SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LI (45) Štev. (Na) 39 ESLOVENIA LIBRE BUENOSAIRES 8 de octubre - 8. oktobra 1992 Glasovanje pri volitvah v Sloveniji Po novem Zakonu o volitvah v državni zbor bodo mogli slovenski državljani, ki bodo na dan volitev začasno ali stalno v tujini, glasovati po posti. Za to bo potrebno, da vsak volilec sam sporoči Republiški volilni komisiji odločitev, da hoče glasovati. Te odločitve bodo morale biti pri volilni komisiji 30 dni pred dnevom glasovanja. Republiška volilna komisija bo nato poslala vsakemu volilcu na njegov naslov glasovnico in volilno karto. Volilci bodo volilno karto potrdili pri predstavniku Republike Slovenije ali pri drugi osebi ali oblasti, potem pa bodo volili tako, da bodo poslali v Slovenijo glasovnico in volilno karto. Volili bodo lahko le tisti državljani Republike Slovenije, kateri lahko dokažejo svoje državljanstvo z uradnim dokumentom, npr. s slovenskim potnim listom, odločbo ali potrdilom o državljanstvu, rojstnim listom, na katerem je zabeleženo slovensko državljanstvo idr. Sporočila volilni komisiji, overjanje volilnih kart in oddajanje glasovnic bodo morali opravljati volilci sami, tudi tam, kjer že redno poslujejo slovenska di-plomatsko-konzulama predstavništva. Republiška volilna komisija pripravlja vse potrebno za izvedbo volitev. Navodila bodo v kratkem času sporočena in objavljena. Vseeno pa naj volilci v Argentini čimprej prično s postopkom za volitve. Božidar Fink pooblaščeni predstavnik RS v Argentini Vzorec za sporočilo volilni komisiji Republiška volilna komisija Resljeva 14 61000 Ljubljana SLOVENIJA - ESLOVENIA Podpisani(a)..........rojen dne........v............(če je rojen v tujini: in je moje rojstno vpisano v mestu Ljubljani ali v občini.), sporočam svojo odločitev, da po pošti glasujem pri prihodnjih volitvah za državni zbor in eventualno za predsednika republike in za državni svet. Voliti želim v tisti volilni enoti, kateri pripada kraj .... v občini ........... in prosim, da me vpišete v tamkajšnji volilni imenik. Svoje državljanstvo dokazujem z...........(slovenski potni list s serijsko številko, odločba o državljanstvu, potrdilo o državljanstvu, izpisek iz rojstne matične knjige ali druga listina, v kateri je navedeno slovensko državljanstvo) in prilagam fotokopijo listine. Naslov mojega prebivališča je: .....(ulica, kraj s codigo postal, država). Prosim, da mi na ta naslov pošljete glasovnico in volilno karto. Kraj in datum Podpis Časnikar Tone Kraševec je v „Dnevniku", glasilu „prenoviteljev" in bivše OF zavzel osebno mnenje o bodočih volitvah v Sloveniji. Navajamo njegove najvažnejše misli: „Preprostega človeka kot volilca malo zanimajo zadeve visoke politike, zelo pa tiste o njegovi življenjski ravni in zdravem gospodarstvu. Ravno to, kako bodo živeli, bo najbolj zanimalo slovenske volivce v prihajajočih predvolilnih bojih, ki znajo biti zelo divji." Časnikar nadaljuje: „Na drugi strani je nekaj tolažilnih dejstev, ki jih je izbrusil čas dveinpolletne »poskusne« demokracije. Sem sodi modro ravnanje Krščanskih demokratov kot ene izmed najmočnejših strank, ki gradi svoja predvolilna prizadevanja na privlačnem in kar se da uresničljivem programu ter tistem kar je dosegla, ko je bila na oblasti namesto na posplošenih napadih na konkurentske stranke. Ta ji lahko prinese veliko več glasov, pri čemer je advent kot čas finala predvolilnih spopadov zanjo simbolične vzpodube..." Kraševec pripisuje pomoči emigrantov nacionalni revmatizem in pravi: „Tudi obljube o kapitalski pomoči naše povojne politične in kasneje ekonomske emigracije se niso uresničile v kakšnih vidnejših naložbah v tovarnah, obratovalnicah, hotelih, blagovnicah in podobno. V javnosti smo jih obešali na veliki zvon, vse skupaj pa se je zdaj izkazalo predvsem kot napačna nostalgija teh, nam sicer prijateljsko naklonjenih ljudi, po nekdanjih časih, ne da bi nam kapnil kak cekin..." Prir. -eme Pri predstavništvu Republike Slovenije bodo uradne ure od 15. oktobra dalje ob četrtkih, namesto ob sredah, tako da bodo od tedaj naprej vsak ponedeljek in vsak četrtek od 10.30 do 12. ure v Slovenski hiši, Ramon L. Falcón 4158, Capital. Pismo Slovenskih krščanskih demokratov Komisija za Slovence v izseljenstvu in zamejstvu pri Slovenskih krščanskih demokratih je v zvezi s prihajajočimi volitvami in vprašanji, ki zadevajo to tematiko, pripravila naslednjo informacijo: Le nekaj dni je minilo, odkar smo v Sloveniji sprejeli volilno zakonodajo, sedaj pa se pripravlja tudi sprejem spremljajočih zakonov. V veliko veselje nam je, da vam v imenu naše stranke sporočimo, kako boste tudi izseljenci lahko sooblikovali politični jutri za naslednja štiri leta. Sprejem zakona, ki omogoča aktivno udeležbo tudi vam, po drugi strani pomeni tudi prvo priložnost, da skupaj pokažemo sami sebi in drugim, koliko je naše prave povezanosti, solidarnosti in soodgovornosti. Ker bodo letos 6. decembra volitve prvič v neodvisni državi Sloveniji in ker zaradi znanih zgodovinskih dogodkov Republika Slovenija ne razpolaga s številom svojih izseljencev niti z njihovimi naslovi in družinskimi stanji, bodo morali vsi izseljenci, ki želijo voliti, zaradi vpisa v volilni imenik poslati Republiški volilni komisiji Republike Slovenije zahtevo za vpis v volilni imenik. Pravico voliti imajo vsi državljani Republike Slovenije, ki bodo do 6. novembra predložili Republiški volilni komisiji zgoraj navedeno zahtevo. Marsikdo morda misli, da ni več državljan Republike Slovenije, glede na to, da v zadnjih desetletjih ni imel stikov z domovino. Vendar to drži le v izjemno redkih primerih (manj kot 1%), saj je bilo tudi po prejšnjih predpisih mogoče odvzeti državljanstvo le z odločbo v vsakem posameznem primeru. Tako so vsi tisti, ki take odločbe niso prejeli, lahko prepričani, da so še vedno državljani. Izjema so le otroci naših izseljencev, ki so se rodili v tujini, vendar je zanje v Zakonu o državljanstvu predviden poseben zelo olajšan postopek pridobivanja državljanstva. Ti bodo torej morali, preden bodo lahko volili, državljanstvo šele pridobiti. Da bi lahko čimveč naših izseljencev volilo in s tem tudi pomagalo naši stranki, vas prosim, da jih obvestite, da morajo poslati zahtevo na naslov: Republiška volilna komisija Resljeva 14, 61000 Ljubljana Zahteva mora vsebovati: 1. Osebne podatke državljanstva (ime, priimek, datum in kraj rojstva). 2. Podatke o zadnjem stalnem bivališču državljana ali njegovih staršev v Republiki Sloveniji, če pa tega posameznik ne ve, naj zapiše, v katerem volilnem okraju želi glasovati (Zadoščala bo tudi navedba mesta, oziroma vasi v kateri bi rad glasoval). 3. Priložen mora biti tudi dokaz o dr- žavljanstvu. Kot dokaz o državljanstvu se šteje navedba serijske številke potnega lista, potrdilo državljanstvu, odločba o pridobitvi ali ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije, izpisek iz rojstne matične knjige ali druga listina, v kateri je navedeno državljanstvo Republike Slovenije. To pomeni, da naj državljan pošlje kakršenkoli dokument, seveda v kopiji, ki ga še poseduje. To so lahko spričevala, matični izpiski, poročni listi, skratka kakršenkoli dokument, ki ga še imajo. Če ne posedujejo nobenega od teh dokumentov, naj navedejo osebo v Sloveniji (z imenom, priimkom in naslovom), ki bo lahko potrdila njihovo istovetnost. Poročene ženske naj pridružijo kopijo poročnega lista (po možnosti overjeno) in v priimku zapišejo v oklepaju svoje dekliško ime. Ko bo volilna komisija prejela naslov našega izseljenca, mu bo poslala volilno karto in glasovnico. Izseljenec bo volil tako, da bo oddal zapečateno kuverto, v kateri bo volilna karta in druga kuverta z izpolnjeno glasovnico, pri diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pri pooblaščenem predstavniku Republike Slovenije, če pa teh v državi, kjer prebiva ni, jih bo poslal direktno republiški volilni komisiji. Tu se bodo potem te kuverte odprle in sicer tako, da se bodo kuverte z glasovnicami odpirale posebej, posebej pa liste z volilnimi kartami. Posebej poudarjamo, da morajo biti te zahteve poslane čimprej in da morajo biti v Ljubljani najkasneje do 6. novembra, da bi bilo mogoče izpeljati volitve tudi za naše izseljence. Opravičujemo se vam zaradi poznega obvestila, vendar vam ga nismo mogli poslati prej, ker parlament vse do zdaj ni sprejel volilnih zakonov. Dragi rojaki! Dolgo je trajalo, da se tudi pri nas „prosto voTjo vera in postave", zato smo vsi sodelavci vodstva stranke Slovenskih krščanskih demokratov še posebej veseli, ker tokrat med tiste, ki se bodo odločali zaupati naši stranki, štejemo tudi glasove Slovencev iz Argentine, Avstralije, Kanade, Združenih držav Amerike in Zahodne Evrope. V pričakovanju vaših odgovorov in predvsem na razpolago v primeru nejasnosti, Vas lepo pozdravljajo Edvard Stanič Janez Pogorelec Tomaž Kunstelj Objavljamo gornje pismo, ki smo ga dobili od volilne komisije pri SKD. Opozarjamo, da predvsem pogoji za dokaz državljanstva niso uradni in bodo morda strožji kot navedeni. A zaradi pomanjkanja časa smo vseeno mnenja, da naj čimveč rojakov takoj začne postopek za volitve. Uredništvo Svobodne Slovenije té J v Tone Mizerit fc'dlZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI V neodjenljivem stremljenju za popolno resnico, ki je nujna podlaga pravice, kakršna naj poslej za vse čase vlada nad in med Slovenci, slovenski domobranci zahtevamo od svobodno izvoljene oblasti, da s primernimi ukrepi nujno reši vrsto vprašanj, na katera so navezani sprava, mimo sožitje Slovencev in napredek Slovenije: 1. Razveljaviti vso zakonodajo, ki ima za idejno podlago osvobodilno vojno (NOB). 2. Vrniti slovenskim domobrancem čast in priznanje, da so z odporom proti komunistični revoluciji prav v obdobju sovražne okupacije moralno upravičeni in po meddržavnem pravu legitimno podprti branili eksistenčne interese slovenskega naroda ter s tem stali v službi najvišjih vrednot civiliziranega človeštva: BOG -NAROD - DOMOVINA. 3. Rehabilitirati ustanovitelja in vrhovnega poveljnika slovenskega domobranstva generala Leona Rupnika in škofa dr. Gregorija Rožmana. 4. Objaviti kraj, kjer je bil zagreben general Leon Rupnik, ter njegove ostanke prenesti za časten pokop. Na republiške stroške repatriirati ostanke škofa dr. Gregorija Rožmana ter častno pokopati na mestu, ki ga naj določi slovenska Cerkev. 5. Objaviti kraj, kamor so bili zagrebeni na Orlovem vrhu ljubljanskega Gradu pokopani domobranci, kakor tudi omogočiti iskanje raztresenih grobov žrtev revolucije. 6. Kočevski Rog, Teharje in druge kraje, ki so že poznani ali bodo še odkriti, kjer so bili masovno pobiti slovenski domobranci, drugi nacionalni borci in tudi civilisti, proglasiti za zgodovinske kraje in jih zaznamovati s primernimi spominskimi objekti. 7. Objaviti sezname v transportih vrnjenih domobrancev ter drugih nacionalnih 15. den statuta V zdomstvu in izseljenstvu se stranka organizira po naslednjih območjih: Evropa, Združene države Amerike, Kanada, Argentina z ostalo Južno Ameriko in Avstralija. Člani zgodovinske SLS postanejo člani SKD. Ti območni odbori imajo status regionalnih odborov SKD. Stranka se ustrezno organizira v zamejstvu. Program Temdji delovanja 1. Za nas je človek kot oseba prvo izhodišče in cilj družbene ureditve. Izhajamo iz krščanskega občutenja neprecenljivosti človekovega življenja, iz načela o pravici do osebne svobode, nedotakljivosti, dostojanstva in temu ustrezne odgovornosti vsakega posameznika. Navdihujemo se pri krščanskem družbenem nauku, se navezujemo na bogato izročilo slovenske krščanske socialne misli in dejanj ter se zgledujemo po modernih krščanskih demokracijah. Demokratičnost 2. Prepričani smo, da je demokratična ureditev najbolj ustrezna dostojanstvu človekovi osebnosti. Z najširšo udeležbo borcev in civilov. Na podlagi teh sestaviti sezname pobitih in zanje izdati uradne mrtvaške liste. 8. Izslediti na mučenjih in pomorih udeležene krivce ter jih postaviti pred pristojna sodišča za sodbo po zakonu. 9. Razveljaviti vse medrevolucijske in povojne politične procese z vsemi pravnimi posledicami, rehabilitirati in v kolikor je to še mogoče, odškodovati njih žrtve. 10. Razveljaviti vse vrste privilegijev, ki jih uživajo bivši partizani in njihovi svojci, ter slovenskim domobrancem in drugim nacionalnim borcem izplačati v aktualizirani višini zaostalo in tekočo pokojnino in druge odškodnine. 11. Vrniti vso po komunističnem režimu zaplenjeno ali pod pritiskom odtujeno imovino njihovim izvirnim lastnikom ali njihovim zakonitim dedičem. 12. Pregledati premoženjsko stanje vseh funkcionarjev bivšega komunističnega režima in v republiške svrhe zapleniti vsakršno neopravičljivo obogatitev. 13. Odstraniti vse spomenike, imena krajev in cest komunističnim vodjem in za komunistični sistem zaslužnim osebam, ali pa na enako vidna mesta postaviti spomenike in imena domobranskih in drugih za narod zaslužnih osebnosti. Brez jasno zavzetega stališča in odgovarjajočih ukrepov z ozirom na te minimalne zahteve je vsakršna sprava jalova in obsojena na neuspeh, s čemer je nevarno ogroženo mirno sožitje Slovencev ZBOROVALO TABORA združenih slovenskih protikomunističnih borcev ARGENTINA Buenos Aires, 27. septembra 1992 dogovorjen družbeni red terja od človeka neprestan trud za strpno in odgovorno iskanje novih poti, ki vodijo do skupne blaginje. Demokracija je za nas tudi dogovorjena družbena disciplina, Sodelovali bomo z vsemi družbenimi gibanji in strankami, ki niti v načelu niti v praksi ne omejujejo politične svobode. Slovenski narod 109. Slovenski narod sestavljajo Slovenci po zavesti, hotenju in jeziku, pa tudi po lastnostih, ki jih dajejo rod, kultura, izročila, običaji ter skupna preteklost in prihodnost, ne glede na kraj rojstva, niti na to, ali živijo na svoji zemlji v slovenski državi in zamejstvu ali kot izseljenci v svetu. Narod kot vrednota 110. Za SKD je narod vrednota, ki jo moramo spoštovati tudi po ustanovitvi lastne države. Ustanovitev lastne države ne more odvezati od dolžnosti za ohranitev lastnega naroda. Narod si ustvarja državo predvsem zato, da bi dodatno zavaroval svoj razvoj in se tako ohranil v družini drugih narodov. Slovensko državljanstvo za vse Slovence 114. SKS se zavzema za to, da imajo vsi Kot vsako leto je bilo 30. septembra konec rednega zasedanja argentinskega kongresa. Običajno je že, da se zadnji dan skuša nadoknaditi vse, kar se čez leta ni dalo, ali pa ni hotelo opraviti. To pot je to le delno uspelo. Zadnji dan so potrdili 28 zakonov, a to še daleč ni številka, katere je kongres vajen. A zapisati moramo, da je precej važnih zakonov ostalo za prihodnje leto, če jih vlada ne bo vključila v dobo izrednega zasedanja. V marsikaterem primeru je to malo verjetno. BOLI UDAREC, BOLI Kot je bralcem gotovo že znano, je sedaj do 1. maja kongres na počitnicah. Če je potreba, pa more vlada sklicati na izredno zasedanje, kjer pa poslanci in senatorji obravnavajo le osnutke, ki jih v ta namen pripravi izvršna oblast. Odkar je po letu 1983 znova zavladala demokracija, je že navada, da se izredna zasedanja izvajajo vsako leto. Včasih celo s tako vnemo, da med enim in drugim zasedanjem dejansko ni odmora. Letos je stvar nekoliko bolj kočljiva. Dejansko se v tem trenutku ne ve, kdaj bo predsednik sklical kongres. V tako postopanje sovpada dvoje čini-teljev. V prvi vrsti je znano slabo razmerje med predsednikom in kongresom. Zakoni niso bili potrjeni z naglico, ki jo je želel Menem. Ta pa je izredno kočljive zadeve urejeval kar z dekreti, ne da bi čakal zakonske odobritve. Le naklonjenost vrhovnega sodišča mu je pomagala, da marsikateri dekret ni pogorel zaradi neustavnosti ali protiustavnosti odlokov. To je neprijetno odmevalo v kongresu in ne le v vrstah radikalne opozicije, marveč tudi med samimi perorasti, zlasti med tistimi, ki niso popolnoma v skladu s menemističnim projektom. Drug činitelj je trenutno zadržanje radikalne stranke. Potem ko je vlada zaradi „neustavnosti izvolitve" izrinila novega senatorja province Jujuy, ki je izšel iz radikalnih vrst in bil „porojen" v zanimivem parlamentarnem puču, se je dialog med radikali in menemisti do konca ohladil. To se je zlasti pokazalo zadnji dan, ko je radikalizem bojkotiral obravnavanje in volitev novega zakona sindikalnih organizacij. O tem zakonu bomo še pisali. Zaenkrat omenimo le, da je bila potrditev tega zakona del cene, da so sindikalni poslanci v kongresu podpirali menemistično gospodarsko politiko, medtem tudi njihov glas za privatizacijo državne petrolejske družbe. Vlada indirektno priznava, da brez podpore radikalizma trenutno kongres ne more normalno delovati. Predno torej skliče izredno zasedanje ali vsaj predno se to prične, je potrebno znova vzpostaviti vsaj normalne stike z opozicijo. To je pa težje storiti kot pa reči. Zlasti še ker radikalizem v vsakem vladnem koraku vidi nov poizkus totalitarnosti. Obtožbe na predsednika padajo vedno bolj pogosto. In vzor sosednjega Brazila, kjer je kongres odstavil predsednika zaradi korupcije, je globoko odmeval tudi v naši državi. In ko smo že pri tem, omenimo še, da je radikalizem v Slovenci, pri čemer so mišljene vse osebe slovenskega rodu, ki živijo zunaj meja slovenske države in se izrekajo za Slovence, pravico do polnopravnega slovenskega državljanstva. Če jim predpisi držav v katerih živijo, tega ne omogočajo, jim je treba z zakonom zagotoviti vse tiste pravice, ki jih imajo državljani Republike Slovenije. poslanski zbornici predložil v odobritev deklaracijo, kjer se pohvali postopanje brazilskega kongresa proti vladni korupciji. Peronistični poslanci pa so v tej izjavi videli toliko namigov na „rožno palačo", da so izjavo zavrnili. Tako se pač rado zgodi, kadar ima človek slabo vest. BOJ ZA OBSTOJ Prej smo omenili zakon sindikalnih organizacij, ki ni mogel biti potrjen v kongresu. Stvar je bila taka: peronisti so ga hoteli poriniti brez debate v tistem zadnjem trenutku, ko se voli na debelo, približno en zakon na minuto. Radikali so se temu uprli in do soglasja ni prišlo. Končno radikalizmu ni preostalo drugega kot zagroziti peronistom, da bodo zapustili zbornico, če ti vztrajajo v svojem namenu. S tem bi ostali brez quoruma in ne bi mogli potrditi nobenega zakona. Hočeš nočeš je vladna stranka morala umakniti svoj predlog. Vprašanje je sedaj, če ga bo vlada vključila v izredno zasedanje ali ne. Kajti zadeva sindikatov je pereča in ni nikakor nova. Ko je radikalizem nastopil vlado leta 1983, je najprej skušal spremeniti legalno podlago sindikatov. Namen je bil tedaj uničiti to silno moč peronizma. V poslanski zbornici so prodrli s predlogom, zataknil pa se je v senatu, ko je Sapag, predstavnik province Neuquén in svojevrstni „neoperonist" (to je beseda, o kateri bi sedaj lahko pisali debele knjige), odklonil zavezo z radikalizmom in volil proti zakonu. Kasneje se je Alfonsfn verjetno veselil tega svojega poraza. Kajti prišli so časi levičarskega navala v sindikatih in vrsta „divjih" stavk, katerim vlada ni bila kos in jih je mogla končno uničiti le v povezavi s staro sindikalno gardo. Ni čudno, da je končno postal minister za delo „tovariš" Alderete iz osrčja peronističnega sindikalizma. Menem gleda na sindikate kot na nevarnost za sedanji gospodarski program. Zato pod pretvezo „liberalizacije" skuša uničiti sindikalno enotnost. To seveda ne gre tako lahko. Okoliščine so mu včasih mile, včasih pa nasprotne. Prav sedaj se porajajo nova trenja med vlado in CGT, katera zahteva, da se ohrani stari način pogajanj med delavstvom in podjetniki, medtem ko vlada vztraja na tem, da je povišanje pač možno le na podlagi povečanja proizvodnje. Nekaj kar je za večino sindikatov težko, kajti recezija se znova kaže na obzorju, medtem ko je nekatere industrije že hudo prizadela. POTEM PA VSE TIHO JE BILO Še ena zanimivost. Pretekli teden se je v osrčju vlade porodila ideja, da bi uradno obnovili praznovanje 17. oktobra. To je stari tradicionalni peronistični dan, „dan zvestobe", ki je skozi desetletja bil izraz „nove Argentine", kjer je bil delavec osrednja figura sistema. Dan zvestobe je potem v časih preganjanja postal simbol odpora proti vojaškim in tudi civilnim neporonističnim vladam. Ko je Menem prišel na oblast, je istočasno z ostalo peronistično tradicijo tudi 17. oktober prešel v pozabo. Sedaj so ga skušali obuditi..Množice naj znova zažive v „peronistični mistiki", je bil namen. To bi v sedanjem trenutku prijalo menemizmu. A v vladi so spoznali, da ni prostora za mistiko. Tako da je po prvotnem vzhičenju nastala tišina, Našli so sijajen izgovor: tistega dne baje Menema ne bo v državi. Brez njega pa ni slavja. Objavljamo nekaj Členov iz programa SKD, ki je bil pred kratkim sprejet □ ALOJZ REBULA, Družina št. 32 ■ P® ®ßDö@fe(D gö®W®(ffi sos Cesarsko španščino pa govorijo s samoza- Gorazd Kocijančič, mladi slovenski mislec je na Opčinah s svojim predavanjem uvedel letošnjo 27. Drago. GORAZD KOCIJANČIČ Po njegovi oceni imajo pristna cerkvena in krščanska načela o pojmovanju odnosa do izvornega spoštovanja drugosti, odnosa do Skrivnosti „tudi nam Slovencem veliko sporočiti v času, ko se ikonografija političnega udejstvovanja še vedno doživlja kot predmet racionalne analize". Kocijančičevo razmišljanje je izzvenelo kot zanimiv poziv k strpnosti, saj se „odločitev vsakega človeka in občestva o tem, kaj je Božje in kaj je cesarjevo, vselej dogaja v skritosti srca in kot odgovor na Skrivnost". Gre torej za nerazvidno, tvegano in intimno odločitev posameznika in skupnosti, za pravilnost katere pa bo vsakdo izvedel šele po smrti. Prisotnost dveh vidnih slovenskih politikov je privabila veliko ljudi. Pa tudi več vidnih politikov, med katerimi pa je najbolj topel in buren aplavz požel prav Peterle. Po uvodni besedi predsednika Društva slovenskih izobražencev Sergija Pahorja in pozdravu slovenskega ministra za kulturo Boruta Šukljeta, je Draga prešla v živo z razmišljanjem bivšega slovenskega premierja. LOJZE PETERLE Lojze Peterle se je zavzel za aktivno prisotnost kristjana v družbi in v politiki, za njegovo jasno angažiranje, ker se „njegova prisotnost ne sme zožiti na nekonfliktna področja". Govornik je bil ostro kritičen do prejšnjega režima, med njegove ukane je postavil tudi sestop z oblasti, ki je po njegovi oceni bolj navidezen kot resničen. Tudi padec svoje vlade je Peterle pripisal silam, ki so se zbale, da bi krščanska demokracija doživela prevelik volilni uspeh. V razpravi so diskutanti v bistvu potrdili Peterletova izvajanja. JANKO PRUNK Predavanje Janka Prunka pa je imelo bolj zgodovinski značaj. Zgodovinar je v svojem izvjanju nanizal vse bistvene trenutke zadnjih dvesto let, ki so bili pomembni za uveljavitev Slovencev kot naroda in pri tem poudaril, da je slovenski narod na evropskem prizorišču svojevrsten fenomen. Uspelo mu je namreč, da je kljub svoji majhnosti, predvsem pa pomanjkanju državnosti, višjih slojev v polovici prejšnjega stoletja, postal sodoben evropski narod in je sedaj z osamosvojitvijo med predhodniki tiste Evrope narodov, ki je perspektiva stare celine. Prunk je ocenil, da smo se v zgodovini Slovenci, kljub vsemu, dokaj dobro odrezali in smo znali izkoristiti vse priložnosti, da smo nacionalno nekaj pridobili. Še največ razprave je izzvala Prunkova trditev, da smo se Slovenci v drugi svetovni vojni obnašali kot ostali okupirani narodi in se razklali v odnosu do okupatorja. Ustvarili smo dve vojski, partizansko in domobransko, partizani so se postavili na stran zmagovalcev, domobranci na stran poražencev. In zmagovalci so, kot je običajno, pisali zgodovino. Dogajanje med drugo svetovno vojno in zlasti definicija NOB je izzvala veliko nasprotovanj. Večer je imel ob koncu še kulturniško noto in se je končala s predstavitvijo antologije emigrantske literature, ki je pravkar izšla pri celjski Mohorjevi družbi in za katero je poskrbela Zora Tavčar z naslovom Pod južnim križem. V nedeljo se je na Dragi dnevna politika spet umaknila s prizorišča. EDVARD KOVAČ Edvard Kovač, teolog in profesor na katoliški univerzi v Toulusu, je izhajajoč iz izročila nazakal slovenskim kristjanom možne poti v prihodnost, pri tem pa opozoril tudi na možne nevarnosti. Rode, prav tako teolog, tajnik papeškega sveta za dialog z neverujočimi in član še drugih papeških svetov, pa je v svojem prispevku .bolj izpostavil slovenstvo, čeprav je pri tem prav tako izhajal iz krščanskega izročila. Uvod v Kovačevo razmišljanje je bilo dejstvo, da je konec avgusta bila stoletnica prvega slovenskega katoliškega shoda, ki je bil skoraj sočasno s podobnimi shodi v Avstriji in Italiji. Tisti shod je bil odraz želje po kristjanovem nastopanju v družbi, po shodu pa se je povečala vloga krščanskih laikov. Danes slovensko krščanstvo doživlja po besedah Edvarda Kovača prelomni trenutek, saj mora po prisilni in nasilni sekularizaciji v prejšnjem režimu nadoknaditi zamujeno in se odločiti za prihodnost. Poudaril je pomen dejstva, da so Slovenci končno izoblikovali lastno državo, vendar s prispodobo o nekdanji židovski državi opozoril na nevarnost, da bi hoteli vse politizirati. Kristjan mora po Kovač pokazati, da identiteta naroda ostaja predvsem duhovna in kulturna. FRANCE RODE France Rode pa je izhajal iz ugotovitve, da so se z razglasitvijo samostojne države Slovenci iztrgali iz mednarodne anonimnosti. Kot narod s samostojno državo morajo narediti temeljiti premik. In prvi korak je s tega vidika drugačen odnos do zgodovine. Dosedanja namreč ni temeljila na objektivnih dejstvih, pač pa predvsem na dokaj zgrešenih predstavah pesnikov in pisateljev. Slovenci so se v zgodovini doslej pokazali ne kot narod hlapcev, pač pa kot uporen in odporen narod. Po Rodetovi oceni Slovenci niso različni od drugih narodov. S proglasitvijo samostojne Slovenije je bil dosežen cilj, ki je bil zastavljen pred poldrugim stoletjem, sedaj pa si morajo Slovenci zastaviti nove cilje in hov narodni program. Bližnji, kratkoročni cilj je po Rodetu razvijanje nove slovenske države in graditev demokracije, kar pa je le pogoj za ambicioznejše dosežke: in to je pripravljanje na dobo, ko se bo slovenski genij popolnoma razmahnil in bo spregovoril svetu, ko se bo za slovenski narod začela „zlata doba". Na to se je treba pripravljati z zelo jasno vizijo, z osebno disciplino, šolanjem, duhovnostjo. Številčna majhnost slovenskega naroda pri tem ne bo ovira. Vendar prav zaradi skromne številčnosti se vsak Slovenec mora zavedati, da „nima pravice biti ničla, pač pa mora nekaj biti in nekaj narediti. Če pri naših ljudeh ustvarimo to zavest, bo narod klen, v globinah vesel in ustvarjalen. In tak narod si želi Bog." Nedeljska Draga se je začela dopoldne z mašo, popoldne pa sta bila predstavljena še roman Hagar Vinka Ošlaka in knjiga Moj brat Janko Vojko, ki jo je napisala sestra padlega partizana. Ob koncu pa so udeleženci naslovili še pristojnim oblastem peticijo glede maševanja v slovenščini v vasi Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji. Če hočeš v polnosti „okusiti" argentinsko Slovenijo, ne smeš priti tja, na tisti edinstveni otok narodne in verske zavesti, iz matične Slovenije. Priti moraš iz kakšnega prikazenskega zamejskega prostora, kjer nekakšna primitivna narodna polzavest proslavlja Titovo stoletnico, za slavnostnega govornika pa vabi Mitjo Ribičiča... Narodna in verska zavest... Ti dve vrednoti se, kot je znano, lahko sprevržeta — kot vse, kar je človeškega — v protivrednoti: nacionalno čustvo v šovinizem, versko prepričanje pa v fanatizem. Ostaja pa dejstvo, da brez njih ne moremo doživeti svoje človeško polnosti. Brez naroda si brezdomec na zemlji, brez vere si brezdomec v svetu duha. Gre za to, da obe vrednoti živimo v čim večjem psihološkem in družbenem ravnovesju. Vera in narod nam lahko postaneta nekaj naravnega in domačega, kakor drevesa okrog nas ali oblaki nad nami. Trinajst ur poleta daleč, onkraj Atlantika, pod ekvatorjem sem srečal neverjetno Slovenijo, ki še s polnimi pljuči živi iz teh dveh vrednot. Nadodna zavest... Za krmilom avtomobila fant, rojen v Argentini, ki njegovi sproščeni slovenščini pripeva s svojim narečjem Poljanska dolina... Na dvorišču doma v Ramos Mejiji cementni relief Slovenije, ki mu je treba spet vpisati imena hribov in dolin, potem ko jih je vreme izpralo... Čudovite buenosaireške sobote, ko prostovoljno in neplačano slovensko šolstvo polni razrede po vseh slovenskih domovih, od otroških vrtcev prek nižješolcev (ko sem stopil k njim, jim je profesor razlagal Vodnika) in maturantov. .. Dveurna sobotna radijska oddaja v srcu Buenos Airesa, na luksuzni Avenida Santa Fe, oddaja, ki jo poslušajo tisoči, de-settisoči... Navzočnost slovenskih imen v španskem oceanu — od Pico Esloveno, nezavzetnega skalnatega obeliska v Andih, ki ga je zavzel slovenski planinski zanos, do Avenida Republica Eslovena v Castelarju... Na knjižnih policah slovenskih razumnikov med tujimi knjigami tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, tudi Kocbek; tudi Janša... Da ne govorim o kakšnem še zanesljivejšem dokazu narodne zavesti, o kakšni družini z desetimi otroki... In vse to brez kakšne manjšinske za-kompleksanosti, v državljanski sproščenosti, s katero si Slovenci poleg slovenske zastave izpostavljajo belosinjo argentinsko in ob slovenski himni pojejo argentinsko. Ljubljančani še niso videli tako velikega nogometnega spektakla. Na povratni tekmi prvega pokala državnih prvakov je Milan premagal za Bežigradom SCT OLimpijo s 3:0. Kljub temu, da se je eno uro pred tekmo, ob pol osmih zvečer, močno ulilo in da je dež trajal vse tja do polovice drugega polčasa, je okoli 8.000 navijačev — veliko je bilo tudi italijanskih tifosijev — stoično stalo na tribunah in navijalo za svoje. „Tekma desetletja" ni bila zato nič manj blesteča. Olimpija je s prodajo vstopnic, reklamo in televizijo (tekmo so neposredno gledali cela Italija, Slovenija in še nekatere druge evropske dežele) zaslužila okoli 800 tisoč dolarjev, kar je enako letnemu proračunu kluba in tudi letnemu zaslužku Milanovih rezervnih igralcev. Milan je zopet pokazal vrhunski nogomet, veliko koncentracijo, hitre kombinaci- vestno sproščenostjo, tudi če gre za tribuno v velikem kulturnem centru San Martin. Ti Slovenci so namreč vzljubili Argentino, kakor jaz, manjšinec, nisem vzljubil Italije. Ostanek slovenskega Izraela tam ob svoji babilanski reki, ob Rio de la Plata, ni obesil plunk na vrbe. Pel je naprej, a tudi zidal. Nekaj duhovnikov in literatov: tako nekako sem si podzavestno predstavljal argentinsko Slovenijo: nekaj okleščenega in abstraktnega. A mi je bilo dovolj odpreti slovenski telefonski imenik (tudi slovenski telefonski imenik ima ta prezanimiva Slovenija), da sem zaznal tam popoln organizem, utripajoč v široki socialni razvejanosti. V tisti miniaturni Sloveniji najdeš vse poklice iit sloje — najdeš arhitekta in pilota, polbohemskega slikarja in tovarnarja, krovca in inženirja, ki je deloval na Antarktiki, zlatarja in visoko damo, ki vabi na obed urednike vodilnega dnevnika La Nación. Je naredila ta čudež — kako dugače naj imenujem pojav, kakršnega na primer številnejši argentinski Hrvati ne poznajo — narodna ali verska zavest? Odločno mislim, da ga je naredila predvsem vera, vera, s katero je ta slovenska Vandeja prišla čez ocean. Dajati ob nizkem standardu narodni davek, zgraditi brez vsake državne podpore vrsto veličastnih domov — in med njimi kakšnega razkošnega kakor v San Jus tu — udeleževati se za ceno dolgih voženj po brezmejnem velemestu kulturnih in verskih prireditev — takšna požrtvovalnost more vznikniti le iz globin, kjer izvira Kristusov vrelec, oni, ki teče v večno življenje... Ni bilo naključje, da so slovenski domovi zrasli na krajih, kjer so se spočetka Slovenci, vrženi v to tuje prostranstvo, zbirali pri nedeljskih mašah. Argentinska Slovenija je dejansko zrasla okrog krščanskega oltarja. Dokončen dokaz, kakšno vlogo je odigrala verska zavest — ne kakšna blodna marksistična razrednost— pri nastanku tragične slovenske protirevolucije. Po enem drugem prav tako zgovornem dokazu — po kupih rožnih vencev, odme-tanih ob jamah v Kočevskem Rogu. Potrjena narodna in krščanska vrednota — to brašno mi je dala argentinska Slovenija na pot nazaj. In kakšno boljšo perspektivo naj človek pokaže evropski Sloveniji kakor ti dve vrednoti v času rastočega brez vrednotenja? je in napadalno igro. Najdražje moštvo na svetu je zopet neizprosno zaigralo. Podcenjevanje tu ne pride v poštev. „Smo profesionalci in moramo narediti dober vtis, še posebej v tujini," je rekel po tekmi trenir Fabio Capello. Razlika s tistim srečanjem, ki smo ga gledali v Milanu je bil nastop Ljubljančanov. Doma so nastopili po pričakovanju pogumno, brez tiste treme, ki jih je skoraj onemogočila v San Siru. Zaradi tega je bil tudi odpor bistveno večji. Eden ciljev trenerja Luča Petriča, da bi za Bežigradom zaigrali za 30% bolje, se je daleč uresničil. Drugi, doseči vsaj en gol, pa je bil zelo blizu, v nogah kapetana Zorana Ubaviča in glavi libera Hadžialagiča. Obakrat je preprečil slovenski krik vratar Rossi. Na tem področju so bili Italijani neusmiljeni. Massaro v prvi polovici, Rijkaard z glavo in Nad. na 4. str. JANEZ VASLE, Ljubljana, 30. septembra Vrhunska nogometna prireditev Predramil se je modrec med „pravične-ži" na postboljševiškem miselnem pogorišču (če povzamemo svoj zapis od 22. avgusta) in v obliki cenenega propagandnega stvora v uporabo miselno pogorelim volivcem dobesedno „ex cathedra" meče anateme nad grešnike s pregrešno nalepko desnice. Slovenskim treznim glavam gre moje sožalje, da jim za mentorja stoji inte-lektualoid, ki je — brez petelinje prevzetnosti in samoljubne domišljavosti — določil absolutno mejo med vsem dobrim in zlim. Genialni aksiom pravi: vse dobro izhaja iz OF, vse slabo iz nasprotnega tabora — ali nekaka prepleskana in preoblečena „soft" verzija boljševiškega eksluzivističnega moralnega kodeksa brez „hard" elementov Udbe, JLA in seveda brez Popita. Kaj pa pravni kodeksi humanistične Evrope o človekovih pravicah? Uporabni, a ne v enaki meri za vse. Naj razume, kdor more! Pač! Čisto v stilu biblijskega reka, da iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne, ta populistični pridigar tretira politično emigracijo s prezirom, podobnim onemu, s katerim italijanski fašisti tretirajo slovenske komuniste in nas Slovence nasploh. Pri obravnavi „moralne podobe" Vinka Levstika pa raven „kritične analize" s katedre krepko zdrzkne pod gostilniško omizje in v ozkosti daleč prekaša najbolj retrogradno fašistično „formo mentis". Etiketiranju na ljubo naj dodam, da pač obstaja desni in levi fašizem. Revolucija je rodila kontrarevolucijo, vsaka moteča akcija rodi reakcijo in oguljeni klišeji za ustvarjanje sovražnika so nared. Pa ja ni pisec tako „retro", da tudi sam verjame, da upravičene in razumljive reakcije politične emigracije, ki jih je izzvala cela vrsta nesramnih izigravanj (ne nazadnje tudi njegov umotvor), ogrožajo moralno slovenski narod. Levstik se je odzval vabilu turistične zveze in leta 1965 obiskal domačijo. S tem je tako razburil domače svete krave, da je WcrtejDsfca Nad. s 3. str. branilec Tassotti po odličnem solističnem prodoru, so oblikovali končni izid. Pomembnost prodora slovenskega nogometa v Evropo se je pokazala tudi na častni tribuni, kjer je pod streho, sedela vrsta pomembnih politikov. V pavzi med prvim in drugim polčasom je beseda tekla o volitvah, ki so bile popoldne potrjene za 6. december. Tu pa tam je tudi prišel na dan kaki novi tolar, ki je zagledal luč prav to nepozabno sredo in je že dobil ime: lepotec. Kučan, Janša, Peterle (dva dni prej se je vrnil z uspešne avstralske turneje), Rupel, Bavčar, Kacin, Žakelj, Šešok, Podobnik in Kocjančič, ki so se vsaj za dve uri zedinili in navijali za zelenobele. Italijanske tifosije so po zvočnikih posebej pozdravili v imenu župana Jožeta Strgarja. Ta je v opoldanskih urah sprejel drugega moža Milana Adriana Gallinija, ob odsotnosti predsednika, magnata Silvia Berlusconija. Milan je prispel v slovensko prestolnico dan pred tekmo. Vsi so zelo hvalili organizacijo in gostoljubnost Slovencev. Trener Copello je bil zelo zadovoljen z zeleno površino bežigrajskega stadiona. Oskrbniku je osebno čestital. Teren je zelo dobro zdržal naliv, ki je padal večji del srečanja. Milan je prvič zaigral v tujini po enoletni izključitvi iz evopskih pokalov „na štadio- sledila bliskovita reakcija in čez noč je Vinko Levstik v medijski gonji postal pojem vojnega zločinca. In čeprav se je edini med šestimi osumljenci v preiskovalnem postopku leta 1981 nanj odzval, mu pisec očita pomanjkanje odgovornosti! V. Levstik kot Pandorina skrinjica vsega hudega na Slovenskem? V. Levstik kot čarovnica, kriva vseh ujm in pregreh? V. Levstik se obnaša v nasprotju s konvencijami slovenske družbe, zato ga je ta v kolektivni podzavesti izobčila. V. Levstik ni politik, ni intelektualec, ni terorist, ni vohun... V. Levstik je samo preglasen. Kot tarča obrekovanj in žrtev nepravnih postopkov pa ima vso moralno pravico, da se brani in da se čim glasneje odziva z lastno resnico. Ker pa toleranca slovenske javnosti do različne „glasnosti" še ni razvita in se boljševiški „imprinting" ne da kar tako zbrisati z raznimi preoblekami, je bila potrebna politična intervencija liberalne stranke. Bi molk „desnice" res koristil slovenskemu narodu? Bel čopič čez preteklost? — Otročarija! Njihova resnica, pravilna ali zgrešena, mora na dan, da pride do razči-ščenja, do katarze. In če želi slovenska družba odrasti, se mora predvsem naučiti tolerance. — Učenemu modrijanu bi preprosto dodala, da ni problem v absolutnih ali relativnih kategorijah; problem je, da najprej stvari postavi v prave domenzije in prave proporce! — Bralcem za nameček še zaupam poenostavljeno načelo, s katerim se izognemo nepotrebnim konfliktom: v politični sferi narodne interese predpostavljam ideološkim, religioznim, korporativnim; političnih kriterijev pa ne vtikam v profesionalno sfero, kjer priviligiram znanje in inteligenco; prav tako političnih in profesionalnih kriterijev, ne vtikam v privatno sfero, kjer je edina vrednota posameznik kot osebnost, ne glede na ideologijo, narodnost ali znanje. Nataša Daneu, Gorica Pisma bralcev, Delo nu, ki ga je projektiral arhitekt Jože Plečnik za Evharistični kongres pred drugo svetovno vojno", je zapisal športni dnevnik La Gazzeta dello Sport. Kot smo poročali iz Milana, je bila promocija Slovenije največji učinek prvega evropskega nastopa slovenskih klubov. Zadnjič so ljubljanski ljubitelji nogometa videli tako pomembno tekmo na klubski ravni pred 22 leti, ko je Olimpija nastopila v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev. Takrat je zastopala Jugoslavijo in igrala neodločeno z 1:1 s portugalsko Benfico. V zelenobelih dresih so nastopili, med drugimi, Brane Oblak, Popivoda (danes Per-tčev pomočnik) in Vili Ameršek (zadolžen pri Olimpiji za stike z javnostjo). Gol Ben-fice je zabil sloviti Eusebio, ki je potem na povratnem srečanju v Lizboni štirikrat zatresel ljubljansko mrežo (Benfica je zmagala z 8:1). Dve desetletji kasnje je bil Eusebio zopet v Sloveniji, kot član vodstva Benfice, ki je v Izoli za pokal UEFA spravila domačine na kolena s 5:0. Pot v Evropo ni lahka. Še veliko se bo treba naučiti. Slovenski klubi so v prvem kolu evropskih pokalov zlahka izpadli. Dobili so 24 golov, zadeli samo enega (Maribor Branik je v Madridu izgubil povratno tekmo za pokal pokalnih prvakov z Atleticom z 1:6). Vendar so bile to izkušnje proti naspotnikom prvega kakovostnega razreda. Se nekaj časa bo minilo, dokler ne bodo slovenski nogometaši lahko zagrenili kak večer tem nogometnim velikanom. Nocojšnja igra SCT Olimpije vsekakor prinaša veliko upanja za prihodnja leta. Že dobra dva meseca je minilo od obiska prvega predsednika samostojne Slovenije prof. Peterleta — vse Domove je obiskal in smo tudi že brali poročila o tem obisku od vsepovsod, le na Pristavi se je nekaj zataknilo — pa bi le radi povedali, kako je bilo ob tem visokem obisku na naši dragi Pristavi. Ob napovedani uri smo bili že vsi pripravljeni, a ker so tisto popoldne povsod zadrževali dragega gosta, zato se je že dobro stemnilo, ko smo slišali: že gredo. Šolarji so se umirili, saj jih je bilo že kar težko držati v špalirju in pri vratih so že bili prof. Peterle in ostali gostje. Dobrodošlico jim je izrekel Janez Jelenc, predsednik Pristave. Po pozdravu so odšli v zgornjo dvorano skozi špalir šolarjev, ki so pozdravljali s slovenskimi trakovi v rokah in mogočno zapeli Slovenija v svetu. V dvorani je J. Jelenc povedal nekaj toplih in prisrčnih besed o veselju, ki navdaja vso pristavsko družino ob tako visokem obisku. Nato pa je pozdravil goste v imenu mladinskih organizacij njen predsednik Matija Klemenčič. Za njima so se predstavili vsi šolarji kot Prešernova šola z učiteljicami in s petjem Zdravljice. Sedmi in osmi razred pa je recitiral pesmi naših zdomskih pesnikov in sicer Novačanovo Velikonočne želje, Debeljakovo Lujanski romar in Mauserjevo Mrtvi živim. Ob koncu so jim pa vsi šolarji ubrano zapeli nekaj pesmi. Seveda naša pristavska folklorna sku- Lepo nedeljsko jutro je bilo kot naročeno za izlet v vabeče zelenje okraja Rozmanovega doma. Z mnogimi aktivnimi člani so prišle tudi žene in naši mladi prijatelji. Občni zbor smo začeli s sv. mašo, ki jo je daroval Janez Malenšek. V svoji homiliji je poudaril nujo slovenskega odpora proti brutalnemu in zločinskemu komunizmu, ki je z masko osvoboditve izvajal nasilje v najhujši narodovi stiski — okupaciji. Glede mnenja, da kristjanom ni dovoljena uporaba orožja, je dejal g. Janez: „Prav gotovo ni dovoljena uporaba za ogrožanje, osebno sodbo ali celo maščevanje. Cerkev pa ne prepoveduje orožja v treh primerih: v obrambi lastnega življenja In življenja drugih, v sveti vojni (kadar je ves narod napaden po sovražniku) in ob smrtni obsodbi po polnomočnem sodišču." Mašo sta ob močnem ljudskem petju zborovalcev spremljala kitarista Šurman in Šušteršič. Po maši je starešina Korošec pozdravil vse navzoče in se zahvalil za lep obisk. S pietetno mislijo se je spomnil pokojnih soborcev in žrtev komunizma, nato pa pričel občni zbor. V svojem poročilu se je starešina dotaknil ustanovitve organizacije, kar je bila močna želja preživelih borcev in pobudnika pok. svetnika Karla Škulja, ustanovitelja revije „Vestnika domobrancev". Prikazal je osnovne cilje organizacije: Skrb za invalide in pomoči potrebne rojake, zbiranje gradiva in objava resnice o komunistični revoluciji v Sloveniji in našem odporu ter nadaljevanje borbe proti nasilju, krivicam in privilegijem komunistov. V zgoščeni obliki je nanizal opravljeno delo organizacije: Dolgoletno stalno pomoč (po veliki zaslugi naše Zveze) invalidom in potreb- pina ni smela manjkati in so z vso živahnostjo zaplesali gorenjski ples. Za sklep sta dva para zaplesala z vso eleganco argentinski tango. To je bilo doživetje za vso do zadnjega kotička polno dvorano, saj smo prvič doživeli kaj takega na našem odru. Para sta doživela velik aplavz v veliko priznanje. Vse točke programa je povezoval Dominik Oblak in nato povabil prof. Peterleta, da nam spregovori. Željno smo poslušali njegove besede. Po njegovem govoru sta mu Groharjeva Pavel in Mar-janka, oba v narodni noši izročila darilo; Marjanki je sam prof. Peterle moral pomagati, da je dospela do odra. Zatem je govoril tudi dr. Capuder. V slovesnem razpoloženju smo nato vsi odšli v spodnje prostore, kjer so gospe in dekleta postregle z bogatim prigrizkom. Veselje in tople besede so prevevale tisti večer na Pristavi, dokler se ni zbrala skupina ljudi na dvorišču in začela prepevati — kateri se je pridružil prof. Peterle in ves pn-stavski krog se je srečal in pod milim nebom prepeval dobro uro. Kako povezani smo se čutili tisti večer z našo Slovenijo, preko oceana, kajti s svojim obiskom so nas : počastili tudi pisatelji, pesniki in glasbeniki in vsi ostali, ki so prišli iz Slovenije na Dneve slovenske kulture poleg predsednika ZS prof. Tineta Vivoda in podpredsednika SKD dr. Marka Kremžarja. Vsem nam je ta prelepi večer ostal v nepozabnem spominu. nim, izdajo mnogih knjig dokazilnega materiala, Matico mrtvih — Belo knjigo, člankov, govorov, proslav. Sodelovanje članov v naši slovenski skupnosti po domovih in v medorganiza-cijskem svetu, kulturnih prireditev, SSK, Dnevih slovenske kulture v Buenos Airesu, sodelovanju v odboru Slovenskega zavetišča, sprejem gostov in predstavnikov iz Slovenije: kulturnikov, cerkvenih, političnih, mladine. Navzočnost ob pogrebih soborcev s slovenskim trakom na krsti in poslovilno besedo ob grobu. Krona vsega pa je spomenik našim padlim in pobitim ter vsem žrtvam komunistične revolucije — Rožmanov dom — slovensko zavetišče. Poročilo starešine so zborovalci nagradili z močnim odobravanjem. Sledile so volitve. Novi odbor je naslednji: starešina, lic Ivan Korošec; p. starešina, Vencelj Dolenc; tajnik, Marjan Jeriha; blagajnik, inž. Anton Matičič; članski nač., Franc Oblak; zgodov. nač., dr. Stanko Kociper; tiskovni nač., Dušan Dimnik. Nadzorni odbor: načelnik, Peter Čarman, Janez Jenko, Božo Šušteršič. Soglasno je bil sprejet predlog spomenice vlade državi Slovenije. Zborovalci so poslali pozdrave odboru Zveze, predsedniku Ludviku Kolmanu ter NSZ v domovini. Ponovno izvoljeni starešina se je zahvalil zborovalcem za zaupanje s trdno voljo vztrajanja in dela na začrtani poti za resnico, pravico, popravo krivic nasilja in obsodbo zločinov, kar šele bo trdna podlaga za resnično narodovo spravo. Po občnem zboru je sledilo kosilo v prijetni družbi, živahnih debat, petja in obujanja vojnih spominov. M. Občni zbor DSPB-Tabor NOVICE IZ SLOVENIJE jrnk SLOVENCI V ARGENTINI SALZBURG, Avstrija — Na Salzburškem poletnem festivalu je mezzosopranistka Marjana Lipovšek imela najbolj zahtevno vlogo, odkar je leta 1981 začela sodelovati pri njih. Poleg drugega je pri Beethovnovi Missa solemnis bila solistka, pela je dojiljo v Straussovi operi Žena brez sence in še koncert z Berlinsko filharmonijo pod vodstvom Claudia Abadda. Kronike pravijo, da jo je publika pri recitalu Schumanna, Mahlerja in Richarda Straussa nagradila z zelo dolgim ploskanjem, kakršnega tudi v Ljubljani še ni prejela. MARIBOR — Peter Rotar, morilec predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja, je bil spoznan za krivega umora iz osebnih razlogov in je za to dobil 9 let zapora. RADGONA — TAM — Tovarna avtomobilov Maribor — je odkupil del Avto-radgone (del, ki se bavi s proizvodnjo avtobusnih šasij) in je bila v bankrotu. S tem korakom so ustanovili družbo Tam Bus Radgona, ki bo v sklopu projekta Sloveni-jabus izdeloval manjše in srednje velike avtobuse; projektu se bo pridružila tudi ljubljanska Avtomontaža. Tam Bus bo dobil okrepilo tudi s strani ameriško-nem-škega združenja, ki bo primaknilo 63 milijonov mark in s tem postalo 60-odstotni lastnik. S tem bo možno poživiti proizvodnjo na Floridi šolskih avtobusov, za kar so tekli dogovori že več let. LJUBLJANA — Letošnja suša je v vinogradih naredila precejšnjo škodo, vendar se to ne bo poznalo v kleteh, saj je tam od prejšnje trgatve ostalo kar sedem milijonov litrov več kot običajno. Problem je predvsem v tem, da se poleg vinarjev z vinom ukvarjajo še druga podjetja, ki dobivajo vinsko kapljico iz kompenzacijskih poslov (Petrol, Lek, Krka, Gorenje) iz tujine. LJUBLJANA — Evropska ženska unija je imela konferenco v norveškem glavnem mestu Oslo. Med stotimi dclegatinjami iz 15 držav je bila tudi predsednica Slovenske ženske zveze Milica Šturm. Na konferenci so slovensko zvezo sprejeli med redne članice unije, pa tudi zvezo iz Madžarske. Naslednje leto bo konferenca v veliki Britaniji; na pripravljalnem sestanku bo sodelovala tudi Sturmova, ker je bila izvoljena v politično komisijo evropske ženske unije. BEOGRAD, Srbija — Po podatkih, ki jih posedujejo nekateri važnejši Slovenci v Beogradu, naj bi v sedanjosti bilo še kakih 3.700 Slovencev v Beogradu. Popis iz leta 1981 jih je zasledil okoli 6.000. Med najbolj znane naštejemo beograjskega nadškofa dr. Franceta Perka, župnika dr. Antona Hočevarja, profesorja na ekonomski fakulteti dr. Jurija Bajca in sestro Danijelo Šeme. LJUBLJANA — Med težave pri ureditvi slovensko-hrvaških poslov spada tudi letalstvo. V Sloveniji so v začetki upali, da se bosta Adria Airways in Croatia Airlines združili, pa ni bilo kruha iz te moke. Hrvaška je Adrii dovolila le dva leta v Zagreb na teden, pa še dovoljenje za chartcrske polete je preklicala. Ti so za Adrio še posebno zanimivi, ker je z njimi prevažala čete Unprofa (Vojaštvo je letelo z Adrio, ker ima primernejše avione), zdaj pa jih mora pripeljati na Brnik, od tam pa z omnibusi v Zagreb ali obratno. Zato Adria išče novih trgov, pa tudi nove linije, na katerih bi lahko izkoriščala svojo predimenzionirano letalsko floto: eno letalo že leti pri francoski družbi, dve pri britanski in upajo, da bo kmalu po eno kmalu v Iranu in Egiptu. ALJDOVŠČINA — Čeprav v marsikateri tovarni pravijo, da jih izguba južnih (južnoslovanskih) trgov ne skrbi, se jim ob pregledu knjigovodstva vseeno milo stori. Zato iščejo, kam oddati odvišno produkcijo. Fructal je s svojimi sokovi zalagal Srbijo in BiH; v dobrih letinah so predelali 40 tisoč ton sadja. A vojna in blokada proti Srbiji ter izguba tovarn v srbskem Irgu pa bosanskem Čeliču jih je primorala, da so skrčili letošnje predelovanje na 14 tisoč ton. Zato se obračajo k iskanju novih trgov v Rusiji, na Češkem, v Italiji in Avstriji. Pravijo, da njihova kakovost ne zaostaja za zahodnonemško, ne zmorejo pa konkurence v cenah, ker so njihovi stroški in fi-nanciacija zalog precej višja. LJUBLJANA — Kolinska ni bela vrana v slovenskem gospodarstvu, saj je tudi ona izgubila del trga in morala odsloviti del svojega osebja. Vendar pa ni vrgla puške v koruzo, ampak dokončuje novo tovarno margarine v Mirni in gradi tovarno bonbonov, v kateri bo proizvajala v povezavi s partnerjem španske znamke Chupa Chups, predvsem za izvoz. PIRAN — V letu Tartinijeve tristote obletnice rojstva je iz Pokrajinskega muzeja, kjer je spravljena, odpotovala v Benetke njegova violina Amato, izdelana leta 1720. Restavriral jo je strokovnjak Vilim Demšar, v Benetkah pa bodo v komornem orkestru Interpreti Veneziani tudi zaigrali nanjo. LJUBLJANA — Poletne počitnice so tudi prilika za dijake in študente, da si prislužijo kak tolar. Največ — kakih dvesto na mesec — jih zaposli Petrol na svojih črpalkah; dosti manjše pa so številke po drugih podjetjih (med 2 in 40). Njihova plača se vrti med 100 in 200 SIT na uro, odvisno od podjetja in zahtevnosti dela. Letošnja kriza pa je precej zmanjšala ponudbo za sezonsko delo. BRNIK — V prvi polovici leta je na letališče prišlo skoraj 900 ekonomskih beguncev, večinoma iz Šrilanke, Filipinov in Bangladeša, ki želijo odpotovati v zahodno Evropo (brez vizumov seveda). Od teh jih je kakih 300 izginilo čez zeleno mejo v Avstrijo in Italijo. IZOLA — Tri slovenske barke bodo zastopale slovensko „mornarico", ko se bo v mesecu novembru na Kanarskih otokih začela čezatlantska regata Amerika 500. Končala se bo v San Salvadorju, nagrade pa bodo razdelili v Miami Bech na Silvestrovo. Jadrnici Eoi in Hit imata po dva pomorščaka, trabakula Kraljica morja pa tri. Njihova vrnitev v Slovenijo še ni definirana, ker dopuščajo tri možnosti: da se vrnejo po morju, da jih vkrcajo na kako domačo tovorno ladjo ali pa jih v Ameriki tudi — prodajo. LJUBLJANA — V avgustu so se drob-noprodajne cene dvignile za 1,4 odstotka, je izjavil Slovenski statistični zavod. V primeri z lanskim avgustom je porast cen znašala 230%, v letu 1992 pa 75%. MARIBOR — Na tretjem mednarodnem veteranskem rallyju Štajerska 92 je sodelovalo čez 70 starih avtomobilov in motorjev, ki so prepotovali iz Maribora na Ptuj in Lenart pa nazaj. Udeleženci so prišli iz raznih sosednih držav in tudi iz Nemčije. Najstarejša primerka sta bila motor iz leta 1916 in avto swifth oh Coventry 1930, zadnji primerek v Evropi. PTUJ — Do konca leta bo na Ptujskem gradu na ogled razstava 47 oljnih slik tur-kerij s skupnim naslovom Srečanje z Jutro-vim. So to slike, ki predstavljajo turške veljake, poveljnike in veljake, del umetniške zbirke plemiških družin Herberstein in Leslie. Razni člani teh družin se s Turki niso samo bojevali, ampak so imeli razne stike z njihovimi sultani in poveljniki kot diplomati. Osebne novice Krsta: V cerkvi sv. Frančiška Šaleškega je bila krščena Marjana Patricija Fantini, hčerka dr. Roberta in dr. Alenke roj. Belič. Botrovala sta prof. Ani Obriskal roj. Intihar in Tone Obriskal. Krstil je rev. Santiago Negroti SDB. V nedeljo, 27. septembra je bil krščen v Rosariu Facundo Ksaverij Stariha, sin oficirja Andreja in Marie Inés Torra. Botra sta bila Pavle Osterc in Maria Eugenia Torra. Vsem čestitamo! France Flisar — umrl v Hurlinghamu France Flisar, slovenski rojak, doma iz Prekmurja, je minulega 30. junija umrl na svojem domu v Hurlinghamu blizu Buenos Airesa. Pred nekaj meseci ga je med igranjem šaha pri bližnjem sosedu Slovencu zadela možganska kap, ki ga je po več mesecev trajajočem trpljenju končno spravila v prezgodnji grob. Rajni Francè je bil rojen 1. novembra 1919 v vasi Tešanovci blizu Bogojine. Srednjo šolo, realno gimnazijo, je študiral v bližnji Murski Soboti, ki je po dolgih letih po nastanku Jugoslavije končno dobila popolno srednjo šolo. Po zrelostnem izpitu v Murski Soboti se je rajni Francè vpisal na montanistični oddelek tehnične fakultete na ljubljanski univerzi. Dokončal je le osem semestrov zaradi izbruha vojne. Prve dni vojne je bil z nekaterimi drugimi študenti in prijatelji ujet in interniran v Stalag XL B za vojne ujetnike v spodnje-saškem podeželskem mestecu Fallingbostel. Bil je čas žetve in je Francè bil s skupino drugih ujetnikov iz istega taborišča poslan v neko vas med Hannovrom in Falling-bostelom na eno izmed kmetij za pomoč pri poljskih delih. Kmalu je izkoristil precejšnjo svobodo vojnih ujetnikov na kmetih in — preoblečen v kmeta domačina z grabljami na rami — na bližnji postaji vlaka kupil karto in se pripeljal v Celovec na Koroškem. Pri izhodu ga je izdala gladko ostrižena glava. Ta njegov kratki izlet v svobodo se je po predpisih haaških konvencij o vojnih ujetnikih končal s 14-dnevnim zaporom v kazenski baraki in končno v isti kmečki vasi pri isti nemški družini kot pred pobegom. Pri drugem pobegu je imel več sreče. Uspelo mu je prestopiti mejo madžarske države, katere državljan je postal z madžarsko zasedbo Prekmurja. Prišel je domov v očetovo hišo, kjer so ga kmalu izsledili madžarski orožniki in ga kot osebo brez madžarskih dokumentov zaprli v koncentracijsko taborišče; zdel se jim je nevaren zlasti še, ko so odkrili pri njem univerzitetno knjižico ljubljanske univerze. Univerzitetnim študentom — egyetemi hallgató — madžarske oblasti niso zaupale, ker so nekaj mesecev prej orožniki zajeli skupino partijcev, ki so se shajali v raščinskem gozdu. Med številnimi romanji od enega taborišča v drugo se je Francetu spet posrečilo pobegniti in se je pretihotapil v ljubljansko pokrajinio, kjer je že po nekaj mesecih kot prostovoljec prevzel poveljstvo Vaške straže na postojanki Sela pri Šumberku blizu Trebnjega. V mesecu juliju leta 1943 je med napadom partizanskih brigad na Žužemberk padel v roke partizanov. Franceta pa je hotel zaslišati sam politični komisar, Ferdo Godina, njegov prekmurski rojak, doma na Dolnji Bistrici ob Muri. Ta vkljub dejstvu, da je kot partijski politkomisar bil med najbolj zvestimi pristaši KPS, ni mogel pozabiti svojega sedem let mlajšega rojaka in sostanovalca med študijem na ljubljanski univerzi. Namesto s strelom v tilnik se je Francè naslednjo noč znašel sam v neznanem gozdu na poti na postojanko. V maju 1945 se je z drugimi begunci umaknil na južno Koroško, od tam v Rim, kjer so mu prijatelji iz kluba Straža poskrbeli delo pri RAF-u. Ko je bila omogočena vselitev v Argentino, se je prijavil in se čez nekaj mesecev nastanil v Argentini, kjer si je z Marijo Drobnič ustvaril družino. Nekaj let je delal v rafineriji Shell, medtem začel spet študirati in po končani argentinski ljudski šoli končal tečaj za gradbenika. Kot tak je dobil zaposlitev na bue-nosaireški občini. Po končanih srednješolskih študijih se je vpisal na univerzo. Trdno je sklenil doseči kakršenkoli akademski poklic v Argentini, ker ga ni mogel dobiti v domovini. Leta 1985 je na buenosaireški univerzi prejel odvetniško diplomo. V resnici mu ta ni prinesla nobenih praktičnih koristi, zlasti ne izboljšanja položaja kot argentinskega upokojenca. Rajni Francè Flisar je bil vsem, ki smo ga poznali, bolj poznan po vzdevku Švejk. V Ljubljani so med vojno vrteli češki šaljivi film Dobri vojak Švejk. Takrat se je Franceta prijelo to ime. Mnogi njegovi znanci so tudi ob njegovi smrti prejeli po telefonu obvestilo: „Švejk je umrl." Bil je že izmed vojnih let somišljenik slovenske državne misli in je pred smrtjo še doživel zadoščenje, da se je ta njegova življenjska ideja končno le uresničila. Francè Flisar — Švejk! Mirno počivaj v svoji novi domovini, ki si jo bil primoran privzeti. Bog naj Ti bo usmiljen sodnik! Tine Duh Mladinski dan V nedeljo, 23. avgusta se je mladina zbrala ob priliki Mladinskega dne v Slovenskem domu v Carapachayu. Kot ponavadi so se športniki zbrali že zjutraj pri mešanih igrah v odbojki. Namen teh iger — ekipa treh fantov in treh deklet — je bil dvojen: pridobiti na času in zadostiti pomanjkanju lokalne mladine za tekmovanje. Priznati je treba, da so bili nekateri, ki jim ta način tekmovanja ni bil všeč in se zato niso prijavili. Kljub temu je treba poudariti, da so ti mladinski shodi važni za ohranitev slovenske identitete v argentinskem svetu in da to velika večina mladih razume in upošteva. Po dviganju argentinske in slovenske zastave in petju obeh himen je opravil mašo vsakoletni obiskovalec Mladinskega dne v Carapachayu g. Marjan Bečan, ki je v nagovoru poudaril, da naj bo tekmovanje za prvo nagrado simbol napredovanja v. duhovnem svetu. Popoldanski program je bil dobro pripravljen in je na splošno žel odobravanje. Na obisku so bili gostje iz Koroške, trio Drava, ki so z veselo plesno glasbo razveseljevali publiko. Dobro pripravljena je bila tudi recitacija Prešernovega soneta Vrba v šestih tujih jezikih, ki je izzvenela občuteno, tako da se nam je v vsakem jeziku pesnik pokazal v novi luči. Recitacijo so spremljali diapozitivi Prešernovih krajev in spominov. Carapachayska mladina se zahvaljuje vsem, ki so obiskali naš Dom, in upamo, da se bomo prihodnje leto spet srečali v veselem slovenskem mladinskem razpoloženju. Andrejka Papež LEGAJO N2 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Vrigoven 2742 - San Justo - Tel: 441-1264/1265 ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Načrti in vodstvo gradbenih del: stanovanjske hiše, trgovine, delavnice, tovarne, itd. Av. Gaona 2776, Haedo. Tel.: 659-1413 Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolid. Tel.: 631-9600 in 0291-22977. ADVOKATI dr. Vital ASič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985. dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 45-0320 in 46-7991 dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-0180/0177 SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave— privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt -Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656. ZA DOM REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352. Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021. Carden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N° 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127. MALI OGLASI Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja Proyectos de Informàtica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital -Tel.:433-1713 PSIHOANALIZA Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005. ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel: 766-8947 / 762-1947 Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše -tovarne - avtomobile. Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa DENAR S.R.L. - Kocmur in kompjuterji Tel./Fax: 942-8681/943-6023 ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM Alas TourVam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc. 34 - Tel.: 903-4006. Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in omorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta 'enk - Tel.: 762-2840. V nedeljo, 18. oktobra, na Materinski dan, ob 15. obletnici kronanja podobe Marije Pomagaj, bo med sv. mašo posvetitev Pristavske skupnosti Marijnemu brezmadežnemu Srcu Prisrčno vabljeni! Župnik. Po sv. maši bodo otrod Prešernove šole počastili svoje mamice, nato pa bo družinsko kosilo. Prešernova šola 25. OKTOBRA XXV. PRISTAVSKI DAN SOBE S PRIV. KOPALNICO VELIKI CHALET STARA STAVBA ODRASLI U$ 18.-U$ 16.-U$ 14.- OTROCI od 1-7 let od 7-13 let U$ 13.-US 11.-U$ 9.- U$ 15.-U$ 13.-U$ 11.- — Dojenčki zastonj. — Možnost predplačevanja v obrokih, po dogovoru. Pismene prijave poslati na: Počitniški don „DR. RUDOLF HANŽELIČ" Villanueva 1880 - (1712) Castelar - Telefon in. faks: 627-4160 ali telefon: 629-3016 OBVESTILA NEDELJA, 11. oktobra: 36. obletnica Našega doma v San Justu. ČETRTEK, 15. oktobra: Sestanek Lige žena-mati v San Martinu ob 18.30 uri. SOBOTA, 17. oktobra: Redni pouk slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri Proslava misijonske nedelje ob 19.15 v Slovenski hiši. NEDELJA, 18. oktobra: V Slovenski vasi, Materinska proslava in malgaškim asadom ob 12. 30 uri. 12 22 23 13 14 28 Društvo Slovenska vas V nedeljo, 18. oktobra bo ob 12. uri v Hladnikovem domu Materinska proslava in Malgaški asado Vabljeni! 32 40 136 43 47 33 134 37 48 NAŠ DOM - SAN JUSTO bo v nedeljo, 11. oktobra, praznoval svojo 36. OBLETNICO Ob 8.00 Slovesna sveta maša v sanjuški stolnici 9.15 Dviganje zastav 9.30 Dopoldanska akademija in skupni zajtrk 13.00 Skupno kosilo 17.00 Kulturni program: Slavnostni govor dr. Julija Savellija m predstava veseloigre „UTOPLJENEC" v režiji Frida Beznika Sledi prosta zabava ob zvokih orkestra ROCK & POLKA VSI PRISRČNO VABLJENI! CORDOBA POČITNIŠKI DOM „DR. RUDOLF HANŽELIČ“ nudi mladini, družinam in starejšim osebam, poleg običajnih ugodnosti, letos tudi: — Posebno prehrano za goste, ki bi jo imeli zdravniško predpisano. — Bazen, igrišče za tenis in paddle v privatnem klubu na poti v Capilla del Monte. — Šest novih sob za dve osebi, z lastno kopalnico s toplo vodo v malem chaletu. — TV in videofilme v večernih urah. Stroški za stanovanje in hrano za letošnjo sezono, so sledeči Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentih B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administradón: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesión Ns 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión Ns 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual Ns 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 50; pri pošiljanju po pošti pa $ 55; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol. C Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE' D Stavljenje in oblikovanje: MAUVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 TaUeres Gräficos "VILKO" S.R.L., Estados Unidos 425 - Tel./Fax.: 362-7215 (1101) Buenos Aires ::2 24 25 18 15 126 BH 38 44 45 10 11 30 131 27 39 149 35 ES 46 VODORAVNO: 1. Merilo časa (3. sklon množine). 5. Plemiški naslov v Angliji. 9. Medmet za zahtevo tišine. 12. Kovina. 14. BC noge, ki se opira na tla (dvojina). 16. Strašilo. 18. Vrač, nešolan zdravnik. 20. Zelo redilno živilo. 21. Oblika obale. 22. Nade. 24. Vdrtina ali izkopan prostor v zemlji. 26. Arabski knez. 28. Ploskovna mera. 29. Glavno mesto Koroške. 31. Osebni zaimek. 32. Nasprotno od „desne". 34. Last ženske, 15. Vas pri Domžalah. 36. Moško ime. 38. Drobni delci oglja, ki se nalepijo v dimniku. 40. Vtikal v zemljo. 41. Samoglasniki. 43. Pretrga tok nečesa. 45. Slovenski glasbenik, avtor glasbe „Slovenija v svetu". 47. Češko moško ime (Sobiesky). 48. Pripada nam. 49. Kralj bogov starih Egipčanov. NAVPIČNO: 1. Pamet. 2. Podaljšek hrbtenice. 3. Najmanjši deli elementa. 4. Obnavljanje zadnje večerje. 6. Bodica. 7. Oster polotok. 8. Na svojem. 8. Sem pozoren. 10. Slovesno obhajamo. 11. Prekanjenec, navihanec. 13. Okras in zaščita glave. 15. Najdebelejši prst. 17. Kar je vedno. 19. Dvojina. 21. Zagrinjalo (4. sklon). 23. Ukana, goljufija. 25. Samo zame, ga ne delim z nikomer. 27. Vodna žival. 29. Listina vrednosti trgovskega blaga. 30. Prav tako. 33. Opazen 35. Se trudim. 37. Koničasti del lesa ali kovine, ki ga zabijemo. 39. Goličava, sredi gozda trata brez drevja. 40. Spanec ga je premagal. 41. Si zvedel. 42. Stari veznik. 44. Predlog. 46. Simbol za aktinon.