Nedelja. Obed: Na juhi riž z grahom. Goveji zrezki v omaki. Testeni polž-ki ali makaroni. Rozinov zavitek iz vlečenega testa. Večerja: Pražena jetra. Solata.
zares ves dan brez novega mazanja! Krasen sen, porečete. Poskusite med tem Se danes novo rdečilo GUITARE — ki je neizbrisno in brez sledov — pripravljeno na bazi KISSEFIXA; lahko jeste, pijete, plavate, se potapljate, ali celo poljubljate, pa ne ostavljate sledov niti ne oslabite sijajno prozornost in mladeniško svežost, ki ga bo dalo to rdečilo Vašim ustnicam. Rdečilo GUITARE se dobiva v vseh strokovnih trgovinah v 16 bleščečih in modernih nijansah po sledečih cenah: din 48.—, 24.— in 16.—; poskusni komad, zadosten za enomesečno rabo stane din 9.—. — Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: LJUDEVIT SCHÖN — ZAGREB — Jelačičev trg L
Recepti
Trijet z jagodami
Od treh starih, okroglih žemljic, obri-baj skorjo m jih zreži na tenke rezine. Potresi jih s sladkorjem in jih nekoliko opeci
v pečici, da lahno zarumenijo. Nato jih naloži v primerno posodo. Zdaj za/ri približno pol litra lahkega vina, ali nekoliko razredčenega z vodo, ga močno osladkaj in odišavi s cimetom. Pol litra rdečih jagod pretlači in prevri z vinom vred. Ohlajeno polij po žemljicah. Serviraj mrzlo.
Zdrobovi cmoki
s krompirjem
Vi kg kuhanega in pretlačenega krompirja zmešaj s kepico presnega masla, malo mleka in soli, da je kakor redek pire. Potem primešaj dva decilitra pšeničnega zdroba, eno ali dve jajci in dobro premešaj, pokrij in pusti na robu štedilnika pol ure, da se zdrob napne. Potem zajemaj z žlico cmoke in jih vlagaj v vrel krop, kuhane odcedi in zabeli s presnim maslom in drobtinicami. Jajca lahko izpustiš.
Cri č e S n J e v kolač
V skledi vmešaj penasto 14 dkg presnega masla in dodajaj polagoma 14 dkg sladkorja, tri rumenjake, dve celi jajci, 6 dkg zribane čokolade, 4 dkg finih drobtinic, 14 dkg z olupki vred zmletih mandljev in nazadnje sneg od treh beljakov. Zmes pusti pol ure počivati, potem jo vloži v dobro namazan, z drobtinicami obsut tortni model, povrhu naloži češenj in postavi v zmerno vročo pečico, da se počasi speče. Pečen kolač zvrni na krožnik ln obilno potresi s sladkorjem.
Moda na peščini
Kopalna moda zadnjih let ni mnogo menjala svojega videza. Kakor vsaka druga športna obleka, vztrajajo tudi kopalna oblačila pri enotni, klasični obliki, ki pa se vsako leto zna nekoliko prilagoditi zahtevam nove linije. Zato bodo tudi krila letošnjih oblek za sončenje širša in nekoliko krajša od lanskih, zgornji del pa ostane isti, udoben in praktično izrezan. Vaši shortsi, kopalna krila in pižamske hlače bodo ob pasu izredno stisnjene — tudi tukaj bo zahtevala moda od ženskih postav letos povsod povdarjeno obliko ose.
Na peščini bodo prevladovale izrazite barve: bela. temno-modra, rdeča in ko-baltno modra, ki se tako lepo odraža od zagorele polti. Videti bo mnogo enobarvnih oblačil, izmed vzorčastih tvoriv pa bo moda v ta namen najbolj upoštevala pikčasta in črtasta pralna blaga.
Tiste izmed vas, ki so vitke in visoke, si bodo vsekakor omislile elegantno pižamo s klasično krojenimi, moškimi hlačami iz enobarvnega ali črtastega blaga. Izpopolnile jo bodo s široko, nabrano bluzo ali z okusnim, enobarvnim in povsem
štefiček
»Svojevrsten fant je bil tale štefiček,« je pričel poveljnik. »Doraščal sem na pusti med samimi odraslimi ljudmi. Nikoli nisem videl nobenega otroka. Mama mi je pač večkrat pripovedovala, da so razen mene še drugi otroci na svetu, kajpak vse bolj nežni, bolj pridni in ubogljivi. Ko bom prišel v mesto v šolo, bom našel tam polno sebi enakih otrok In si bom lahko med njimi izbral tovariša za igre.
Jaz pa sem si že takrat želel tovariša. Starejši so se včasih resda posvetovali, ali mi ne bi pripeljali kakšnega otroka, da bi se ne počutil tako osamljenega. Pa so se posvetovali tako dolgo, dokler nisem nekega dne izjavil:
»Ne potrebujem več tovariša; ga že imam!«
»Kje 7«
»Tu stoji poleg mene.«
»Norček, poleg tebe vendar nikogar ni!«
>0 pač! In moj prijatelj je, štefiček. Tako velik je kakor jaz, le da je močnejši. Ima širok pegast obraz, rdeče lase in modre oči. Njegove roke so polne peg. Dober tovariš je, niti takrat se ne ujezi, ko ga udarim.«
In če mi verjamete ali ne: imel sem dobrega, Iskrenega prijatelja! Sam sem si ga ustvaril, sam Izmislil. Igrala sva se, ves dan sva klepetala, včasih sva se tudi PCTala* ta takrat vem vselej nabil ßtelič-
ka (tako sem ga Imenoval), čeprav je bil močnejši od mene. 2e takrat sem bil toliko pameten, da si nisem izbral tovariša, ki bi tepel mene, marveč takega, da sem ga lahko jaz nabil.
S štefičkom sem se igral skrivalnice, s štefičkom sem hodil na sprehod, z njim sem prebil ves dan. Vsako hudodelstvo sem valil nanj m če sem bil zelo lačen, sem v njegovem imenu prosil: »štefiček bi tudi rad imel kos jabolčnega kolača, mamica!« In mati mi je dala še en kos, ki pa sem ga pojedel jaz mesto štefička. Nažalost pa sem imel pogosto hude bolečine jaz, če si je štefiček pokvaril želodec ...
Gotovo so imeli tudi mnogi drugi ljudje takega mladostnega tovariša. Ne gre mi v glavo, da bi bil samo jaz prišel na tako svojevrstno idejo. Saj se pogosto pripeti, da imajo celo odrasli ljudje svoje »štefičke«, le da so drugega spola in se imenujejo »Ideje«.
Kako dolgo je trajalo to mladostno tovarištvo s štefičkom, ne vem več natanko, mislim, da se je končalo takrat, ko sem prišel v šolo in so resnični tovariši nadomestili fantazijskega.
Dolgo je že tega. Pozabil sem na štefička, kakor bi ga nikoli ne bilo. Celo njegovega imena in njegove postave se nisem spominjal več...
Bilo je 22. februarja 1917 — je nadaljeval poveljnik — nikoli ne bom pozabil tega dneva, ko sem dobil povelje, naj s svojo četo zavzamem prve italijanske linije. To je bila težka naloga. Naskočili smo o belem dnevu, pri sončni svetlobi. Včasih se pač zgodi, da je najpametnejša ona pot, ki se zdi najbolj nemogoča.
Prišli smo na najopasnejšo točko, Se precej brez izgub. In zdaj je ležalo pred nami dve sto metrov. V teku bi jih premerili v dveh minutah. UdrH smo iiapiej. V zapornem ognju ...
Več o tem napadu ne vem. Nad mano se je nenadoma nekaj zabliskalo, na različnih delih svojega telesa sem začutil neko trkanje, kakor da bi šla toča, nato me je zajela tema. Noč. In še pred dobro minuto je sijalo sonce.
Ko sem odprl oči, je bila resnična noč. Poleg mene je zagorela žepna svetilka, nekdo se je sklanjal preko mene. Prav nič me ni bolelo m vendar se nisem mogel premakniti. Ležal sem v lepljivi, črni luži, najbrže v svoji lastni krvi, morda pomešani s krvjo nekoga drugega. Mučila me je strahotna negotovost, da se zdaj nekdo sklanja čezme ln jaz ne vem, kdo je. Sovražnik ali prijatelj? Bom ujet aH mrtev? Kaj je huje?
Moj pogled je vrtal v temo. Opazoval sem moža kraj sebe. Imel je rdeče lase, velike modre oči, na obrazu pege. So bili to nemara madeži od krvi?
»No, temeljito al zdelan,« je dejal toplo.
gladko pletenim sweaterjem. Jopič takšne pižame ima navadno klasično, moško obliko, z moškimi re ver j i in žepi — ali pa je kratko krojen, kakor jopič etonskih dijakov. Jako mladostne postave si lahko privoščijo »shortsi«, ki so še vedno v modi in so letos jako kratki in široki ali pa daljši — skoraj do kolena — in brez posebne širine. Najbolj nevtralna pa je seveda obleka za sončenje, ki jo lahko obleče tudi starejša gospa, ne da bi v njej izgledala smešno. Skoraj nenadomestljiva je lahka obleka, ki jo oblečemo preko kopalnega kostuma na poti v kopališče. Pride nam posebno prav pri kopanju v krajih, kjer ni kopališča in bi se morale preoblačiti na prostem.
Letos moderne pižame so enobarvne, kakor rečeno, pa dopušča moda tukaj tudi progasti vzorec, ker učinkuje, športno in moško. Naša skica predočuje pižamo iz belega angleškega platna, ki se ne mečka. Hlače so povsem moško krojene, jopič '.ma kratko, etonsko obliko. Na gladko pleteni, temni sweater lahko pripnemo dve cvetlici iz barvastega platna (1. skica). -------------
»Devet šrapnelskih krogel. Pošteno si preluknjan.«
Kakor godba ml Je zvenelo to strašno poročilo v ušesih. Bile so madžarske besede. Torej smo zmagali.
Znova sem izgubil zavest. Potem sem spet videl. Pravkar se je zdanilo, še zmerom je stal kraj mene rdečelasi možak. »Kolikor sem mogel, sem te obvezal. Lahko vstaneš? Ne? Zdelo se mi je. Po toliki izgubi krvi bi se niti bivol ne dvignil. Odnesel te bom.«
S težavo me je prenesel na nosilnico. Zdaj me je že vse telo bolelo. Znova se ml je stemnilo pred očmi. Le toliko časa sem Se imel, da sem ga utegnil vprašati: »Kdo si, tovariš? Kako se pišeš?«
Mrmraje ml je odvrnil: »štefiček.«
In že me je zajela noč.
Kakor vidite, sem ozdravel. Dolgo Je trajalo, toda vse rane so se zacelile. Zdaj sem spet čvrst ko dren. Ker pa je zdravljenje zelo dolgotrajna zadeva, sem lz samega dolgočasja pričel pisati pisma: v vsako bolnico, na vsak sanitetni oddelek, vsem polkom ln bataljonom moje brigade: »Iščem štefička.«
Na stotine ln stotine odgovorov sem dobil ln vsi so se glasili enako: »Pri nas nI vojaka z imenom štefiček.« Nisem ga mogel najti, štefička nI bilo — bil je lz-rodek moje domišljije. — Toda, kdo me je potem rešil?«
Povsem preprosto je krojena oblexa. ki jo nosimo preko kopalnega kostuma. Izdelana je iz kretona z velikimi pikami in je spredaj odprta, lahko pa jo tudi po vsej dolžini zapnemo z gumbi. Ob pasu in pod vratom jo spnemo skupaj z enojno pentljo iz istega tvoriva (2. skica).
1/U - ^fzn^f-^o
IfSKf^- /vtf /
Jlksde/u-.* jt*	jut*****'
Mnoge letošnje obleke za sončenje so krog in okrog nagubane, če pa nosi tak-r šno obleko dama z manj vitko postavo, jo lahko opremi le z nekaterimi, bolj redkimi gubami. Gube so do višine bokov dvojno prešite, da ne storijo postave na nepravem mestu preveč široke. Spredaj in na hrbtu je obleka za sončenje izdatno izrezana (3. skica).
V zvezi s kratkimi, belimi hlačkami nosimo pisano ruto za sončenje ali pa lahko, športno bluzico, ki učinkuje okusno in mladostno. Bluza na naši skici ima majhen. dečji ovratnik, je ob straneh nabrana, po sredi pa zapeta z malimi gumbki iz biserne matice (4. skica).
2 E V PRVIH 5 URAH
boste lahko opazili blagodejni u-činek kolesterina Solea-kreme po baržunasti nežnosti kože.
faicma ra totjicr -tnefitanc
Jako elegantno učinkuje dolg ko-palni plašč iz progastega tvoriva. Letošnji modeli so manj široki od lanskih in zato storijo postavo bolj vitko. Vzorčast kopalni plašč prevežemo z enobarvnim dolgim pasom; plašč na naši skici pa ima poleg enobarvnega pasu še enobarven ovratnik in je pod vratnim izrezom zapet z malim grbom, ki vanj izvezemo stilizirano športno figuro (zadnja skica).
M/BOQ %
J NOVEJŠE
Barvasti nakit
Moderni nakit s stlliziranimi zlatimi ornamenti in obeski iz nepravih dragih kamnov lahko nosimo na vsaki Doletnl. popoldanski obleki Barvaste kil pse pripnemo na reverje lahkih, poletnih kostumov. moderne koravde z dvojnim nizom barvastih kamnov pa se imenitno podajo sicer preprosti, spredaj drapirani obleki iz MflDobsgvaa svile
59
JUTBOVA" POSVETOVALNICA
u
»Neupravičen predpis davkov«. — L. 1935. ste kupili mal travnik od katerega plačujete na leto 12 din zemljarine z do-kladami. V kupni pogodbi ste izrecno naglasih, da plačuje vse dajatve od te parcele počenši od 1. 8. 35. dalje kupovalka. Davčna uprava je nekaj časa na kupljeno parcelo odpadajoči davek v resnici tudi od Vas terjala. Kar naenkrat pa Vam je dostavila opominjevalno poštno položnico z zneskom preko 1000 din, češ, da imate plačati ta znesek na zaostali zemljarini odnosno zgradarini do 1. 1933. Kakor pravite v svojem pismu, je kupila 1.1933. to hièo odnosno stavbno parcelo povsem druga stranka. Na Vaš protest je davčna upra va Izjavila, da je dolžan poravnati ves davčni zaostanek odgovorni dolžnik, odnosno sedanji imetnik dotičnega konta. Njegova dolžnost je, sporazumeti se glede plačila davčnega zaostanka s prodajalcem kot prejšnjim imetnikom tega konta. Vprašujete nas, ali je postopek davčne uprave pravilen in kaj Vam je v zaščito Vaših interesov storiti. — Davčna uprava ima le deloma prav. Na vsak način ste v smislu čl. 146. zak. o neposr. davkih dolžni poravnati zaostalo zemljarino, ki ji je podvržena kupljena travniška parcela, ker jamčijo za davek na dohodek od zemljišč in zgradb, če ti davki niso starejši, nepremičnine kot take. Stvarno jamstvo obstoji namreč na zemljišču in zgradbah za one dolžne davke na dohodek od zemljišč, odnosno zgradb, z obrestmi in izvršilnimi stroški vred, ki so dospeli v plačilo v poslednjih treh letih, štetih nazaj od dne prodaje objekta. Na noben način pa nima davčna uprava pravice, zahtevati od Vas zaostalo zgradarino, ker stavbna parcela odnosno hiša ni bila predmet 1.1935. sklenjene kupne pogodbe. Zgradarino od omenjene hiše in eventualno tudi ostanek zgra-darine za zadnja tri leta je dolžna plačati tista oseba, ki ima dohodek od te hiše, torej tista oseba, ki je 1.1933. to hišo kupila. Zglasite se ponovno pri davčni upravi s prošnjo, da spravi Vaš davčni predpis v stanje, ki odgovarja dejanskim razmeram, če bi pa vse skupaj nič ne zaleglo, obrazložite stvar v pismeni vlogi, ki jo naslovite na dravsko finančno direkcijo, odsek za neposredne davke, v Ljubljani. Vlogo kolku jte z 10 din! (Priloge Vašega pisma Vam vrnemo po pošti).
»Uradnik v p.« — Dvostanovanjsko hišo imate. Od enega stanovanja ste prejemali mesečno 300 din, od drugega pa 275 din. Na zgradarini Vam je davčna uprava predpisovala okroglo 1700 din. Lani ste se vselili v eno stanovanje sami, drugo pa ste oddali svoji sorodnici proti plačilu 50 din mesečne najemnine. Pričakovali ste, da boste plačevali manjšo zgradarino, pa je ostalo vendarle pri starem. Davčna uprava pravi, da višina najemnine ne igra pri odmeri zgradarine nobene vloge. Ali je to res? Na žalost je stališče davčne uprave osnovano na čl. 34. zak. o neposr. davkih. Redno zavisi namreč višina najemnine od objekta samega, od kraja, kjer objekt leži, od časa, ko se odda v najem, in od namena, kateremu rabi. če so vzeti pri dogovoru najemnine poleg tega v poštev tudi drugi momenti (n. pr. ozi ri sorodstva itd.), jih davčna uprava ne sme upoštevati. če davčna uprava spozna, da s pogodbo določena in prijavljena najemnina ne ustreza razmeram objekta, kraja, časa in namena, oceni najemnino po tistih objektih. pri katerih se je to upoštevalo. Potemtakem se določa vrednost najemnine predvsem na osnovi pogodbe med lastnikom in stanovalcem, v drugi vrsti pa, t. j. če pogodba ne ustreza dejanskemu stanju, s primerjanjem. Dejstvo, da ste prejemali preje od obeh stanovanj 575 din na mesec, znači, da sta bili obe stanovanji tudi toliko vredni in imate isto najemninsko vrednost tudi še danes neglede na to, kdo v njih prebiva. Skladno s tem zakonskim načelom se tudi zgradarina ni mogla znižati.
Isti. — Glede dajatev za obrambni sklad, ki jih bo treba v smislu fin. zakona za 1. 1939./40. za dobo 10 let odrajtovati počenši s 1. VII. 1.1., vladajo velike nejasnosti. Ba-vili pa se bomo s tem vprašanjem podrobneje v eni prihodnjih številk.
Isti. — Najkrivičnejši davek se Vam zdi »kuluk«, ki ga plačujete v znesku 140 din na leto. Ker ne naredite s svojimi gumijastimi podpetniki na cesti niti za dinar škode, ste radovedni, koliko plačuje tega davka posestnik, ki vozi po cestah vsak dan pesek in gramoz. — Nič drugega Vam ne moremo povedati, kakor to, da tvori osnovo za odmero »kuluka« osnovni neposredni davek posameznega davčnega zavezanca. V Vašem primeru pa pride v poštev poleg tega tudi še Vaša osebna pokojnina.
B. H. — C. — Vprašujete nas, kako se plačuje skupni davek na poslovni promet za predmete, ki so zavezani državni trošarini. — V smislu določbe § 5. zak. o skupnem davku na poslovni promet se ta davek izterjuje hkratu z dotično državno trošarino. V vsem drugem, pa tudi glede prestopkov, kazni in kazenskega postopka, veljajo tudi za skupni davek na dr-avne trošarinske predmete smiselno določbe zakona o državni trošarini. Vplačane vsote skupnega davka na državne trošarinske predmete se polagajo in zaračunavajo pri pristojnih davčnih upravah posebej. Oglasite se ponovno, če Vam to pojasnilo ne zadošča!	,
»Jutrov zvesti naročnik«. Pred tremi leti ste ustno dogovorili s hišnim lastnikom najemno pogodbo, katero hoče enostransko prekršitL — Najemodajalec ne more svojevoljno prekršiti ustno sklenjene najemne pogodbe. Pravico imate, da vztrajate pri ustno sklenjeni pogodbi in niste dolžni plačati višje najemnine kot ste jo ob sklepu dogovorili, niti dolžni zapustiti stanovanja prej, če ste se dogovorili, da smete ostati, dokler vam bo ljubo. Najemodajalec bi mogel s svoje strani zahtevati, da se ustno sklenjena najemna pogodba razdre prej le v primeru, da bi vam dokazal, da ste^ uporabljali najemne prostore z znatno škodo ali ako mu po opominu na plačilo zapadle najemnine niste plačali že po preteku roka zaostale najemnine. Najemodajalec je pc zakonu obvezan vzdrževati najemne prostore na lastne stroške v rabnem stanju tako, da so prostori pripravni za pogojeno rabo. V primeru, da je najemna stvar postala tako pomanjkljiva, da ni pripravna za pogojeno rabo, je najemnik oproščen najemnine, dokler in kolikor ie
stvar nerabna. Kot najemnik ste pa dolini brez odloga naznaniti najemodajalcu, da so popravila potrebna, ker mu sicer odgovarjate za škodo. Ker ste tekom let odplačevali najemodajalcu kopalnico, ki ni postala vaša last, bi davčna uprava najbrže v takem plačilu uvidela utajo dohodka od zgradb in bi v primeru prijave bil najemodajalec občutno kaznovan.
R. H. B. Po sodni določitvi preživnine za nedoletnega varovanca je brez sodelovanja varuha naročila njegova nezakonska mati kot dorasla nedoletnica odvetniku sestavitev rekursa. Kdo je dolžan plačati odvetnikove stroške? — Stroški odvetnika nikakor ne padejo na breme varovanca niti na vaše (varuhovo) breme, ker bi moral odvetnik pribaviti vaše oz. sodno privoljenje za opravo dejanj v korist varovanca. Dorasla nedoletnica, ki je naročila dela odvetniku, mu odgovarja z vso svojo imovino za plačilo njegovega dela in ni oproščena tega plačila, četudi mu je predložila ubožno spričevalo.
K. I. Globoko. Službodajalec vas kot delavca pri lesni industriji ni prijavil v zavarovanje pri OUZD. Kakšne posledice ga zadenejo, ker ste se pri delu ponesrečilL Opustitev prijave v zavarovanje ima za delodajalca posledice, ker mora nositi do 10 tednov vse stroške zdravljenja in vse dajatve za osebo, ki je zbolela pred prijavo. Opustitev prijave je pa tudi še posebej kazniva in bo kazen izreklo sresko na-čelstvo. Vložite nemudno prošnjo za sprejem v zavarovanje in pojasnite celoten položaj. nakar bo OUZD uvedel poizvedbe.
M. F. O. Legitimacija za železniške ugodnosti. — Le rodbinskim članom železniškega uslužbenca ali upokojenca pripada pravica do legitimacije, ne pa tudi članom, ki spadajo v ženino rodbino iz prvega zakona. Pastorka spada v rodbino žene iz prvega zakona.
O. M. J. Ločitev zakona. — Zena noče živeti poleg vas, vam uhaja za več tednov v drugo mesto, kjer živi z drugim, izjavlja, da vas nima rada, da ne bo nikoli poslušala ukrepov glede gospodarstva in vam odreka zakonske dolžnosti, zvestobo in dostojno vedenje. Ako boste dokazali vse navedene okolnosti, vložite tožbo za ločitev zakona v primeru ,da se z ženo né moreta sporazumno ločiti. Predlog na sporazumno ločitev se vloži pri pristojnem sreskem sodišču. Zakon bo ločen po ženini krivdi, ako ji bodo dokazane zgoraj navedene okolnosti in jo ne boste dolžni več vzdrževati. Iz lastne krivde ločena žena tudi nima zakonite dedne pravice po svojem možu.
B. R. A Več let ste delali pri hiši, v trgovini in obrti le za potrebno obleko in oskrbo. Sedaj vas nameravajo odsloviti iz hiše. — Ako je celotno podjetje in posestvo in sedanji prevzemnik prezadolžen, bi imeli le nepotrebne skrbi in pota, preden bi dosegli zapisano pravico. Prevzemnik imovine ali podjetja je prost odgovornosti, če je že poravnal dolgove imovine ali podjetja toliko, kolikor je vrednost iz imovine ali podjetja. V slučaju prisilne prodaje posestva ali podjetja na dražbi bi mogli dobiti v prvenstvenem redu izplačano le mezdo, zaostalo v poslednjem polletju pred domikom novemu zdražitelju. Mezdo bi pa seveda morali dogovoriti, ker še nimate ni-kake službene pogodbe. Menimo, da ste se prepozno zavedli svojih pravic, saj je po toči zvoniti prepozno.
Zdravniška
A. S. Beograd: Zjutraj po kavi vas vedno peče zgaga. — Navedli ste sicer samo te podatke, vendar se da že iz tega sklepati, da vaš želodec ni povsem v redu. Domnevam namreč, da imate preveč kisline. Priporočam za nekaj časa lahko hrano, brez mesa, brez ostrih začimb, brez alkohola in brez prave kave. Proti zgagi pa vzemite noževo konico sode bikarbone.
Isti: Priporočam, da jemljete par tednov redno zjutraj na tešče žlico grenke soli, raztopljene v vodi. Kadar dobite mehko stolico ne boste več krvaveli.
Bronhialni katar: Pod tem imenom običajno razumemo katare, ki spremljajo zlasti vsako epidemijo hripe. Možnost infekcije je seveda velika in jo pri navadnem načinu življenja skoro ni mogoče izbeči. Infekcija nastane potom kapljic, ki lete naokrog pri kašljanju, kihanju, pa tudi pri glasnem govorjenju. Zdravljenje jé različno: V glavnem dajemo sredstva, ki ubla-žujejo močan kašelj, odnosno pospešujejo izločevanje sluzi.
Katar: Zdravnik vam j? ugotovil bronhialni katar, ki ga lečite že mesec dni, vendar z majhnim uspehom. — Domnevam, da ste starejši človek in da imate tudi malo naduhe, kar seveda ni brez vpliva, z ozirom na potek bolezni. Pripravljeni morate biti, da bo v vašem primeru trajalo zdravljenje dalj časa. Zdravila, ki jih sedaj uživate, so dobra in jih ni treba menjati.
Maribor: Svetujem, "da greste nazaj k
zdravniku. Nepojmljivo mi je namreč, da vam ne bi odredil zdravljenja, ako je že ugotovil diagnozo.
X. Y. Z.: Vaše postopanje je povsem pravilno. Poleg tega vam priporočam, da vodite otroka čim več na sonce in na sveži zrak. Navadno ribje olje otroci poleti navadno ne prenašajo dobro. Svetujem zato, da dajete poleti otroku »jecocitrol«, ki ima okus po limonadi in ki ga otroci zelo radi pijejo.
V. S. Bianca: Domnevam, da j§ izguba
glasu samo začasna, ker ste verjetno preboleli kako angino, odnosno vnetje grla. priporočam, da inhalirate tople pare. V lonec vrele vode denite par kapljic mento-lovega olja. Bodite dosti na svežem, čistem zraku. Kaditi ne smete!
Isti: Namažite lase z navadnim olivnim oljem.
j. E. Pomoč: Po mojem mnenju se bo
dalo v vašem primeru uspešno pomagati. Svetujem vam, da se obrnete na zdravnika, ki vam bo dal potrebna navodila in
zdravila.
Iva H. Ljubljana: V vašem primeru nS
najdem prav nobenega razloga, ki bi izključeval materinstvo. Po podatkih, ki ste jih poslali, celo mislim, da ste že noseči. Za časa nosečnosti skrbite za dobro, tečno hrano. Ne zanemarjajte tudi telesnega gibanja. dokler vam vaše stanje le dovoli.
Sladkorna: Vaša 73letna žena ima sladkorno bolezen. Kako naj se zdravi? — Predvsem je potreben pregled krvi in urina na sladkor. Od te ugotovitve jé odvisno, dali bo zadostovala samo dieta, ali bodo' tudi potrebne injekcije insulina. Mislim, da bi bilo najbolje, da gre žena za nekaj časa v bolnico, da se yse to točno preišče
nakar se bo lahko zdravila doma pod kontrolo zdravnika. Potrebna je namreč večkratna kontrola urina.
D. H. Lj.: Palec vam popušča pri pisanju. Pisava je postala skoro nečitljiva. — Domnevam živčno obolenje in vam svetujem, da greste čim prej k specialistu za živčne bolezni.
Obupana nad svojo poltjo: Imate navadne zajedalce po obrazu, ki jih je treba mehanično odstraniti. V ostalem svetujem, da se obrnete na zdravnika za kožne bolezni, da vam predpiše potrebna mazila.
Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijete !
Vaše zdravje je toliko vredno —- da zahtevate
(HademUo
tisto z rdečimi srci,
našo najboljšo mineralno vodo,
izrecno v originalnih steklenicah !
500: V vašem primeru ne igrajo leta tolike vloge, kot druge okolnosti, ki ste mi jih naznačili. Najboljši bi bil ustmen pogovor z zdravnikom, ki vam bo po proučitvi cele slike, lahko dal nasvet, odnosno zdravila
A Cj Žile vam nabrenknejo, eko imate roke nekaj časa spuščene. — To je povsem naraven in ne bolezenski pojav.
Ista: Zelo ste suhi, tresete se m ste raz-dražljivi. — Navedli ste znake, slične onim, ki jih opažamo pri tako zvani Basedovovi bolezni. Svetujem, da se obrnete na zdravnika.
Kmetijska
Crv v pohištvu
J. G. LJ.: S kako pripravno brizgo (mogoče kar s posodico, katero rabimo pri strojih) vbrizgajte v luknjice terpentina. Ko bo tekočina prišla do črva, bo skušal v kratkem času zlesti iz luknjice, ali pa bo v njej poginil. Ce pa je že globoko v lesu in je opaziti, da se črvojedina še dalje siplje, vbrizgajte ponovno. Delo je zamudno, vendar da pri skrbnem ravnanju dobre uspehe.
CeSnje kot hrana
J. S. K.: Zanima vas, kakšno prehrambeno vrednost imajo češnje.
Kot vse sadje, so tudi češnje polnovred-
Ljubljanski šahovski klub je v nedeljo v tekmovanju za klubsko državno prvenstvo sigurno premagal novega zagrebškega prvaka, Grafički š. k. Skupno z eno prekinjeno partijo, ki je poslana j. š. Sa-vezu v oceno v dobljeni poziciji za L. š. k., bo rezultat 5% : 2i/i za L.š.k. Poedini rezultati so bili: 1. M.Vidmar jun 1-Fran-geš 0, 2. Preinfalk-Lončarič prekinjeno, 3. prof. L. Gabrovšek y3 — Savič »/», 4. Marek % — Drašič i/t, 5. Gerzinič % — Dostal 6. C. Vidmar 0 — Mažuran 1, 7. Sikošek 1 — Sadura 0, 8. dr. J. Gabrovšek 1 — Ivanščak 0. — Razlika bi bila lahko äe večja, pa je na Ljubljančane nekoliko vplivala utrujenost od vožnje ter vročina. Moštvo Grafikov je po močeh zelo izenačeno ter odporno. — Za Ljubljanski š. k. je zmaga nad zagrebškim prvakom pomemben uspeh ne samo zato, ker mu omogoča nadaljnje tekmovanje, temveč še bolj, ker je v nedeljo pokazal, da je njegovo moštvo kljub nedavni mali okrnitvi še vedno toliko močno, da bo predvidoma lahko uspešno tekmovalo za osvojitev državnega prvenstva. To pa je brez dvoma zelo važno ne samo za klub, temveč tudi za vse šahovsko življenje v LjubljanL
Nadaljnje važnejše tekme za državno prvenstvo se bodo vršile jeseni. Prvak Beograda, klub PTT, se bo tedaj najpreje srečal s Kosovsko Mitrovico, ki je v nedeljo izločila s 5 : 3 Niš. Iz današnjih tekem Osijek-Sl. Brod ter Novi Sad-Sombor (med tema je prvo srečanje pred 14 dnevi končalo neodločeno) se bosta najbrž kvalificirala Osijek in Novi Sad. Ni še določeno, po kakšnem sistemu bi štirje klubi, ki bodo predvidoma ostali v borbi (Ljubljanski š. k., Osijek, Novi Sad in PTT — Beograd) odigrali zaključne tekme. Na Izbiro sta dva dobra projekta: ali da odigrajo vsi štirje klubi med seboj popoln turnir v enem naših mest, ali pa da najpreje igrata Novi Sad in PTT — Beograd, Ljubljanski š. k. pa da potem potuje na tekmo v Osijek ter v slučaju svoje zmage dalje v Novi Sad ali Beograd.
Velikonemška šahovska zveza Je pravkar prestavila vse svoje turnirje tako, da se bo nemška reprezentanca mogla udeležiti olimpiade v Buenos Airesu.
Med redkimi pomebnejšimi turnirji letošnjega poletja bosta dva manjša mednarodna turnirja v Angliji, eden sredi avgusta v Bournemonthu, drugi v septembru v Ba-thu.
Na Holandskem je odigralo istih šest mojstrov še tudi revanžni turnir. Rezultat je bil: dr. Euwe in Landau 3%, Cortlever in Flohr 3, Szabo 2, Fontein 0. Zopet velik uspeh za Landaua!
Turnirja za švedsko prvenstvo v Stock-holmu se je udeležil kot gost tudi Spiel-mann, ki je še nedavno bival v Pragi. Spielman je zasedel 2—3 mesto skupno z Bergguistrom. Prvi je bil Stahlberg.
Damski gambit Bell: dr. Vidmar	Črni: Foltys
(Stuttgart, 5. kolo, 18. maja)
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sgl—13	£7—dö
zrn, rdrava tn lahka hrana, ki zelo ugodno delujejo na organizem, bodisi, da jih uživamo sveže, ali pa vkuhane. Sadne kisli- i ne, ki jih imajo češnje, pospešujejo prebavo in vzbujajo apetit, veliko število baz, ki je v češnjab, pa uniči kisline, ki se ob prehrani z mastno in mesno hrano kopičijo v telesu. Poleg tega vsebujejo češnje vitamine, zlasti vitamina A in C. Važne so zlasti v prehrani otrok zaradi precejšnje količine kalcija. Imajo poleg tega 1.2 odst. beljakovin in 11 odst. sladkorja Po dolgem zimskem in pomladanskem odmoru sveže hrane sestradanemu organizmu so zelo dobrodošla, osvežujoča hrana. 1 in četrt kg češenj ima enako prehrambeno vrednost kot 1 kg krompirja.
Golob
E. M. Sv. M. Imate mlade golobe golša-ne, ki so jim noge popolnoma oslabele in tudi leteti ne morejo, le na eni strani ležijo. Ko se malo opomorejo za par dni, se jim stanje Zopet poslabša. Jedo koruzo in proso.
Ker so golobje kot visoko selekcionirana živalska vrsta zelo podvrženi raznim degenerativnim pojavom, je precej verjetno, da je tudi v vašem primeru nastopil pojav degenera ci je, ki se je pojavil na ta način, da organizem ne more uporabiti povžitega apna in fosfora za tvorbo kosti, ki so zaradi tega slabotne, možno pa je tudi, da je oslabel oz. degeneriral živčni sistem, kar je zelo čest pojav pri golobih. Podobnih primerov pomni vse polno rej ska zgodovina visoko selekcioniranih golobov v Angliji Lahko pa je to prehodna mladostna slabost v zvezi s kako drugo boleznijo. Obrnite se na bližnjega živinozdravnika ,ki bo živalce preiskal in točno ugotovil diagnozo Mislimo pa, da hrana sama ne more imeti v tem primeru tako težkih posledic .
Shranjevanje jajc
P. V. S. Lansko leto ste shranfli jajca v apneni vodi, pa se jih je mnogo pokvarilo. Vprašate, kaj je vzrok, da se jajca tako hitro pokvarijo, in kako jih je vlagati, da bi ostala dolgo časa dobra.
Za shranjevanje ali konzerviranje morate vzeti samo sveža jajca (ne stara več kot 14 dni). Dalje je treba vlagati samo čista jajca. Sveža onesnažena jajca se mora pred vlaganje očistiti s krpo, namočeno v kisu. Posoda kamor vlagamo jajca, je lahko lesena, steklena, kamenita ali iz cementa. Stare pločevinaste zarjavele posode ne morejo služiti v ta namen.
V posodo naložite prvo za par cm debelo plast apna. Sedaj napolnite posodo z jajci tako visoko, da bo nad jajci 10 cm visoka plast apnenega beleža. Uporabljajte le sveže ugašeno apno in ga razredčite z vodo v redko tekočino. Nikoli ne pustiti jajca na vrhu odkrita, vselej naj jih prekriva tekočina. Povrh posode pa še zagrnite z dobrim pokrovom ali pergamentnim papirjem. Pomnite, da se pokvarijo le stara, nesnažna ali slabo pokrita jajca, ki pride do njih zrak. Posodo z jajci hranite v hladni, čisti in zračni kleti. Po zimi ne sme biti v kleti tako hladno, da bi zmrzovalo.
Jajca se hranijo lahko tudi v vodnem steklu in sicer se vzame za 100 do 150 jajc 1 liter vodnega stekla in 10 1 vode. Tudi pri tem načinu je paziti, da so jajca dobro pokrita s tekočina
4.	Sbl—c3
Tako se izogne beli dvorezni dunajski varianti, ki bi aledila po 4. Lg5, Lb4+, 5. Sc3, dc4:.
.............e7—c5
Na tem mestu se je ta poteza v praksi prav dobro obnesla za črnega. Igrana je v zadnjem času tako pogosto, da ji je Fine nedavno dal celo — sicer malo čudno — ime: »varianta brez imena«.
5.	Lcl—g5
Izgleda, da običajnejše 5. cd5:, Sd5:, 6. e4, Sc3:, 7. bc3:, cd4:, 8. cd4:, Lb4+ daje črnemu predobro izenačenje. Zato je prišla zopet starejša poteza v partiji v rabo, zlasti po 29. partiji 2. mateha dr. Aljehin-dr. Euwe.
5.	. » • » •	c5 : d4
6.	Sf3 : d4	e6—e5
7.	Sd4—b5! ?
Vodi do zelo velikih komplikacij, ki jim črni v partiji res ni kos. Ob najboljši obrambi pa menda lahko črni na potezo v partiji pride v malo prednost. — Navadno igrajo zato v zadnjem času 7. Sf3, pa tudi potem doseže črni z d4, 8. Sd5, Le7 izenačenje. (Mesto 8.... Le7 je slabo Sc6, 9. e4!, kakor Je pokazala omenjena partija dr. Euwe-dr. Aljehin).
7.	. . « . .	a7—a8.
Bolje nego d4.
8.	Ddl—a4	Lc8—d7 9. c4 ! d5 Ld7 : b5!?
Teorija priporoča tu Lc5 z dobro igro za črnega; dr. Vidmar pa navaja v svojih glo-sah k partiji, v »Deutsche Schachblätter«, še boljšo novost Bogoljubova Db6!, nakar ne gre 10. e3 radi Ta7!, tako da mora beli vleči 10. Le3, Lb5:, 11. Lb6:, La4:, 12. Sa4:, Lb4+ in črni ima majhno prednost. — Igrana poteza v zvezi s sledečo, vodi do zanimivih zapletljajev, ki pa koncem koncev le izpadejo v korist belega.
10.	Sc3 : b5	a6 : b5?!
Po Sbd7, 11. Sc3 bi imel črni kmeta manj. Tako se raje odloči za očividno že preje nameravano žrtev kvalitete, ki mu daje res izgledov na napad. Ob Izredno precizni obrambi našega prvaka pa se ta napad le razbije in koncem koncev premoč kvalitete odloči.
11.	Da4 : a8	Lf8—b4+
12.	Lg5—d2	Lb4 : d2 +
13.	Kel : d2	o—o
Več praktičnih izgledov daje morda Sd5:,
14. Kel, SM, 15. Tel, o—a Pa tn« tato beli nima lahkega dela: Je slabo razvit in kralj se ne more z rohado umakniti na varno.
14.	Kd2—el	Dd8 : dS
15.	Tal—dl	Dd5—c5
16.	Da8—a3!
Dama se vrača v igro, da pomaga pri obrambL
16............b5—b4
17.	Da3—a4	Sb8—e6
18.	e2—e3	e5—e4
19.	Lfl—e 2	h7—h6
20.	Da4—b5!	Dc5—e7
Na Dc2 bi sledilo 21. Db7:. Tako je beli dosegel uspeh, da je črno damo prepodil z bližine svojega kralja.
21.	h2—h3	Tf8—a8
22.	Db5—c4	De7—e5
23.	Dc4—b3	h6—h5 Črni skuša preprečiti, da bi beli razvil
svojo drugo trdnjavo, pa zato blokira belo kraljevo krilo.
24.	Kel—fl	h5—b4
25.	Le2—c4	Ta8—f8
26.	Lc4—e2
V	časovni stiski nasprotnika ponavljata poteze.
26...«**	Kg8—&8
27.	Tdl—d2	Kh8—g8
28.	Thl—gl	Tf8—(J8
29.	Td2—dl	De5—f5
30.	g2—g4	h4 : g3 e. p.?
Po tej napaki, ki odpre pot v igro drugI beli trdnjavi, je črni takoj izgubljen. Pravilno je bilo Dg5, vendar tudi potem črni nima jasne kompenzacije za kvaliteto.
31.	Tgl : g3	See—e5
32.	Db3 : b4	Tc8—c2?
33.	Tdl—d8-K	Kg8—h7
34.	Db4—f8
V	časovni stiski beli spregleda mat s 34. Th8-f, Kh8:, 35. Df84- ter 36. Dg7+.
34..............Se5—g6
35.	Df8 : f7	Tc2 : e2 Grozilo je 36. Tg6:, Dg6:, 37. Th8+.
36.	Df7 : g6 +
Najenostavneje. Seveda Je Slo tudi 36. Ke2:.
36.	. « « « •	Dß : g6
37.	Tg3 : g6	črni se vda. Po Tb2:, 38. Tg5, Ta2:, 39. Tb5 ima
beli v končnici kvaliteto in kmeta več.
Vasja Pire
R
DIO
Nedelja, 18. junija
Ljubljana 8: Jutranji pozdrav (Radijski orkester). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos iz franč. cerkve. — 9.45: Ver. ski govor (dr. L Lenček). — 10: Plošče.
—	10.30: Prenos odkritja kraljevega spomenika iz Trbovelj. — 12: Koncert radijskega orkestra. — 13: Napovedi. — 13.20: Za zabavo in oddih igrajo duet bratov Golobov in plošče. — 17: Kmet. ura: Obisk pri krožku travnih semenarjev (inž. Oto Muck). — 17.30: Akademski pevski kvintet in Kmečki trio. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Olimpijski dan: Uvodna beseda ministra za telesno vzgojo g. čejoviča in govor preds. Jug. olimp. odbora g. Ste-vana Hadžija. — 20: Pevski koncert ge. Zorke Levičnikove, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 20.40: Vesele napeve igra radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila»
—	22.15: Lahkih nog naokrog (plošče).
Beograd 17.30: Koncert pevskega zbora
in orkestra. — 19.50: Plošče. — 20: Violinske skladbe. — 20 40: Orkestralni koncert — 22.15: Plošče.' — Zagreb 20: Tam-buraški zbor. — 20.30: Recitacije, klavirske skladbe ln odlomki iz operet. — 22.20: Ples. — Praga 19.15: Plošče. — 19.50; Oporetna muzika. — 21.20: čajkovskega glasba — 22.25: Lahka godba. — 23.20: Plošče.' — Varšava 21: Orkestralni in pevski koncert. — 22.45: Zvočne slike. — Sofija 18: Lahka godba in ples. — 19.30: Brahmsov koncert. — 20: Petje. — 21: Odlomki iz operet. — 21.30: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Kmečka nedelja.
—	15.10: Godalni kvartet. — 16: Dunajska glasba — 19: Pesmi iz Banata. — 20.15 Kompozicijski večer. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.20: Lepe melodije. — 20.15: Spored po željah. — 22.30: Ples in nočni koncert»
Ponedeljek, 19. Junija
Ljubljana 12: Obisk pri južnih Slovanih (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vsem v veselje igra radij, ski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Zdravniška ura: Moderno zdravljenje duševno bolnih (dr. Ivan Kanoni). — 18.20; Citraške točke (plošče). — 18.40: Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (prof. Lojze Potočnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura: Drina — 20: Sodobni plesni zvoki (plošče). — 20.30: Koncert starih mojstrov (flavta: g. S. Korošec in radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Narodne pesmi poje tercet Stritar, na harmoniki spremlja g. A. Stanko.
Beograd 18.40: Narodne pesmi in orke-ster. — 2010: Koncertni večer. — 2L45: Lahka godba. — Zagreb 20: Komorna glasba. — 20.30: Zborovsko petje. — 21.30: Zbor mandolin. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.50: Zvočna igra. — 22.20: Pio-šče. — 23: češka glasba — Varšava 21: Simfonični koncert. — Sofija 17.30: Vesela muzika. — 18.15: Bolgarske pesmi. — 19: Petje. — 19.30: Simf. glasba. — 21; Orkester. — 21.40: Lahka in plesna muzika
—	Dunaj 12: Orkester — 15.30: Iz opere »Car in tesar«. — 16:' Vesela muzika. — 18.15: Petje. — 18.55: Klavirski koncert.
—	20.15: Odmevi iz starih časov. — 22.30: Skladbe za čelo in klavir. — 23: Lahka glasba. — 24: Vesel zaključek. — Berlin 19: Plošče. — 2015: Pisani svet operete.
—	22.30: Lahka glasba. — München 19: Vedra glasba. — 20.15: Plesni komadi. — 21.35: Pesmi R. Straussa.
Zlogovna
št 84
Vodoravno: 1. del vlaka, 5. gozdna žival, 7. kraj v zetski banovini, 8. hrana Izraelcev, 9. kotlina na Gorenjskem, 12. turško ime, 14. gorovje v Dalmaciji, 16. italijanski slikar (fonetično), 19. plaz, 21. mesto v Epiru, 22. dlaka, 23. Wallensteinov astrolog.
Navpično: 1. parni stroj, 2. hišica, 3. denar, 4. posoda, 5. mesto v Peruju, 6. so-rodnica, 10. moško ime, 11. del rastline, 13. lahki čolni, 15. ozemlje za lov, 17. portugalski otok, 18. utežna enota, 20. japonski pesnik.
Rešitev križanke št 83
Vodoravno: komar, opelo, legat, ar, Rab, se, za, Eia, il, as, Tom, ni, Tamar; ju; os; malinovec. iz, Nin, ve, rog, PEN, Ana,
Navpično: ramazan, kol, opereta, mega»
lomanija, Alabama, rot, petelin, ras, sin, tul, rov, Jazon, sever. Mira, cena, in, on;
ga. P».
SPORT
Olimpijski dan I939
V dobrem letu bo spet vabil olimpiijskl zvon
Danes bo športna mladina po vsej drža vi ni anif estirala za olimpijsko misel ln zbirala
sredstva za našo udeležbo na XIL olimpiadi v Helsinkih
V Ljubljani se vije olimpijska astava.. •
Spored današnjih olimpijskih proslav v Ljubljani je naslednji: Ob 10.00: na Stadionu tekma mednarodne vrste ZFO,
pred Narodnim domom start h kolesarski dirki, na teniških igriščih teniški turnir; ob 10.30: na Ljubljanici pri prostoru Lj. športnega kluba kajak tekma; ob 11.00: cilj kolesarjev pred Narodnim domom;
ob 11.30: pred Narodnim domom svečani krst novega jadralnega letala-ob 14.30: na Stadionu velike atletske tekme najboljših atletinj in atletov in
ob 14.30: v Podutiku motorne dirke.
★
Spored olimpijskih prireditev v Celju je razdeljen takole:
Ob 8. se bo pričel v mestnem parku v Celju teniški turnir, ob 8.30 v okoliški šoli table-teniški turnir, ob 9. pa na Glaziji atletski miting v olimpijskem peteroboju. Ob 15. bo kolesarska dirka na progi Celje—Gomilsko—Celje s startom in ciljem pred Glazijo. Ob 16. se bo pričel nogometni brzi turnir: Jugoslavija : Atletiki, Celje : Olimp, premaganca, zmagovalca, vse na Glaziji.
TA DAN JE ZNAK ŠPORTNIKOV: OLIMPIJSKA ZNAČKA! NIHČE BREZ NJE!
Misli o naši olimpijski zrelosti
Plavanje je pri nas ena najbolj zrelih olimpijskih
športnih panog
V	dobrih dvanajstih mesecih, ob letu oso re j torej, bo olimpijski zvon spet sklical mladino sveta. V svetih gajih na kla. sičnem Olimpu bodo prižgali baklo in pre. nesli ogenj v olimpijski stadion na Finsko Na drogu bo zaplapolal beli prapor s petimi krogi — visoko goii na evropski sever, v Helsinki, bodo poromale množice športnikov vsega sveta na XII. olimpijske igre ...
V	pripravah za olimpiado bo letošnje leto, zadnje v dvanajsti olimpijski periodi, leto izbiranja. Narodi bodo morali pregle. dati vrste športnikov, ki so jih zbrali in vzgajali od Berlina sem za Helsinki. Izločiti bodo morali iz njih one najboljše med najboljšimi, ki jih bodo v trdem delu in treningu enega leta še posebej prekalili za težko nalogo v olimpijskem stadio, nu.
Naša Jugoslavija je doslej na olimpiadah zmerom bila med skromnimi, majhnimi. Uveljavili so se tudi naši tekmovalci tu in tam, telovadci bolj kakor športniki — prav za prav samo oni. šli pa smo v poslednjih letih s časom naprej, dosegli smo tudi v nekaterih športnih disciplinah olimpijsko zrelost. Morda najbolj v pia. vanju!
Doslej so naši plavalci v olimpijskem stadionu nastopili dvakrat: 1. 1927 v Amsterdamu in 1. 1936 v Berlinu. Obakrat r, skromnim uspehom, vendar v Berlinu že z mnogo večjim — tam je športni svet postal pozoren na Wilfana in Ziherla ter zlasti na jugoslovensko moštvo za water-polo.
V	Helsinkih bodo šli naši plavalci že z realnimi izgledi Morda manj z izgledi na olimpijske kolajne, prav gotovo pa z iz. gledi na rezultate in uspehe, s katerimi bodo obrnili na sebe pozornost vsega sveta. z izgledi, skcraj popolnoma sigurnimi, na start v finalnih tekmovanjih, česar si na olimpiadah doslej ni mogel privoščiti še noben jugoslovenski plavalec.
Zanimivo je, da so vsi tisti naši plavalci, ki jim kot poedincem smemo in moremo pripisovati olimpijsko zrelost v največji meri, baš Slovenci: dr. Wilfan, žižek, Ce-rer in Ziherl.	<-
Najmočnejši in najresnejši olimpijski kandidat je Kamničan Tone Cerer. V lanski plavalni sezoni je dosegel rezultate, ki so sicer relativno slabši kakor žižkovi-Toda Cerer jih je dosegel in postavil po. novno in, kar je zlasti važno, dosegel jih je tudi na težkem wembleyskem plavali-šču pri tekmovanjih za evropsko prvenstvo. To zadnje mu tudi daje pravico, da bo pri žrebanju na olimpiadi »postavljen« (»gesetzt«), to se pravi, v predtekmova-njih skupno z ostalimi najboljšimi poraz, deljen v različne skupine, kar se pri žrebanju na olimpiadah prakticira zato. da se vsi favoriti ne sestanejo v enem pred-tekmovanju in tako »pokol je jo« med seboj. kvalitativno slabši pa na njih račun pridejo v semifinale ali finale. To pravico si je Cerer pridobil in naloga našega sa. veza je, da jo bo pravočasno uveljavil.
Branko žižek, član dubrovniškega »Juga«, pa Slovenec po rodu, je na mednarodnem tekmovanju v Trstu lani na progi 1500 m prosto dosegel rezultat, ki ga uvršča med najboljše na svetu. Ne smemo pa nozabiti. da je rezultat bil dosežen v mer ju in da bo polnovreden postal šele takrat, ko ga bo — o čemer niti najmanj ne dvomimo — naš vrli žižek ponovil tudi v bazenu v sladki vodi.
Njemu je v letošnji sezoni prva in glav. na naloga, da čim več starta v predpisanih sladkovodnih bazenih, meddržavna tekma z Madžarsko septembra v Segedi-nu pa mu je prilika, da se v mednarodnem plavalnem svetu dokončno afirmira.
Branko Ziherl ima že močno mednarod. no reputacijo, četudi na lanskem evropskem prvenstvu v Wembleyu ni izpolnil vseh stavljenih nad. Ima pač to smolo, da je skakač, ki ga ne ocenjuje stoperica, am pak točke. In v vseh tekmah, kjer je tekmovalec navezan na radodarnost sodnikov, je pripadnikom malih narodov težko. Pre. večkrat gre tu mnogo dobljenih točk na račun renomeja. ki ga nacija, kateri tekmovalec pripada, v mednarodnem svetu uživa. Tako je tudi v Wembleyu dogo-
dilo, da so nekateri morda nezasKiženo prišli na račun našega Ziherla na boljša mesta. V smislu navedenega čakata naš savez dve važni nalogi: pokazati še pred olimpiado, če le mogoče že letos, našega Ziherla v inozemstvu, predvsem seveda v Nemčiji in Madžarski, pa — priskrbeti si na vsak način mesto v sodniškem zboru za skoke. Po kvaliteti našega reprezen-tanta Ziherla in pa kvaliteti naših sodni, kov nam to mesto nesporno pripada inda ga doslej nismo uživali, je mnogo kriva diplomacija našega plavalnega saveza, ki o tem vprašanju nikdar ni resnejše vodila brige.
četrti na.5 plavalni olimpijec, dr. Draško Wilfan, je v zadnjem času navidezno popustil v plavanju. V lanski sezoni ga je skrb za doktorsko diplomo odvlekla s pia. vališča in prikovala h knjigam. Mnogi so ga že likvidirali ko pa je v zadnjih liga-ških tekmah le prihitel klubu v sili na pomoč, je pokazal, da je še zmerom vele. sila — tudi brez pravega treninga. Lanski njegov rezultat na težkem ilirijanskem
plavališču — 60.5 sekund na 100 m prosto — je jamstvo, da bo po izdatnem treningu in na lahkem plavališču izlahka dosegel rezailtat pod eno minuto, ki pomeni nekako olimpijsko znamko. Seveda bo pri Wilfanu močno v škodo stvari dejstvo, da v letošnji sezoni, ko skupaj z Ziherlom praznuje desetletnico svojega športnega delovanja, služi vojaški rek. kar mu bo pri treningu gotovo manj v korkst.
Ta četvorica je ogrodje naše olimpijske plavalne reprezentance za Helsinki. Izpo. polnjena še z dvema, tremi tekmovalci, ki naj bi z Wilfanom in žižkom tvorili štafeto 4 krat 200 m — bržkone bosta to v prvi virati šušačana Defilipis in Potoč-njak — bo gotovo najmočnejša plavalna reprezentanca, kar jih .je Jugoslavija kdaj postavila. In to reprezentanco bi naš plavalni savez nujno že letos, po končani se. zoni doma, moral poslati na niz gostovanj v renomirane plavalne države Evrope, kjer bi si nabrali tekmovalne rutine, spoznali svoje konkurente in svoji domovini pridobili prepotrebno reputacijo. Sredstva za to se morajo najti!
Naj ob tej priliki opozorim na svetovno akademsko prvenstvo, ki bo v dneh 20. do 25. avgusta v naši neposredni bližini, na Dunaju. Tu bo konkurenca dovolj močna, gre za visoki naslov akademskega svetov, nega prvaka in naši tekmovalci imajo dovolj velikih izgledov. Wilfan, Cerer, Ziherl in Defilipis so akademiki!
Pa še zadnja olimpijska plavalna disciplina: water-polo. Morda je to disciplina, v kateri je Jugoslavija imela največ uspe. hov, odkar se naš plavalni savez mednarodno udejstvuje. In vendar morem trditi, da naše water-polo moštvo v odločil, nem trenutku ni doslej še nikoli pokazalo, kaj zna. Vsi tu in tam doseženi odlični rezultati, med njimi zlasti 1:4 proti Madžarski na olimpiadi v Berlinu, ki so sicer dali naslutiti naše zmožnosti, niso mogli pri. nesti otipljivega uspeha, čudna usoda nas tu preganja, usoda, ki smo jo deloma krivi sami Zmerom in zmerom se pojavljajo pri sestavi moštva strahovite nevšečnosti in nezadovoljstva, zmerom in zmerom je najmanj štirinajst Igralcev, ki so po mnenju klubskih strokovnjakov poklicani, nastopiti v reprezentanci, igrati pa jih, žal, more samo sedem in med temi sedmimi, ki nazadnje le nastopijo kot državna re prezentanca, sigurno vsaj eden najboljši manjka! Trdim smelo, da bi, če bi pri nas enkrat uspelo, sestaviti pravočasno res najmočnejše moštvo, podvreči ga vsaj en mesec skupnemu treningu in uigrati ga v nekaj težkih tekmah z najboljšimi nasprotniki, v Helsinkih Jugoslavija v wa-teT-polu temeljito zmešala štreno in mar. sikateremu prominentnih debelo prekrižala račune.
Plavanje je pri nas ena najbolj zrelih olimpijskih športnih panog. Imejmo, ko se pripravljamo za Helsinki, pred očmi samo prestiž Jugoslavije in njenega plavalnega sporta. S podporo oblasti in vseh odločilnih zastavimo vse sile, da naše tekmovalce res dostojno pripravimo za nastop v olimpij. kem stadionu — leto osorej bomo pobrali bogato žetev!
Božo KramarSlč
Olimpijske nade malih narodov
Po vojni so si na vseh olimpiadah zastopniki malih narodov priborili razmeroma več olimpijskih časti kakor zastopniki velikih
Olimpijske tekme predstavljajo danes ne samo največje in najmočnejše tekmovanje na svetu, temveč tudi najlepšo borbo za uspeh. 56 držav se priznava doslej k olimpijskemu pokretu, vsi deli sveta so zastopani. Malo je bilo ljudskih gibanj in stremljenj, ki bi v tako kratkem času združila toliko držav za skupni cilj, kakor olimpijska misel, a še manj, za katere bi bile države pripravljene toliko prispevati in žrtvovati, kakor je to potrebno baš za olimpijske tekme.
Olimpijsko tekmovanje ne pozna razlike med malimi in velikimi državami, ne pozna razlike med bogatimi in skromnimi, pozna pa razliko boljšega, hitrejšega in sposobnejšega od manj dobrega, hitrega in sposobnega. Samo čisti rezultat odloča! Ni važno, kdo tekmuje, važno je samo, kaj je mogel tekmovalec pokazati. In še to je važno, vsak uspeh, ki ga tekmovalec doseže, je obenem uspeh njegove domovine. Ni osebna čast, ki jo je pridobil z olimpijsko zmago, toliko pomembna kakor simbolična počastitev njegove domovine s počastitvijo njene zastave.
V teh skozi tisočletja ohranjenih, sodobnemu življenju prilagodenih načelih plemenite borbe narodov, je najmočneje podčrtana olimpijska misel.
Toda v tej olimpijski misli je še nekaj, kar je važno posebno za pripadnike malih narodov, a to je njihova ravnoprav-nost, njihova pravica za dosego olimpijske zmage in časti s popolnoma enakimi pogoji, veljavnimi za vse. Olimpijske časti in zmage ni mogoče priboriti z nasiljem, z vplivi in s položaji, kakor jih morejo uveljaviti velike države, temveč le z enakopravnimi položaji v borbi s pogoji za vse enakimi. In to olimpijsko načelo ravnopravnosti je rodilo izreden uspeh za male narode. Vsake olimpijske igre znova potrdijo, da je število zmag, ki pripadajo malim narodom, zmerom večje in je razmerje teh zmag v primeri s številom prebivalstva take države, za male narode mnogo ugodnejše kakor za velike.
Velike države stavljajo za razvoj sporta na razpolago vsote, ki skoro popolnoma krijejo njegove potrebe, za olimpijsko pripravo in nastope pa še posebej, prispevajo potrebne zneske, ne glede na to, da je v velikih državah tudi s strani prebivalstva olimpijski fond znatno močneje podprt kakor je v malih državah mogoče. In vendar doseženi rezultati ne ustrezajo zmerom vsotam, ki so na razpolago. Razlika nastane v pojmovanju sporta, v potrebi večje borbenosti in zavesti, da mora majhen narod uporabiti več napora, da doseže uspeh, ki je velikim narodom laže dostopen. Toda baš ta okolnost vpliva na borbenost atletov. V športu ne odloča v toliki meri moč in sila, kakor duh borbenosti. Zastopniki malih narodov se zavedajo, da je nji-
hov položaj v borbi z velikimi manj povo-ljen, zato je njihova borba ostrejša, njihove priprave intenzivnejše, ker vedo, da jih čaka borba z velikim in močnim nasprotnikom. Duh, ki preveva te tekmovalce, je odločilen v borbi, duh je, ki jih vodi do zmage.
Senzacija prvih povojnih olimpijskih iger so bili Finci, pripadniki 3 in pol milijonskega naroda, ki vse do danes predstavljajo najuspešnejše olimpijske tekmovalce v povojni dobi. Poglejmo uspehe Švedov, Norvežanov, Švicarjev, Čehov, Madžarov, same male države, in vendar so pokazali izredne rezultate na olimpijskih igrah. Tudi nam je uspelo priboriti si nekaj olimpijskih kolajn.
če seštejemo olimpijske kolajne teh malih držav, priborjene po svetovni vojni, in kolajne velikih držav, tedaj bomo videli, da so priborili zastopniki malih držav nad polovico olimpijskih kolajn. To pomeni, da male države nikakor niso v naprej zapisane porazu, kakor se tolikokrat pri nas napačno poudarja, temveč imajo vse možnosti uveljavljenja na olimpijskih tekmovanjih, možnosti zmage in poraza, uspeh je odvisen le od priprav, od neumornega dela in notranje zavesti, da se bore za ugled svoje domovine.
Olimpijski dnevi imajo namen buditi zmerom znova olimpijsko zavest med športniki, propagirati olimpijsko misel, ki naj ne bo samo v športu odločilna temveč bi bila zelo potrebna tudi v vsakdanjem življenju. Sportnike naj spominja na velike naloge, ki jih čakajo, vzbuja naj jih k resnemu, vztrajnemu In požrtvovalnemu delu, da bodo mogli tudi oni v velikih olimpijskih borbah vseh narodov sveta priboriti svoji domovini zmago, svoji domovini lavorjevo vejico in olimpijsko kolajno.
Joso Goreč
Jadralno letalstvo
nova panoga olimpijskega sporta
Na prihodnji olimpiadi bo imela mladina vsega sveta prvič priliko meriti svoje sile in znanje tudi v najlepši panogi letalskega sporta, v jadranju. Dočim nosi pri motornem letenju stroj "s svojo silno energijo človeka preko vseh ovir, morajo pokazati tukaj tekmovalci v borbi z vetrovi, nevihtami in oblaki svojo vztrajnost in spretnost v izrabljanju takih sil, na katere je gledalo človeštvo doslej le s strahom in spoštovanjem. Zato zasluži po vsej pravici baš ta vrsta letalskega sporta, da so jo sprejeli med olimpijske discipline. Oglejmo si na kratko jadralno letalstvo in način pripadajočega olimpijskega tekmovanja!
Dasi je brezmotorno letalstvo starejše od motornega, se je začel pravi razvoj ja-
dranja šele po svetovni vojni. Hrepenenje po letenju je prignalo mladino k poskusom, ki so pokazali, da morejo izrabljati "letala veter ob gorskih pobočjih za dviganje. Od tu pa do spoznanja, da imamo še polno drugih prilik za jadranje, ker se nahaja zračno morje od zemeljske površine pa tja do višine S000 m v neprestanem prelivanju, je bila dolga pot in potrebne so bile tudi človeške žrtve. Ko se bliža med bliskom in gromom huda ura. pred katero se skrijejo vsa živa bitja, napoči ugoden trenotek za jadralca. Z mirno loko vodi svoje letalo med mračne oblake, da izrabi njihovo kaotično energijo ter leti z njimi vred v daljne kraje. Ali vidite tisti bel oblak na lepem poletnem nebu ? Kakor jadra v vetru se mu napihujejo gube. Močne navpične zračne struje se mešajo v njem, da se krivijo krila, če zaide letalo vanj. Tudi njegovo energijo izrablja. jadralec za vzpenjanje v višino in polet v daljne kraje. Prav pogosto pa ne najde pilot nikjer takih vidnih znakov za razpoložljivo energijo. Takrat mora skrbno opazovati svoje instrumente ter vztrajno in enakomerno krožiti nad vsakim ugodnim mestom, da izrabi sleherno sapico za vzpon.
Da bo prišla pri o'impijskih igrah v poštev res samo pilotova vztrajnost, odločnost in znanje, ne pa tudi kakovost uporabljenega letala, so izbrali za vse tekmovalce en tip letala nemške konstrukcije »Meise«, za katerega bodo imele v kratkem vse zainteresirane države v rokah potrebne načrte. Tekmovalci bodo morali preleteti določene proge v dolžini od 100 do 250 km v najkrajšem času, pri drugih tekmovanjih pa se bodo morali vzpeti med poletom čim višje. Take tekme zahtevajo od udeležencev veliko vztrajnost in spretnost, pa tudi dobro poznavanje krajevnih in meteoroloških prilik. To se pa da doseči predvsem z vztrajnim vež-banjem pod najrazličnejšimi krajevnimi in vremenskimi okoliščinami. V naši državi imamo dovolj možnosti za tako vežbanje in zadnji uspehi naših jadralcev so pokazali, da imamo tudi sposobne ljudi, če bodo naši jadralci dobro izkoristili čas. sem prepričan, da bo tudi v tej panogi naša država častno zastopana na prihodnji olimpiadi.	Ing. Anton Kuheij
Dva pomembna nogometna dogodka
Disk—'GraSika
n. kvalifikacijska tekma v Domžalah
Na igrišču Diska v Domžalah bo danes ob 17. zadnja kvalifikacijska tekma za vstop v ljubljanski prvi razred, in sicer med domžalskim Diskom in Grafiko. Tekma je za oba kluba izredne važnosti, zato bosta obe moštvi napeli vse sile, da zmagata. Moč obeh klubov je približno enaka, zato obeta biti borba izredno ostra in zanimiva do zadnje minute. Zanimanje zanjo v Domžalah in vsej okolici je zelo veliko in bo privedla na igrišče brez dvoma rekordno število gledalcev. Tekma bo seveda ob vsakem vremenu.
Kranj—Mars
Polfinalna pokalna tekma v Kranja
Pokalna tekma, ki se bo popoldne odigrala v Kranju med domačinom in med Ljubljančani s Poljan, spada še v tretje kolo pokalnih tekem. Kranjčani so se do tretjega kola prerili preko Hermesa in preko Bratstva, Poljancl pa so v prvih dveh kolih imeli za nasprotnika Svobodo in Reko. Med Kranjem in Marsom se je hotela v teku let razviti nekaka tradicija visokih porazov, odnosno zmag, v škodo moštva s Poljan in bi že bil čas, da Marsovci prekinejo za njih tako neprijetno verigo pasivnih rezultatov. Popoldne bi se jim to utegnilo posrečiti, ker so v zadnjih časih dosegli precej opaženo solidnost, ki jih med našimi prvorazrednimi klubi postavlja v prve vrste.
Tekma se začne ob 17.15 in jo bo sodil g. Mrdjen.
V nekaj vrstah
Tekma za prvenstvo v Hrastniku
Minulo nedeljo je bila v Hrastniku finalna tekma za vstop v I. razred med SK Hrastnikom in Daskom iz Trbovelj. Tekma se je končala z visoko zmago 6:0 (3:0) za Hrastnik. Domačini so zmago popolnoma zaslužili, ker so bili v vseh formacijah boljši nasprotnik, zaigrali pa so tudi z veliko voljo in elanom. Daskovci razen dobrega starta niso imeli pokazati posebnega. Tekmo je sodil ljubljanski sodnik g. Dorčec. V predtekmi je drugo moštvo Hrastnika odpravilo drugo garnituro Daska s 3:0.
BSK zdaj ne bo igral v Pragi
V petek je izšla v češko-moravskem protektoratu naredba, po kateri so do konca junija prepovedane vse športne prireditve razen neke konjske dirke, ki se je že pričela. Razlogi te prepovedi so menda tudi neki incidenti, do katerih je baje prišlo na nedavni nogometni tekmi med Prago in Berlinom. Kljub raznim posredovanjem je ukrep ostal v veljavi in se mora naš državni prvak BSK, ki se že nekaj dni mudi v Pragi ln bi moral v ponedeljek odigrati tekmo za srednjeevropski pokal s tamkajšnjo Slavijo, vrniti domov. Oba kluba sta se zdaj sporazumela, tako da bosta prvo tekmo odigrala prihodnjo nedeljo v Beogradu, revanžno pa dne 3. julija v Pragi.
Ustanovitev hrvatske nogometne lige
Na četrtkovi seji »Hrvatske športne sloge« so sklenili ustanovitev hrvatske nogometne lige, ki bo letos štela 9 klubov, ln sicer lz Zagreba klube Gradjanskega, Ha-ška in Concordijo, iz Splita Hajduka in RŠK Split, Slavijo iz Osijeka, Slavijo iz Varaždina, Sašk iz Sarajeva ln Bačko iz Subotice. žrebanje parov bo že prihodnjo nedeljo, tekmovati pa nameravajo začeti dne 13. avgusta.
Predstavniki hrvatskega sporta so imeli v ostalem te dni še eno važno konferenco, in sicer v Rogaški Slatini, na pobudo znanega zagrebškega športnega mecena in industrijalca Vladimira Premruja, kjer se je predvsem razpravljalo o materialni strani razvoja hrvatskega sporta. Kakor zatrjujejo v teh krogih, bo akcija hrvatskih športnikov po smotrnem načrtu v kratkem dosegla svoj višek.
Na povratku v Zagreb se je delu udeležencev te konference pripetila zaradi narasle Sotle precej neprijetna nezgoda z avtomobilom, ki se je le na veliko srečo nehala z nekaj neprostovoljnimi kopelmi. J
Atletski podsavez v Ljubljani (službeno). Jutri bo v Ljubljani proslava olimpijskega dneva. V ekviru tega dneva priredi atletski podsavez na stadionu tekmovanje v naslednjih disciplinah: teki 100 m. 300 m, 1000 m, 1500 m, 3000 m, skek v višino, sk.-k ob palici, met kopja, kladiva in di ka ter štafeta 4 X100 m. Na tem tekmovanju morajo nastopiti: Račič, Skušek. Gaberšek, Goišek, Schmiederer, Agreš, Steiner, Rozman, žgur, Smerdel, Stepišnik, Slamič. Jeglič, Kosec, Gašpar-šič, Klinar, PTošir. ing. Marek, Bratoš, Mavzar. Ostalim atletom, ki bi tudi imeli možnost plasmaja, bo tudi dovoljen nastop.
Olimpijska propagandna kolesarska dirka. (Službena objava kolesarske podzveze Ljubljana.) Za nedeljsko olimpijsko propagandno dirko so določeni naslednji gg. funkcionarji: delegata Olimpijskega odbora. But'nar Josip in Gorjanc Jaka, sodniki Schweitzer Rudi. Bezlaj Ignac in Plankar Ivan. tehnični referent Pleško Stanko, ča-somerilci Jaka Gorjanc in Otrin Ivo, zapisnikarji škof Drago in Predalič Danilo, avizo na progi Gärtner Franc, kontrole Maver Ivan, Ferkolj Matija, Golob Armando, cilj, rediteljske zastavice in številke pribavi na start Sancin Ivan. Ker bomo ta dan manifestirali kot športni praznik, obveščano vse verificirane in ne-verificirane funkcionarje, naj se javijo ob 9.30 pred Narodnim domom prireditvenemu odboru v svrho sodelovanja. Ker potrebuje odbor večje število dam za prodajo olimpijskih znakov, prosimo, da pripeljete s seboj članice in sinipatizerke našega sporta. Vsako neutemeljeno izogibanje funkcionarjev in dirkačev se bo disciplinsko obravnavalo, izvzeti so le kraji in province, ki sami praznujejo ta dan.
Odpoved plavalne tekme v okviru olimpijskega dneva. Zaradi hladnega in deževnega vremena plavalna tekma v bazenu SK Ilirije, ki jo je nameraval krajevni olimpijski odbor izvesti jutri zvečer, ni iz-vedlji va ter je preložena na poznejši čas.
SK Mars. Zaradi današnje tekme v Kranju pozivam vse igralce, da se zberejo ob 15. pred kolodvorom. Postava moštva je razvidna z objavne deske. Načelnik.
Poziv atletskim sodnikom. Za atletsko tekmovanje podsaveza in ženski atletski miting SK Planine na stadionu s pričet-kom ob 14.30 se odrejajo naslednji gg. sodniki: geom. Cerne, D. Sancin, Windisch, Gorjanc, Cuderman, Hvale, Trtnik, Ker-mavner. Stropnik, šoukal, Megušar. Vsi navedeni gg. sodniki se naprošajo, naj pridejo 15 minut pred začetkom tekmovanja na igrišče.
SK Slavija. Danes ob 9. naj bo juniorsko moštvo na igrišču Ilirije. Igramo z Mostami. V torek bo redni trening. Tajnik.
Za nedeljski popoldan
Novi orehi
Skrivalnica
SOBOTA - SRBIJA — AORTA — KRITIK — LEPOTA — SIČNIK — PLOHA — VETER — KAMEN — POTOP — ŠČIT — TEPEZ — KMET — UJEDA — EM ERIK — LJUBEZEN — SEMIČ — ROČAJ.
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih upoštevanja vreden rek.
Posetnlca
Dr. E. Sodač pesnik
ŠID
Kaj je ta gospod po poklicu?
Zlogovnica
an, bert, bo, dolf, i, lan, mi, o, ris, ro, ru, ton, ton, van.
Iz teh zlogov sestavi sedem dvozložnih moških imen. Če ta imena prav urediš, ti dajo njihove začetnice slovensko mesto.
Račun s številkami
LGSGL : GL je DMML -GL
EMS EKE
EMG EKE
EDL EDL
Namestu črk vstavi prave številke, pa dobiš račun, ki se izide.
Strti orehi
Izločilnica: Zaupaj v svojo moč in zmagal boš.
Računska naloga: Oče ima 56 let, mati 48, sin 24, hči pa 16 Premikalnica: Dunav, Apače, Sisak. Magičen kvadrat: nagib, anoda, Golar, Idaho, baron.
Med reševalce je razdelil stric Matic šest nagrad, ki jih dobe po žrebu naslednji: Avgust Cimperman, Niš, Vojvode Vuka la, Nela Bajželj, Petrovgrad, Aleksandrova 41/1. in Borivoj Klemenčič, Kamnik, Šutna 18 dobe po en roman iz »Jutrove kn jižnice«•.
Franc Jerina, dijak, Ljubljana, Zalokar-jeva 11, Boris St ariha, Črnomelj 176 in Stanko Čretnik, Maribor, Meljska 32 pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svetor.
Naš& stališče
DRAMA
Nedelja, 18.: Zaprto. (Potopljeni svet. Go. stovanje v Tržiču). Dramska sezona 1938 39 je zaključena. Osebje bo šlo na počitnice in avgusta meseca pričelo z intenzivnim študijem za novo sezono 1939/40.
OPERA Nedelja, 18.: Zaprto. Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: štirje grobijani. Gostovanje
Boža Vičarja. Red Sreda. Sreda, 21.: Zaprto.
Abonente reda Sreda opozarjamo, da bodo imeli v torek 20. t. m. predstavo Wolff-Ferrarijeve opere »štirje grobijani«, ker gre opera za tri dni na gostovanje v Trst. Zasedba opere je običajna, le tenorsko partijo, ki jo poje sicer g. Banovec, bo pel zagrebški tenorist Božo Vičar kot gost. Sodelovali bodo: Betetto, Primožič, Zupan, Lupša, Marčec, Kogejeva, Ribičeva, Poličeva, Heybalova in Ramšakova. Dirigent: Dr. švara. Režiser: R. Primoži^
Tak® žive matere
številnih slovenskih družin
Pismo vdove Marije Mavsarjeve z Viča
Iz vseh krajev naše slovenske domovine so se oglasile številne družine. Zato sem se tudi jaz namenila, da se oglasim v Va-'šem listu. Tudi moj zakon je Bog oblago-daril z 12 otroki. Od teh jih živi še enajst. Najstarejša hči Karlina je stara 27 let in je že poročena. Sin Janez je star 26 let in je krojaški pomočnik. Franc je star 24 let in je brez posla. Cirila je stara 23 let in je delavka. 21 letni Karl je sedaj pri vojakih. Maksimiljana je stara 18 let in je delavka. 17 letni Anton je krojaški vajenec. Marija, Terezija, Ana obiskujejo osnovno šolo na Viču. Mali Edo pa še uživa veselo, brezskrbno mladost.
Vsi otroci, razen najstarejše Karline, so še doma. Odkar mi'je pred štirimi leti mož Jakob umrl, skrbim za otroke sama. Na Viču imam barako s skromnim vrtičkom. V baraki imamo sobo in kuhinjo. Lahko si mislite, da je za obstanek tako številne družine treba mnogo truda in požrtvovalnosti. Kljub temu, da živimo tako skromno, so vsi otroci zdravi, saj niso razvajeni in pomehkuženi, kakor otroci premožnejših staršev. Veliko pozornost posvečam tudi vzgoji svojih otrok, kar pa pri tolikšni družini ni lahka reč, zlasti ne pri dečkih. Kljub vsemu trudu, skrbem in trpljenjem, ki sem si ga s številnimi otroki naprtila, gledam svojo družinico s ponosom, saj je ona moje veselje in moja nada. Pripominjam še to, da sem sama iz družine, k: je štela trinajst otrok, mož pa je bil iz družine, ki je štela štirinajst otrok.
Marija Mavsarjeva, vdova delavca, Vič, cesta na Brdo, baraka.
Slovenska mati
na Koroškem
Mati ene najštevilnejših slovenskih družin za mejo je gospa Neža Viternikova, posestnica v Smihelu pri Pliberku. To je vrla narodna slovenska mati na Koroškem. Rodila je 15 otrok, od teh so trije majhni umrli, sin Franc, tesarski mojster pa je po nesreči umrl pred nekaj leti v starosti 33 let. Deset hčera in en sin so pa še danes vsi zdravi in živi.
Mati sama je stara 84 let, mož Franc, ki je bil tesarski mojster, je pa pred nekaj leti urnrl. Starejša hči Mojca, poročena Pernatova in sedaj že vdova, je posestnica v Bistrici pri Pliberku, Nežika, poročena Gobec, je soproga gostilničarja v Kragujevcu. tretja je Zefka, poročena Ko-matarjeva, soproga uglednega trgovca v Mengšu, četrta je Leni, poročena Prinče-va, soproga železniškega uradnika v Gradcu. peta je Kati Majerjeva, soproga železniškega uradnika v Zagrebu, šesta je Liona Oraševa, soproga posestnika in trgovca v Stebnu pri Pliberku, sedma je Terezija Husova. soproga strojnika v Kapfenbergu, osma je Lizika Drobeševa, soproga posestnika v Smihelu pri Pliberku, Malka in Lojzka pa pomagata materi na domačiji v Smihelu pri Pliberku, Edini še živeči sin Luka je bil dolga leta nadučitelj v Globasnici pri Pliberku, kjer ima tudi svoje posestvo, bil pa je premeščen v Tigrče pri Celovcu.
Pri materi Antoniji Medvedovi
Dole pri Litiji, junija.
Tudi Kumljanci nismo od muh! Svet nas bolj malo pozna, četudi prebivamo na »zapadni« strani našega strica Kuma. Strica Kuma, o da, tega pozna marsikdo. Nas, ki smo zbrani okrog njega, pa bolj malo. Vsak, ki želi k stricu, hiti. da ga čimprej pozdravi. Ko pa odhaja od njega, zopet hiti, da je skoraj med svojimi dolinci. Do-linec, ta hudir, si je že cesto napravil do vrha, da bo ja čimprej gor in dol! E, pa imamo tudi na tej strani lepe ceste. Toda mi jo rajši urežemo skozi naše gozdove in preko naših travnikov. Dolinec naj požira prah in njemu podobne stvari, ker je vajen tega.
Na tej strani leže tudi Dole. Dolčani pa nismo pravzaprav tako neznani ljudje! Imeli smo namreč kosmatinca v naših gozdovih, katerega je menda hotel »vpihniti« s foto aparatom neki »dolinec«, kar se mu pa ni posrečilo. Doičane je hotel narediti slavne. Mi smo pa kosmatinca skrili. V našem kraju je precej Medvedov in tudi vas imamo, ki je Slavna.
Slavna, oddaljena slabe pol ure od Dol, stoji ta idilična vas. Slavničani so zelo prijazni ljudje. V vsaki hiši ti zelo radi postrežejo. Sredi vasi stoji hiša Medveščko-vih. V njej gospodarita Antonija in France Medved s svojimi 13 otroci, 6 jima jih je pa pomrlo. Dva sta umrla na porodu. V naših krajih ni namreč babic in si morajo v takih primerih pomagati sosede same med seboj. Posledica: nekaj več pogrebov kakor bi jih bilo treba. Medveščkovi mami se prav nič ne pozna, da je porodila že 19 otrok. Če jih ne vidiš okrog nje in če ne bi poznal njene mladine, pa bi skoraj ne verjel. Močno znešena žena. rdečih lic, vedno vesela, sicer pa ima šele 43 let. »Stara še nisem, sem šele sredi življenja,« pravi in res je tako, kljub tolikim porodom.
»Kako se vam je pa doslej godilo, Med-veščkova?« jo pobaram.	,
»Doma sem bila na Gradišču pri Selar-jevih. Imela sem več bratov in sester, pa so vsi pomrli za jetiko. Stare ženice pa so svetovale moji materi, naj me hitro omo-ži, ker je to edino zdravilo proti tej bolezni. Omožila sem se, ko še 18 let nisem izpolnila, z Medveščkovim Francetom iz Slavne. France je deset let starejši od mene. Doma smo imeli gostilno in sem se sprva prav težko navadila na Francetov
9
a
Pri spolni slabosti
(impotenci) poskusite hormonske pilule
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Po pošti diskretno razpošilja: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Lan-gov trg 3.
Ogl. reg. S. br. 5846-39.
( mirni dom. Našo hišo pa je prevzel moj po poli brat. Skoraj vsako leto sem ležala. Pa ne dolgo kakor nekatere Ni bilo časa za to. Dojila sem vse. Bila sem vedno zdrava in sem še danes, hvala Bogu.
Imela sem mnogo skrbi in jih še imam, vse sem sprejela kot dar od Boga. Vse sem vselej prenašala z dobro voljo. Otroci so zdravi in ni nobenemu videti, da bi komu kaj manjkalo. Fantov je bilo deset. Umrlo jih je 5. Viktor je star 28 let in že cel gospodar. France je nedavno dobil službo v Trbovljah. Janez poj de letos na nabor, Rudolf jih ima 15, Cirila pa še k vam pošiljam vsak dan. Deklet sem imela 9. Osem jih je živih. Najstarejša Mici je stara 25
lat Ta je na domu- Tonca služi, Milka
doma šiva, Ivanka se uči v trgovini pri Moniki na Doleh, Francka pa še tudi hodi k vam v zimsko šola Tri najmlajše Da tudi najbrž poznate saj gredo vsak dan še v šolo, ker še nisem nič slabega slišala o njih. Saj veste, kakšen je današnji mladi svet Rada bi vam dala sliko družine, a jé nimam. Sama sem se že večkrat slikala s svojimi birmankami, s svojimi otroci se pa še nisem, pa bi se rada. Če bo prilika nanesla, nas boste pa vi enkrat udarili na kontrafe. Se to vam moram povedati, da je Solar, ki se piše Oblak, iz Rad-gonce, moj bratranec. To je tisti, ki ima tudi precej drobiža in ki je letos dobil podporo od kralja v Beogradu.« (Oois Oblakove družine je »Jutro« objavilo preteklo nedeljo.) Mama Medveščkova, vzor slovenske matere si! Iz Tvoje hiše se sliši velikokrat vesela naša pesem, nikdar pa ne slišimo besed, ki jih ne bi smela slišat"! mlada ušesa.
Veno Täufer, šolski upravitelj.
Angleška konservativna stranka In njeni poslanci
Stranka starih in čvrstih tradicij — Angleški poslanec mora biti premožen — Politične „dinastije" med plemstvom f- Glavni Chamberlainovi nasprotniki
London, 12. junija.
Angleška konservativna stranka je nekaj tako tipičnega staroangleškega kakor so samo še nekatera gospodinjstva po velikih hišah v Angliji ali nekateri starodavni uradi in pisarne po Londonu. Značilno za vse je, da je obrat silno drag, efekt pa, ki ga dosežejo, nikakor ne odgovarja stroškom, ki so bili zanj potrošeni. Ali bolj razumljivo je, če rečemo, da mlade stranke, moderna gospodinjstva ali nova podjetja dosežejo iste rezultate in efekte z veliko manjšimi stroški in veliko bolj poceni, ker je vse bolje preračunano. Tradicija nosi v sebi nekak prepir za malenkostnost in daje vtis širokosti, solidnosti in temeljitosti, toda vse to danes stane denar. Mlada Anglija se je že privadila živeti v bolj tesnih razmerah, le nekaj starega življenja je še med nami. čeprav vsak dan manj; to življenje omogočajo premoženja, ki so jih varno nakopičile prejšnje generacije.
Ker je obrat konservativne stranke tako drag, igra premoženje poslancev važno vlogo. Le malo je volilnih okrajev, kjer poslanci ne potrošijo vse letne parlamentarne plače, ki znaša v jugoslovenski valuti okrog 150.000 din za lokalne konservativne fonde in to povrh tega, da morajo nositi sami vse stroške za volitve. Zato prihajajo več ali manj vsi konservativni poslanci iz premožnega srednjega stanu, kjer sta jih industrija in trgovina preskrbela z dohodki, ali iz aristokracije, kjer je družinsko premoženje po navadi v posestvih ali varnih delnicah.
Nekatere aristokratske družine že stoletja zalagajo angleško javno življenje s politiki, visokimi uradniki ali diplomati. Še danes predstavljajo oni vrednost in moč konservativne stranke, čeprav je vlada že močno v rokah zastopnikov »businessa« — kupčije. Poslanci, ki pridejo iz aristokratskih rodbin, so predvsem vzgojeni za javne kariere, od rojstva določeni, da bodo vredno nadaljevali tradicije rodbine in angleške družbe. Tradicija je vera v kontinuiteto, z vsemi moralnimi atributi vere. Zato so najbolj strogi proti samim sebi oni, ki trdno verujejo, da bodo njihovi nasledniki čez stoletja sodili njih delo in življenje, kakor zdaj sami sodijo svoje prednike.
Starodavne družine Cecil (Cranborne), Darby (Stanley), Halifax (Wood) imajo danes svoje zastopnike v parlamentu. Tudi Churchill, Eden, Cooper, vojvodinja Athol-ska spadajo v vrsto konservativcev. Uporniki so v svoji lastni stranki, čeprav je disciplina v njej tako močna in nelojalnost proti njenim voditeljem velik greh proti lepemu vedenju. Edinstvena osebnost med njimi je gotovo Winston Churchill. Edinstven ne samo med njimi, temveč v vsem parlamentu, v vsem angleškem javnem življenju. Potomec slavnega Marlborougha> zmagovalca Francozov, je bil med svetovno vojno, komaj nekaj čez 30 let star, mornariški minister. Od takrat se je uveljavil kot zgodovinar, strategist, politik, publicist. Njegovo znanje je ogromno, na kar se redko naleti v Angliji; njegova sposobnost za presojo dogodkov in sklepanje za razvoj v bodočnosti sta čudovito točni, kar je še bolj redko v Angliji. V parlamentu je zda-leka najduhovitejši govornik, sposoben da ga jeza in temperament privedeta v osebni napad na nasprotnika, kar je za angleško zrelost in modrost, ki vladata v parlamentu, tako nenavadno. Morda je tudi to krivo, da mu dolga leta javno mnenje ni
zaupalo. Angleži kot preprost in nekom-pliciran narod instinktivno zavračajo duhovitost in se ne počutijo dobro v njeni družbi. Toda zadnje leto mu je prineslo polno priznanje. Njegova popularnost je zrasla kakor nobena druga in to predvsem v važnih in vplivnih krogih iskrenih impe-rialistov: bankirjev, finančnikov in onih »cityjevcev«, ki niso s Chamberlainom v »peti internacionali«. Zadnje čase se je slišalo že ponovno, da bo moral Chamberlain, če se kmalu ne odloči in vzame Churchilla v vlado, vedno bolj računati z nepri-ljubljenostjo radi tega. Ali težko si je misliti, kako bi ta dva mogla skupaj sedeti v isti vladi, ker so nasprotstva med njima prestara in prehuda.
Med ostalimi konservativnimi opozido-nalci je vzbudil gotovo največ pozornosti mladi Eden, nekdanji zunanji minister. Njegova popularnost nI bila nikdar prej niti pozneje tako velika, kakor onega dne, ko sta s tajnikom Cranbornom zagovarjala svojo izgubljeno pravdo pred parlamentom in nato podala ostavko. Največ ploskanja je bilo takrat za oba med socialisti in ari-stokrati, Ch^nberlainov srednji stan je molčal. Zdaj ko so naznanili, da pošlje vlada posebnega zastopnika v Moskvo, da pospeši angleško-ruski pakt, so se spomnili, da je Eden že pred leti uspešno zastopal v Moskvi, in govorilo se je, da bo spet poslan tja. Ali Chamberlain ga ni hotel in Eden je še naprej v nemilosti pri vladi, v opoziciji proti svoji stranki. Vendar je osebnost Churchillova močnejša in Duff Cooper in Eden prideta šele za njim.
Poglejmo še, kakšni so na drugi strani poslanci, ki pridejo iz bogatega srednjega stanu. To so ponavadi podeželski magnati, ki jim državna politika ni glavno in včasl tudi ne strankarska politika, temveč jim gre mnogokrat predvsem za to, da svojemu že itak ugodnemu položaju pridenejo še novega ugleda in vpliva, če si pridobe sedež v Westminstru. Ti so vse drugačni, kakor bi si človek predstavljal parlamentarce. Če jih primerjamo s francoskimi, moramo priznati, da imajo tam vse hujše napake, ali zato so originalni misleci in dobri govorniki.
Ta velika večina angleških konservativnih poslancev sploh nikdar ne govori v parlamentu. To so vrste v parlamentu, kjer Chamberlain vedno dobi večino. Stranka je, kakor že omenjeno, sijajno disciplinirana in pod dobrim nadzorstvom in to ni težko s takimi poslanci, ki se za politične probleme ne zanimajo dosti. Chamberlain je njihov voditelj v pravem pomenu besede. On dobro ve, da se je le prikupil tem svojim pristašem, če je govoril na predvečer Monakova o Češki, »o kateri vemo tako malo«. Glavna poteza v značaju teh ljudi in premnogih drugih Angležev je: zaveden ponos, da si lahko privoščijo tako neznanje...
Zadnje čase se je zopet pokazalo, da je duša in srce Chamberlaina in njegovih tovarišev še vedno v politiki: ohraniti mir za vsako ceno, najprej ga kupiti na tuj račun, kasneje, če ne gre drugače, tudi z lastnimi kolonijami. V kolikor je premier javno označil to politiko za zmotno, je to napravil na pritisk lorda Halifaxa in iz strahu pred razkolom v konservativni stranki. Predvsem pa je javno mnenje, z večino tiska, odločno proti politiki miru za vsako ceno ter za to tudi za zvezo z Rusijo, ki Chamberlainu še vedno ne gre v glavo.
— Lynx.
Uradno nemško svarilo Čehom
»Deutsche diplomatische Korrespondenz«, glasilo nemškega zunanjega ministrstva, se v svoji zadnji številki bavi s političnim položajem v deželah češkomoravskega pro. tektorata v zvezi z nekaterimi nevšečni-mi pojavi, ki so zadnje dni kalili dobre odnose med Čehi in Nemci. List poudarja, da se v nekaterih tujih državah še vedno vztrajno vzdržuje fikcija češkoslovaške države in da te države na vse mogoče na. čine podpirajo hujskanje emigrantov proti obstoječemu redu na češkem. To početje, pravi list, ima namen razdvojiti če. he in Nemce ter je izključno v škodo če. škega prebivalstva. Ako se nekateri pre-napeteži res dado zavesti po tej velikopo-težni propagandi, ne bo posledic nosila Velika Nemčija, marveč samo češki narod.
če bi se takim prizadevanjem res posreči, lo povzročiti večje nemire, zopet ne bo trpela Nemčija, marveč češko prebivalstvo, ki se da hujskati od življev, ždečih v varnem inozemstvu.
Na to zelo razločno svarilo navezuje imenovani list ugotovitev, da Nemčija dobro pozna svojo odgovornost za dežele protektorata ter bo zato podvzela vse potrebno, da se obdrži in ustali sedaj ustvar. jeni red. Ako bo v ta namen potrebna stro. gost, jo bo Nemčija tudi pokazala. Doslej je bila prisiljena le k ukrepom lokalnega značaja, kar dokazuje, da položaj nikakor ni tak, da bi se dalo govoriti o vseob-či krizi. Drugačne trditve, ki se raznašajo v inozemstvu o nemirih v deželah protek. torata, so vseskozi izmišljene.
Francoske populacijske skrbi
Po zadnjih resnih mednarodnih dogodkih posvečajo merodajni francoski krogi demografski nevarnosti, ki grozi Franciji, zopet večjo pozornost. Vsd večji listi se pečajo s populacijsko politiko vlade in zahtevajo v tem pogledu odločnejših in fetalnih ukrepov. Številke statistike dejanski niso razveseljive. Že pol stoletja pada število letnih rojsitev (od 1,022.000 v letu 1876, ko je bilo najvišje, na 612.000 v letu 1938). Posledice tega ogromnega nazadovanja rojstev so sicer lahko . dolgo krili s priseljevanjem, zmanjšanjem umrljivosti otrok in velikim
napredkom medicine. Toda od leta 1935 število prebivalcev zopet stalno pada. Leta 1938 je padlo za 34.700 duš. Ako število rojstev ne bo naraslo v najbližjem času, se bo sedanji padec prebivalstva še povečal. Statistiki pravijo, da bo Francija brez povečanja rojstev v prihodnjih 50 letih zgubila 12,000.000 prebivalcev (torej preko četrtine sedanjega stanja okroglih 42,000.000).
Populacijski problem povzroča francoskim vladam že dolga leta velike skrbi in so bili izdani že mnogoštevilni ukrepi, da se prepreči depopulacija in zviša število
rojstev. Sedanji ministnJri predsednik Daladier je pred kratkim napovedal nove zakone za pospeševanje rojstev. Izjavil je med drugim: »Vodili bomo politiko rojstev, ki bo Franciji omogočila, da bo ostala isto, kar je bila v preteklem stoletju. Ze v najbližjem času bodo objavljene uredbe
za podpiranje velikih družin. Objavili bomo zakon o obrambi francoske družine. To zakonodajo bo vodilo staro geslo moralne in materialne okrepitve družine, ki tvori po francoskem naziranju jedro države in družbe.«
Jugoslovenska številka velikega berlinskega dnevnika
Eiden najstarejših nemških dnevnikov, »Berliner Börsenzeitung«, je prinesel ob priliki berlinskega obiska našega kneza name:tnlka, kakor smo že takrat na kratko zabeležili, posebno prilogo posvečeno Jugoslaviji. Priloga zasluži, da spregovorimo o njej 6e obširneje in opozorimo na njo vse zainteresiran ce.
Uvodni članek je napisal bivši nemški poslanik v Beogradu Keller, ki podaja oris razvoja odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo ter zlasti podčrtava one momente, ki navajajo obe državi k medsebojnemu zbližanju in sodelovanju. Na koncu omenja svoje osebne spomine na Beograd, kjer je bil prvi poslanik Nemčije po svetovni vojni. Zlasti velik vtis je naredila nanj nastopna avdienca pri kralju Aleksandru, ki je bil takrat še regent, te takrat se je seznanil tudi s sedanjim knezom namestnikom.
Znani nemški vojaški publicist piše pod naslovom »Narod vojakov« o jugoslov en-eki oboroženi sili. Po orisu njene organizacije in velikih ovir. ki jih je bilo treba pri tem premagati, se zelo pohvalno izraža o njenem sedanjem stanju in pravi na koncu; »Danes je jugoslovenska državna obramba skoz in skoz enotna tvorba, ki predstavlja absolutno zanesljivo in vedno pripravljeno orodje v rokah jugoslovenskega državnega vodstva. Po visoki bojni vrednosti je zelo odločujoč činitelj v vojaško-političnih odnošajih jugovzhodne Evrope.«
Profesor praSke nemške univerze dr. Gesemann razpravlja o srbskih ln hrvatskih narodnih pripovedkah in narodnih
pesmih in jih posebej ocenjuje kot zgodovinske vire. Grof Franc Zedwitz opisuje potne opise iz Bosne in Južne Srbije, vodja naše potovalne pisarne v Berlinu dr. Bieber pa govori o tujskem prometu V Jugoslaviji in posebej še na Primorju. Prof. dr. Jooef März daje splošen oris Jugoslavije in njenega prebivalstva. Wilhelm Gomoll piše o zgodovini kulturnih stikov med Nemci in Jugosloveni, dr. To-dor Manojlovič pa opisuje bogate zbirka beograjskega muzeja kneza Pavla. V posebni literarni prilogi je več prevodov iz srbske in hrvatske narodne literature.
Več strani priloge je posvečenih gospodarskemu položaju in razvoju Jugoslavije ter gospodarskim stikom med Jugoslavijo in Nemčijo. Državni tajnik v berlinskem gospodarskem ministrstvu dr. Landfried razpravlja o medsebojnem gospodarskem izpopolnjevanju obeh sosednih držav in o veliikih mfcžnostih, ki se iz tega odpirajo za izgraditev gospodarskega sodelovanja. Minister za gozdove in rudnike Ljuibomir Pantič je napisal kratek članek o politiki in težnji svojega resora. ki igra pri izmenjavi blaga z Nemčijo zelo odlično vlogo. Naslednji članki so posvečeni finančnim stikom med Jugoslavijo in Nemčijo, razvoju jugoslovenfike industrije, agrarni strukturi naše države, naši zunanji trgovini itd. O raznih možnostih sodelovanja na gospodarskem polju je napisal članek tudi beograjski župan Vlada Ilič.
Sestavke, ki obsegajo več ko 10 strani, poživlja in krasi več lepih flik. med njimi slike Nj. Vel. kralja Petra EL ter Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge.
Spet prometna nesreča na sušaški cesti
Velike Lašče, 16- junija.
Na državni cesti Ljubljana — Sušak se je v sredo pripetila v trgu Velikih Laščah spet huda prometna nezgoda. Avtobus podjetja šenice Ivana iz Sodražice, ki obratuje dnevno na progi Loški potok — žlebič in poleg tega še dvakrat tedensko na progi Loški potok — Ljubljana, je tega dne z 20 potniki zvečer privozil v hudem nalivu v VeL Lašče. Na spodnjem delu trga Velikih Lašč mu je privozil nasproti avtobus podjetja Jadrana iz Ljubljane. &1 obratuje dnevno na progi Ljubljana — Sušak. Vozili sta s« srečali na prav ozkem delu ceste ki nikakor ne dopušča srečanja dveh širokih vozil. Pri tem je avtobus iz Loškega potoka zadel s prvim delom v zadni del suša škega avtobusa ter ae prevrnil na skoro dva metra niže ležečo zemljiško parcelo. Kljub temu, da je bil padec globok, k sreči ni bilo hujših posledic. Potniki drugega avtobusa kakor tudi bližni ljudje so takoj priskočili na pomoč ter pomagali rešiti potnike iz prevrnjemega avtobusa. Na kraj nesreče je prihitelo orožništvo zaradi ugotovitve dejanskega stanu. Prišel je tudi banovinski zdravnik in nudil potrebno pomoč sinu trgovca in gostilničarja Mikoliča iz Sodražice, in še neki ženski. Njune poškodbe pa ni?o nevarne.
Po dejanski ugotovitvi zadene poleg ostalih činiteljev delna krivda pri nesreči vozača avtobusa iz Loškega potoka, ker ni, ko je izza ovinka zagledal prihajajoči avtobus, ustavil vozila nekaj metrov prej na mestu, kjer je cesta širša. Verjetno je, da zaradi hudega naliva in motnosti šip pred volanom ni imel šofer zadostnega pregleda čez cesto. Potniki, ki so bili deležni mnogo ftrahu, so prenočili v Velikih Laščah, avtobus pa je zaradi nastopajoče teme in hudega naliva ostal prevrnjen preko noči do četrtka, ko so prispeli iz Ljubljane Fordovi odposlanci s potrebnimi pripravami in vozilo dvignili. Materialna škoda je precejšnja.
Ta nesreča naj bo ponovno opozorilo odločujočim faktorjem, v kako obupnem stanju je cesta Ljubljana — Sušak, ta najvažnejša in najikrajša prometna veza Slovenije z morjem.
Spet požig v Hajdini
Ptuj, 17. junija.
Letos si je posestnik Franc Vrbnjak iz Hajdine pri Ptuju lepo prezidal hišo in gospodarska poslopja. Danes pa je vse to njegovo delo zastonj, saj je v četrtek zvečer okrog 22. ure požig uničil hišo z gospodarskimi poslopji vred. Ko je ogenj že švigaj po strehi, sta mimo pri vozila dva potnika z avtomobilom. Opazila sta ogenj in sklicala domače, ki so pod gorečo streho pokojno spali. Le tako sta jih rešila grozne smrti v plamenih. Oba potnika sta tudi rešila vso živino in iz hiše znosila pohištvo, kolikor se je le še dalo rešiti. Na pomoč je prihitela še domača gasilska četa, kateri pa je bilo delo zelo otežkočeno zaradi pomanjkanja vode. Ogenj je seveda uničil vse do tal ter znaša škoda težke tisočake, posestnik pa je bil zavarovan le za malenkost. Prebivalci vasi
Hajdine žive v večnem strahu, da se tudi na njihovih strehah pojavi uničujoči ogenj, in so trdno prepričani ,da nekdo namenoma zažiga poslopja, saj je to v Hajdini že peti letošnji požar.
»Komet Jarlova, Ahmarova in Hassla"
Precej tiskarske barve sie je porabilo zaradi ugibanja, kdo je prav za prav odkril repatico, ki 60 jo nedavno oklicali za Has-slov komet. Na podlagi dokazov, ki jih je zdaj prejela Mednarodna astronomska zveza je določeno, da se bo nova repatica imenovala »komet Jurlova, Ahmarova in Hassla«. Rusa Jurlov in Ahmarov sta odkrila repatico dne 15. aprila, torej 24 ur prvxi Haeslora.
Brezplačno
literaturo
ßofeljemo detajlno vsem onim, M se zanimajo za zdravljenje a »Ka-Le-Flul-dom«. — Zahtevajte Beograd, Masaryko-va 9, Miloš Marka vlč, »Ka-Le-Fluid « krepi organizem ln uravnoveša živčni sistem. Dobiva se v lekarnah.
S. br. 10637-33
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo postite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-« Pralnica — Svetlo! ikalnlo
Delikatesna
trgovina v Mariboru
na Aleksandrovi cesti
zelo prometen prostor, -adi obolenja naprodaj — Naslov v vseh posi. »Jutra«.
Usodo ljudi!
Znameniti profesor se Je odločil Izdelati vam horoskop. Njegova priznana spoeobncet videti prihodnjost v življenje drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudo-vitost. Profesor vam pove po resnici vso vašo usodo, kdaj lahko doseže -te uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni trgovine, loterije itd. — Njegov podpis minulih, sedanjih, in bodočih dogodkov gotovo vzbudi vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite o-tožni in ne JadikuJte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje. — Sporočite ml vaš naslov in povem vam o vaši bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več nego bi smatrali za možno. Za izdatke priložite ▼ pismu tri internacionalne bone za odgovor, katere lahko kupite na vsaki pošti. Naslov: Boite postale no U.
Paris R. P. Poštnina aa Francijo je 4 din.
S
JfìDRMSHfì i
OLOV/OOO 00 i*
jIIIAH1
Brzo-parobrodna služba ls Benetk ln Sušaka r Dalmacijo Odhod iz Gušaka vsak dan razen sred« in petka ob 1« uri Turistične proge iz Sušaka in Benetk v Dalmacijo ter ia Šufci» ln Trsta v Grčijo, po zmernih pavialnlh cenah	u—
Dnevno večkratna zveza aa vsa kopališča in letovttča jugoslovenska obale.
Prospekte ta navodila daje direkcija na Sniaka. tar vrt uradi »Putnika« ta družbe »Wagon* Lite Cook«
& WINDER:	96
Qospod"J£no0ä
Roman o Franco Ferdinanda
(Avtorlzlran prevod)
Franc Ferdinand se je zahvalil in c1 -stil po-slaniškega svetnika, ki je mislil, da jc jlona-slednikova silna razburjenost posledic^ .abnega atentata. Novica, ki jo je bil prepadeni pravkar zvedel, je bila več ko mučno presenečenje; v njegovih zaslepljenih očeh je bilo to najhujše izdajstvo, bilo je nesreča. Kajti, če je bil Beck izdajalec — kje je bil zdaj še človek, ki ni bil izdajalec? Ako je bil celo najzanesljivejši izdajalec — kaj so bili potem Mssi načrti za prihodnost? Govno, gnoj, blodni izmisleki; najboljši načrt je bil brez smisla, če so bili vsi, od prvega do zadnjega, izdajalci. Baron Conrad nemar ni bil izdajalec; a večje zanesljivosti kakor Becku ne bi bil nadvojvoda nikomur prisodil, niti Conradu ne. Francu Ferdinandu se je zdelo, da vidi ves svoj svet v razvalinah.
Kolikor dalj je premišljeval o tem dogodku, toliko zavratnejše se mu je zdelo Beckovo izdajstvo. Med Beckom in Francem Ferdinandom ni bilo sicer nikoli kakega dogovora; nikoli ni bil Franc Ferdinand namignil, da smatra svetovalca za svojega bodočega ministrskega predsednika, in vrli pravnik torej ni mogel slutiti, da mu zaščitnikova sebičnost ne bo le zamerila samoumevno pokorščino, ki jo dolguje cesarju, in samoumevno pripravljenost, da preizkusi svoje zmožnosti ob velikih nalogah, ampak jo bo celo tolmačila kot izdajstvo, kar je bilo dokaj nesmiselno in krivično; toda prestolonaslednik je vse dotlej živel v veri, da hoče Beck. tudi brez dogovora hraniti svoje moči in po zasedbi |
prestola pomagati Francu Ferdinandu pri uresničenju načrtov, o katerih sta govorila. Beck — tako je mislil Franc Ferdinand — je moral ta tihi, ne-izgovorjeni domenek pravilno razumeti, kajti drugače ne bi bil odposlal brzojavke v Madrid. Ta brzojavka je bila po mnenju Franca Ferdinanda neovrgljiv dokaz krivde: ko je oddajal brzojavko je bil Beck že sprejel nalogo, da sestavi kabinet, v brzojavki je pa stalo, da hoče sprejeti cesarjevo nalogo samo s prestolonaslednikovim privoljenjem Tega po mislih Franca Ferdinanda ni bilo več moči imenovati navadno dvoreznost, to je bilo očit no izdajstvo, in vse, o čemer sta bila prej govorila iz oči v oči, je bilo gnoj in govno.
Franc Ferdinand se je odpeljal domov v Kono pište. Prej je imel namen, da se v Španiji nekoliko pomudi ter si ogleda Alhambro, se ob bregovih Guadalkvivira naveseli prelepe Andaluzije in obišče bikoborbe v Sevilli. Zdaj ni maral videti ničesar več. Na vožnji v domovino ni gledal skozi okno svojega spalnega voza. Mislil je: »Vse je gnoj in govno « Tolikanj je bil ranjen in zastrupljen, da je celo ob prihodu v Benešov še mrmral: »Gnoj, govno.« Stoprav ob pogledu na ljubljeno ženo in otroke, ki so ga pričakovali na postajnem hodniku, je čutil nekakšno olajšanje in očiščenje duše. Ganjen je objel ženo in otroke. Ko je pa zagledal majorja pl. Broscha, ki ga je uslužno pričakoval in ga s svetlimi očmi pozdravil, se mu je zagrenjeni obraz vnovič zmračil. »Ta človek ima pošten obraz«, si je mislil; »toda, mar nima tudi Beck poštenega obraza? Kako prav sem imel zmerom, da nisem nikomur zaupal! Kako prav je imel rajnki oče, ko mi je sedemletnemu dečku zabičeval: .Človek ne sme nikomur zaupati. Človek se ne sme nikoli na nikogar zanesti.'«
Zofija, ki je ni Beckovo izdajstvo nič manj globoko zadelo, je hotela ljubljenega moža odvrniti od razočaranja, ki mu je mračilo dušo. Božja previd-. nost ji je priskočila na pomoč: cesar, ki je hotel J
i ob'•krti mesto Liberec na Ceükcm, se je moral pe-| i j a i i mimo Benešova. Ko je Zofija zvedela o tem potovanju, je rekla ljubljenemu možu, da hoöe izrabiti priliko in presenetiti cesarja: stala bo v Be-nešovu na postajnem hodniku zraven Franca Ferdinanda in pozdravila cesarja. Franc Ferdinand se je ob tej napovedi zasmejal, prvič, cdkar je bil v Madridu. Smeje se je brzojavil cesarju, da ga bo v Benešovu spoštljivo pozdravil. Cesar je vljudno*br-zojavil nazaj, da ga bo veselilo videti nečaka, ko se bo peljal mimo.
Ko je cesarjev posebni vlak obstal v Benešovu, je cesar zagledal pred seboj nečaka in gospo, ki ni bila več povsem mlada, a tudi ne grda, čeprav nikakor ni mikala oči. »Chotkova«, je pomislil v trenutni zmedenosti; »to je zaskok!« Zaskokov ni maral. Živel je — ne brez vzroka — v veri in od vere, da je izvajanje sporeda, točno določenega v vseh podrobnostih, tisti čudodelni lek, ki ga ohranja živega. Tudi na potovanjih je bilo izvajanje sporeda prav tako važno kakor nemoteno delovanje prebavil. Katera osebnost sme na kaki postaji pozdraviti cesarja in po kakšnem redu naj bodo osebnosti, ki se pripuste k pozdravu, deležne te milosti, je cesarjev višji dvorniški urad že po nekaj tednov naprej iztuhtal. Da pride kneginja Hohenberška v Benešov na postajo, ni bilo določeno v potnem sporedu. Vendar je vladar takoj premagal svoje nejevoljno začudenje in se posilil v vljuden nasmeh. Odreveneli in prestrašeni dvorjani, ki so spremljali cesarja, so opazili, da je prestolonaslednikova žena med pogovorom, ki je trajal nekaj minut, na vse pretege izkušala ugajati cesarju. Laskala se mu je s svojimi lepimi rjavimi očmi ter odgovorila na nekaj ljudomilih vprašanj Franca Jožefa, ki se je viteško delal, kakor da pozablja nezaželenost njenega približanja, z živahno in skromno vnemo, ki je razločno pričala o namenu, postaviti vse pravljice o prevzetnosti in neprijaznosti tolikanj omržene Zofije na laž. Med dvorjani, ki so v spoštljivi razdalji
čakali konca izpod pazduhe uprizorjenega srečanja, je bil baron pl. Margutti, ki ga je prestolonaslednik 1 še kot mlad častnik nekaj časa odlikoval s svojim zaupanjem. »Nevarna ženska«, je Margutti šepnil staremu grofa Paaru, cesarjevemu generalnemu pribočniku, na uho. Paar je z nasmeškom odvrnil: Ko postane Franc Ferdinand cesar, se je ne bo nič bolj bati kakor morganatske žene Viktorja Emanuela II., grofice Mirafiori, ki skoraj nihče ne ve o nji, da je kdaj živela.« Te besede so prišle na zagoneten način Zofiji do ušes. Ko se je Margutti čez nekaj časa zglasil v Belvederu, mu je Zofija rekla: »Grof Paar me je primerjal z grofico Mirafiori. Zvedela sem. Povejte mu, da njegova primera šepa in da me je hudo razžalil. Kajti grof Paar je pozabil, da je med mojim rodom in mojo vzgojo ter rodom in vzgojo grofice Mirafiori razloček, ki ga ne gre puščati v nemar. Fej! Nisem grofica Mira* fiori in nikoli ne bom!«
Te ponosne besede, ki ji hje baron Margutti S sladostrastnim zadovoljstvom oddal naprej, so iz-podbodle dunajski dvor k še večji pazljivosti. Večja pazljivost se je zdela dvorjanom že tako priporočljiva v času, ki je prinašal podjetnosti Franca Ferdinanda in njegovega zavzetnega krilnega pribočnika Broscha nepričakovane uspehe. Marljivemu Broschu, ki so mu pomagali čudovito mnogo-vedni vohuni, je uspevalo, da je odkrival vse slabosti visokih in najvišjih vojaških oblastev. Nekaz-ni podpolkovnik, ki mu je puščal Franc Ferdinand proste roke, je imel oči povsod; te bistre oči so predirale vse zidove. Njegova spretnost je bila videti čarodejna vendar je šlo vse po naravni poti. Brosch si je bil pridobil v vojne mministrstvu, v generalnem štabu in tudi v cesarjevi vojaški pisarni zaupanje visokih častnikov, ki so se mu dali pregovoriti, da so v svojih uradih in pisarnah opravljali zanj zaupniške posle. V plačilo jim ni obljubljal nič drugega kakor prestolonaslednikovo hvaležnost in naklonjenost.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas» Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din i.— za beseda, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^—s
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« T|SM * . „
odgovor, priložite vili > V TnamKafl
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tič&ča se malli? oglasov, je naslavljati na : Oglasni cMekk „Jutra", Ljubljana.
Beseda 1 din. davek a din za šifro ali dajanje aaslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Morje
vam nudi najlepši počitek in zdravje. Komplet na oskrba 40 din. vključno takse. Pension Marija Pilaš, Sv. Jakob Šiljevica, s parnikom uro od Sušaka.
13622-38
Letovišče v Splitu
tik morja ,ln kopališča Bačvice nudim čiste so be z dobro oskrbo za 45 din dnevno. Pcnudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro s Spi ite
14490-3S
Selo! - Žiri!
Idiličen miren kraj ob Sori, Pension Milan Po ljanšek. 15 opremljenih sob, lastno kopališče — čolni, gozdni izprehodi. Prvovrstna hrana, popol na oskrba 35 in 37 din.
14705-3£
Letovišče Luče
v gornji Savinjski dolini Iglasti gozdovi, prijetne Kopeli, dnevno dvakratna avtobusna zveza s postajo m Celjem. Pen zija od 35 do 45 din. Dobra kuhinja. Naslov: Gostilna Raduha, Luče 14430-38
Družinam oddam
Kompletno stanovanje s ku-hinio za časa počitnic na Krki. Elektrika, kopanje in sadni vrt ter smrekovi gozdovi. Zaje, Stična, Dolenjsko.
14887-38
Planinsko-jezerski počitniški dom
najuglednejši, Salzkammer-gut, Unterach am Attersee. Posebni lezikovni tečaji, pomoč pri učenju, lastno posestvo z vrtnarstvom, z lastnimi kopališči, čolni, tekoča topla voda, izvrstna, izdatna oskrba. Poseben dom za dečke v vili z lastnim kopališčem, čolni in park. Prvovrstne reference. Penzionat St. v. Kastaly, Wien VIII., Langegasse 65.
14873-38
G. T. Rotman:
S Pegazom — tkvùg sveta
72
Toda Ali ben Kali tudi ni bil od muh. Preden so se naši svetovni potniki zavedeli kako in kaj, je pomeril nanje z dvema velikima samokresoma. »Roke kvi&vu!« je zatulil Ali ben Kali. »Denar ;l!i življenje! Sem z dragocenostmi, kar ;Ih imate pri sebi!« Kaj so mogli naši \unaki drugega kakor vzdigniti roke?
Opremljeno sobo
poleg gozda in vode oddam 13. počitnice. Jenko, Seni-£ica 16, Medvode.
15099-38
Za letovanje
v Poljanah
se priporoča gostilna »Tavčar« v Poljanah n. Škofjo Loko.
14981-38
Letoviščarjem
se priporoča gostilna pri »Mačku«, Poljane.
14982-38
Letoviščarjem
se priporoča letovišče jn kopališče Ingolič, Srednja vas, Poljane nad škofjo Loko.
15038-38
Aleksandrovo
Restavracija in kavarna Popolna oskrba, soba s taksami 45 din dnevno (zajtrk: kava z maslom, kosilo: Juha, pečenka, 2 prikuhl, večerja: ribeali meso. sadje ali kompot) Mare Orlič.
14953-38
Za današnje žegnanje na Viču
vse dobrote pri Kramarju na Glincah.
15208-18
Službo döbi
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro al) dajanje aaslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Akviziterje
z dobrimi referencami išče zavarovalnica »SAVA«, — Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
14179-1
Kemika(čarko)
sprejme takoi kot prakti-kanta tiskarna bombažnih tkanin, belilnica in barvarna-Prednost imajo oni, ki že poznajo delo v tovarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bombaž«.
14832-1
71
Gospod Jodelberger se je strašno ujezil. Kitara je bila tako rekoč njegovo drugo bistvo. »Nä, teslo, tu imaš sa-lem aleikum!« je zavpil in prisolil ubogemu Arabcu tako strašno zaušnico, da se je zvrnil po pesku, kakor ie bil dolg in širok. »Imenitno!« je vzkliknil gospod Vrtafnik in plosnil z rokami.
V Splitu ali okolici
iščem opremljeno sobo s souporabo kuhinje za dve odrasli osebi za en mesec. Rutar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 47.
15054-38
Dama
ki želi iti na sedemdnevne počitnice v toplice. Stanovanje, hrana. postrežba, ena kopel na dan brezplačno, se odda proti majhni odkupnini. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15044-38
Seseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje laslova 5 din. najmani
šl znesek 17 din V poletni vročini na strme vrhè al' k nam na plesišče še fletnejše je.
Gostilna Kramar
15074-18
V gostilni Putrich
Danes pie* Izborna vina. Lep senčnat vrt. Vljudno vabljeni.
15138-18
Gostilna in
mesarija
Mrežar, St. Vid. n. Ljubljano, poleg občinskega doma vam nudi dobra štajeska in dolenjska vina ter razna topla ln mrzla Jedila. Piške vsak čas na razpolago. Za obilen obisk se priporoča Francka Mrežar.
15163-18
Na izborna vina
vas vabi in se priporoča gostilna pri »PANJU«, Vegova ul 10. Postreženi boste tudi*z raznimi toplimi in mrzlimi jedili. Gostom na razpolago biljard, balinišče td. V zabavo vsem gostom se pa igra danes in vsak večer klavir, katerega igrata naša dobro znana klavirista Ljubljančana. Zato pridite še danes in zahajajte vedno in ob vsaki priliki samo v gostilno k Panju, Vegova ul. 10. Vas vljudno vabi in se priporoča gostilničar — Tone Huč.	15135-18
Gostilna Martine
Zg. Šiška
Dobra vina! Priznane kuhinjske dobrote! Senč nat vrt! Velika dvorana! Vsako nedeljo Koncert!
15057-18
Pleše se
pri Lasanu v šiški vsako nedeljo in prazqjk! Dobra vina in vedno to. pia ln mrzla jedila. Ja-gnjetina na ražnju. Se priporoča Ivan Lasan.
15244-18
Servirko za hotel
na Gorenjskem sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod »Gorenjsko 6«.
14S30-1
Frizerko
perfektno » trajni, vodni in železni ondulaciji, sprejmem takoj v stalno službo. Plačam 500 din in vse v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14793-1
Služkinja
vešča kuhe kakor tudi vseh drugih gospodinjskih del, (pranja, likanja, čiščenja sob itd.) dobi mesto pri maihni družini v Kraniu. — Zahteva se predvsem snaž-nost in samostojnost. Ponudbe z navedbo dosedaniih služb na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in poštena«.
14787-1
Samostojen mlinar
trezen, vajen trgovske m kmečke meljave na električni pogon, dobi takoj službo. Ponudbe samo z dobrimi spričevali na: Ivan Rus, Grosuol;e.
14783-1
Za renomiran hotel na Gorenjskem
v jezerskem kraju potrebujemo šefa kuhinje, plačilnega natakarja, servirke, sobarice, londinerja s šoferskim izpitom, londinerja-vrtnarja, londinerja ključavničarja. Z znanjem tujih jezikov prednost. Obširne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Renomiran ho tel«.	14703-1
Koncipijenta
z dovršeno sodno in nekoliko odvetniške prakse, — sprejme odvetniška pisarna na deželi. Sokolski telovadec, pevovodja ali godbenik zelo zaželjen. Ponudbe z navedbo prakse ter osebnih podatkov na ogl. odd. Jutra pod značko »Kcnci-pijent 61«.
14236 1
Postrežnico
zmožno pranja, likama in pospravljanja sob. zanesln-vo in pošteno, spreimem takoj. Grobelnik, Trubane-va 9, Celje.
14941-1
Kolorista začetnika
ki bi pozneje prevzel vodilno mesto, išče tiskarna (Roleaudruckerei) in barvarna bombažnih tkanin v Sloveniji. V poštev pridejo mladi kemiki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Barve«.	14889-1
Preprogo - tekača
20 do 40 m zelo dobro ohranjenega kupim. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14877-1
Kuharico
prvovrstno za letoviško re stavracijo iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«.
14879-1
Verzi rano
drugo kuharico
išče večji hotel v Dalmaciji, za takoj. Ponudbe s prepisi spričeval, sliko in zahtevki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Verzirana«.
14914-1
Hlapca za konje
sposobnega tudi za delo aa polju v okolici Maribora za takoj, iščem. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Letna spričevala«
14936-1
Tkalce
za ročne statve sprejmem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »V Ljubljani«.
14917-1
Kontoristko
mlajšo moč, ne začetnico, zmožno perfektno nemščine prednost, sprejme takoj veletrgovina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Stalno mesto«.
14916-1
Slaščičarskega
pomočnika
mladega in prizadevnega, perfektnega v dekoriranju, iz delovanju fondanta, dražeja in drugih predmetov takoi sprejmemo. Nuine ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mari poru pod »Zanesljiv«.
14939-1
Trgovski pomočnik
dober prodaialec, predvsem
manufakturist in mešane stro ke dobi službo s 1. julijem Ponudbe na codr. Jutra v Celju pod »Priden in pošten«.	14937-1
Frizersko
pemočni
sprejme s 1. luliiem Bercko Edmund. Nova vas pri Mariboru, Bolfenkova cesta 2 14527-1
Za renomiran hotel na Gorenjskem
v jezerskem Kraiu potrebu jemo šefa kuhinje, plačil nega natakarja, servirke. sobarice, loiid iierja s šoterskim izpitom, londineria vitnaria. londinerja ključavničarja. Z znanjem tujih jezikov imajo prednost. Obširne ponud be s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Renomiran ho tel« .
14703-1
Gospodična
za pisarniško pomoč, dobi mesto pri podietju. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
15065 1
Šoferja
dobro izurjenega vozaia za tovorni in osebni voz se sprejme. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Zmožen šofer'.
15110 1
Služkinjo
vsa hišna dela predvsem dobio kuharico sprejme z 1. tulijem dvočlanska rodbina. Ponudbe n.i ogl. odd. Jutra pod »Gospodinjska pomočnica«.
15075-1
Mizarskega
pomočnika
za politirana pohištvena dela in mizarskega vajenca takoj sprejmem. Naslov v vseh posi. Jutra.	15175-1
Uradnico
vestno, sposobno za vsa pisarniška dela. z znanjem srbohrvaščine ln samostojne koresponden ce, s finim nastopom se takoj sprejme. Mesto do bi tudi uradnica začetnica kot praktikantka. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Natančna«.
15172-1
Modistko
sprejme salon Ivanka Steg-nar, Stritarjeva 9.
»184-1
Modistko
spretno, sprejmem v večji salon kot prvo moč ali kompanjonko. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod značko »Samostojna modistinja«.
14838-1
Brivski pomočnik
dober delavec dobi takoj stalno službo. Frizerski salon Drago Bernard — Laško.
14833-1
Samostojnega
risarja
ali risarko Iščemo. Ponudbe z referencami in zahtevo plače na ogl. od delek Jutra pod »Stalne mesto risarja«
14782-1
Izprašan strojnik
ali paznik
z večletno prakso pri •parnih turbinah ln stikalnih napravah visoke napetosti dobi službo v večji električni centrali. Pogoji sprejema so popolno poznavanje ln obvladanje vseh imenovanih naprav kot strojnik, kurjač ln strežnik, potrebni Izpiti, dokazani s spričevali ter vse stranska marljivost ln popolna zanesljivost v službi. Ponudbe z na vedbo točnih osebnih podatkov ln zahtevkov ter s točnimi prepisi izpričeval Je poslati na ogl odd Jutra pod »Električna centrala 1111«.
14979-1
Brivski pomočnik
dober delavec dobi takoj službo pri Rudolf Josef, brivcu v Tržiču.
15023-1
Godba
za veselico za 2.Jullja. se sprejme. Naslov se dobi na Krekovem trgu št. 11.	14993-1
Izvežbano šiviljo
za pletenine, ki zna tudi en dati sprejmem takoj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.	15098-1
Izurjene šivilje
za stalno Išče salon »Lady«, Kreditna banka.
15119-1
Kam pa, kam na letovišče? Mož vprašuje, žena išče. Majhna plača in draginja vedno k štednji opominja. J o j, obrazi vsi so kisli. Pa se bistra glava zmisli: glejte vendar inserate, v »Jutru« jih dovolj imate! Kar želimo, vse izvemo: cene, zveze in opremo.
Z »Jutrom— kar edino prav je
par 7,7 perori *rc po zdravje.
Korespondentinjo
event. moško moč, samostojno, s trgovsko šolsko naobrazbo, ki obvlada poleg siov. in hrvaščine tudi perfektno nemščino v govoru in pisavi, zmožno ostalih trgovskih pisarni kih po slov l?-čemo za takoj. Pcnudbe s prepisi spričeval in z navedbo referenc ter zahtevkov pri prostem stanovanju in event. hrani pošljite na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uspešna moč«.
14973 I
Izurjen črkoslikar
inteligenten, ki se želi angažirati v modernem strokovnem podjetju, naj pošlje ponudbo z navedbo dosedanjega delovanja na oglasni 'd. Jutra pod šifro »Samostojnost«.
15147-1
Poslovodjo
Inteligentna, sa realitet-no pisarno v LJubljani aH v Mariboru proti delitvi provizije ln pristopnino 3000 din sprejme Zagorski, Maribor, Aleksandrova 33.
14801-1
Brivskega
pomočnika
dobrega ln hitrega sprejmem takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14977-1
Dva mizarska
pomočnika
za pohištvena dela, dobro izurjena v f umiranju in politiranju sprejme Jože Petemplj, strojno mizarstvo Skofja Loko.	14980-1
Šiviljsko
pomočnico
mlajšo moč, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15144-1
Dva kotlarska
pomočnika
takoj sprejmem za stalno. Plača po dogovoru. Urbas, J as tre barsko.
15021-1
Brivski pomočnik
prvovrsten delavec dobi stalno mesto. Ponudbe na Slavko Kane, Jesenice, Gorenjsko.
14806-1
Samostojno
kuharico
verz! ran o išče penslon in restavracija egunšči ca v Begunjah pri Lescah. Predstavite se oseb no.	15000-1
Plačilno natakarico
prvovrstno moč, z dobrimi spričevali, do 30 letno ln s kavcijo sprejme v stalno službo večji botel na deželi. Ponud be s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Dobro stalno mesto.«
14865-1
Trgovsko
pomočnico
za manufakturo in galanterijo sprejmem takoj. Mora znati perfektno nemško. Koiman Leopold, Bled.
15040-1
Prihodnji
prikrojevalni tečaj
bo od 3. do 24. Julija 39 Vsa tozadevna pojasnila dobite na krojni šoli, Aleksandrova cesta 5-H, Ljubljana. Se priporoča, Teodor Kune.
15213-1,
Pomočnika
samostojnega v popravljanju in Izdelovanju pločevinastih delov na avtomobilih, sprejme ta-kot avtokleparstvo Fran Košnlk LJubljana. Celo v Ska c. 38. poleg »Dese«. Služba stalna.
151S0-1
Kuharica
samostojna, poštena ln snažna dobi takoj stalno službo pri manjši družini. Plača po dogovoru. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15171-1
Trgov, pomočnico
mlajšo moč, pridno, pošteno, sprejme bonbonjera. — Ker je zaupno mesto, dobrodošla garancija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slika«.
15194-1
Natakarico
od 25 do 35 let staro pridno in pošteno sprej mem za okolico Ljubljane. Naslov v vseh po-slovlnlcah Jutra.
14911-1
Vrtnarske delavce
za Dalmacijo, pridne ln poštene rabim itakoj. Ponudbe pod »Dalmacija« na ogl odd. Jutra.
15116-1
Učitelja gimnastike
in tenis trenerja
Išče Nemec. Ponudbe na nemški konzulat, Ljubljana, Erjavčeva c. 21.
14975-1
Orodnega
kovinostrugaria
vojaščine prostega takoj sprejmem. Plač« po sposobnosti. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15235-1
Krepko služkinjo
za prevažanje pomij lz LJubljane s krotkim konjičkom, sprejmem ta koj proti dobri oskrbi. Pismene ponudbe Min-ka Privšek, LJubljana — Tyréeva oesta 12.
35248-1
Vzgojiteljica
energična, zmožna nemškega Tn deloma francoskega lezika dobi mesto. Izčrpne ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Takoi«.
15224-1
Dva sodarska
pomočnika
pridna m zmožna, dobita stalno službo. Josip Gum-zej, Celje.
15222-1
Kuharico
pridno ln pošteno, ki bi opravljala tudi ostala hišna dela sprejme takoj dvočlanska rodbina v Celju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15227-1
Drugo kuharico
pridno in snažno, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
15233-1
Pekovski pomočnik
dober delavec, srednje starosti, zmožen skupnega dela v pekarni, dobi takoj službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15232-1
Leikist in kopist
(kopistinja> dobra, dobita mesto pri Foto atelje Japelj, Maribor, Gosposka. Stalno mesto.	15240-1
Proda jalec(ka)
za samostojno vodstvo špe-cerije, s kavcijo, dobi mesto. Ponudbe z zahtevano plačo in priporočili na ogl. podružnico Jutra Maribor pod »Zanesljive.
152J7-1
Vsaka beseda 50 par, za davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din
Plačilna natakarica
perfektna v nemščini in ser-viranju, zmožna kavcije, — išče sezonsko ali stalno zaposlen j e za takoj ali po dogovoru. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sezona«.
14814-2
Inteligenten
mladenič
samski, pošten, marljiv in vesten z malo maturo Išče uradniško mesto kjerkoli. Izvežban v lesni industriji. Gre tudi za skladiščnika. Naslov v vseh posi. Jutra.
14859 2
Pomožen delavec
Išče službo v kakšni trgovini ali podobnem ob ratu. Zmožen kavcije. Ponudbe na podr. Jutra Ptuj pod »Zanesljiv«
14740-2
Gospodinja
srednje starosti išče mesto k starejšemu gospodu ali vdovcu z otrokom. Vešča slovenščine, nemščine in šivanja. Naslov v vseh posi. Jutri.	14909-2
Manufakturist
pošten, agüen, z večletno
prakso in Ia referencami, želi premeniti mesto. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in agilen«
14905 2
Fina šivilja
za obleke, plašče in kostume, se priporoča na d.om, Poizve »e: Staji Cpg 24, mlekarni-
15192-2
19 letni trgovski
pomočnik poStan, ve&č strojepisja in hrvaške stenografije, išče odgovarjajoče zap-> slenje. Po možnosti kraj kjer se zamorem izpr> polniti v nemščini. Mer-har, Brežice ob Savi.
15206-2
Trgovski pomočnik
vešč špecerije, delikatese agilen in priden išče službo kjerkoli. Naslov v v seil poslervai. Jutra.
15163 2
Gospodična
z veliko maturo (odličnia-kinja) z znanjem strojepisja in stenografije, išče slnžbo kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15158 2
Šofer
mlad, trezen, poftten. s prakso, išče namestil, e kjerkoli. Dela tudi dru go, kadar nI vožnje. — Službo lahko nastopi takoj proti zmerni pl- -čl Jožef Golob, SI. K -njice 130.	15233 2
Sobarica
želi mesto v boljši hiši. najraje v Mariboru a'i Ljubljani. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15236-!
Diplomiran pravnik
sprejme za popoldanske in večerne ure kakršnakoli delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šllro »Vesten ln deloven- .
15251-2
Trgov, pomočnica
simpatična, pridna in zanesljiva, stara 21 let, s 3 letno prakso v trgovini z mešanim blagom, zmožna tudi mi-nufakture, galanterije in trgovine s papirjem, prosi namestitve takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šitro »Prijazna«.
15226-2
Dobra kuharica
gre za julij ia avgust kot prvi pomočnica v letovišče v Sloveniji. Dopise r.a Ton čko Skrbiš, Makoie, menza.
14876-2
Trgov, pomočnica
teli prem en iti mesto, najraje Za vodstvo podružnice. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Dobra moč« 14934-2
Prodajalka
t malo maturo in lSmeseč-no prakso v trgovini z melaci blagom, vajena, vodit: knjigovodstvo išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Kjerkoli«.
14925-2
Gradbeni tehnik
za visoke in nizke gradnje. Nemec, z najbolširai referencami, išče delodajalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten«.
14891-2
Plačilna natakarica
Išče nameščen j a kot pia čilna v hotelu, kavarni, restavraciji ali boljši gostilni. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Veičletna praksa«.
15024-2
Potnik avto vozač
t lastnim avtomobilom išče službo. Vozil bi tudi stalnega., dobro situiranega zastopnika. Pismene ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Fiksum ali provizija«.
14929-2
Tkalski mojster I Samostojna	F
večletno prakso.„na re-	kuharica
išče službo v boljši gostil ni, najraje na deželi. Ljud mila Vizjak, Dolenja vas 6 Zagorje.	14878-2
volverskih statvah išče službo. Cenjene ponudbe na podr. 'ut'-a v Celju pod ŠJ-ro »Tkalski mojster«.
14944-2
Gospodična
zmožna tudi pisarniških del išče mesto blagajničarke. Po nudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Vestna«.
14935-2
Učenka — vajenka
išče mesto pri šivilji ali pletiljstvu, s stanovanjem in hrano. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Takoj 777« 15062-2
Pridno dekle
staro 18 let, z dežele, pošteno in delovno, išče službe kot pomoč v kuhinji. — Naslov v vseh posi. Jutra.
14864-2
Frizerka
dobra moč, želi premeniti službo z 2. julijem. Ponudbe na podruž. Jutra, v Trbovljah pod »Dobra frizerka«.	14869-2
Mlad pekovski
pomočnik
išče službo. Gačner Ivan, Celovška 68, Zorko.
14902-2
Ključavničar šofer
vojaščine prost, nekadilec, išče službe. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14898-2
Frančiškanska ulica
nudi ¥$e in sa m® najboljše!
Tukaj je izbrana eHta trgovcev — ki skrbijo za zadovoljstvo kupcev.
gCrznarstv© Mirko Kražnfa
Vam strokovno popravi ali modernizira krzno. Mnogo si prihranite, ako daste v popravilo preko leta Vaš kožuh, plašč ali glično.	Frančiškanska ulica 1»
Oblast v. konces. avtobusna
hletna pisarna M. O&ORN
LJubljana — Frančiškanska ulica 3j teL 22-50.
______ . J
Priporoča se trgovina
IVAN K K I V I C
Tvrdka osnovana 1873. Špecerijsko, kolonijalno m? t eri j alno blago. — Telefon 39-15, Frančiškanska uL 10.
Tvrdka „Nada"	[
Je predstavnica odlične parfumerije,
kozmetike, umetta obrti in galan-j terije.	i
Glasbila	»OBJATH JAKOB
specijalna delavnica ln zaloga vseh potrebščin, popravila ln oglaševanje j
klavirjev.
Tvrdka Perko
Vam nudi čevlje najmodernejših oblik,
prvovrstnega izdelka veliko izbiro rokavic in nogavic. ---.—.------.
Kemična čistilnica vsakovrstnih oblek —j parno likanje — pralnica — svetlolikalnica
Šimenc Franc, Kolodvorska nI. 8,
in sprejemališče: Frančiškanska pasaža.
•--—-t
MODO ZA GOSPODE
tn dame zastopa odlični modni salon
FL Pučnik, •
Velika izbera blaga za vse!
Sitane Cuznar
..-.j i-.*«[.$ t-ftg^&^Kag
Nudi najugodnejši nakup vseh vrst damskega in moškega perila, ter usnjenih Izdelkov v veliki izbiri. — Frančiškanska ulica.
r—----—
Specijalna trgovina pletenin
F, & M. Rozman
priporoča svojo bogato zalogo najboljše kakovosti. Frančiškanska ul. S (pasaža).
TIZIAN
prodaja, kupuje starinske umetnine, ocenjuje in popravlja starinske umetnine. Pasaža v Frančiškanski ulici.
£on£ar-RaSka-Staré
APARTNE NOVOSTI ZA DAME IN GOSPODE.
Oglejte si od znotraj knjigarno
Učiteljske tiskarne
v Frančiškanski ulici 6.
Slaščičarna Grablovic
priporoča — splošno znani najboljši sladoled ter prvovrstno, vedno sveže pecivo.
Cvetličarna „Split"
Ljubljana — Frančiškanska ulica 8, nudi sveže in najcenejše cvetje, šopke aranžmaje in žalne vence. — Priporoča se BENEDIR IVANKA.
Slušatelj tehnike
rudar, išče kjerkoli zaposlitve čez počitnice. Cenjene ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Režijska vožnja«.
13080-2
Dober krojač
se priporoča cenj. gospodom ln damam. Gre po ugodni ceni tudi na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delam vestno.«
14957-2
Uradnica
i osemletno prakso, perfektna r nemščini in strojepisju, išče službo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna«.
15134-2
Iščem službo
v knjigarni
ali tiskarskem podjetju.. Pasivno obvladam nemščino, deloma italijanščino ter dobro strojepisje. Poznana mi je domača in tuja literatura. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prizadevna«.
15131-2
Mlad kovaški
pomočnik
?re prakticirat za kurjača. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15137-2
Dekle
5. gimnazijami ln trgovskim tečajem išče primerno zaposlitev. Naslov v vseli posloval. Ju tra.	15025-2
Trgovska pomočnica
začetnica, vešča manu-fakture, špecerije, pomoč pri knjigovodstvu ln strojepisju, želi pre-rceniti mesto. Gre tudi za blagajničarko. Po:iu-doe poslati na ogl. odd. Jutra pod Delovna moč.
14989-2
Monogrami, entel, ažur, gumbnlce, : gumbi, plise — fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana — Frančiškanska uHea. Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del.
JOS. EBERLS
Juveli, zlatnina, Brebrnina, ure in
kovinske umetnine. — Nakup zlata, srebra, draguljev po najvišjih cenah.
MODISTKA
salon „FB ANJA" Rogovšek j
izvršuje najnovejše, najelegantnejše modele. Pasaža v Frančiškanski ul.
Hotelska kuharica
išče mesto, najraje v Ljubljani. Gre tudi na morje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica 1000c.
14959-2
19letni trgovski
pomočnik
pošten, vešč strojepisja in hrvaške stenografije, išče odgovarjajoče zapo-slenje. Po možnosti kraj kjer se more izpopolniti v nemščini. Merhar, Bre žice o. Savi.
14964-2
Poštena postrežnica
želi zaposlen j e za ves dan ali samo pol dneva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovitna« 15069-2
Plačilna
verzirana, trgovsko naobra-žena, mlada, poštena in solidna, išče službo, le v boljšem lokalu. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična«.
15186-2
Vajenci (ke)
Potniki
Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Zastopnika
b provizijo, ki obiskuje tvorniške strojne obrate v Sloveniji ln Hrvaški sprejme tvrdka Jakša Zimmermann, Osljek.
14321-5
Zastopnika
s provizijo, kateri poae-ča tvorniške strojne pogone ▼ Sloveniji ln Hrvaški sprejme tvr. Jakša Zimmermann, Osljek.
14321-5
Zastopnike(ce)
sposobne, poštene, za obisk strank na deželi, sprejmemo. Artikel brezkonkuren čen, dnevni zaslužek din 200 mogoč. Ponudbe na podružnico Jutra. Celje pod »Zastopstvo 934«.
15229-5
Pouk
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Šestošolka
odllčnjakinja, vestna gre preko počitnic taštrui-rat na deželo proti oskrbi. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Sonce in voda«.	15081-4
ra
rnrrn
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Učenca
ki ima veselje do trgovine, dober računar, dobi takoj mesto pri Vinko Savnik, Radovljica.
14738-44
Učenko
za solidno tamburaško dam-sko kapelo, iščem v starosti 15 do 17 let, ki bi se hotela učiti igranja. Naslov Josip Kolman, hotel Union, Kranj.	14955-44
Pekovskega vajenca
sprejme Anton Završki, Šmarje pri Jelšah.
14861-44
Učenko
sprejmem v trgovino z mešanim blagom v mestu na Dolenjskem. — Prednost imajo hčerke železničarjev. Naslov v vseh posi. Jutra.
14851-44
Pekovskega vajenca
takoj sprejme Jarc, Domžale.	14896-44
Vajenca
za mizarstvo takoj sprejme Jože Babnik, Celovška 41.
14921-44
Učno mesto
iščem v večji trgovini z mešanim blagom na deželi za fanta, ki je sedaj dovršil meščansko šo lo z maturo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod s Vaj enee.
15002-44
Zobozdravniki —
dentisti
Absolventka meščanske šole z malo maturo, pro si za učno mesto, z o-skrbo v hiši. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Pridna učenka«.
14962-44
Vajenca
za modelno mizarstvo, sprejme škerlj, Ljubljana, Celovška 50.
15188-44
Zaslužek
Beseda 1 din, davek j din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Vsaki osebi, družini
nudi stalni zaslužek doma »Mara«, lzdelo-valnlca nogavlo In pie tenta. Marlbor. 123-S
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih
cenah Cerne - juveiir,
LJUBLJANA, WOLFOVA.
Radio »Orion«
Scevnl, zelo poceni prodam. Poizve se pri Ivanu Dobovšku, Stožice št. 150.	15104-9
Radio se proda
Menclngerjéva 57, Kole-zija.	14986-9
Radioaparat
nov Telefunken 4cevni, po zelo ugodni ceniKa-ti Res, Kranj.
14976-9
Radio
3cevni »Hornyphonc m 36, prodam za 1800 din. Ogled samo od 19. dc pol 20. Marijin trg 3-III levo.	15030-9
Nove srečke
Državne razredne loterije za IV. razred 38. kola so dospele in se lahko obnovijo.
Srečke so v veliki izbiri v poljubnih serijah Se proste, torej novim kupcem Se na
razpolago. — Kdo še nima srečk naj si jih sedaj nabavi
v glavni kolekturi razredne loterije
Vrelec freie<
ALOJZIJ PLANINsEK,
Ljubljana, Beethovnova uL 14
Čevlje
ostanke raznih. fazan, poceni prodaja ßtermec ki, Celje.
220-6
Rezervne dele
demontiraoega malega Peugeot» naprodaj. Naslov T vseh poslovalnicah Jutra.
14954-6
Parkete in
parketne odpadke
ugodno proda Ivan 5ISKA, tovarna parketov, Meteikova 4, telefon 22-44.
14841-«
Poljčanski pesek
prvovrsten vsake vrste prodaja franco vagon ali na dom postavljen po zmerni ceni Savsky RaJ-ko, avtopodjetnik Poljčane.
14811-6
Velika količina
normalnih kos
lz prvovrstnega Jekla po 15 in 20 din prodaja tvndka Justin Gustin-člč, Maribor Tattenba-chova ul. 14.
14355 6
Golob Marija
Gallusovo nabrežje 29 v LJubljani — stalno kupuje staro pohištvo ln vse antlkvltetei
15174-7
L
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Motorje
Victoria 200 ccm tn Mie
le 98 najnovejše mode le prodaja po konkuren čnlh cenah Zevnlk Julij Straž išče, Kranj
13691-10
Tovorni avto
Ford 3 tone. r brezhibnem stanju, z novo pnevmatiko naprodaj za 32.000 din — samo za gotovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14900-10
Majhen kozolec
napuščem in velik železen štedilnik se proda na Ižanski cesti 24.
14886-6
3 moške obleke
za višjo postavo, od zdravih oseb, v zelo dobrem stanju poceni prodam. Ogled oc 14. do 15. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14884-6
Lep špecerijski
inventar
takoj prodam. TyrSeva cesta 124.	15064-6
Od Din 750.—
pa do najboljših, dobite veliki izberi nove type radio aparatov pri »Tehniku« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20.
15041-9
j serira J
V „ JUTRU"!
Glasbila
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Zugposa vno
z vsem priborom, znamke »Prima« prodam po nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Pozavnist«.
14895-26
Klavir
dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ohranjen kla*ir.«
15085-26
Pianino
dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15026-26
Klavir Bösendorfer
in eno staro italijansko harmoniko ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15161-26
Kratek klavir
zelo dobro ohranjen, z dunajsko mehaniko, prodam za sprejemljivo ceno. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15167-26
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Jabolčnik
prodam 4—5000 litrov, prist ni lastni pridelek. Lovrenc Krajnik, Ptuj.
14724-33 Izborno vino,
belo in črnino na Trški gori proda: Franc Seidl, Novo mesto.
15101-33
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din za Slfro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
2e za 360.— Din
najmodernejia otomana samo pri Zakrajiek, Miklošičeva 34. Tel. 48-70.
13954-6
Tinjec
(Glimmer) za fasade »»ako množino dobavliamo ugodno. Anton in M. Urbič, Za greb, Maksimirska 114.
14362-6
MODROCE OTOMANE COUCHE ROLETE
kupite najceneje pri
E. Zakrajšek
LJUBLJANA
Miklošičeva 34 Prepričajte se!
Enoprežni voziček
zelo lep, lahek, z usnjeno streho, fina angleška peresa ln oljne osi., malo rabljen, zelo poceni naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15011-6 Figovo drevo
veliko, s sadeži, prodam. Rakovniška ul. It. 5.
15148-6
Košnjo vrtov
in travnikov za leto 1939 vzame v najem Tone Huč, Vegova ul. 10.
15136-6
Otroški voziček
globok, prodam. Večna pot 261.
15027-6
Za dvojčke
prodam športni voziček, malo rabljen. Pogledati Igriška 14-1. nadstr., desno.	15028-6
Otroški voziček
športni prodam. Metelkova 5.
15051-6
Košnjo
na ljubljanskem Barju k. o. Trnovsko predmestje, prodam. Izve se v Rožni dolini Cesta X. 23.
15187-6
Prodam
rabljena okna, polkna, balone, steklenice in papir. — Naslov: Cesta 29. oktobra 4 15195-6
Prodam mlatilnico
znamke Umrat-Prag, na kroglična ležišča. Potreb no malo popravilo, prodam za nizko ceno. — Jullo Singer, čakovec.
15207-6
Več otroških
vozičkov
modernih, Športnih in globokih, poceni naprodaj pri Prometu v Ljubljani, nasproti križan-ske cerkve. (Stare Jemljemo v račun).
15165-6
Ugodno prodam
malo rabljen inventar za mesarijo - delikateso, ln motorno kolo 500 ccm. Poljanska 51. LJubljana.
15177-6
Ročni voz
dlrca, prodam. — Ogledati Aleksandrova 10, pri hišniku.	15197-6
Lepo špecerijsko
opravo
prodam. Resmaa, Florjan-ska 22.	15193-6
Zundapp motor
200 ccm malo vožen pro dam J. čepeljnik, Vižmarje 34 St. Vid nad Ljubljano.
14844-10
Bencinske motorje
malo rabljene 2 do 8 ks nov dieselski Deutz 5 ks plinski 10 ln 20 ks ročno mlatilnico vrtalni stroj ugodno prodam ali zamenjam za diesel 8 do 10 ks. Skrbinšek S., Sp. Hajdina, Ptuj.
13861-10
Motorno kolo Maico
v dobrem stanju In Ilo motor prodam po nizki ceni. Slavko Cerar, Dom žale. L j ubij. 72.
14840-10
Tovorni avto Ford
tritonskl v dobrem sta nju z novo 32x6 pneuma tiko prodam. Naslov v vseh posi. Jutra.
14810-10 Motor NSU
500 ccm s prikolico 6ko raj novo ugodno proda Slavko Piki, Jesenice — Obrtniška c. 13.
14785-10
Avto Fiat
dobro ohranjeno limuzino, 520, zaradi odpotovanja pod ceno proda Stupaa, Koroška 18, Maribor.
14931-10
Ford avto
model 1931 ugodno prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15067-10
Rolleiflex
4X4, 2.8, Compur Rapid, z mnogo pribora, zamenjam za Robotko, Kine-Exakto ali drugo malo kamero a zrcalno napravo, normalnim in teleobjektivom, event. tudi za Rolleiflex 6 X 6, z adapterjem za kinofilm. Ponudbe pod »Enako za enako« aa ogl. odd. Jutra.
14807-7
Prazne sode
rabljene, dobro ohranjene, do 600 litrov kupi Rudolf Dergan, Laško.
fc&S-Z
Radi likvidacije
tvrdke
zelo ugodno na prodaj: Triumph motor 350 ccm, BSA motor 350 ccm in mali štirisedežen avto. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Prilika 1112« 15103-10
Avto Ford
tipa A, v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Merljak, Rovte nad Logatcem.
15109-10
Motorno kolo
znamke Indlan 600 ccm, s prikolico ali brez, zelo poceni proda Franc Co-tič, Hrenova 7, Ljubljana.	15112-10
Phaenomen 98
vožen 800 km prodam ali zamenjam za težjega. Rotar, črnuče.
15004-10
Mali avto
prodam poceni, v račun vza mem motor ali špecerijsko blago. Zadravec, trgovec, Beltinci.
15087-10
Dva tovorna
avtomobila
benefnski in Diesel, oba 5 tonska s 3 tonsko prikolico, v najboljšem stanju se proda radi opustitve obrti. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Ugodna prilika«.
15100-10
Majhen avto
dvo aH štirisedežen, v dobrem stanju kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Miška«.
14992-10
Motor NSU
350 ccm, malo rabljen, poceni naprodaj. Mehanična delavnica Sirk, Tržaška 22.
15132-10
4-sedežni avto
prodam ali zamenjam za motor. Poizve se v Zeljar-ski ulici 11 Trnovo. Istotam naprodaj motorno kolo Puch 250 v dobrem stanju za din 2.900.
15142-10
Motorno kolo
»Jap« 500 ocm. OHV, no vejšl brezhiben ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14973-10 Avtomobile
tovorne, oseba« ln avto buse, dobro ohranjene, vseh Jakosti, kupite naj ceneje pri O ZTJZKTJ,
zastopstvo Krupp LJubljana, Tavčarjeva 11 14960-10
Motor 200 ccm
DKW. tipa 1939 to pod plombo, vožen samo 500 km zaradi odpotovanja prodam Izpod cene vred noeti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodnost 200«.
14974-10
Motorno kolo
novejše tipe kupim. Josip Koželj, mesar, Bo štanj ob Savi.
14971-10
Tovorni avto
dobro ohranjen Citroen MOC. 2500 kg tonaže, po ugodni ceni prodam. Alojzij Božnar, Polhov Gradec.
15058-10
Malo rabljen avto
znamke Skoda, DKW, Ford ali Plat kupim. Plačam kasa največ 12 tisoč din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >12 tisoč«.	15039-10
Prodam
ali zamenjam za les
motor 8 prikolico, v dobrem stanju, taksa plačana. za 5000 din. F. Konjedič, Stražišče pri Kranju.
15047-10
Fiat 501,
Ariel 250 OHV
avto odprt, s popolnoma novo mašino, cena din 7.000, motorju cena din 4.500.—, radio aparat »Blaupunkt« 7 + 1 cevni, type 1938, cena polovična, national blagaj no, staro, 800 din, šival, ni stroj »Grltznerc 600 din proda Ostrožnlk, pasaža Nebotičnika.
15124-10
Bencinske motorje
malo rabljene, 2 do 8 ks, nov dieselski Deutz 5 ks, plinski 10 in 20 ks ročno mlatilnico, vrtalni stroj, ugodno prodam ali zamenjam za diesel 8 do 10 ks Skrbinšek S., Sp. Hajdina, Ptuj.
13861-10
Prodam motor
špeclalka, 350, OHV. — Naslov v vseh posi Jutra.	15162-10
Tovorni avto
lahek, nosilnosti 800 kg, prodam za nizko ceno. Naslov v vseh posl.Ju-tra.	15217-10
Ford, Steyer
tovorni avtomobili, težak tricikelj, bodečo žico proda Kristan Franc, TyrSeva 54.
15219-10
Kolesa
Beseda 1 din, davek 3 din. za šUro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Triglav kolesa
prvovrstni material, z večletno garancijo ln druge znamke prodaja najcenejše tudi na obroke. Triglav, Resljeva 16.	15105-11
Par koles
damskih in moških poceni naprodaj. Mehanična delavnica Sirk, Tržaška c. 22.
15133-11
Damsko kolo
ie ne rabljeno, — ugodno ' " uL 12,
prodam. Florjaaska trafika.
15143-11
Triciklje za transport blaga
nove ln rabljene poceni dobite pri Banjaiu, LJubljana, Miklošičeva 20.
15042-11
Moško kolo
dirkalni model ln različno moško obleko zelo poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo poceni naprodaj«.	15127-11
Kolesarji, motociklisti: pozor!
NIČ več krpanja mpum-panja npeumatike tekom vožnje na izlete ln potovanja, čuvar zraka »PROTEKTOR« Je edinstveno sredstvo uporabljivo za vse vrste pneu mati k, katero vse pre-drtine, povzročene od žeblja ali z iglo od zlob. nene roke, takoj tekom vožnje avtomatsko zama šl. Vi vožnjo brezskrbno in udobno nadaljujete na poljubno daljino, — vendar predrta zračnica ne bo zgubila radi nadaljevanja vožnje prav nič na tlaku. Ako se želite lOOodstotno sigurno in udobno voziti brez strahu na ubod žeblja po noči ali v slabem vre menu, naročite še danes eno kilogramsko originalno kanto čuvarja zraka »Protektor« s točnim navodilom uporabe za malenkostno ceno 50 din. Ena kanta za dostuje za dva bicikla ali eno motorno kolo. Enkratna uporaba zadostuje -za več mesecev.
Zastopstvo »Protektor« v Mariboru razpošUja blago proti 50 odst. pred plačilu, ostalo se plača po povzetju. Pri naročilu je navesti točen naslov.
1524511
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Kupimo lokomobilo
ali motor na vpojni plin, 2 generatorjem za lesne odpadke in žaganje, učinek okoli 30—50 KS. v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo fabrikata, letnico fabrikacije in stanje kotla pod »Lesna industrija« na ogl. odd. Jutra.	14732-29
Zbiralni stroj
Probat fabrikat Vösen-dorf na nožni ln električni pogon, skoraj popolnoma nov, primeren za zbiranje kave ali po dobnlh predmetov za 1300 din prodam. »Biser«, Kamnik.
14850-29
Stružnico za železo
srednje veliko, kompletno s kolesi dobro ohra njeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stružnica«
14789-29
Partija koles
prvovrstnih znamk, dam skih in moških poceni naprodaj pri »Prometu« v LJubljani, nasproti kri-žanske cerkve. Stare Jemljemo v račun).
15164-11
Elektromotor
7 in pol konjske «ile s stikalom ln anlaserjem rabljen prodam. Ivolšak Ludvik, Svetje. Medvode 14795-29
Ekscenter prešo
7 do 10 tonsko in struž nlco z I1/« m stružne dolžine kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. oddd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«
14803-29
Anker šivalne stroje
z aoietno garancijo, tudi druge znamke ln rablje-krojaške ta čevljarske, od 300 din naprej, prodaja Triglav, Resljeva 16 15106-29
Pletilni stroj
special Fan k In Noppen sehloee št. 5-8, skoraj nov j» zelo ugodni ceni proda Accetto, Ljubljana, Trnovski pristan 14.
15111-29
Elektromotorja
380 — 220 voltov, 7 in pol in 20 KS kompl. prodam. Al. Kozič, elektrotehn. podjetje, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 44.
15130-29
Poceni prodam
stanemašino za sekanje usnja, šivalne stroje, 4-cevni radio aparat, električni kotel za klej in razno. Ogled od ponedeljka dalje. LJubljana, Stožice, Turnerjeva 12.
15117-29
Pisalni stroj
v garantirano brezhibnem stanju, poceni proda Japelj. Mivka 16-11.
15202 29
Pfaffovi, več
Singerjevih
ln raznih drugih šivalnih strojev z 201etno ga ranci j o zares poceni na prodaj pri Prometu, nasproti Križanske cerkve v LJubljani.
15166-29
Šivalni stroj
zelo dobro ohranjen se proda. Kolodvorska 35-1. nadstr. desno.
15173-29
Trda spalnica
zaradi preselitve ugodno naprodaj. Levčeva 11.
14997-12
Lepa spalnica
se poceni proda zaradi selitve. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15029-12
Orehovo jedilnico
prodam za 2000 din. — Ogled od 3. do 6. Pod-junska ul. 13-L
15033-12
POHIŠTVO
tudi na obroke. Za stanovanja, trgovske opreme m hotele dobita najhitreje ▼ največji zalogi pohištva. Spalnice že od . . 1600 Omare ...... 400
postelje • ..... 100
Kuhinjske opreme 750 Kuh. kredence . . 450 modrocl ...... 190
mreže	85
otomane ... ... 500 Različni kaučl. Sprejemamo naročila po predloženih načrtih.
SAVA
MIZARSTVO Pred Jamska ul. 32 ln S Trgovina pohištva Miklošičeva cesta (naspro. ti sodišča).
15149-12
Novo spalnico
moderno, iz oreha poceni proda, vzame tudi hranilno knjižico: mizarstvo Fli» Josip, Domžale.
15196-12
2 pogrezljiva stroja
poceni prodam. Gospo-svetska c. 10, priti., Use-nik.	15176-29
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Mecesnove deske
obdelane, 110x50 mm, za obijanje planinskih koč ali vil, suhe in zdrave, prodam. Za progo 176. Slov. Javornik na Gorenjskem.
14866-15
r/
Beseda 1 din, davek o din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Malo rabljene
trgovske opreme
ledilnice, spalnice, nove Sperane spalnice in razno drugo pohištvo zelo ugodno naprodaj . Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Ljubljana, Tyrševa 12. dvorišče.
17-Ü-12
Pohištvo prodam
radi selitve, po nizki ceni. Naslov v vseh posi. Jutra. Mahovlč, Gajeva ulica 4-VI.
15215-12
Razno pohištvo
prodam zaradi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutta.
15086-12
Moderne spalnice
kuhinje in drugo pohištvo po nizkih cenah priporoča mizarstvo — VELKAVRH, Krakovska ul. 7, Ljubljana. Sprejemamo vsa naročila in popravila.
15128-12
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Banč. kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 — Kupi takoj ia plača naj« Dotje: hranilne knjižice bank ia hranilnic vrednostne papirje: i odst. obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav.
Prodaja srečk državna razredne loterije.
14109-lfi
Ureditev
premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup ln lnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil m druž benikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprav« m knjigovodstva, Dilan ce, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorova nje soudeležb, spion vse trgovsko obrtne zadev« poverite zaupno strokov nI pisarni
Lojze Zaje,
Ljubljana, Gledališka 7. ulica 7.	16-16
Družabnika
z vlogo 30 tisoč din Ln osebnim sodelovanjem pri tokasu iščem. Mesečni zaslužek 15 ti soč. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Družabnik«
14834-16
Samska uradnica
stara 34 let, ki poseduje malo hišo, prosi ugledno premožno osebo za posojilo 15 tisoč din. proti mesečnemu odplačUu v višini dogovora. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno vračilo«
14737-16
Avto prevoznik
išče družabnika z malim kapitalom. Biti mora šofer. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15081-16
POLETJE NEMŠKIH SLAVNOSTNIH IGER
HEIDELBERG
DRŽAVNE SLAVNOSTNE IGRE
12. jnl. - 20. avg. BATREUTH
DRAMSKE SLAVNOSTNE PREDSTAVE
IS. juL - 28. avg.
SALZBURG
SLAVNOSTNE IGRE
17. avg. - 8. sept.
MÜNCHEN
PRAZNIK NEMŠKE UMETNOSTI 14. — 16. JULIJ OPERNE SLAVNOSTNE PREDSTAVE 29. JUL. — 10. SEPT.
60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH.
Potne marke, prospekte in vsa pojasnila dobite prt:
NEMŠKEM PROMETNEM URADU, Zagreb, Zrfnjski trg 18, NEMŠKEM PROMETNEM BIROU, Beograd, Knežev Spomenik 5» In vseh gotniških uradih,
Vlogo
Mestne hranilnice kam. nlške 20.C00 prodam, za 90%. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kamnik«	14799-16
Kupim 1000
dolarjev
ki so razpoložljivi v Ameriki. Plačam takoj v dinarjih, tu. Nasluv Fianc Do Ur, St. Janž, Dolenjsko.
14881-16
60.000 Din
posojila iščem Odplak i -čilo mesečno 1200 din Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobra nalo Èba.«	15006-16
Pristopim
k solidnemu in rentabilnemu podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 100.000«.
15091-16
Družabnika
S Din 1-0 do 200.000 go tovine išče dobro vpeljana trgovina, v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutia pod. »Rentabilno«.
15077-16
'Zastonj solnčno sobo
in oskrbo nudim gospo du ali gospe, proti posojilu 50.000 din, ostalo po dogovoru. Jamstvo na vknjižbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Domača oskrba«.
15055-16
Posojila
»zlična, preskrbim hitre brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
»novčujem proti takojšnji gotovini. Oblastvene dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12. Znamka za 3 din.
15151-16
Dolgoročna
posojila
državnim, samouprav, nlm nastavljencem ter upokojencem in zasebni kom. Informacije daje F. Klemen, Ljubljana, Bleiweisova 18.
15201-16
Družabnik
»t trgovino z zdravilnimi zelišči, že vpeljano podjetje, se sprejme s kapitalom din 50.000. Ugodna prilika. — Rudolf Zore. Ljubliana, — Gledališka ulica 12.
15152-16
Družabnika
ža dobro vpeljano industrijo lesne galanterije s kapitalom din 150.000, sprejmemo. Sijajna prilika. Cvetoče, pošteno podjetje. Vprašati Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
15150-16
Iščem 40.000 din
brpotečnega posojila 8%. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 40.000«.
15180-16
Nudim
dolgoročna posojila vsem slojem, državnim in samoupravnim uslužbencem, upo kojencem, obrtnikom, trgovcem in posestnikom. Pojasnila daie: Zastopstvo Moj Dom, Gregorčičeva ulica 3, Celje. Znamke za odgovor.
15230-16
Beseda 1 din, davek din za šiiro an dajanj« naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Brivnico
dobro muco, z damskim oddelkom brez konku renče industrijski kraj prodam ali odstopim lo Kal radi prevzema gostil ae. Naoiov v vsen posi jutra.
14788 19
Spec.-kolonialno in delikates, trgovino
v zagrebškem srediscu, na najprometnejši ulici, ciobro ido.o, s portaino izložbo, večjim lokalom =Kladi;cem, naprodaj z ceiokupnim inventarom in blagom za 85.000 din Poslovalnica Pavlekovič Zagreb, Ilica 144.
15017-19
Zagrebško trgovino
z meš. blagom
odlično uvedeno, dobro idočo, obiskano po najboljših odjemalcih, na posebno prometnem kra ju, prodamo z celokup no zalogo blaga in opre me za 45.000 din. Poslovalnica Pavlekovič, — Zagreb, Ilica 144.
15018-19
Trgov.-agenturno
podjetje
prvorazredno uvedeno, dobro idoče, z razčlenjenim poslovanjem po vsej državi, posebno v Sloveniji, renomirano in uvedeno, prodamo za 125 000 din. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
15019-19
Mesnico
vpeljano z vsem inventarjem se za 1. avgust t. 1. ugodno odda. Povprašajte: Ljubljana — Slomškova ulica 13.
15108-19
Trgovino
pri glavni cesti in farni cerkvi oddam. Javornik, Ig.
15083-19
Mlekarna
strogem centru in dobro vpeljana se odda. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Cvetoča«.
15009-19
Špecerijska oprava
lepa, skoraj nova, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. — Trgovino v prometnem industrijskem kraju dam najem. Ponudbe pod »Ugodna prilika« na ogl odd. Jutra.
14983-19
R
E eseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Kralj Ivan
ključavničarstvo, Gregorčičeva 5, zvija plo-ino v dolžini 2 m vse vrste za vse kovinarje.
15061-30 --—_
Beseda 1 din, davek ò tìin za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 diD
Mlad zakonski par
podjeten ln brez otrok išče gostilno v najem ali na račun. Takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjeten jn agilen«
14786-17
Mesnico v Celju
dobro idočo oddam takoj v najem. Svetel, Ce i j e, Mariborska 18.
14826-17
Gostilno
v industrijsko - prometnem kraju, dobro idočo, vzamem takoj v najem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14949-1/
Gostilno
oddam takoj v najem Pogoj : Odkup Inventarja. Naslov v vseh posi. Jutra.
15107-17
Pekarno
oddam v najem kavcije Možnemu, podjetnemu peku. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Prometno mesto«.
15102-17
Trgovino z
mešanim blagom
najboljša točka oddam s koncesijo, zelo ugodno v najem. Informacije daje Klanjšček, Politane.
14967-17
Gostilno in
trgovino
dam v najem takoj na prometnem kraju. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod šifro pDobroidoča«.
15159-17
Gostilna in
mesarija
t vsemi pritiklinami in potrebnim inventarjem, se odda v najem za daljšo dobo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Ugodno«.
15231-17
Lokal na trgu
kjer se nastan. vojaštvo in najbrže tud sresko načel-stvo, oddam. Pripravno za kavarno, k. je še ni in je zaslužek zasiguran. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15146-19
Iščem
že vpeljan manjši špecerijski lokal v bližini Ljubljane. Prevzem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15140-19
Dovoljenje
za vinotoč
oddam po dogovoru. Na slov v vseh pos.. Jutra.
15036-19
Iščem vpeljano
mlekarno
na prometni točki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlekarna«.
14969-19
Nova hiša
dvostanovanjska, enonad-stropna, z negotovim gospodarskim poslopjem, garažo in še enim stanovanjem na periferiji, tramvajska posta-staja, prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v vseh posioviinicah Jutra.
14815-20
Večje število parcel
Kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih in stanovanjskih, niš io vil tma naprodaj eradbeno strokov, izobražen posredovalec :
Kunaver Ludvik
(.està 29 oktobra 6. Tele too 37-33. Pooblaščen era diteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na raz Dulago.	125-36
Lepo posestvo
z živim in mrtvim inventarjem v Savinjski dolini, 20 minut od železniške postaje, vse v dobrem stanju, radi starosti naprodaj proti gotovini. Več se poizve pri Franc Kapus, trgovina in gostilna. Sv. Pavel pri Preboldu.	14950-20
Nova hišica
z dvema sobama kupim Naslov v vseh poel. Ju tra
14824-20
V Dravljah
je naprodaj po ugodni ceni travnik in 1 njiva, pripravno za vsako podjetje. Isto-tam se proda dobro ohranjen kozolec (topler). — Vprašati: Marija Plestenjak, Dravlje.
14794-20
Restavracija
sitara renomirana, večja s celotnim kvalita tlvnim obiskom in turi stičnim prometom za agilnega gostitelja neo mejen razmah v večjem industrijskem mestu se ugodno proda. Informa cije Maribor, poštni pre dal 13.
14856-20
Lepa enodružinska hiša
z vsemi pritiklinami, ter lepim vrtom s sadjem naprodaj po ugodni ceni. Nova ulica 3, Pobiežje, Maribor.
15241-20
Trgovska hiša
Radovljici, na Glavnem trgu, tik dekanijske cerkve sreskega načelstva in letame ob cesti, ki vodi mimo hiše edinole iz Kamne gorice in celega okoliša na Glavni trg, ugodno naprodaj radi smrti lastnika. — Vprašanja je poslati na naslov: Bajde Elica, Maribor, Gregorčičeva ulica 20.
15234-20
Mlin za barve
stanovanjska hiša, s posestvom, pripravno za vsako industrijo, vodna moč, elektrika, naprodaj v bližini Ljubljane. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Priložnostni nakup«.
15223-20
)vostanovanjsko
hišo
kopalnico, pralnico, kletjo /elikim vrtom, sončna lega takoj prodam. Zelo ugodna prilika ! V Ljubljani, Društvena ulica 11.
14910-2C
Kupim
gostilniško hišo
z nekaj posestva poleg, dc 100.000 din. Zaželeno od Jesenic do Celja. Posredo vaici izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ku pec«.	14904-20
Vila
nad 4 leta davka prosta 4 sobe, kuhinja, kopalnica veranda, terasa, kleti, sadni vrt itd. na prodaj. Maribor, Metel kova ulica 23. Natančnejša pojasnila v Mariboru Pregljeva ulica 4 14858-20
V Celju
2s minut od kolodvora pro dam novo hišo za ceno din 50.000. Informacije dobite pri Gobec Ivanu, trgovcu v Celju.	14945-20
3-stanovanjska hiša
v Rožni dolini naprodaj. — Naslov v vseh posloval. Ju tra.	14940-20
Naprodaj grad
Waldek
v jako primerni legi, blizu železniške postaje in bano-vinske ceste, primeren za stavbo lepe vile. Več izvestt pri Francu Tasiču, krojaču v Mislinjah.
14880-21,
2-stanovanjska hiša
novozgrajena, v Šoštanju, z lepim vrtom zelo ugodno na prodaj. Obrnite se na Josipa Kvartiča v Velenju.
14871-20
Obiteljska hiša
7 sob, z vrtom, v Laškem z inventarom ali brez naprodai. Ogled. Krekova 99. Laško. Pismena vprašanja : Zagreb, Preradovičeva 24 — Schmidlin.	14872 20
Nova vila v Celju
enonadstropna, solidno zidana, z velikim urejenim sadovnjakom in vrtom, 10 minut od mesta na prodal Naslov v vseh posi. Jutra 14946-20
Špecerijsko
INSERIRAJTE
V »JUTRU« 1
trgovino
dobro vpeljano, prevzamem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »30.000« 14968-19
Garaže
s skladiščem in pisarno oddam v Metelkovi 5.
15050-19
Lepe gostilniške
prostore
z vrtom oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inventar 111«.
15155-19
Lokal za trgovino
ali kako drugo obrt, ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Promet 111«.
15153-19
V centru Ljubljane
takoj naprodaj trgovina s čevlji. Potrebno 35—40.000 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredna prilika 100«.
.15183-19
Koristna prilika
Strokovne osobe kakor: hoteliri, gostilničarji ali boljši natakarji, z nekaj kapitala nudimo s povoljnimi pogoji donosen in samostojen posel na plaži pri šibeniku. Položaj je prikladen za kopanje, bogat je na gozdu ob sami obali, ter ima stoječo hišo in vse potrebno za uspešno delo. Mesto je mnogo po secano od turistov in izletnikov iz šibenika in okolice. Reflektanti naj izvolijo zahtevati informacije v ogl. odd. Jutra.	15198-19
Lokal
(sobot oddamo. Poizve se pri hišniku. Bleiweisova cesta 48.	15190-19
Gostilno na račun
želim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15200-19
Lepe stavbne
parcele
od 540 do 926 kv. m ob Tržaški cesti izven mestne meje v kat. občini Dobrava po zelo ugodnih cenah na prodaj. Poizve se v Ljudski posojilnici v Ljubljani. Miklošičeva c. 6.
14951-2C
Zidana nova hiša
z gospodarskim poslopjem vrtom, njivami, even. tudi lahko z večjimi njivami in gozdom, ob glavni cesti v bližini kolodvora zaradi selitve naprodaj. — Ferenčak Henrik, Gr. St. Lenart 35. pošta Brežice.
14913-20
Če kupite
ali prodate aišo. parcelo, posestvo, ooinite se na priznane solidno in kulantno realitetno pisarno Franjo PRISlAVbC, Ljubljana, -Erjavčeva c. 4a. Vse informacije so brezplačne.
13471-20
Gostilna
s petimi stanovanji blizu kolodvora pri Mariboru se takoj proda. Naslov v vseh posi. Jutra.	14928-20
Manjše posestvo
na Gorenjskem kupim Ponudbe s točnim po pi^om in ceno na o^l. odd. Jutra pod »Goto vino nudim«.
15037-20
Dvostanovanjsko
hišo
novo ob državni cesti na Črnučah 122, prodam.
15034-20
Kupim hišo
z mesarijo
event. Jo vzamem v najem. Koželj Josip, mesar, Boštan] ob Savi.
14970-20
Rentabilno posestvo
skupno ali zaokroženi deli je naprodaj na Go renjskem v bližini Radovljice. Sestoji iz hiše s 15 sobami, lokali za gostilno in prodajalno z gospodarskimi poslopji. Poleg lep vrt in več polja. Posestvo Je zelo ugodno za sadjarstvo, kmetijstvo ali tujski pro met, ki je že vpeljan. Posestvo Je s sadnim drevjem zasajeno. V hi ši je vodovod in elektrika. Na posestvu se goji tudi ribe. V bližini so zdravilni vrelci. — Posestvo naprodaj za 320 tisoč din. Natančnejša pojasnila zahtevati na ogl. odd. Jutra pod šifro »čisti donos 35*
14862-20
Hišico
v Mednem, malo, leseno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na po čitnice«.
15095-20
Krasna parcela
na Mirju ugodno naprodai Poizve se Bohoričeva ul. 8.
15071-20
V letoviškem kraju
prodam parcele. Pojasnila • Prelesnik Janko. Reteče.
15073-20
Vila
tristanovanjska, 1-nadstrop-na, ugodno naprodaj za gotovino le resnim kupcem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15063-20
Tristanovanjsko
hišo
prodam, gotovine 30.00f din, prevzem hipoteke, osta lo po dogovoru. Kodeljevo, Štepanja vas 125.
15068-20
Suha stavbižča
ob državni cesti železnici, blizu kolodvora St. Vid . Vižmarje, elektrika vodovod, gramoz na par celi na obroke, knjižice naprodaj. Pojasnila Viž mar J e 31.
15114-20
Gostilna
enonadstropna s tujski mi sobami, zemljiščem, hlevom ob banovinski ce stl, četrt ure od cerkve in šole oddaljena, v industrijskem kraju Je na prodaj za 85.000 diin za radi selitve. Pojasnila daje Stefan Novak, Laško.	14994-20
Novo hišo
štlristanovanjsko, za Be žigradom blizu gimnazije prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15003-20
Vilo
z vrtom, davka proeto, eno aH dvodružinsko, v bližini centra kupim. — Ponudbe z opisom ln ceno na oglas, oddelek Jutra pod »Svoj dom«.
15005-20
Parcele
v bližini kolodvora St. Vid - Vižmarje prodam. Vodovod in elektrika po leg. Pojasnila: Vižmarje 78, nasproti Mizarske zadruge.	15012-20
Parcele
prodam ob šmartinskl cesti, 5 minut od tramvaja in Sv. Križa. Cena zelo ugodna. Poizve se Antonija Zaje, trgovina, šmarska c.
15013-20
Večstanovanjsko
hišo
kupim v Ljubljani za cca 1,000.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resne ponudbe«.
15014-20
Kupim hišo
v Ljubijan tristanovanjsko novejšo z vrtom. Gotovine 90.000 ostalo hipoteka. Obširne ponudbe pod »Renta bi'no hišo« na ogl. oddel. Jutra.	15090-20
Lepo parcelo
južno ležeča blizu Vrtače 1000 m2 prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15076-20
Izredna prilika
Proda se velika trgovska hiša z gostilno, hlevi, garažami, skladišči itd na najlepšem prostoru mesta v Slovenjem Grad cu. Ponudbe Da podruž Jutra v Slovenjem Grad cu pod »Zlatokop«.
14978 2'
Trisobno stanovanje
komfortno, kabinet, kopalnica, Ljubljana, Mar-montova 45, Is to tam garaža, oddam. Ponudbe na Matevžlč, Kranj.
15204 21
Trisobno stanovanje
komfortno, oddam za juli) ali pozneje — 800 din. — Beogradska 18, Gjura, pri bežigrajski gimnaziji.
15242-21
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
2-sobno stanovanje
s pritiklinami, išče družina odraslih oseb za 1. avgust Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Av gust 1939«.
14198 21a
Stanovanje
enosobno ali dvosobno, — iščem za lulij ali avgust za Bežigradom ali na Kodelje-vem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Miren in točen«.
14717-21a
Stanovanje
dveh sob, s kopalnico, po možnosti tudi s kabinetom, čisto, v novejši hiši, v centru ali blizu mesta, iščem za 1. avgust ali 1. november. Ponudbe z navedbe cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mir«.
14731-21a
Stanovanje 2 sob
pritiklinami, išče mirna družina za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »39«.
14890-2 la
Stanovanje
primerno za eno osebo, vse pod enim ključem, v pritličju ali prvem nadstropju, iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Do jeseni«.
14559-21a
Štirisobno
stanovanje
komfortno oddam. Naslov : Karlovska c. 1.
14933-21
Čedno
preprosto sobo
kuhinjo ali tudi sobo s štedilnikom iščem za takoj ali pozneje za zelo mirno stranko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Teta in nečakinja«.
15072-21a
Opremljeno sobo
i dvema posteljama takoj oddam. Stari trg 17'!. levo 15088-23
Lepo solnčno sobo
t posebnim vhodom in eno manjšo oddam z izborno domačo oskrbo. šturm. Suri trg 28/111.
15092-23
Dva gospoda
ali gospodični
sprejmem ▼ celo oskrbo v centrumu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15093-23
Lepo zračno sobo
z eno ali dvema posteljama oddam. Naslov v vs»h poslovalnicah Jutra.
15097-23
Lepo sobo
z eno ali dvema posteljama oddam. Emonska c 2. priti.
15078-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam s 1. julijem solidnemu stal nemu uradniku. Prule 27.
15079-23
Prazna soba
se odda v Duklčevem blo ku. Naslov v vseh po6l. Jutra.	14984-23
Prazno sobo | Pse doge
s souporabo kopalnice, ta- I lepe čistokrvne, stari koj oddam ali 1. julija. Me- meseca z rodovnikom
dvedova 7-1.
15243-23
prodam. Poljanska cesta I 51, Ljubljana.
15178-27
Ulr
3(seda 1 din, davek din za šifro ali dajanj naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Beseda 1 din, davek j J din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Prazno sobo
ne podpritličje, najraje	_ _
bližini Mirja, iščem za 1. I Kdor bo proti mojemu bol julij. Ponudbe na ogl. odd. nemu možu razširjal neres Jutia pod »Točen«	nične vesti, bom proti nje
14901-23a mu postopala sodno. Helen
Izjava
Solnčno prazno sobo
v bližini Kolezije ali Rožne doline, iščem za I
Dimnik, Vevče.
14485-31
Izjava
Govoril sem in prijavil odd. Jutra pod »Solid- tudl orožništvu mi
nl •	ivxto-.ua. i Je zmanjkalo goQ dirl iz
zaklenjene omare v sta Mirno Sobo	novanju; ki sem ga imel
v sredini mesta, s poseb I P11 rodbini Jakoba Kres nim vhodom, opremlje- n.ika v Cretu 62. Izjav-no in s souporabo ko- 'jam, da to ni resnica palnice Išče psiholog lcer sem imel ta denar Winterry. Ponudbe na spravljen pri sorodnikih ogl. odd. Jutra pod šif- v Trbovljah. Obžalujem ro »Winterry«.	I da sem na tako krut na
15015-23a | ln neopravičeno žalil rodbino Kresnikovo.
Konrad Kresnik 14947-31
Prazno sobico
s posebnim vhodom oko I li Tabora ali kolodvora j Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden I 1888«.	14990-23a
Sončno sobo
s souporabo kopalnice, s posebnim vhodom, od-1 Veliko prazno sobo dam v Skrabčevi 5. L souporabokuhinje in ev.
14987-23 I kopalnice iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15096-23a
Opremljena soba
v bližini cerkve sv Jožefa se odda. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14958-23
Dve lepo
opremljeni sobi
s posebnim vhodom, oddam takoj solidnima gospodoma. Frančiškanska ul. 8-1.
Sobo
s posebnim vhodom, v centru za 1. julij iščem Ponudbe pa ogl. oddel. Jutra pod »Stalen«.
14952-23a
Dopisi
'k. ... Jl M«,
Vsaka beseda 2 din: da davek 5 din; za dajanje naslova 5 din: najmani šl znesek 20 din.
Dekle
želi spoznati železničarja 40 do 50 let starega. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »4324«.
14930-24
Sobico
Za skupne sprehode
iščem prijetno tovarišico, — lahko tudi kolesarko. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra
separirano, iščem za ta- pod »Vesel karakter«!
Solnčno sobico
strogem centru, oddam samo bcljtemu starejšemu gospodu; z vso dobro oskrbo. Sprejmem tudi mlajšo urad
15141-23 I koj, tudi za nekaj ur na teden. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod ši-1 fro »Centrum«.
15056-23a I
15066-24
Vsi na veliko
domačo zabavo
__ v.	.na koncert. Točimo do-
Vecjo prazno sobo bro vino, sveže pivo in
_________________ ali dve manjši v sredi- fiQa domača kuhinja.
nico v pension. Naslov | mesta iščem za ta- |	gostilničar Rahne,
v vseh posloval. Jutra ■---—--
koj. Ponudbe na ogl. | Moste. 15082-23 I odd. Jutra pod »Pisar na«.	15048-23a I
15008 24
'razno sončno sobo
suterenu oddam za
Sobo
<fova enonadstropna
hiša
z velikim vrtom, na me ji mesta, primerno 7a letovišče ugodno prodam. Vprašajte Vrhovci 17. p. Dobrova.
14993-20
Lepo stavbno
parcelo
pod Rožnikom 2000 kv. m prodam zelo poceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno 65«.
15059-20
Malo hišico
v velikim vrtom v Koleziji prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15126-20
Košček sveta
neprimernega za parce lo, za vrt, v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Doplačam«.
15121-20
Zraven kolodvora Jarše - Mengeš
prodam novo hišo. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
15157-20
Lepo parcelo
vogalno, sončno, blizu trnovske cerkve, ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
15246-20
Novo zidana hiša
in tričetrt orala zemlje, pripravna za obrtnika ali upokojenca naprodaj. Zglasiti se na Zg. Hajdini 79 pri Ptu-lu.
14741-20
Prodam vrt
sadni ln zelenjadni 2000 m2 v letoviškem kraju s hišico in kletjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska — stran«
14801-20
Lepo srednje
posestvo
ob glavni cesti četrt ure od trga Sv. Jurij naprodaj. Zdolšek Hru-šovec 21, Sv. Jurij pri Celiu.
14860^20
Stavbene parcele
cca 2000 kv. m severni peščenj del, periferija Ljubljane, v bližini Save prodam radi selitve. Zelo ugodno. Pismene po nudbe na Hinko Privšek Ljubljana, Tyrševa 12.
15249-2C
Weekend hišico
vzamem v najem na Gorenjskem za julij in av-Bust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj.«
15220-20
Izredna prilika
V svrho zidave vile v na.imirnejšem središču v centru Ljubljane ^prodaj polovica parcele v skupni izmeri 870 kv. m Cena z ozirom na krasno lego zelo nizka. Stav bno dovoljenje je že izdano. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14953 20
Enodružinsko hišo
prodam. Vodmatska 5, Poleg vojne bolnice.
15060-20
Enodružinsko hišo
prodam za ceno 40 000 din. Jarška cesta 33 — Ljubljana, Sv. Križ.
15045-20
Stanovanjsko hišo
kupim 150 do 250.000 — Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Dobro ohranjena, hiša«.
15032-20
Seseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Trisobno stanovanje
komfortno, oddam s 1. julijem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14894-21
Dvosob. stanovanje
kabinet, v prvem nadstropju, vrt, oddam z avgustom za 530 din. Milčinskega 63 Sp. Šiška 14995-21
Stanovanje
trisobno, sončno in zra čno, s kopalnico in vrtom, v I. nad. oddam. Pot v Rožno dolino. Lev čeva 10. Za avgust.
15001 2.
Kletno stanovanje
soba, kabinet in kuhi nja, oddam s 1. julijem Robbova 23.
15007-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam s 1. julijem. Mencingerjeva ulica 59, poleg Kolezije.
15010 2'
Mirni stranki
oddam takoj komfortno novo stanovanje 2 sobi, kopalnica z toplo vodo in pri tiklinami z ali brez garaže. Poizve se na Brdu, gostilna Zadnikar.
15089-21
Štirisob. stanovanje
komfortno, » sredini mesta išče stranha treh odraslih oseb. Vselitev takoj ali naj pozneje avgusta. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Dobra stranka«.
15084-21a
Dvosob. stanovanje
iščem v Slški ali v me stu. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Z vrtom«.	14985-21a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in ostalimi pritiklinami, po možnosti z malim vrtom išče mirna stranka v okolišu Gosposvetske in Ce lovške ceste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čim prej«.
15031-21a
Dvosob. stanovanje
iščeva. Sva brez otrok. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Nižji držav, uradnik«.
15046-21a
Enosob. stanovanje
iščem za takoj ali 1. |uli|. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve ženski«.
15189-21a
Dvosob. stanovanje
z.a julij ali za pozneje iščem. Ponudbe na oel odd. Jutra pod »Dvo sobno«.	15209 21a
konskemu paru, čez "dan komfortno, južna lega odsotnemu, ali dvema tekoča voda, vhod iz | postrežnicama ali samcu | stopnišča, z vso oskrbo Drenikova 25-1, Šiška,
Dvignite pismo
Ne živim v Ljubljani.
14988-24
Atty
tik sokolskega doma.
14963 2i
Opremljeno
ali prazno sobo
oddam v vili na Mirju Naslov v vseh posi. Tu t-ra.
pri skrbni gospodinji zaL... u-. _ , stalno išče uradnik. Po |	'tÄr
nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«.
15125-23a
15139-24
Mlada inteligentka
išče starejšeea situjrane ga gospoda, ki bi ji pomagaj iz denarne zadre.
Prazno sobo
■i souporabo kopalnice, oddam dami. Resi jeva 13 i nadstr. levo.
15053-2:
Opremljeno sobo
Držav, uradnik
išče lepo sobo z uporabe
7Wj'i I k°p*ln'ce	st£lrjt7 I ge. Ponudbe na ogl. od.
15052-^3 I vhodom v centru. Ponudbe |
na ogl. odd. Jutra pod šifro
»Broj 33«.
15181-23a
Jutra pod »Poletje 22-, 15016 24
Dijaike tobe
V Celju
za 1 ali 2 osebi, sončne spreime uradniška družina
z balkonom, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice in telefona, oddam. Kocenova 6. za | "h Jutra, tobačno tovarno.
15115-2;
dijakinji v prvovrstno oskrbo. Klavir, kopalnica. Naslov v vseh poslovalnt-
15225-22
Sobo s kuhinjo
Iščem ob Sori v bližin! LJubljane za julij. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Oprem! leno.»
15170-21a
Dvosob. stanovanje
podpritlično, suho in par-ketirano, oddam. Podmil-ščakova ul. 19, Bežigrad.
15129-21
Dvosob. stanovanje
pritiklinami, sončno išče mirna 3članska dru zina, točna plačnica za 1'. julij ali avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna stranka«.	15035-21
Gozdno busolo
popolnoma intaktno — prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Din tisoč«.	14961-20
Dvosob. stanovanje
pritiklinami oddam s 1. Julijem v Zg. šiški, Pod hribom, št. 14.
15043-21
Trisob. stanovanje
plin, kopalnica, velike prltikline oddam. Metelkova 5.
15049-21
Stanovanje 2 sob
s štedilnikom in shrambo, oddam. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Udobno 111«.	15154-21
Enosob. stanovanje
manjše, novo, suho in, zračno, za 1 do 2 osebi, oddam s 1. julijem. Ga. silska 15-1.
15212-21
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj si znesek 17 din
Sostanovalca
boljšega, sprejmem takoj v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14780-23
Opremljeno sobico
z vso oskrbo, oddam 1. julija stalnemu, boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14779-23
Opremljeno sobico
v Celju, Trubarjeva 9, oddam frizerki ali šivilji.
14942-23
Opremljeno sobo
lepo, solnčno. oddam pri sodniji 1. lulija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14918-23
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom, oddam mirni stranki s julijem. Rimska c. 3.
15120-23
Sostanovalko
solidno, sprejmem takoj. Soba s posebnim vhodom, plin. — Vprašati: Cesta Rožno dolino 24.
15182-23
Dobro
domačo hrano
nudim 2 osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Gospodična
želi spoznati boljšega gospoda srednjih let. Po I ročeni izključeni. Dopise poslati na ogl. oddel. [ Jutra pod »Dogovor«.
15203-24
winsHM
Vsaka beseda 2 din: davek 3 din, za dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din.
Obrtnik
samostojen želi poročiti miado dekle z nekoliko premoženja ali obrtjo— prednost šivilje. Ponud be na ogl. odd. Jutra
Drž. uradnica
lepe postave, srčne kulture, srednjih let, išče življenjskega diuga. značajnega, treznega, resnega, ki im« le-sno voljo ustvariti zakonsko srečo, do 42 let, tudi s skromno eksistenco, glavno sično in duševno kultiviran. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Duševna vez«.
14882-25
Držav, uslužbenec
v najlepši dobi življenja, z večjim kapitalom, išče gospodično čiste preteklosti, ki se je izučila šivati in kuhati, v svrho ženitve. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Temperamenten«.
14874-25
Vdova
preprostejša, čedne «n*-niosti, brez otrok in gotovine, s stanovanjem, želi spoznati gospoda v starosti 40 do 60 let s stalno službo v svrho takojšnje ženitve Ponudbe s poln.m naslovom in po možnosti s sliko pod »Vintgar« na ogl. odd. Jutra.	14875-25
Magistra farmacije
trideset let stara, rkt„
Osječanka, izredno simpatična, vzorne preteklo sti, sedaj v kondicijl, govori hrvaško, slovensko, nemško in francosko, se žeil poročiti z akademsko naobraženim gospodom, Slovencem. Informacije proti nakazilu 10 din v znamkah: REZOR, Zagreb, Pošta 3.
15020-25
Želim spoznati
drž. nameščenca v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif-fro »Prevarana«.
15113-25
Starejši gospod
sam plemenite duše, na-obrazen, verziran gospodar, s krasnim posestvom, želi spoznati, blago, subtilno. starejšo, sa mostojno gospo, dobro gospodinjo, situirano. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Karakter«.
14948 25
Mlad obrtnik
kapitalom želi dobiti za skupni napredek gospodarstva razumno podjetno žensko z nekaj imovine. Vdovica ni iz-ključena Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »£a pravo ljubezen razoča-ranca«.
15128 25
Gospodična
primerno izobražena ln skromna, dedinja hiše, želi spoznati boljšega državnega uradnika, sigurnega položaja v svrho možitve Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soliden in znaAa-Jen«.	12316 25
15094-14 pod »Pomlad«
14729 25
Beseda 1 din. davek 2
Krasno sobo din za šifro ali dajanje s komfortom, za enega naslova 5 din. najmanj I • • ■ -
Frizerko
bi poročil mojster s svojim
ali dva gospoda oddam s 1. julijem. Naslov vseh posloval. Jutra.
ši znesek 17 din
salonom. Ka-imela tudi veselje do dela. Star sem 26 let in zaradi pomanjkanja poznanstva si iščem tem potom sreče. Dopise na ogl. odd.
Mesečno sobo
iepo opremljeno, s po sebnim vhodom oddam s 1. julijem 1939. Jelov-škova 24.
Dobrega konja
15211-23 za ježo ln lahko vož- I Jutra po možnosti s sliko, njo kupim. Ponudbe katero diskretno vrnem, tajna podr. Jutra v Celju nost zajamčena, pod »Lepo pod »Konj«	I sorazumevanje«,
14825-27 I	14923-25
29 leten krojač
zaradi osamlenosti, bi se poročil z dekletom od 20 do 28 starim, ki bi imela gotovine od 30 do 40 tisoč din. Prednost imajo šivilje. Pontsdbe na ogl. odd. Jutra pod Srbija«.
15199-25
Inteligentna
gospodična
samostojna, premožna, želi poznanstva značajnega, boljšega trgovca, hišnega posestnika ali že lezniškega uradnika. Do pise na ogl. od-d. Jutra pod »Zelja, razumevanje 35«.	15218-25
Situiran gospod
v dobri službi, išče do 30-letno gospodično. Dopise samo s sliko na podružnico Jutra v Celju pod značko »Idealno«.
15228-25
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice, za 1 ali 2 osebi oddam za 1. Julij. Sv. Petra na sip 43, bufet.
15205-23
Prazno sobo
oddam za Juli v I. nadstropju, lepo sončno. — Naslov v vseh posi. Jutra.	15168-23
Blizu tehnike
oddam prazno solnčno sobo. južna lega, poseben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15156-?3
Ilirski ovčarji I	Obrtnik
15210-23 j mladiči, čistokrvni z rodov-1 vdovec, star 50 let, z dve-nikom, od očeta Bojana, I ma otrokoma, poroči go-ečkratnega mednarodnega in | spodično ali vdovo z nekaj
lugoslov. prvaka in odlikovane psice naprodaj. Goji-tel dr. Silan. Vitanje.
14867-27
gotovine. Dobro šiviljo tudi brez gotovine. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vdovec«.	14888-25
KLI SEJE
m
VECBAfcVNE
JUGOGfcAHKA
MT&AHAM
PRODAJALKO
za damsko konfekcijo, čedne zunanjosti ln postave, po možnosti z znanjem nemščine, in
SKLADIŠČNIKA-MANIPULANTA
manufakturista, mlajšo moč — z okusom za izložbe prednost — sprejmem takoj. Reflektira se samo na zanesljive, resne in stalne moči. Ponudbe z navedbo dosedanjih nameščenj in zahtevkov plače na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalno mesto v Ljubljani«.	6398
Važno za absolvente trgovskih akademij ! SPEDICIJSKO PODJETJE
Opremljene sobe
za zaposlena dekleta po din 150 mesečno v sredini mesta na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
14852-23
Lepo sobo
z modernim pohištvom, « souporabo kopalnice oddam boljšemu gospod^. Lahko tu di z vso oskrbo. Naslov v vseh posloval. Jutra.
14893-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15070-23
„	_______tma«
Gospoda
sprejmem na stanovanje zračno sobo s poseb. vhodom. takoj. Rimska cesta 2, III., vrata 20.
15179-23 I sprejme mladega agilnega absolventa trgovske akademije, ki hoče teoretsko znanje v praktičnem življenju uporabiti. Polno znanje Lepo sobo	slovenščine, srbohrvaščine in nemščine predpogoj. —- Ponudbe na
àliPOdvemam pos°e!°fma* po- I °&lasni oddelek »Jutra« pod »Trajno 1000«.	6397
ceni oddam. Tavčar Anton, Streliška ulica 22-1.
15191-23
Mesarsko prekajeval&ko podjetje
vodeče v industrijskem mestu štajerske, v bližini zdravilišča, z vsem
Prazno šobo
zračno .iščem v bližini Ju-
fiovOVvnSvseeh 'poslovalnicah I strojnim, hladilniškim, trgovskim in voznim inventarjem, se proda 15185-23 I vsled preselitve po ugodni ceni. Mesečni promet nad 50.000 din.
Objekti (hiša) so sposobni za manjšo tovarno ter se nahajajo v bližini kolodvora. Potrebna gotovina 200.000 din, ostalo po dogo-
lepo, oddam eni ali dve I voru. Ponudbe pod 350 na oglasni oddelek »Jutra«.	6395
ma osebama, zelo sonč-na lega, poseben vhod. j Naslov: porenta, Grada, ška 8.	15214 23 !
Jutra.
Opremljeno sobo
Dve prazni sobi
s souporabo kopalnice I oddam. Naslov v vseh | posloval. Jutra.
15218-23 I
Sobo
z 1 ali dvema po6telJa- I mama oddam blizu bol- | niče. Koblarjeva 15.
15221-23 !
Opremljena soba
s souporabo kopalnice se odda na Kodeljevem j Povšetova 44 I.	cah Jutra.
14999-23 j
V centru mesta
oddam solnčno sobo gospodu, event. z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalni-
Dotrpel je, previden s tolažili sv. vere naš ljubljeni očka, gospod
IVAN KASTELIC
bivši strojnik pivovarne »Union«
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek ob
pol 15. uri izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 17. Junija 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
132)0-23 i
PREKO ŠTIRI MILIJONE
GRITZNER šivalnih strojev
1
JE V UPORABI
GRITZNER ŠIVALNI STROJI
SE DOBIJO V- VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
EM. FISCHER, ZAGREB, Palmotičeva 82
Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev
OKASA tablete
Pri spolni slabosti lahko poskusite
OKASA
TABLETE sa
za moške
100 komadov din 220.-
protl povzetju. Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 5. Ogl. t. S. b. J846-39
Inseriraj"
V „JUTRU"!
a:
družba z o. z.
LJUBLJANA
T1RŠEVA C. 34.
Najlažja, po angleškem sistemu grajena kolesa, dirkalna in športna moška po najnižjih cenah.
Specialen material: Serije Titanus in Standard SS, FB peste, Magistrom gornike, Clement pnevmatika, leseni in dur aluminij evi obroči, športni blatniki
vseh vrst ter zavore Balilla, vse po izredno nizkih cenah
na razpolago.
Važno za neveste in gospodinje!
Tvrdka F. L GORICAH, Ljubljana, nudi v svojem specijalnem oddelku za perilo in
stanovanjske opreme: tekače (tepihe) meter ... od din 15.—
predposteljnlke.....od din 80.—
odmerjene preproge 130/200 . od din 160.— zavese Sir. 70 cm » . • . od din 10.— zavese šir. 150 cm . • • . od din 22.— zavese šir. 300 cm .... od din 60.—«-svilene brokat odeje s L vato od din 220.— klot odeje s fino vato ... od din 110.— platno za rjuhe Sir. 150 cm od din 12.— platno za kapne šir. 180 cm od din 20.— gradi za žlmnice, prvovrsten od din 19.—
naprej,
kakor tudi vse vrste belo ln barvasto blago ture, izgotovljeno posteljno in osebno perilo, za perilo, inlete, damaste, namizne garni-perje, puh, žimo, morsko travo itd. — po
posebno nizkih cenah:! Vsakovrstno posteljno in osebno perilo izdelujemo tudi po naročilu!
Oglejte si našo razstavo na velesejmu v paviljonu »K« 3.
• ^ V©
t&ct
e na&e (pnmorje
Suš afe
izhodna točka za vse kraje na Jadranu. Ugodno bivališče v vsakem letnem času. Informacije: Gradski turistički ured
čaroben otok na hrvatskem Jadranu. Idealno morsko kopališče-letovišče. Informacije: Turistički odbor
*Maiin$üu (*>tcß oc*/*)
priljubljeno morsko kopališče. Peščena plaža. Večkratna dnevna zveza s Sušakom. Popoten pension z vsemi taksami dnevno: od 50.— do 70.— din.
Informacije: Turistički odbor.
pekli»
Ambre Solaire je novo sredstvo za solnčenje — ono prepušča koristne žarke, ki od njih koža počrni, zadrži pa škodljive, ki kožo ožgo.
re Sofaire
FILTER-OLJE ZA SOLNČENJE
r—tt-
Letoviščarjem
se priporoča
Vinko Demšar gostilna, Ziri

Maj (^polnejše harmonike sveta
SCHNEIDER
ZAGREB. NIKOLIČEVAIO
Ž*HTEVAJTE BRESPIAČNI CENIK
Kupimo polirne motorje
4 — 10 KW, 1500 obratov, za vrtilni tok 380 Volt, nove ali rabljene, dalje 1 stružnico cca. 250 X 2000 mm, novo ali zelo dobro ohranjeno — vse takoj dobavljivo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod številko »6383«.
Oglejte si zalogo neprekosljivo elegantnih, močnih in zanesljivih koles z lahnim pogonom
Priznano najboljša francoska kolesa. Glavni zastopnik za Jugoslavijo:
VIKTOR BOHINEC
LJUBLJANA — Tyrseva 12, dvorišče
Kolesa na zalogi od din 1.175 naprej
080«0?OSOIOBOIOBOBOBOIOIO«OIO
Čutiva se dolžna izreči gospodu dr. ČERNELIČU STANKU, zdravniku v Brežicah, najino najglobljo zahvalo za njegov neprecenljivi trud in skrb, s katero je lajšal bolečine v težkih dneh najinemu sinu.
Ivan in Pavla Vidmar, Brežice
t3SOSCDBO«<Z3iOBCDBO«C31C31CDBC>BC>iCZ>BO
ZAHVALA
Zahvaljujem se »JADRANSKI ZAVAROVALNI DRUŽBI« v LJUBLJANI za zavarovalnino, s katero mi je delno krila škodo po požaru mi uničenega gospodarskega poslopja in hmeljske sušilnice.
CELJE, »Livada«, 18. junija 1939.
ADELA DEČKOVA
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i B	g
Javna zahvala.	r
□ □
Čutiva se dolžna izreči g. dr. BERGLEZU VLADIMIRJU,
primariju javne bolnišnice v Brežicah, najino najglobljo zahvalo za uspešno izvršeno operacijo, s katero je vrnil ljubo zdravje najinemu sinu.
Enako se zahvaljujeva častitim sestram, zlasti sestri Vell-slavi in sestri Mavriciji za požrtvovalno in vzorno nego, ter iskreno priporočava Javno bolnico v Brežicah vsem, ki iščejo kakršnekoli zdravniške pomoči, ker je ista v vsakem ozira na višku.
Ivan in Pavla Vidmar, Brežice
»JUTRO« ZAVARUJE!
ZAHVALA
Ob prerani smrti mojega nepozabnega soproga
JOSIPA PRISTOVŠKA
izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so v teh težkih urah sočustvovali z menoj. Posebno pa se zahvaljujem gg. zdravnikom za požrtvovalnost in tolažbo v pokojnikovih zadnji urah, vojaštvu, gasilstvu in celjski železničarski godbi za častno spremstvo na zadnji poti in poveljniku celjske gasilske čete g. F. Koširju za ganljive besede ob grobu.
CELJE, dne 17. junija 1939.
ADELA PRISTOVŠEK
I
ZAHVALA
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in eo-žalja, ki smo jih prejeli ob smrti naše ljube mame
Antonije Orehek
kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo častiti duhovščini, g. dr. Bajcu za njegov požrtvovalni trud, da bi ji olajšal zadnje dni, častitim sestram, ki so ji stregle in vsem spremljevalcem, ki so jo spremili na zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala dne 26. junija ob % 7. uri zjutraj.
Žalujoči.
Vse nannfaktnrno blago prodajamo po izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, če nas čimprej obiščete S
vlANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET
A. Zlender
LJUBLJANA MESTNI TRG 22
Za dijake in dijakinje kolesa
žoge, ping-pong, tenis itd. dobite v veliki izbiri pri
»Tehnik« J. Banjai
Ljubljana, Miklošičeva cesta 20
I
Točno plačuj »Jutru« naročnino,
Vami sami prihajajo v hišo
v obliki provizije, ki jo boste dobili z našim posredovanjem od več uglednih podjetij. Vaša dolžnost Je edmo, da kupite v vrednosti din 300.— vsakomur in vsakodnevno potrebno blago ln da se tega poslužite. Poslužujoč se tega blaga postajate, sedeč v svoji hiši, za svojo mizo, zastopnik gotovega števila uglednih podjetij. Malo kolekcijo ln obširno navodilo, ki ga uporabite po svoji Izbiri in svoji odločitvi dobite, ako to zahtevate z dopisnico od tvrdke VIDIK — Zagreb, Jurjevska uL 81/L ln Istočasno pošljete din 15.— na ime efektivnih, poštnih, administrativnih ln drugih stroškov. V primeru naročila se Vam odobri ta vsota, tako da Je sama informacija lahko za Vas brezplačna.
NJIVICE — OTOK KRK
na zapadni obali otoka, druga postaja od Sušaka. Gozdnato, mir, odmor, okrepčilo. Hotel, pensioni, gostilne, privatna stanovanja. — Informacije: Turistični odbor.
Oglas) v „Jutru" imajo vedno največji uspeh S
Podjeten
gostilničar
vzame v najem dobro gostilno ali hotel najraje na Gorenjskem. — Naslov pod šifro »Zelo podjeten« na oglasni odd. »Jutra«.
Celuloidni ščit,
pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno čista. Dobavlja jih
SEMENIČ V.
Prlvoz 13, LJubljana — Tel. 36-92 Celuloid je na zalogi v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akviziterji.
□ □ □ □ □ □ □ □ □
n □
□ □ □ □ □ □
Preselila se Je v večnost naSa zlata mati ln babica, gospa
IVANA KOLŠEK
Pogreb bo v nedeljo 18. t. m. ob 16. url Izpred hiše žalosti na pokopališče na Vranskem.
VRANSKO, dne 16. junija 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ln sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki težke izgube našega dragega soproga, očeta itd.
ANTONA SMEHDELJA
strok, učitelja v pokoja
se tem potom vsem najtopleje ln hvaležni zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni prečast. duh. frančiškanom za spremstvo pri pogrebu, pevskemu zboru Krakovo-Trnovo za ganljivo petje, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki ste nam dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Sveta maša zadušnica bo v sredo 21. junija ob 7. url zjutraj v cerkvi
Marijinega Oznanjenja.
V LJUBLJANI, dne 17. junija 1939.
Žalujoči: JULIJA, soproga; rodbine: SMERDELJ, inž. PETROVIČ, BRATKOVIČ, šol. upravitelj.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega nesrečnega zlatega edinca
Srečka
se vsem, ki so z nami sočustvovali ln nas v najtežjih dneh tolažili, najiskre-neje zahvaljujemo. Posebno zahvalo Izrekamo številnim spremljevalcem na Srečkovi zadnji poti, predvsem generalnemu tajniku vevških papirnic gosp. dr. Cirilu Pavlinu s tovarniškim uradništvom, udruženju četnikov, predsedniku tega udruženja g. Nejčetu Žnidaršiču in ostalima gg. govornikoma za v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem prijateljem ln znancem, ki so nam kakorkoli skušali lajšati neznosno gorje.
Prisrčna zahvala vsem darovalcem prekrasnih vencev in rož, ki so z njimi pokrili nepozabnega pokojnika.
V LJUBLJANI, dne 18. junija 1939.
PEPCA BEKS roj. GRUNT AR, mati; JOŽA BEKŠ, oče; ANICA poročena GOMBAČ, sestra ter užaloščene rodbine: GRUNT AR, HABBE, LUTMAN,
GOMBAÖ
Moraiia Regenerator
Jamčimo, 03lvelim lasem takoj povrne prirodno barvo tn sijaj!

Takoj ustavi izpadanje las, odpravi prtaljaj m vse kožne neprijetnosti Jači ln krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din 50.—. S. br. 17274 god. 1937	MORANA — SPLIT.
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu in gospodom potnikom kakor tudi obiskovalcem turističnega kraja Oplotnice vljudno naznanjam, da sem
prevzel in preuredil restavracijske prostore znane Kunejeve gostilne v Oplotnici.
Tujske sobe na razpolago. V hiši je tudi avto taksi. Nadalje imam avtobusno prevozništvo Oplotnica—Slov. Konjice in izletniške vožnje z avtobusom.
Postrežba vsestransko strogo solidna!
Za cenjeni poset in naročila, se prijazno priporoča
POZNE A. š., Oplotnica
Otroški tozIčM najnovejših modelov
DvoKoleea. motorji, trlclfcljl
Šivalni f troji pogrezljivi
Po zelo nizki ceni! Ceniki franko 1
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KariovSk» cesta 4.
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
KWBIIIjilllillllliliM
I Državna tovarna avijonov v Kraljeva |
SPREJME
I rezka? je (frezerje), strugarje, ( f orodničarje, ključavničarje in ( i	kleparje	(
i Pogoji ugodni. — Prijaviti se je osebno ali pismeno perso- jj 1 nalnemu oddelku tovarne z delavsko knjižico. — Plača po H 1 pogodbi na podlagi poskusnega dela.
RAVNATELJSTVO |
rinmi in n i mimi umi min nnninnnnnrnimtimiiinm i »mm f i f inTT
„Kubo" brzoparilniki
z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom
KOTLI ZA Ž6ANJEKUHO
vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminijasti kotli za sadne soke, tovarniške naprave itd.
najceneje pri tvrdki
„KOTLARKA"
družba z o. z. LJUBLJANA, Kolodvorska 23, tel. 37-92. Zahtevajte prospekte!	Zahtevajte prospekte!
KOLESA
kupite dobro in po ceni tudi na obroke pri
H.SUTTNER.Ui'Mjana
Brezobvezen ogled! Aleksandrova 6.
Brezplačen pouk r Igranju!
MARI BOR it io.
Zobozdravnika s tehnikom
zavednega narodnjaka — iščemo. Ugodna prilika za prevzem renomiranega ateljeja. — interesenti naj se pismeno javijo oglas. odd. »JUTRA« v Ljubljani pod šifro »Narodni odbor«.
HC3BC3aC3BOaC3aC3BOBC3BC3a<2>B<Z>BC3aOBC3BC 0 2 Q Državna tovarna avijonov v Kraljevu 0
0 SPREJME v službo II
0 «
0 n
0
o ■
o
6 strojnih inženjerjev 0
11110 strojnih tehnikov 5
■
Q prvenstveno s prakso. — Prijave osebno ali pismeno perso- 0 h nalnemu oddelku tovarne. Priložiti je prepise dokumentov « Q o šoli in praksi.	JJ
„	RAVNATELJSTVO n
0 .
J3l0l0i0»0l0»0»0'0'0»0l0|0IQI0
45301-2204
Za lepe dneve najcenejši tn najndobnejši otroški čeveljčki z gumijastim podplatom* Otroški Din 12.- in Din 15.-, ženski Din 19., moški Din 25-
45615-1166
Lahki ženski kopalni čeveljčki lz platna s prozirnim gumijastim podplatom.
15
38697-2278
Elegantne moške sandale lz močnega an-gleškoga platna s prožnimi podplati. Nogi nndijo udobnost in dovolj zraka.
4581-1965
Otroški čeveljčki lz močnega angleškoga platna v beli barvi, z gumijastimi podplati. Otrokom za poletje.
S985-15176
TJkosno izrezani čeveljčki lz finega belega usnja z usnjenim podplati ln nizko peto. Idealni za tople poletne dneve.
19
59
8767-04680
Zelo ndobna moška uppgibljiva sandala iz mehkega usnja z usnjenim podplatom in peto.
40891-7063
Otroške sandale iz močnega platna s prožnim podplatom in zaponko.
34995-5187
Lahki čeveljčki izdelani lz finega rdečega diftina z nisko peto.
5982-44800
Praktične otroške sandale iz nsnja z močnimi usnjenimi podplati. Nemirnim otrokom za igranje in sprehode.
3039-44674
Moški lahki nizld čevlji z okvirom, izdelani iz finega usnja z luknjicami in usnjenim podplatom.
3985-95154
Dovršeno lepi čeveljčki za poletje lz finega nsnjav modro-heli kombinaciji % usnjenim podplatom in peto.
5961-13841
Divne otroške sandale iz finega belega usnja z močnim usnjenim podplati. So močne, a kljub temu zelo poceni
035-14114
Najnovejši model iz Meksike! ženske sandale lz finega nsnja, pleten« v belo-modri ali rdeči kombinaciji. Za poletje ni elegantnejših niti lažjih čeveljčkov.
»JADRAN«
Praktične in močne nogavice gospodom za poletje. Ne rabijo podvez, ker imajo zgoraj vpleteno gumo, ki jih drži.
»SELCE«
Svoje otroke boste najbolj razveselili, ako jim za poletje kupite te srč-kane nogavičke.
36915-3141
Moderni fini čeveljčki iz rdečega bnreta z obastim prožnim podplatom, obloženim z
"mo.
SVEČANE IGRE V SALZBURGU 1939.1.
1. avgusta do 8. septembra
OPERA:
Beg iz seraila — Figaro — čaro-strelec — Don Giovanni — Falstaff — Kavalir z rožo — Seviljski brivec.
IGROKAZI:
Mnogo hrupa za nič — Meščan plemič.
KONCERTI:
Dirigenti: Karl Böhm, Edwin Fischer, Hans Knappertsbusch, Clemens Krauss, Willem Mengelberg, Richard Strauss, Tullio Serafin.
Karte ln informacije pri vseh potniških uradih ln pri ravnateljstvu: Salzburger Festspiele (Salzburg — Festspielhaus).
Za aube
M. DRENIK
LJUBLJANA
in zavijačke, KONGRESNI TRG št. 7.
zlate niti, luskinice, rožnati trakovi itd.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
|Po priznano nizkih si nabavite Inajboljše moške o-[bleke. perilo m vsaj praktična oblačila pri
Preskerju
J U B L J A N |S* Petra cesta 14
K
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna.
VEČBARVNE
JUGOGRAflKA
«PETINAM
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
KAPITAL
Prvovrstno urejena ln dobro vpeljana kovinska tovarna v centrumu mesta sprejme družabnika s ali brez sodelovanja z vlogo od 200.000 din naprej radi večjih monopolskih del in obsežnejše fabrikaclje brezkonkurenčnega in že dobro vpeljanega specialnega aparata. — Popolno jamstvo v nepremičninah. Dobičkanosna naložba kapitala. — Ponudbe na podružnico »JUTRA« Maribor, pod šifro: »VELIKA RENTABILITETA«.
Kdor oglašnje - ta napreduje!
Enostavne, poljubno kombinirane ln univerzalne
stroje
za vsako obrt in industrijo, obdelovanje lesa in izdelavo lesenih predmetov.
Vse strojno orodje
in najnovejše tehnične pripomočke — ter
autoniate
za izdelavo vsakovrstnih lesenih množinskih predmetov
dobavlja v garantirano najboljši kvaliteti in najdovršenejši konstrukciji gen. zast.
SLEJKO & DRUG
LJUBLJANA — PRAŽAKOVA UL. 15 Ogled na velesejmu: paviljon »G/210-234«. Zahtevajte brezobvezne specijalne ponudbe.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za in&eratni del je odgovoren Alojz Novak, — ysi v Ljubljani,