Še enkrat: Gesarjeva petdesetletnica in Slovenci. V zadnjih številkah je «Slov. Gospodar> objavil adresni načrt, ki ga je bil sestavil odličen ud katoliške stranke deželnega zbora kranjskega. Načrt pa se je bil, predno se je predložil, od vseh slovenskih poslancev še skupno pretresel ter pri tej priliki nekoliko izpremenil. Taka adresa do cesarja je silno važna stvar, ker se zastopnikom ljudstva ne nuja pogostoma prilika, da bi mogli čustva in želje, ki jih goji ljudstvo, vladarju izjaviti neposredno. Tej adresi pa dajemo posebno važnost, prvič ker se je odposlala povodom petdesetletnice našega presvetlega vladarja, drugič ker se je sklenila v jako važni politični dobi in tretjič ker ima v nje zadnjem delu besedo ves slovenski narod. Zatorej se nam zdi potrebno, da štajarsko ljudstvo izv6, kako se je objavljeni načrt v onem delu, ki izreka želje vsega naroda slovenskega, prenaredil. Bistveno se ni mnogo izpremenilo, ali kar se je, je ogromne važnosti. V prvi sestavi je načrt izrekel prepričanje slovenskega naroda, «da si ta ne pribori preje svojih narodnih pravic, nego da se vse slovensko ozemlje združi v jedno upravno celoto.* Gitatelji »Slovensk. Gospodarja* se bodo spominjali, da srno lani v člankih «Pred važnimi izpremembami» se s lem prašaniem mnogo bavili ter prišli do zaključka, da ima slovensko ljudstvo v krcH riovinah, v katerih je v manjšini, zahtevati namestnijske, oziroma deželnovladne oddelke. Uzrokov, ki so nas dovedli do tega sklepa, ne bodemo zopet navajali. Izrekli smo v listu opetno svoje trdno prepričanje, da je ta zahteva z ozirom na program državnozborske večine jedino prava, in radi tega danes tera večjim veseljem beležimo, da se je adresa na gori navedenem mestu v naSem smislu izpremenila. Razpeto tiskane besede glase se sedaj tako-le: «nego da se povsod, kjer bivajo Slovenci v manjsini, politična uprava uredi tako, da tvarjajo slovenske manjšine zasebna upravna ozemlja.» Ta zahteva se je od slovenskih zastopnikov jednoglasno sprejela, bo šla do cesarja, in je torej jedro naSega političnega programa. Ali naj se nam pri tej priliki tudi dovoli, da dostavimo par maibnih opombic o adresi. Gotovo bi ne bilo odveč, ako bi se bilo zahtevalo za slovensko zemljo sodišče druge instance ali višje deželno sodišče in sicer v Ljubljani. Sedaj spadajo okrožna in okrajna sodišča na Slovenskem pod Gradec in Trst, kamor tudi spadajo nemška in laška. Gotovo bi vlada naSi želji ustregla, če nam dovoli zasebna upravna ozemlja; kajti če uživa naš jezik dejansko jednakopravnost pri političnih uradih, bilo bi le nerodno, ako bi sodišča ostala pri starem. Da bi se pa ta-le laglje priličila novim razmeram, morala bi se okrožna in okrajna sodišča na Slovenskem predstaviti jednemu sodišču višje instance. Tudi bi bili želeli, da se Slovenski Štajar ne bi bil štel med one pokrajine, v kojih se narodna jednakopravnost zlasti v šoli še za silo izvršuje; pri nas je v resnici o narodni jednakopravnosti toliko videti, kakor, recimo, v zvezdi Martu o človeških prebivalcih. Ti, ki jih hočejo videti, vidijo «nekaj», oni pa, ki jih iščejo, ne vidijo nič. Zahteva slovenske ljudske šole naj bi se torej bila poudarjala tudi za Štajarsko. Slovenskih srednjih šol pa smo potrebni vsi Slovenci, ne le kranjski, kakor se je naglašalo. Če že vlada dela v avstrijskih Slovanih ozirom na prosveto razločke, pa jih mi Slovenci med seboj ne smemo delati. Jednakomerno hočemo napredovati, vsi zahtevamo srednjih šol, saj je tudi vseučilišče namenjeno vsetn. Sicer pa brez zamere, velespoštovani gospodje in bratje po krvi in jeziku! Veliko hvalo smo Vam dolžni, da nas obmejcev niste pozabili, bodite uverjeni, da plam hvaležnosti, ki jo zaslužite, v naših srcih ne bode ugasnil nikdar. Še nekaj. Taka adresa celokupnega slovenskega naroda se menda od 1848. leta ni več pošiljala do najvišjega mesta. Ta adresa ni le znamenje probujajoče se narodne zavednosti v nas Slovencih, ampak tudi posledica sloge narodovih zastopnikov, ki bo gotovo vzbudila večje spoštovanje do nas. Torej: «Bog živi gospode deželne poslance kranjske, Bog pa ohrani tudi slogo v njih in v nas vseh!»