Mtaiu )M—> t
IZHAJA VSAK TOREK, C*TRTBK IN 80B0T0.
Cena >w»mwBl iterflkl Din 1*M*
TRGOVSKI tlST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Vuoenina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */* leta 90 Din, za V« leto 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln tožise v Ljubljani. Ure4ni4ivo ln upravnUtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici At. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun prt podi. hranilnici v Uubljani fet. U.9&3. Telefon >t
Leto XVI.
V Ljubljani, v soboto, dne 8. aprila 1933.
VJUtvacM, sefa Zbornice- za wl.
9. IV. 1933 •.
krat,. -.prilo®
//
,,1/le pustimo- pasti Ju^ostaviie - a ne pustima si vzeti tudi pcavUe kritike - Cela vesta pcedlo^ov <za zMišanfe ^sp&dacsUt^a potaža{a - Vxoti pctr ti^acvztii davčni pcaksi - Soci{cdna podtika nat Učene, na pcava pot -vMzato{e obcestne- meče - Hazadoi/anfe tc^oviM
Položaj našega gospodarstva postaja vse težji in težji. Nejenljiva dolgotrajnost gospodarske stiske izčrpava vedno bolj tudi zadnje rezerve, ki pa bi bile vsled poloma na denarnem trgu še bolj potrebne. Poslovanje se vsled tega vedno bolj zožuje in zaslužek pada in je že dosti pod črto normalnega povprečja. Na drugi strani pa raste režija in rastejo stroški. Tako nastaja za vedno večje število podjetij naravnost brezizhodna situacija, ki se Jasno kaže v velikem padcu trgovskih obratov.
V ponos našim gospodarskim krogom pa je treba reči, da kljub obupni težavnosti
situacije njih volja še ni zlomljena. Ne bomo vrgli puške v koruzo, je klic naših Pridobitnikov, temveč vsak na svojem mestu, vsak v svojem podjetju bomo vztrajali, da pridemo s složnim delom do rešitve, la zdrav in občudovanja vreden optimizem pa žal ni nikjer niti skromno honoriran.
Ko se naši gospodarski krogi bore mestoma že na zadnjih postojankah, da rešijo gospodarstvo, ne vidijo prav nikjer zaveznikov in pomočj. In vendar bi bilo pričakovati, bi bila že dolžnost odločujočih či-niteljev, da poskrbe gospodarskim ljudem vsaj malo oddiha, da neprestani boj ne izčrpa njih sil. 2e kako lažje bi gospodarski krogi vodili svoj težki boj, če bi videli, da se vsaj upošteva njih dobra volja, da najde njih prizadevanje pravo razumevanje in da se vsaj njih najbolj kardinalne, ki so obenem elementarne zahteve gospodarstva upoštevajo. Mesto tega pa:
Ko raste režija, rastejo tudi davki.
Ko rastejo izdatki, rastejo tudi socijal-ne dajatve.
Ko pada zaslužek, se dvigajo javne dajatve.
Je to nerazmerje, ki mora gospodarstvo uničiti, a na gospodarstvu sloni vse državno življenje in tudi vse kulturno življenje naroda.
Rešitev gospodarstva je zato prva dolžnost.
In gospodarski ljudje so čisto v službi težke dolžnosti. Zato se sprašujejo, če re8 ni mogoče znižati državnih izdatkov, a Če g® jih xviša, da se jih zviša tako, da ne bi trpelo gospodarstvo. Vedno in vselej pa Je za ta vprašanja eden in isti odgovor: Ce bi se v državnih podjetjih bolje gospodarilo, če bi bila uprava boljša, če ne bi trpeli za napakami birokratizma, bi bile vse težave neprimerno manjše. Toda nas duše napake, ki se po nepotrebnem delajo, mi ne napredujemo, ker ne sunemo ovir izpred nog.
V	tem je oni odlični in veliki razlog, da si gospodarski krogi ne morejo pustiti kratiti svoje pravice do benevolentne kritike, to je razlog, da se bo iz njihovih vrst vedno čula kritika, dokler bo obstojala le ena nepotrebna napaka. Ta kritika je iz-r^z one velike volje, da hočemo imeti Jugoslavijo, našo domovino, lepo, ker jo lju-!no tako, da smo srečni le, kadar se v*a .	* J1**!* Ciste lepote. Vsaka beseda
te kntike je zato en „ranjtni kamen več za fundament naše države, vsaka beseda te kritike je zato novo sredstvo za utrditev naše države. Vsak <j0ber državnik bi njipral sam zahtevati, da bi bilo čim več kritike in i^ik^r ^ bi i&ogle skri-
te napake razjedati zdravega organizma Jugoslavije.
Pri vsej tej očitni resnici pa moramo doživeti, da se najdejo nekateri, ki slabo tolmačijo to voljo gospodarskih ljudi po boljšem, ki napačno razumejo to ustvarjajočo kritiko. Da, celo to je mogoče, da se očita defetizem zaradi benevolentne kritike našim gospodarskim ljudem, ki mirno lahko rečejo o sebi, da so oni fundament Jugoslavije, ki drži danes vso ogromno pezo gospodarske stiske. Zato je prav in pravilno, da je plenarna seja Zbornice tako temeljito obračunala s tem zlohotnim pojmovanjem tudi najbolj dobrohotne kritike gospodarskih stanov.
Napake je treba odpraviti, da se ne bo denar razmetaval po nepotrebnem, Pa tudi zato, da morejo naši davkoplačevalci dobiti vsaj nekaj oddiha. Nedopustno je vsako novo zviševanje davkov in če hoče davčna uprava, da ne bo lepega dne brez davkoplačevalcev, potem mora prenehati
s svojo prerigorozno prakso. Zo oelo pa se ne sme zgoditi več, da se prodaja v brez-cenje blago davčnih dolžnikov, ki so dokazali, da imajo vso voljo zadostiti svojim obveznostim. Ne gre, da bi pritožbe proti davčni praksi nikdar ne našle pravega odmeva, kajti naj bo davčna uprava prepričana, da ne bi bil nihče tako vesel ko davkoplačevalec, če mu ne bi bilo več treba govoriti o davkih.
Stare napake treba odpraviti, a potem najti nova pota. Včerajšnja plenarna seja je pokazala takih novih potov mnogo. So tu predlogi svetnika Lenarčiča, so tu nad vse utemeljeni predlogi ministra Mohoriča, so tu predlogi drugih zborničnih članov, ki vsak s svoje stroke kaže, kako mora hoditi naša gospodarska politika. Naj se tj predlogi že vendar enkrat uvažujejo in naj se izvedejo. Je vendar že mučno, če se morajo vedno in vedno ponavljati iste zahteve, ki pa nikdar ne dočakajo ugodne rešitve. Tako se prav res ne kaže dobre volje za napredek gospodarstva.
2e od nekdaj velja naša zbornica kot naš domači gospodarski parlament, ki je vedno na svojem mestu in ki vedno v pravem času podaja prave predloge. Kje bi že bilo naše gospodarstvo, če bi se sa-. mo del teh predlogov izvedel. Mogli bi že zaklicati, da je gospodarska stiska za nami.
Tako pa nas tlači še naprej in ovira vsak razmah. Zato pa je treba, da se glas našega gospodarskega parlamenta vendar enkrat že upošteva, da se več važnosti polaga na gospodarska vprašanja in da se njim prizna naravnost prvenstvena važnost. Naš gospodarski parlament je pokazal pravo pot, čas je, da krenemo na to pot.
Točno ob deveti uri je otvoril predsednik Ivan Jelačin prvo letošnjo plenarno sejo Zbornice, ki so se je udeležili skoraj vsi člani. Pozdravil je zastopnika bana dr. Borštnarja in nato takoj podal svoje poročilo.
PcpcčiZc pFedsednifea Jelačina
Prag letošnjega novega leta smo prestopili v globoki zavesti, da svet še ni prebrodil težkoč, ki so se v lanskem letu pojavilo v tako kritični obliki v gospodarstvu vseh držav in izzvale povsod težke socialne posledice ter vrezale v vse javno gospodarstvo globoke brazde. Ne gre pa le za prehoden pojav, marveč preživljamo veliko dobo gospodarskega, socialnega in družabnega presnavljanja in preoblikovanja, kii zahteva od nas vseh podvojenih naporov in vztrajnosti, da v tej splošni zmedi ohranimo pozicije našega gospodarstva.
Ni nobenega dvoma več, da bo letošnje leto v razvoju mednarodnih odnošajev držav zelo odločilno. Usoda razorožitveno konference in svetovne gospodarske konference bo merodajna za to, ali se bolj približamo novi ureditvi svetovnega gospodarstva ali pa se zopet oddaljimo, kakor se to že dogaja sistematično vseh zadnjih pet let. Vse to, kar se odigrava v velikem obsegu v velikem svetu, se odigrava v malem tudi v naši ožji domovini, le v mnogo blažji obliki. Vse to, kar se vleče kot rdeča nit, že leta skozi vse delovanje stanovskih in strokovnih organizacij, dokazuje, da je nastopila tudi pri nas doba, ko skušajo novi pojavi spremeniti stare preizkušene oblike obratovanja. Vedno večji obseg šušniarstva, poseganje drugih stanov ali organizacij v obrtne pravice trgovine, industrije ,in obrti, nerodnosti v trgovanju na škodo poklicnega trgovstva, enostransko favoriziranje kooperativnega gospodarstva in javnega podjetništva, vse to ima svoje mnogo globlje ozadje.
Ti pojavi se ne dajo več zajeti z okvi rom predvojnega konkurenčnega tekmovanja gospodarske zasebne inicijative in interesnih konfliktov posameznih stanov, marveč kažejo vse znake preplastitve družbe. V teh časih in v lakih razmerah postaja naloga naše Zbornice posebno težka in delikatna, da odmeri pravilno črto razvoja, da ne ovira naravnega toka življenja, da pravilno voči interese gospodarstva kot celine ter da skuša čimbolje
spraviti v sklad interese raznih gospodarskih panog.
iZbornica opazuje v okviru dolžnosti, ki so ji predpisane po zakonu, vse te pojave novega gospodarskega prevrevanja in se trudi, da bi se to izvršilo s čim manjšimi težkočami in čim manjšimi žrtvami in da bi se ravnovesje gospodarskih sil v interesu splošnega blagostanja čini popolneje ohranilo. V teh par kratkih besedah je povedan program zborničnega dela, ki se konkretno izvršuje v vsakdanjem delu intervencij, opozoril, spomenic ter v živahnem osebnem stiku z vsemi krogi interesentov.
Naš notranji gospodarski položaj
karakterizira predvsem ustaljenje dinarja v mednarodnem obračunu in stabilnost njegove kupne moča. Pogajanja, ki se vodijo s tujimi upniki, so se uspešno razvila in opravičujejo polno nado na skorajšnjo po-voljno zaključitev. Z odlaganjem plačil anuitet bo potreba države na devizah bistveno zmanjšana in s tem tudi naš devizni trg mnogo bolj normaliziran. Trgovinska bilanca je zaključila z aktivnim saldom. To dejstvo je tembolj razveseljivo, ker je ravno v zadnjem času mnogo držav poostrilo ukrepe glede uvoza in s tem tudi interese našega agrarnega izvoza močno prizadelo.
Iznenadilo nas je predvsem, da so pogajanja za .podaljšanje
trgovinske pogodbe i Nemčijo
ostala brezuspešna. Ker je bil nenadni prelom pogajanj objavljen šele dan pred potekom pogodbe, ni bilo interesentom mogoče, da izvršijo potrebne dispozicije glede blaga, ki se je nahajalo na poti ter je preko noči zapadlo visokim uvoznim carinam maksimalne tarife. Kakor znano, nam je bila lani trgovinska pogodba z Nemčijo odpovedana, da bi mogli Nemci povečati uvozno carino na jajca od 5 na 70 zlatih, mark, kar pomeni prohibitivno carino 1260 Din na kg brutto. Nemčija zavzema v naši zunanji trgovini zelo važr no mesto ter stoji pri uvozu z 19-3% na
prvem mestu, pri izvozu pa z 11-3% na četrtem mestu. Naša trgovinska bilanca z Nemčijo je bila stailno globoko pasivna, ker je izvoz živine v Nemčijo do skrajnosti otežkočen in se je Nemčija tudi v žitaricah s povečanjem lastne produkcije rži lani že popolnoma osamosvojila od uvoza. Izvoz industrijskih sirovin in polfabrikatov pa nikakor ni mogel v ceni odtehtati vrednosti našega uvoza visokovrednostnihi izdelkov plemenitih industrij iz Nemčije. Ker je znašal naš uvoz komaj pol odstotka vsega nemškega uvoza, smo mi mnogo bolj prizadeti, zlasti pa pomeni brezpogodbeno stanje za naš izvoz tako težak udarec, da je cena za nekatere predmete že ponovno padla.
Na drugi strani pa bo vsled strukturo našega uvoza deviacija importa v korist tretjih držav le neznatna ter bo v pretežni meri obremenila le tuzemskega potrošača, ki si večine teh uvoznih predmetov ne more nabaviti drugod. To velja predvsem za barvila, zdravila, kemične preparate, stroje ter strojne dele. Želeti bi bilo, da bi se še tekom spomladi vzpostavili zopet normalni gospodarski odnošaji z Nemčijo na način, ki bi nam jamčil primerno vpo-števanje interesov našega izvoza.
Trenutno se vršijo
i Mailjarsko trgovinska pogajanja
v	Budimpešti, da bi se na podlagi kontin-gentnega sistema, ki ga je ona uvedla, za-sigurali za naš izvoz normalni letni kontingenti. To vprašanje zadeva posebno go« spodarske kroge iz mariborskega okrožja in Prekmurja. Pogajanja še niso zaključena, vendar se nadamo, da bo prišlo do sporazuma, v katerem bodo naši izvozni interesi pravično ocenjeni. Še važnejše pa je, da se s to pogodbo uredi končno tudi plačilni promet in najde način za likvidacijo starih zamrzlih terjatev.
Zaključek formalnega
pakta Male Antant«
otvarja glede bodočega razvoja ureditve odnošajev med Čehoslovaško, Rumunijo ta
Jugoslavijo nove razglede. Pakt predvideva ustanovitev posebnega gospodarskega sveta, kateremu je poverjeno reševanje vseh gospodarskih vprašanj. Ureditev od-nošajev med državama Male Antante ne bo enostavna stvar, vendar je baš naše zbornično področje najboljši dokaz, da ob-
stoja možnost praktičnega sodelovanja treh držav. Gospodarski krogi Dravske banovine pa želimo še posebej, da bi ta pakt postal izhodišče za izgraditev širokega regionalnega sporazuma v srednji in jugovzhodni Evropi.
na nošen* denacMtn tcyu>
O priliki zadnje plenarne seje smo razpravljali tudi
o zaščiti kmetov.
Prvotni zakon je bil podaljšan z novim prehodnim zakonom, vendar v nekoliko izpremenjeni obliki. Novi zakon ima veljati vse do tlej, dokler se ne sklene novi zakon. Za trgovstvo in obrtništvo so posebno važne določbe 2. točke § 1. zakona, da se izvzemajo od zaščite dolgovi do 500 Din, ki izvirajo iz nakupa potrošnih življenjskih potrebščin, obleke in obutve, ki so nastali po 20. oktobru 1931, če niso bili spremenjeni že poprej v menične terjatve. Nadalje so izvzeti vsii ostali dolgova kmetov, napravljeni po 20. aprilu 1932 in zahteve obrtnikov za opravljena obrtna dela, ki so dospele izza 20. oktobra 1931. Do uveljavljenja tega zadnjega zakona neplačane obresti se vštejejo v glavnico dolga. Važna je tudi določba, da je kmet dolžan plačevati obresti in da gre upniku pravica, da lahko obresti tudii prisilno izterja.
Rešitev je kompromisna in ustreza lo deloma. Razlog zato, da so bile naše zahteve le deloma vpoštevane, je teiko gospodarsko stanje kmetskega stanu. Blago-
Od/tiCLpzaS&hfi'
»tanje največjega dela naše kmečke posesti je odvisno od gozdnega gospodarstva in od živinoreje, deloma tudi od vinogra-darstva. V vseh treh panogah so se prilike v zadnjih letih izredno poslabšale. Razr-mere v gozdnem gospodarstvu in lesni trgovini so zadostno znane in zadostuje, če ugotovim, da je vrednost izvoza gozdnih proizvodov padla pod eno tretjino normalnega izvoza, dočim se na domačem tržišču vnovči komaj 20% normalnega letnega prirastka. 0 težkem stanju živinorejstva priča to, da »o cene živinorejskih produktov danes samo 56% od onih leta 1926, dočim so znašale v letih 1928 in 1929 še 108, odnosno 107%.
Uredba o posredovalnem postopanju
Posebne važnosti je v novem zakonu o zaščiti kmetov, da vsebuje § 6. pooblastilo, da sme ministrski svet za dobo enega leta izdal potrebne ukrepe za olajšanje gospodarskih razmer, ki bodo imeli zakonito moč. Tako je izdal ministrski svet uredbo glede zaščite denarnih zavodov in o posredovalnem postopanju. Namen prve uredbe je, da olajša postopek za denarne zavode, ki zahtevajo zaščito radi čezmernega dviganja hranilnih vlog. Uredba nalaga pri tem zavodom tudi gotove obveznosti, ki so se izkazale tekom osemmesečne prakse prve uredbe kot potrebne. Vsak zavod mora nadalje predložiti ministrstvu svojo bilanco s potrebnimi podatki in lestvico zneskov, ki jih mora zavod izplačevati strankam. Z veseljein lahko ugotovimo, da se razen Mestne hranilnice v Ljubljani noben drug zavod na zborničnem področju dosedaj ni moral poslužiti te uredbe. V ostalem se mora priznati, da je nastopilo po ustalitvi vrednosti dinarja v mednarodnem obračunu med vlagatelji znatno iztrez-njenje in pom ir jen je in da je največji del sam uvidel, da pomeni brezmiselno dviganje vlog najhujši napad na vso strukturo našega gospodarstva. Pritok novih vlog pri denarnih zavodih je sioer vsled nazadovanja narodnega dohodka minimalen. Deloma pa je nastopila deviacija hranilnega prometa od privatnih k državnim zavodom. Tako opažamo, da je stanje hranilnih vlog pri Poštni hranilnici naraslo za okroglo sto milijonov dinarjev. Istotako so parastle vloge pni Hipotekarni in Narodni banki.
Obrestno mero treba znižati
V zvezi s pomanjkanjem dotoka novih vlog in vedno večjo težavnostjo mobilizacije posojil in kreditov, so denarni zavodi izgubili znaten del svoje prejšnje posredovalne vloge. Oni ne morejo več nuditi gospodarskim interesentom za poslovno aktivnost potrebnih kreditov niti v zmanjšanem obsegu, kolikor pa nudijo, ni višina obrestne mere v nobenem skladu z dosegljivo rentabilnostjo. Ze v zadnjem poročilu sem omenjal, da smo pred težkim problemom znižanja obrestne mere kakor
tudi ponovne drenaže našega denarnega trga, ako hočemo, da zopet normaliziramo prilike. Dosedanje zaščitne uredbe pomenijo enostransko administrativno zaščito pred navalom vlagateljev, ne rešujejo pa problema v jedru. Za to je treba organiza-tornih in konstruktivnih ukrepov. Zbornica je v ta namen sklicala več posvetovanj in konferenc, na katerih se je razpravljalo o konkretnih ukrepih, ki so potrebni za sanacijo prilik in je v tej smeri tudi posredovala na vseh odločujočih mestih v vladi.
Druga uredba, ki jo je izdal ministrski svet, je
uredba o posredovalnem postopku,
ki omogočuje vsakem dolžniku, da zaprosi pri pristojnem sreskem sodišču za uvedbo posredovalnega postopanja radi ureditve svojih dolgov. S tem je bil kmečki moratorij dejansko razširjen tudi na vse ostalo prebivalstvo. Vest o uveljavljenju take da-lekosežne uredbe je izzvala v trgovskih krogih v prvem trenutku znatno osuplje-nost. Vsi so se upravičeno bali, da bi se tako široka institucija lahko zlorabljala, ker so se takoj pojavili razni posredovalci. V tej situaciji je bilo vse odvisno od tega, kako bodo postopala sodišča, in če bodo z umerjeno prakso zavrnila vse one, ki bi se hoteli z novo uredbo poceni rešiti svojih dolgov na škodo upnikov in splošne poslovne morale. Veseli me, da morem ugotoviti, da so sodišča pravilno razumela svojo vlogo, in zato v tej prvi fazi posre-
dovalno postopanje ni zavzelo onih širokih dimenzij, ki se jih je bilo bati. Bati tembolj, ker je bila uredba v svojem besedilu dosti nejasna in pomanjkljiva. Zbornica se je zato na podlagi sklepa posebne konference, ki se je vršila pri nas, pridružila akciji organizacij za zaščito upnikov, da se uredba dopolni, da bi bila mogoča pravilna in enotna praksa sodišč.
Med tem je izgotovilo ministrstvo za pravosodstvo osnutek novele k zakonu o prisilni poravnavi izven konkurza. O tem osnutku Vam bo podano na današnji seji posebno poročilo. Zato se jaz omejujem le na kratko konstatacijo, da ministrstvo za pravosodje ni usvojilo večine predlogov gospodarskih korporaeij. Svoje odklonilno stališče motivira ministrstvo s tem, da se sklicuje na izkušnje pravosodstva v sosednih državah. 0 vsebini zbornične spomenice Vam bo podrobno poročal zbornični član gospod Stane Vidmar. Dodal bi le še, da je število poravnav v Jugoslaviji v lanskem letu porastlo napram letu 1931 za 38%, število konkurzov pa za 35%.
Zunanja trgovina nazaduje
Trgovinski promet z inozemstvom jo od 9 milijard padel na eno tretjino. Trgovinska bilanca je bila aktivna. Zmanjšanje obsega naše zunanje trgovine odgovarja splošnemu nazadovanju prostornine svetovne trgovine. S tem smo dospeli na točko skoro popolne izoliranosti, ker znaša delež na glavo prebivalstva v zunanji trgovini samo še 200 Din letno. Izkupiček za izvoženo blago pomeni okroglo eno desetino nacionalnega dohodka, kar se na drugi strani zopet lahko smatra za pravo srečo. Upanja za zboljšanje je zelo malo in zato je nujno potrebno, da se naša produkcija orijentira v prvi vrsti na potrebe domačega tržišča. Tu se odpira še široko polje dela. V tej smeri bo tudi deloval zavod za pospeševanje obrti in industrije.
I/cdtob vccfa' davlna fa&H&to-
V prvem tromesečju je bilo zbornično delovanje posvečeno posebno
državnemu proračunu banovinskim in samoupravnim proračunom. V državnem proračunu se kljub izvršenim redukcijam, ni moglo doseči nikakih davčnih olajšav in popustov. Nasprotno so davki še povišani, tako je v proračunu donos direktnih davkov za 50 milijonov Višji, več se pričakuje od zemljarine, 10 milijonov več od zgradani-ne, 30 od rentnine in 10 milijonov več od uslužbenskega davka. Ker je donos pri-dobnine preliminiran enako visoko ko lani, ga bo mogoče doseči le s poostreno prakso, ker je notorično, da je možnost zaslužka mnogo manjša.
Poleg tega smo zaznali, da obstoji namera, da se zakon o direktnih davkih v kratkem novelira in dopolnSi, da bi se pritegnili k plačevanju davkov tudi oni močni davkoplačevalci, ki so se znalii do-sedaj izogniti obdavčenju, ki bi odgovarjalo njihovemu prometu in zaslužku. Tudi se mnogo čuje o tem, da obstoja namen, da se obdavčijo latentne rezerve posebno pri industriji. Ker se gradivo šele proučuje, ne moremo še konkretno povedati svojega stališča. Zadevi pa bonvo vsled njene važnosti posvetili vso pozornost.
Zbornica je iskala še pred rzapravo finančnega zakona stalno stike z našo parlamentarno delegacijo ter je stavila glede raznih davčnih olajšav niz predlogov, ki sicer niso bili sprejeti v finančnem zakonu, o katerih pa je finančni minister izr javil, da mu bodo služili kot gradivo za izpremembe in dopolnitve zakona o neposrednih davkih.
Pretekli teden je bil odobren
banovinski proračun
in sicer v znesku 87-5 milijonov dinarjev. Dasi je proračun zmanjšan za 22-5 milijonov dinarjev ali 20 'odstotkov, so vendarle vpeljane nove banovinske davščine, tako trošarina na mineralne vode in trošarina na kvas ter taksa na premije zavarovalnih prispevkov, kar naj bi dalo okroglo dva milijona dinarjev novih dohodkov. Doklado na družbeni davek se je prvotno nameravalo diferencirati, kar pa je odklonilo finančno ministrstvo in prav tako takso na izkoriščanje vodnih sil. Ostale davščine so ostale po večini ne-izpremenjene. Kljub znatnim redukcijam proračuna v zadnjih dveh letih vendar ni bila odpravljena nobena davščina. Tako sta ostali banovinska davščina na elek-
triko in davščina na premog še nadalje v dosedanjem obsegu v veljavi.
Novotarija izven okvira letošnjega banovinskega proračuna je ustanovitev posebnega bednostnega fonda, ki naj bi omogočil izvedbo večjih javnih del v svrho zaposlitve delovnih moči in w interesu splošnega poživljenja gospodarstva. Bed-nostni fond je predviden kot stalna institucija in bi se mnogo bolje imenoval zaposlitveni fond, ker samo z zaposlitvijo ljudi se ubija brezposelnost. Proračunan je na letnih 23‘2 milijonov dinarjev.
Zbornica pozdravlja 'inicijativo banovine za organizacijo javnih del in v načelu odobrava, da se na ta način skuša poživiti gospodarska Aktivnost banovine. Vendar smatra, da bi izbira vira dohodkov v sedanji obliki mogla izzvati neželjene negativne posledice. Odločitev o bednostnem fondu pa v finančnem ministrstvu še ni padla.
Težišče ostalih akcij zbornice v davčnem oziru je bilo usmerjeno na to, da se davkoplačevalcem čimbolj olajša odplačevanje davkov, posebno davčnih zaostankov. '.Zbornica je dosegila, da so dobile davčne uprave nalog, da prošnje za od-
(2d/U<ipta5&kji
plačevanje v obrokih, ki so jih preje odklanjale, predložijo pristojnim instancam v rešitev. Zbornica je nadalje predlagala, da bi se v poravnavo davčnih zaostankov ©prejemale cesije terjatev do državnega erarja, da se opusti odmerjanje rentnega davka pri trgovskih terjatvah, za katere niso bile plačane obresti. Mnogo se je trudila Zbornica za preureditev trošarine na vino. Osnovna tendenca zborničnih akcij glede trošarin je, da zaščiti interese gostilničarska, ki se le s težavo vzdržuje na površju.
Velik del zborničnih akcij pa se je nanašaj na ureditev tudi cele vrste drugih davčnih vprašanj.
Državna in banovinska podjetja so pasivna
Dočim so dohodki iz direktnih davkov dali državi v polnem obsegu preliminira-ne vsote, so dohodki od trošarin, carin in monopolov znatno padli. Od taks je na primer v tekočem letu realizirano samo 71 odstotkov. Najtežja je situacija pri državnih podjetjih, ki so skoro vsa brez izjeme pasivna. Pasivna so tudi banovinska podjetja za celih 10 milijonov dinarjev Uveljaviti treba načelo, da morajo javna podjetja, tudi če se jih smatra za ob-
če koristna in ne pridobitna, v najslabšem primeru kriti izdatke s dohodki.
Vsak drug način njihovega upravljanja bi bil v današnjih prilikah nedopusten. Posebno ne moremo odobravati, da se forsira delo v pasivnih državnih rudnikih,
dočim se morajo v naših premogovnih revirjih vršiti neprestane redukcije. Zbornica je v smislu referata gen. dir. R. Sku-beca in v zvezi z Delavsko zborn/ioo storila vse korake, da bi se pri razdelitvi dobav bolj upoštevali premogovniki Slovenije. Dočim sta bila finančni in prometni minister našim predlogom naklonjena, žal pri ministru za šume in rude toga razumevanja nismo našli.
f <za sIcuftHc z&ocnicc
dotefa/OH
Dne 9. marca 1933 je poteklo leto dni, odkar je stopil v veljavo novi obrtni red. Obenem je ta dan potekel rok, v katerem so se imele stanovske in prostovoljne organizacije izjaviti o ločenih ali skupnih zbornicah. Rezultat sklepanja na zborničnem področju je bil, da se je od 167 združenj izreklo v zakonitem roku 102 združenj za skupne zbornice in 4 pa za lo-euno zbornice. S tem je tudi ta reteren-dum končan in borba z veliko večino v prilog gospodarskega solidarisma izvoje-vana. Želim, da se obrtništvo povrne se-
daj zopet stvarnemu delu, ki je za obrambo njegovih materijalnih interesov danes v podvojenem obsegu potrebno. Okvir avtonomije našega obrtnega odseka in poslovanje v skupni zbornici je tako urejen, da lahko obrtništvo v najširšem obsegu zastopa, uveljavi in zaščiti svoje interese, kar je v ostalem najbolje dokazala dolgoletna praksa, ki ni nikdar dala povoda nerazpoloženju ali pritožbam.
Pri tej priliki se iskreno zahvaljujem vsem onim, ki so pomagali, da je ostala naša Zbornica neokrnjena, za njih delo in požrtvovalnost. Apeliram na vse, da sedaj složno gredo na delo za napredek obrtniškega stanu.
V trenutku, ko je iztekel rok za sklepanje o obliki abomto, je nastopila za nas v smislu določb uredbe o zbornicah dolžnost, da zbornica sprejme svoj Statut. Zato je na današnjem dnevnem redu sklepanje o zborničnem štatutu, katerega osnutek je bil tekom včerajšnjega dneva v odsekih predelan in soglasno sprejet.
Pod zborničnim nadzorstvom so se nadalje izvršile v smislu novega obrtnega reda nekatere spremembe v stanovskih organizacijah. Zveza industrijcev se je preuredila v obvezno združenje industrialcev, ter je s tem število njenih članov porastlo od 221 na 357, dočim je pri 52 podjetjih industrijski značaj obratov še sporen. Enako so denarni zavodi preosnovaU svoje prejšnje društvo v Združenje bančnih zavodov, ki šteje 17 za bankarsko poslovanje pooblaščenih denarnih zavodov. Število trgovskih združenj znaša sedaj na zborničnem področju 29 in sicer je 28 krajevnih organizacij in 1 strokovno združenje sadnih eksporterjev in trgovcev, ki obsega vse sreze bivše mariborske oblasti. Trgovska združenja so organizirana v Zveza trgovskih združenj, ki je kljub našemu prizadevanju ostala še naprej društvena organizacija, vendar upamo, da bomo dosegli obveznost zveze.
Z uveljavljenjem obrtnega zakona so stopile zveze obrtniških zadrug, osnovane po društvenem zakonu, v likvidacijo, ki jih nadomeste okrožni odbori v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Pretekli teden so bila izvršena imenovanja članov okrožnih odborov, ki bodo pričeli v najkrajšem času poslovati. Zbornica je s svoje strani stoTila vse, da jim omogoči pričetek delovanja v prvem času, predno bodo še razpolagali z lastnimi dohodki.
KIliElE
vSefimM-Jio I
aUhiii napdidmjk
KlIŠARNAff-DEU
V)UBtlAHA-DAlMAJIN0VAl3
Ja^mLmUc ccadeve’
Za položaj našo notranje trgovine na zborničnem področju je najbolj karakteristična številka, da smo prejeli lansko leto 1069 prijav raznih trgovinskih obratov, odjav pa 1521. S to številko je dovolj povedano, da trgovski kruh danes ni več lahek. Gmotna pozicija trgovskega stanu nazaduje in je nadrobno trgovstvo po večini že sproletarizirano.
Veletrgovina je mnogo trpela vsled tež-koč na denarnem trgu, velikega števila konkurzov in porasta poravnav, loi so povzročile tudi najopreznejšim občutne izgube. Mnogo trgovskih obratov vzdržuje je-dva svojo pozicijo in živi v znatni meri od »ubetance, ker ne more vzdržati konkurence privilegiranih nabavljalnih zadrug, pri katerih se koncentrira od leta do leta v©č prometa. Kljub poizkusom, da prilagodi trgovec z redukcijo osebja režijo zmanjšanemu poslovanju, mu to le v redkih primerih in le v mnogo manjšem obsegu uspeva, kakor pa je nazadoval poslovni promet. Obdačdtev razsvetljave, luksuzni davek, kreditne težkoče, vedno težje vterljivi blagovni dolgovi odjemalcev, aemožnost nabave deviz rednim potem po uradnih tečajih, nefunkcijoniranje kli-ringov z inozemstvom — vse to je spravilo trgovstvo v nezaviden in resno težak položaj. Poleg tega morajo trgovci še vsak dan gledati, kako se vedno bolj in bolj vpletajo v trgovsko posredovanje nelegi-timirani posredovalci. Vse kaže, da so nastopila trda leta preizkušnje za trgovski j.an, J® kaš zato potrebna tem večja iseipliniranost in solidarnost trgovstva. Muogo trpi trgovina tudi vsled tega, ker se vedno niso bili izdani mnogi prepotrebni pravilniki in izvršilne na red be k obrtnemu zakonu, čeprav bi se to moralo zgoditi že pred enim letom. Posebno manjkajo predpisi glede krošnjarstva, opredelitve strok itd. Zbornica je opozorila ministrstvo, da treba izdanje teh pravilnikov pospešiti.
T.06®*®10 P3^11!0 ie posvetila zbornica tudi razčiščenju vprašanja označbe in napisov trgovinskih obratovališč. Zbornica je predlagala ministrstvu, da napis na ovališčih ne sme biti v nasprotju z
obrtnim pooblastilom odnosno dovoliiom.
Zbornica tudi še vedno opaža, da mnoge obrtne oblasti ipreliberalno izvajajo določbe zakona glede usposobljenosti za izvrševanje trgovinskih obratov. Spričo te prakse bi mogli predpisi izgubiti vsako praktično veljavo. Zbornica je bila zato prisiljena, da se v mnogih primerih po-služi pritožbene pravice na bansko upravo, katerim je bilo doslej redno ugodeno.
Iz vrst trgovcev s sadjem, hmeljem, jajci in deželnimi pridelki je prejela Zbornica več pritožb proti poslovanju nakupovalcev, katerih poslovanje je dostikrat zelo škodovalo interesom in ugledu naše izvozne trgovine. Zato je uvedla zbornica potrebno akcijo, da se uvede strožja kontrola nad nakupovalci.
Zbornica je nadalje posredovala, da trgovcem ne bi bilo treba več jamčiti za istinitost laktur, priloženih carinskim zavojem.
Za trgovstvo je bilo važno uveljavljenje določila § 101 novega civilnega pravdnega postopka glede fakturne podsodnosti s 1. aprilom. Po določbah novega pravdnega postopnika je za dogovor o pedsodnosli potreben poseben pismen sporazum ter se mora listina o tem sporazumu priložiti že tožbi. Med trgovci zadostuje, ako je na pismeni naročilnici, ki jo je naročnik podpisal, klavzula, da se mora plačati kupnina v določenem kraju in da se sme v tem kraju tudi vtoževati.
Radi zastoja v klirinških izplačilih, posebno v prometu z Nemčijo, so nastale za uvoznike neprijetne naknadne reklamacije, da doplačajo dobaviteljem kurzne razlike med dnevom vplačila v Jugoslaviji in. izplačila v Nemčiji. Nasprotno je kre-tanje cen povzročilo zopet našim izvoznikom gotovih vrst blaga težave pri ©pravdanju zavarovane valute, ker so bile v canovniku predpisane višje oene. Zbornica je v dokazanih primerih intervenirala in je ministrstvo skoro vedno prošnjam ugodilo.
Zbornica se je tudi trudila, da se izboljša telefonski promet s tujino. Pri poštni upravi je našla za to svoje prizadevanje vedno polno razumevanje.
Na zadnji plenarni seji ste slišali poročilo o stiskah, v katere je zašlo vsled dosedanjega sistema upravljanja naše socialno zavarovanje. Obvezno zavarovanje izkazuje danes takšne primanjkljaje, da je nadaljnji obstoj zavarovanja resno ogro-tan. Da se situacija nekoliko zastre, se je povišala prispevna tarifa, ki je znašala v letu 1931 še 6 % zavarovane mezde, v letu 1932 6 in pol %, z veljavnostjo od 1. januarja 1933 na 7 %. Od 6 % na 7 odstotkov se je povišala od 1. januarja 1983 tudi prispevna tarifa v nezgodnem zavarovanju. 'Poleg tega je še Središnji urad v Zagrebu skrajšal maksimalno podporno dobo od 52 na 26 tednov ter okrnil in določil strožjo karenco pri porodniških dajatvah. Od povišanja bolniških premij je bila z ozirom na povoljno finančno stanje Izvzeta bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljublja-
Smatramo, da je bilo napačno, da se je okrožnim uradom enakomerno po-v}sal prispevek brez ozira na to, ali so stavni ali pasivni. Meni je kot lajiku Snano, da variirajo na primer stroški *a hranarino med 12 % ,in 61 %, stroški za zdravila med 6.68 in 21-68 %, stroški za
i	t honorarie variirajo med 7-59
m 19-71 %, stroški za zdravilišča, kopališča m sanatonje med 2ol in 13-14 % Upravni stroški med 7-88 in « ni jatve za zobovje med 072 in 8-11 % Teh *"■“» "“K* P« “« more
Socifarfna
Ijiti 1 različnostjo razmer, ker je gospodarska struktura pri vseh uradih prilično enaka. Kljub zvišanju prispevne tarife so samo pri Okrožnem uradu v Ljubljani samo pri bolniškem zavarovanju v letu 1932 padli dohodki za 6,615.899-08 Din napram letu 1931. Padec dohodkov je povzročilo predvsem padanje števila zavarovanih delavcev, ki je še leta 1931 znašalo 91.848 in je v letu 1932 padlo na na 77.653, torej za 14.195 manj. Med svojimi dolžniki izkazuje okrožni urad v Ljubljani najvišjo postavko, ki znaša za leto 1932 15,130.769 Din 12 p ali 29-31 % vseh predpisanih prispevkov, dasi je urad najstrožje izter-javal prispevke, kar dokazuje okolnost, da je v letu 1932 predlagal 8217 sodnih rubeži in vknjižb na zemljišča.
Nad 100 milijonov za socijalna bremena
Gospodarstvo v Dravski banovini je plačalo v letu 1932 na obveznih socialnih dajatvah:
za bolniško zavarovanje Din 38,294.530-61 za nezgodno zavarovanje „	8,498.893-26
za delavsko zavarovanje „	1,683.041-18
za borzo dela	„	3,070.405-21
Skupaj torej 51,546.870-26 Din.
Bratovske skindnice so predpisale: za bolniško zavarovanje Din 9,071.871-79 za nezgodno zavarovanje „	2,191.941-91
za pokojninsko zavar. „ 12,212.714-33 za brezposelne prisp. „	377.373-70
Skupaj torej 23,853.901 78 Din.
Bolniška blagajna Trg. bolniškega in podpornega društva v Ljubljani je predpisala za leto 1932:
za	bolniško zavarovanje	Din	3,899.196-60
za	nezgodno zavarovanje	„	484.760-30
za	delavsko zbornico	„	189.277-70
za	Borzo dela	„	340.055-70
Skupno torej Din 4,913.290-30.
Vse tri ustanove so torej predpisale v letu 1932 na zakonitih socialnih prispevkih Din 80,314.062-29.
Ako prištejemo k gornji številki še prispevek za zakonito penzijsko zavarovanje privatnih nameščencev v Dravski banovini, ki je znašal po poročilu Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani že leta 1931 nad 24 milijonov dinarjev, vidimo, da je plačala dravska banovina v letu težke krize samo na zakonitem socialnem zavarovanju nad 104 milijone dinarjev.
Finančni zakon za leto 1933/34 vsebuje pooblastilo za ministra socijalne politike, da sme urediti vprašanje izdajanja dovolil za inozemske delavce (nameščence) in predpisati posebne takse, ki jih bodo morali plačati delodajalci ob izdaji dovolil za zaposlovanje inozemskih delavcev (nameščencev).
Zakon o delavski zaščiti delavcev osobi-to pa zakon o inšpekciji dela iz leta 1922 sta nujno potrebna izpopolnitve. Že ob do-
nošenju zakona se je kljub tedanji razmeroma dobri konjunkturi v gospodarstvu občutilo, da naše razmere še davno niso take, da bi bila potrebna delavska zaščitna zakonodaja v tako hipermodernem obsegu in da bodo naše gospodarstvo bremena in obverznosti, ki mu jih nalaga, pretežko ovirale v razvoju. Praksa pri izvajanju te zakonodaje v teku prošlih desetih let je to potrdila.
Že v 24 urah SSrJs-ti
klobuke luL ftkrobl Jb avetlellka »raje«, ovratnike Ib maniete-Pere. »iH. monca la lika domače perila
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—8. — Aelenbarcova ni. I Teleloa H. SS-71
Obrtne zadeve
, Položaj obrtništva se v prošlem trome-mečju mrtve zimske dobe v ničemer ni iz-premenil.
Zbornica je s posebno spomenico .po de-putaciji, ki jo je vodil zbornični podpredsednik in načelnik obrtnega odseka Josip Rebek, opozorila ministra za trgovino in industrijo dr. Uijo Šumenkoviča na težkoče obrtnega stanu v Dravski banovini, posebno z ozirom na neznosno konkurenco šušmarstva kaznilnic in raznih državnih podjetij in ustanov. Opozorila je nadalje na težka bremena davčnih in socijalnih dajatev in na nujno potrebo, da se s primernimi ukrepi omogoči obrtniku boljša zaposlitev in nabava cenega kredita.
Zbornica je stavila predloge glede zapiralnega časa v obrtniških lokalih in glede nočnega dela v pekarnah, glede vračuna-nja vojaškega službovanja in prakse v državnih telegrafsko-telefonskih delavnicah v strokovno prakso, glede uredbe o izvzetih krajih za gradbene obrte, dimnikarskega pravilnika, vračunanja strokovne šolske izobrazbe v prakso, imenovanja izpraševal-nih komisij za gradbene in elektrotehnične stroke; podala je oblastvom svoje mnenje in predloge o mnogih važnih obrtnopravnih stvareh. Izposlovala je pri kr. banski upra-
vi	pogojno pripustitev nedeljskega pouka na obrtnih nadaljevalnih šolah in pripustitev mojstrov kot predavateljev na teh šolah, da se s tem kvalificirajo za predsednike pomočniških preizkuševalnih komisij.
V	številnih primerih je zbornica z uspehom posredovala proti šušmarjem.
Uspehi mojstrskih preizkušenj kažejo po prvih začetnih težkočah znaten napredek. Izpraševanje se je izpopolnilo in poostrilo ter se kaže napredek tudi pri znanju iz-
pitnih kandidatov. Izdelujejo se priročniki za pripravo kandidatov za mojstrske izpite. Od 10. decembra 1932 pa do 1. apnila 1933 se prijavilo za mojstrske izpite 239 kandidatov.
Od teh je bilo:
prijav- napravilo repro-ijenih izpit biranih v Ljubljani	153	128	27
v Novem mestu 10	10	—
v Celju	33	33	—
v Mariboru	43	36	7
205
34
Skupaj 239
Končno še besedo o stanju priprav za obrtniško zavarovanje,
za katero je zbornica izvršila obsežne priprave. Dosedanje poizvedbe in razprave na obrtniških zborih so pokazale, da za enkrat kaže izvesti samo starostno in onemoglostmi zavarovanje. Sedaj razpošilja zbornica statistične vprašalne pole poedinim združenjem, da zberejo podatke poedinoev.
Število obrtniških obratov •
se v preteklem letu ni povečalo. Prijav je bilo 2007, odjav pa 2017, tako da je ostalo stanje več ali manj neizpremenjeno.-
Cisto svojevrstno situacijo imamo glede gostilniških obratov, Dočim so velika, moderno urejena in opremljena podjetja izgubila pretežen del prometa, vidimo, da se število malih obratov, raznih kleti in vinotočev z minimalno režijo in najprimitivnej-šo ureditvijo množi kot gobe po dežju. Prijavljenih je bilo 496 novih gostiln, medtem ko so odjave dosegle samo 209. Istotako so porasli bifeji, avtomati in kavarne. V prvem četrtletju letošnjega leta je dala zbornica 125 potrdil za gostilniške obrte, od tega za 88 gostiln. Na to gibanje vpliva v mnegem oziru sedanja struktura trošarin-ske takse, ki se ne ozira na poslovni promet in iztočeno pijačo in posebno močno obremenjuje podjetja v večjih mestih.
Ob zaključku poročila naj navedem še nekoliko številk iz administrativnega poslovanja zbornice, ki vam nudijo sliko, kako močno agenda urada v zadnjem času narašča. Meseca decembra je prejela zbornica 2390 dopisov, v prvem četrtletju tekočega leta pa 6405 spisov, število ekspedicij v letošnjem letu presega število prejetih vlog za 140 dopisov, v čemer pa ni vštetih 3300 vprašalnih pol, ki so bile poslane interesentom za razne podatke, poizvedbe in statistiko. Prošenj za izdajo potrdil za nastop obrtov po § 95 o. z. je prejela zbornica v prvem četrtletju 967, prošenj za izdajo raznih drugih potrdil pa 1022, od katerih odpade za udeležbo na javnih licitacijah 358, za oprostitev od davka na poslovni promet 259, izvornih izpričeval za izvoz blaga 189 in potniških legitimacij pa 135.
Zbornica se je po svojih delegatih udeležila 122 občnih zborov obrtniških združenj, 24 gostilniških združenj in 12 trgovskih združenj ter priredila 9 konferenc o aktualnih gospodarskih problemih..
Končno naznanjam zbornici, da je minister za trgovino odobril zbornični proračun in v sporazumu z ministrom financ pobiranje 10% ne zbornične doklade na pri-dobnino.
2& Ju&utavlio. u% zd doSca gotpodacfti/o.
Svojemu oficijalnemu in z glasnim odobravanjem sprejetemu poročilu je dodal predsednik Jelačin še par potrebnih, iskrenih ter z vso silo notranjega prepričanja izgovorjenih besed, ki jih je opeto-vano prekinil splošen in živahen aplavz vseh zborničnih članov. Med drugim je dejal:
Iz tega poročila ste imeli priliko videti, da je zbornični urad mnogo, vsestransko in intenzivno delal. Pri svojem delu smo se vedno zavedali svoje odgovornosti do države, pa tudi narodnega gospodarstva. Dostikrat smo videli, da se marsikatera
Dr. Pi
sladna
rceva
kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Taše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Tovarna motvoza in vrvarna J- «L
Grosuplje pri Ljubljani
ftfcvc pomladansko
črno
BOK - PIVO
pivovarne
UNION
vsebuje mnogo slada ima pri/oion obas
je od S. aprila naprej v prometu
Rebek o praksi izvajanja zakona o inšpekciji dela z ozirom na sedanji položaj obrtništva in zbornični gvetnik Jakob Zadravec pa o aktualnih vprašanjih davčne politike in davčne prakse.
Vsi referati in predlogi eo bili soglasno sprejeti.
Sledili so
samostojni predlogi:
Kot prvi je poročal predsednik Jelačin o nakupu Obrtnega doma v Celju.
Predlaga, da se odkupi od Slov. obrtniškega društva obrtni dom v Celju, ki naj \ služi s tem še naprej obrtništvu kot zave- ; tišče. A tudi iz naeijonalnih razlogov je j prav, da se podpre pozicija Obrtniškega društva. Za Obrtni dom bi plačala Zbor- | niča 320.000 Din, kateri znesek pa bi se J obrestoval po 7 %. Na vprašanje g. Za- ; dravca pojasni nato predsednik Jelačin obširno ves nakup. Dom je vreden danes mnogo več. Ko ga je kupilo Slovensko obrtno društvo, je bila kupnina notarsko j ■ugotovljena s 350.000. Z novimi investici- j jami pa je veljal dom društvo 626.000 Din. Vsled finančnih težav pa društvo ne more več zmagati obresti in zato se je obrnilo na Zbornico, ,ki predlaga vse one pogoje, ki jih je predlagalo društvo samo. Društvo 'bo imelo še naprej brezplačno vse dosedanje } prostore, v domu pa bo prostor tudi za okoliški gremij in za druga društva.
Po teli pojasnilih so bili predlogi predsednika Jelačina soglasno sprejeti in Zbornica je znova dokazala, da skrbi za interese obrtništva.
Nato so sledili drugi samostojni predlogi:
Zbornični svetnik Josip Lavtižar je stavil predlog za pospeševanje tujskega prometa z olajšanjem deviznega prometa.
Zbornični podpredsednik in predsednik i trgovskega odseka Konrad Elsbacher o 1 ocenjevanju najemnine, odnosno najemne vrednosti za odmer® zgradarine, katero I vprašanje je postalo zlasti nujno vsled povišanja zgradarine in to tudi za nove hiše.
Zbornični podpredsednik in predsednik obrtnega odseka Josip Rebek je poročal o j zgradarini za obrtniške delavnice in hiše j obrtnikov na deželi, ki se naj oproste dav- j ka. Dodatno h temu predlogu je predlagal g. Jakob Zadravec, da velja to tudi za trge, ki imajo podeželski značaj.
Zbornični svetnik Andrej Oset je stavil : predlog, da se omeji trošarine prosta predaja vina v količinah izpod 50 1 od strani j vinogradnikov.
Zbornični svetnik Ivan Bahovec je poro- ’ čal o konkurenci, ki jo povzročajo legalni, trgovini konzumne zadruge, ki kupčujejo tudi z nečlani. Predlaga, da se obdačijo vse konzumne zadruge, ki trgujejo tudi z nečlani.
Zbornični svetnik Fran Bureš je stavil tri samostojne predloge: 1. za zboljšanje sedanjih finančnih razmer, 2. glede sestavo davčnih odborov un 3. proti razpečavanju blaga zasebnikom po fabrikantih.
Zbornični svetnik Josip Lavtižar je končno predlagal, da Zbornica nastopi proti neupravičeni podražitvi cementa, ki se jo lani podražil za 400, letos pa zopet za 200 dinarjev.
Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti,
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je zaključil predsednik Jelačin z zahvalo vsem referentom, predlagateljem in navzoči® ter prosil, da Zbornico še nadalje podpirajo z inicijativnimi predlogi.
stvar ne dela pirav in smatrali smo za svojo dolžnost, da na napako opozorimo, da se ne bi ta več ponavljala. Vedno pa je bila naša kritika izrečena iz najboljše volje in je služila samo enemu cilju, da pripomore h ozdravljenju. Zato moram s največjo odločnostjo odkloniti insinuacijo, da bi bilo mod nami le količkaj defetizma. Slovesno izjavljam, da smo se vedno zavedali svoje dolžnosti in zato nikdar ne bomo dopustili v naše vrste niti sence defetizma. Dopustiti. pa tudi ne moremo, da ne bi smeli povedati svojega mnenja, če vidimo, da se dela napačno. Upravičeni in gradilni kritiki se ne moremo odpovedati.
Vemo, da je današnji gospodarski položaj nad vse težaven, vemo, da je tudi zunanji položaj nad vse napet, zato pa tudi vemo, da je rešitev odvisna le od nas samih. Vztrajati	moramo	na svojih	mestih in
vsak mora	v	svojem	podjetju	delati za
zboljšanje razmer. Vsi pa moramo strniti «voje vrste, ker v složnem delu je boljša bodočnost.
Nato omenja predsednik Jelačin, da bo skupno z gen. tajnikom Mohoričem priredil v torek zvečer v Trgovskem domu sestanek, na katerem bo povedal minister Mohorič nekaj svojih misli o proračunu, sam pa bo govoril o gospodarskem položaju. Vabi vse, da se tega večera udeleže, da se pogovore o skupnem delu in da se ustvari prilika za splošno delo.
Kakor so	razmere težke, toda	puške ne
bomo vrgli	v	koruzo.	Zbornica	bo delala
naprej, da se država utrdi, ker Jugoslavije nikdar ne bomo pustili pasti!
Nikdar ne bomo dopustili, da bi se razdiralo to, kar je nastalo po naši najbolj vroči želji. Ne bomo pa tudi dopustili, da bi se rezal neenak kruh, ker ne priznavamo nobenih dvojnih vrst državljanov in zato bomo vedno zahtevali, da morajo biti vedno enaki vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, če nosijo enaka bremena.
Ne izjavljamo to iz nobenih demagoških razlogov, ker smo vedno proti demagogiji. Mnogo zakonov pa je nastalo le iz demagogije, kar se zlasti vidi na trošarinskem sistemu. Mi smo se zato vedno borili proti znižanju trošarine na vino, kajti kdor pije, naj tudi plača. Predlagali smo mnogo bolj primprni dacarski sistem, ali nismo uspeli. Zato se bomo proti sedanji trošarinski praksi borili še naprej, dokler ne zmagamo.
Zavedam se svoje dolžnosti do države ip to se, vidi tudi pr,i plačanju davkov. V svojem proračunskem govoru je povedal minister Mohorič, da je v vsej državi 2700 milijonov zaostalih davkov, a od teh v Sloveniji niti ne 40 milijonov, torej znatno manj ko 2%. Mi smo torej plačevali davke in zato smemo reči davkariji, naj loka ne prenapenja. A lok se prenapenja. Te dni je šJo od davkarij 2000 pozivov za plača-nje rentnine. Celo od dijaških gospodinj se zahteva, da plačajo od svojih neznatnih podmajemnin davek. Gospoda, to je pretiravanje, ki mi zdravo!
Apeliramo zato na davčno upravo, da korigirat svoje postopanje. Vemo, da se enake napake delajo povsod in vsi vemo, kakšne pritožbe so se slišale v skupščini zaradi prevzemanja tobaka v Srbiji, a vendar ni nihče očital, da je v teh pritožbah defetizem.
Zato tudi ml ne dopuščamo takih očitkov. Prav posebno pa moramo nastopiti proti temu, kadar se nas namenoma napačno razume. Z ostrimi besedami je. zavrnil predsednik Jelačin tiste, ki govore v Beogradu drugače ko v Ljubljani, ki se upajo denuncirati svoje rojake. Jaz govo-
brzojavi: žKrispercoloniate jCiubl/ana — ‘Geleton št. 2263
Ani. Krisper Colonia le
Basivtib: Josip Verlič
<Veletrgovina kolom- f f-#1*7* /yn/f	Zaloga špirita.
jalnt robe.	*-3f IM. IM M. g IM. MM IM.	raznega zganja m
‘Velepražama kave. ^	.	,	55	_ konjaka.
ZMtim za dišave. UJunajSka Cesta JJ	Mineralne vode.
‘Gočna postrežba. ‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na tazpolaga.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek -s- Svoj) k svojimi
DNI. ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Z. Trr^o-tatotriSko d. d. »MERKI7R« k..	In	0	“»CHALEK,	Linfcll.nn.
morala na mah zbrati 100 milijonov, da reši Creditanstalt, Češkoslovaška je morala priskočiti na pomoč Zivnoetenski banki, Mussolini svojim zavodom za javna dela, Nemčija svojim D-bankam. Vse te države so izvršile v pomoč svojih denarnih zavodov potrebne operacije, ki pa nimajo nič skupnega z inflacijo.
Nam danes ni treba nič drugega, ko da se izvede mobilizacija zamrzlih kreditov za investicije. Ustanoviti bi se moral poseben savod, ki bi z državno garancijo prevzel industrijske investicijske kredite in dal za nje denarnim zavodom na razpolago novčauice. Mogla bi biti ta zavod tudi Drž. hipotekarna banka. Te novčanice ne ■bi vplivale na tečaj dinarja in tudi ne bi pomenile nobene inflacije.
Predlogi gospoda Lenarčiča se dele v dve skupini. Prva se tiče sledenja, številke proračuna dokazujejo, da se še vedno premalo štedi. Upati je, da se bo sedaj bolj, ker se je s finančnim zakonom ustanovil poseben odbor za štednjo, ki bo mogel takoj na licu mesta izvesti potrebno štednjo. Temu odboru bo tudi zbornica predložila predloge g. Lenarčiča.
Druga skupina predlogov pa se tiče sanacije denarstva in minister šumenkovič je ustanovil v ta namen poseben posvetovalni odbor, kateremu bo predložila zbornica predloge g. Lenarčiča.
Nadaljnji predlogi.
Nato je poročal predsednik Jelačin o novem zborničnem statutu, ki je postal potreben po novem obrtnem zakonu. Ker je treba izdelati tudi poseben poslovnik, predlaga, da se izvolijo v odbor za ta poslovnik gospodje: Bahovec in Pintar za trg. odsek, dr. Rekar in Heinrihar za industrijski in Bricelj ter Kavčič za obrtni odsek.
0 računskem zaključku je poročal v imenu računskih pregledovalcev zbornični svetnik gosp. Josip Lavtižar. Premoženje zborničnega zaklada ob koncu 1. 1932 je znašalo Din 4,452.069'65 v gotovini, vrednostnih papirjih in hranilnih vlogah. Ostalo premoženje je porazdeljeno na razne fonde, ki so glede porabe vezani na že določene namene. Na podlagi izvršene revizije je predlagal, da se računski zaključek odobri in predloži kr. banski upravi Dravske banovine. (Sprejeto.)
Zbornični svetnik g. Stane Vidmar je nato poročal o reviziji zakona o prisilni poravnavi, zbornični podpredsednik Josip
Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe
Jvan	Je
Ljubljana
i i
Točna in solidna postrežba I — Zahtevajte cenik t
Zaloga sveže pražene kave, mletih diiav in rudninske vode.
rim v Beogradu to, kar v Ljubljani in ne bojim ee povedati vedno svojega mnenja in tako bom delal, dokler bom užival vaše zaupanje!
Vemo, da ni mogoče vsega doseči, toda naj se nam ne jemlje dobre volje, če z najpoštenejšimi nameni in z vseskozi be-nevoleutno kritiko hočemo doseči zboljšanje.
Z apelom h složnemu in vztrajnemu delu je med glasnim odobravanjem vseh zaključil svoja izvajanja predsednik Jelačin.
Predlogi zborničnega svetnika Lenarčiča
Slišali smo predsednikovo poročilo, ki jasno govori, v kakšnih težkih prilikah živimo. Izvzemši vseskozi uspešnega poročila o delu Zbornice, so poročila o vsem drugem žalostna. Najtežja pa je kriza de-narstva, ker sloni vse gospodarstvo na kreditu. Denar je izgubil veljavo, h temu je prišla še težava s hranilnimi knjižicami, ki jih odklanjajo celo davkarije. Na drugi strani pa so socijabie ustanove gospodarstvu pobrale njegov obratni kapital in ga zazidale v palačah in zgradbah. Z ozirom na vse te težave predlaga govornik:
1. Država naj preskrbi denarnim zavodom in zadrugam, ki so zdrave, cenene kredite na podlagi njih imetja, tudi za-mrzlega.
2. Država naj objavi, da sprejema tudi hranilne knjižice zavodov, ki so aktivni.
3. Poštna hranilnica naj podpre zavode onih banovin, iz katerih prejema vloge.
4. Zaščitne odredbe za dolžnike naj se odpravijo.
5. Izredni časi zahtevajo tudi izredne ukrepe iin pasivna državna podjetja naj se odstopijo zasebnikom.
6. Skliče naj se gospodarska anketa, ki bo izvedla na licu mesta štedenje povsodi, kjer je to potrebno.
Obiščite automatični bufet
D A | - D A M
Minister Ivan Mohorič:
Osnovno vprašanje vsega gospodarstva je vprašanje kredita, in sicer cenenega kredita, kajti brez tega se neha vsaka gospodarska aktivnost. Rentabiliteta podjetij je tako padla, da so 10—14 % obresti čisto nemogoče. Najbolj se branijo pocenitvi kredita naše privilegirane banke, ki se zagovarjajo s tem, da so po zakonu vezane na sedanjo obrestno mero. Ta zagovor pa ne drži, ker ti zakoni so bili sklenjeni v dobi dobre konjunkture, ki je danes ni. Življenje zahteva nižje obresti in življenje je inočneješe od zakona in zato treba te izpremeniti, če zahteva talko gospodarstvo.
Znižanje obrestne mere pa je potrebno tudi zato, ker nismo bogati. Pred nastankom finančne krize smo imeli 14 milijard vlog, toliko ko je znašal proračun. Danes imamo 9 milijard vlog An toliko znaša tu-dii proračun. Od vsega narodnega dohodka smo mogli v najboljših letih prihraniti le eno milijardo in v najboljšem letu smo izvozili blaga za 9 milijard, kolikor znašajo vsi naši prihranki; Danes pa izvažamo le za 3 milijarde in o prihrankih ne. more biti govora. Zato treba organizirati cenen kredit.
Vse države so bile v slični situaciji. Nismo si pa znali pomagati drugače ko s policijskimi odredbami, da smo vlagatelja kratkomalo. odgnali od okenc. Avstrija je
‘Grgovci in industrija!
Ti?ejevski j
lisi
se priporoča za
in s ovir anj el