ueije - smaaisce D-Per LETO VII. ST. 11 — CELJE, NOV. 1971 GLASILO KOLEKTIVA Ob prazniku republike Na drugem zasedanju AVNOJ-a v novembru leta 1943 so bili postavljeni temelji naše republike. Sodobna Jugoslavija pa je bila ustvarjena v teku druge svetovne vojne, ko so se naši narodi borili proti okupatorjem in istočasno opravili globoke družbene ter politične spremembe v domovini. V času osvobodilnega boja od leta 1941 do 1945 je bila revolucionarno zrušena stara državna organizacija, družbeno in politično nevzdržna, delno pa tudi odvzeta okupatorjem. Istočasno je bila zgrajena nova organizacija, nova po svoji družbeni in politični vsebini, kakor tudi po oblikah in ustanovah. Družbeno-,ekonomska osnova politične ureditve je izhajala predvsem iz odnosov ljudi v proizvodnji in delitvi družbenega produkta. S po-družablenjem sredstev za proizvodnjo in pravico delavcev do samoupravljanja so dane delovnim ljudem neizmerne možnosti razvoja. Dane pa so tudi možnosti, da izbije na površje vse tisto, kar je v človeku slabega in kar zavira napredek ter razvoj. Ko ob proslavi letošnjega praznika naše republike kritično gledamo na dosedanjo pot razvoja politično in družbeno-ekonomskih odnosov v našem podjetju, lahko u-gotovimo, da smo tako v pozitivnem, kakor tudi v negativnem smislu, koristili vse pridobitve naše medvojne revolucije. Na nekaterih področjih dela smo dosegli zavidljive uspehe. Z njimi se lahko uvrščamo med sodobne — napredne delovne organizacije. Iz zaostale, primitivne distribucijske organizacije za odkup in predelavo žit, v nemogočih delovnih prostorih, se je z veliko napori odgovornih ljudi in z ustvarjenimi sredstvi združenih podjetij, postavil nov, moderen obrat za vskladiščenje in predelavo žit. V mnogih krajih na vsem delovnem področju podjetja so zrastle številne nove, sodobne, prodajalne. Vsekakor pa je največji u-speh to, da z nekaterimi proizvodi držimo korak vzporedno z najbolj- šimi drugimi proizvajalci, vkljub našim nemogočim delovnim pogojem. Primer dosedanjega dela v predelavi kave to nazorno dokazuje.. Prav tu se najlepše kaže volja, znanje in zavest podjetju predanih ljudi. Takšnih področij dela je seveda še več in to je tudi vzrok lepi rasti naše gospodarske organizacije. Moramo pa samokritično priznati,da na mnogih področjih dela še zaostajamo za možnostmi, ki so nam dane. O tem so organi upravljanja in politične organizacije v podjetju že razpravljali ter sprejeli ustrezne sklepe. Z odpravo vsega slabega, ki nas še teži ter zavira v razvoju in z nenehnim stremljenjem, da tudi v bodoče dosegamo najboljše uspehe v gospodarenju, bomo najlepše proslavili praznik republike. Z ustvarjalnim delom na vseh področjih bomo dokazali, da se v še tako težkem in zapletenem ekonomskem položaju lahko uspešno gospodari. To pa je tudi najlepše darilo, ki ga lahko kdo pokloni naši republiki ob njenem 29. rojstnem dnevu. Edo STEBLOVNIK S Družbeno-politične organizacije in organi upravljanja * čestitajo k prazniku republike $ I I S i I | s I s i f& 1 i i I S novembru Samoupravni sporazum za trgovino SR Slovenije verificiran Verifikacijska komisija pri izvršnem svetu SRS je po predhodnem vsklajevalnem postopku verificirala samoupravni sporazum, ki so ga sklenile delovne organizacije trgovinske dejavnosti s področja Slovenije. Po verifikaciji je bil samoupravni sporazum vpisan tudi v register, ki ga vodi republiški sekretariat za delo in je s tem trenutkom, to je z dnem 4. 11. 1971, stopil v veljavo. Z dnem uveljavitve samoupravnega sporazuma, oziroma z dnem vpisa v register, so prenehala veljati določila predpisov o zamrznitvi osebnih dohodkov in pričela veljati določila o sankcijah Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Tista podjetja, ki niso pristopila k podpisu samoupravnega sporazuma, smejo do takrat, ko bodo pristopila k samoupravnem sporazumu svoje dejavnosti, na osnovi določil družbenega dogovora izplačati osebne dohodke le v višini kalkulativnih osebnih dohodkov, zmanjšanih za 10 %. Iz te sankcije izhaja, da podjetja praktično ne morejo ostati izven kroga samoupravnega sporazumevanja, ker jim le to omogoča normalno izplačevanje osebnih dohodkov. Naše podjetje je, kot smo opisali v številki Vestnika 8-9. sodelovalo v celotnem pripravljalnem in zaključnem postopku ter je dne 4. 10. 1971 po predsedniku DS tov. Kolenc Cvetu, podpisalo samoupravni sporazum. Samoupravni sporazum, ki je bil podpisan 4. 10. 1971, po verifikacijski komisiji ni bil potrjen in je morala komisija za pripravo samoupravnega sporazuma za dokončno potrditev odpraviti sedem neskladnosti z družbenim dogovorom. Neskladnosti so se nanašale predvsem na dodatke za' povečanje KOD, nejasne formulacije, progresivno lestvico delitve dohodka in omejitve osebnih dohodkov glede na leto 1970 in omejitve glede na preračun osebnih dohodkov v primerjavi s pogojno nekvalificiranimi delavci. Verifikacijska komisija je imela tudi pripombe na razpon med najvišjimi in naj nižjimi osebnimi dohodki in je zato zahtevala, da se v sporazum vnesejo pri posameznih skupinah vrednostni limiti naj višjih osebnih dohodkov, medtem, ko so v prvotni verziji bili v posameznih skupinah dohodka le limiti v razmerjih. Po dosedanjem formiranju dohodka_za delitev bo naše podjetje imelo predvidoma razpon med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom v razmerju 1 :4 oziroma 1 : 4,50. V tej skupini je po sporazumu mogoč najvišji osebni dohodek za normalni delovni čas do 5.600 - din. Kakšna bo dejanska višina najvišjega osebnega dohodka trenutno še ni mogoče predvideti, ker bo ta odvisna od splošnega nivoja osebnih dohodkov v podjetju. Najnižji osebni dohodek, ki ga je po sporazumu mogoče izplačevati za normalni delovni čas in normalni delovni uspeh, znaša 900,- din mesečno. To določilo samoupravnega sporazuma pa se enako kot za najvišji osebni dohodek lahko uporablja šele od dneva, ko podpisnice sporazuma vsklladijo svoje splošne akte s tem sporazumom. Spremenjene dnevnice, kilometrina in ostala izplačila v breme materialnih stroškov se lahko izplačujejo šele od 15. 11. dalje seveda s pogojem, da so v splošnih aktih vnešene spremembe po normalnem postopku. Samoupravni sporazum sicer določa višino dnevnice na največ 80,- din neto in kilometrine na največ 0,90 din neto, vendar bo pa dejanska višina dnevnice in kilometrine, ki bo veljala v našem podjetju, določena šele s splošnim aktom. Samoupravni sporazum se lahko kot celota z navedenimi izjemami u-porablja od 1. 5. 1971, vepda-r je to razumfeti tako, da se od' tega dneva dalje podvržejo osebni dohodki izračunu po KOD in podležejo presežne razlike nad določili sporazuma, plačilu posebnih dajatev, ki so pa zelo visoke. Samoupravni sporazum bomo v našem podjetju uporabljali sicer od 1. 5. 1971 dalje, vendar bodo korektrure osebnih dohodkov izračunane na podlagi določil samoupravnega sporazuma in razpoložljive mase za osebne dohodke, veljale verjetno od sprejema le teh v naprej, najkasneje pa do 1. 1. 1972 dalje. Podpisnice sporazuma so namreč do 31. 12. 1971 dolžne vskladiti svoje splošne akte z določili sporazuma. V pripravljalnem postopku smo izvršili primerjalne izračune za celotno podjetje po baznem obdobju leta 1970, kakor je zahtevala tehnika pripravljalnega postopka. Rezultat teh izračunov je bil sicer ugoden, upoštevati pa moramo, da je bila glavna korektura osebnih dohodkov izvršena šele v mesecu oktobru leta 1970 in da torej primerjalno ob dobje leta 1970 ne daje točne slike. Ne glede na prejšnje navedbe je izračun tudi po primerjalnem obdobju za prvih devet mesecev letošnjega leta pozitiven, računati pa je, da do konca leta dobršen del pozitive zaradi sorazmerno visokega nivoja izplačanih osebnih dohodkov, uporabljen za kritje razlik zadnjih treh mesecev. V naslednjih dneh se bodo izvršili preračuni mas osebnih dohodkov po sporazumu in bo takoj jasno, s kakšnim ostankom mase ob upoštevanju določene rezerve, lahko računamo za eventuelno korigiranje osebnih dohodkov. Iz. naslova korekture osebnih dohodkov je mogoče pričakovati povišanje osebnih dohodkov le za naprej, ker je zelo majhna verjetnost, da bi bilo mogoče iz razpoložljive mase izplačati o-sebne dohodke, kot razliko za nazaj. Ta ugotovitev sicer ni najbolj vzpodbudna, je pa brez dvoma realna in smatramo za potrebno, da o tem informiramo vse zaposlene pri našem podjetju, ker se je razširilo splošno mnenje, da se bo sprejetju samoupravnega sporazuma, pristopilo k izplačilu pomembnejših osebnih dohodkov za nazaj. Korektura osebnih dohodkov, ki bo izvršena kot osnova za nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, bo zajela predvsem tista delovna mesta in skupine del, ki niso v sorazmerju z enakimi delovnimi mesti ali skupini del naših dejavnosti, v primerjavi z drugimi dejavnostmi nam sorodnih podjetij. Z drugimi besedami povedano gre za to, da se odpkravijo v čimvečji meri razlike med osebnimi dohodki pri našem in drugih podjetjih, ker bo edino tako mogoče preprečiti fluktuacijo in pravilno nagrajevati ter stimulirati delavce v našem podjetju. Vse službe, ki bodo sodelovale v pripravi oziroma izdelavi novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in delitvi dohodka, so po sklepu poslovnega odbora dolžne dati delu na teh dveh pravilnikih prednost, kar naj zagotovi, da bodo vsa dela v najkrajšem času opravljena. O poteku del in o rezultatih bomo poročali tudi v naslednji številki našega Vestnika. GRS vaše glasilo V///J Rezultati poslovanja za prvih devet mesecev letošnjega leta Za poslovanje v prvih devetih mesecih je bilo karakteristično ko-njukturno obdobje, v katerem se je celotno gospodarstvo nahajalo v zadnjem letu in posebno še v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. Precejšna stopnja inflatomosti je povzročila nakupovalno mrzlico in posebno še nakupe preko raznih kreditov. V takšnem okolju je bila razumljiva rast realizacije, ki je bila v posameznih dejavnostih in na posameznih področjih, zabeležena celo z več kot 50 % nad lanskoletno. Podjetje kot celoti je realiziralo 54,2 milijardi S din celotnega dohodka, k; je tako bil za 27 % višji kot v prvih devetih mesecih prejšnjega leta. Rast dohodka je bila sicer hitrejša od rasti celotnega dohodka in je dohodek, izračunan po sestavi osebnih dohodkov, dobička in amortizacije nad predpisano stopnjo bil za 32n višji kot v prejšnjem letu, oziroma je dosegel vrednost preko 5 milijard S dim. Ker so pa osebni dohodki rasti! hitreje kot je rastel dohodek in je bilo izplačanih bruto osebnih dohodkov 3,7 milijarde S din, oziroma za 1 milijardo več kot v prvih devetih mesecih leta 1970, to pa predstavlja 35 % povečanje osebnih dohodkov, smo prišli v razkorak s formiranjem sredstev za sklade oziroma dobičkom, ki je z zneskom 1,3 milijarde bil le za 23 % višji, kot v prvih devetih mesecih prejšnjega leta. Ta razkorak pa je v nasprotju z določili Samoupravnega sporazuma, po katerih so podjetja dolžna hitreje povečevati sredstva za sklade oziroma dobiček, kot se pa povečujejo osebna dohodki. Če či podjetje nadaljevalo z delitvijo dohodka, kakor je bil slučaj v prvih devetih mesecih letos, bi do konca leta prišlo v situacijo, da bi del osebnih dohodkov podleglo plačilu posebnih prispevkov. Rezultat opisane delitve je v tesni zvezi z opozorilom, M smo ga navedli v članku o samoupravnem sporazumu. Glede na že sprejete in pričakovane stabilizacijske ukrepe, ki delujejo predvsem v umirjanju rasti potrošnje, je pričakovati, da bo v naslednjem obdobju, ki pa ne bo kratko, prišlo do določene stagnacije, ki se bo odražala tudi na realizaciji v našem podjetju. Tako skokovite rasti realizacije, dohodka in osebnih dohodkov torej v bodoče ni pričakovati in bo zato potrebno z zmanjševanjem stroškov, večjo intenzivnostjo pri delu in izboljševanju strukture, nadoknaditi vsaj dal tistega izpada dohodka, ki bo kat posledica sedanjih ukrepov v primerjavi s prejšnjim obdobjem, sigurno izostal. GRS Merx 1 kava vaš užitek Novi člani organov upravljanja Na dopolnilnih volitvah članov organov upravljanja iz gostinsko-turističnega področja Celje so bili dne 28. 10. izvoljeni: a) v delavski svet: 1. KRELJ Silvo, b) v svet gostiinsko-turističnega sektorja: 1. GOLEČ Jože, 2. LONČAR Tončka, 3. FEVŽER Marjana ter c) v svet gostinsko turističnega področja: 1. VEDENIK Anton, ki je po konstituiranju predsednik, 2. LUŽAR Marija, M je po konstituiranju namestnik predsednika, 3. CIZERL Jožica, 4. POLAJŽER Alfonz in 5. VERDNIK Miro. Ob rednih volitvah dne 2. 7. 1970 člani gostinsko turističnega področja Celje niso volili, ker takrat še ni bil odprt Hotel in tudi ne Espresso na Ljubljanski cesti ter bi zaradi tega področje ne bilo pravilno zastopano, če bi člani Hotela in Espressa v organih ne sodelovali. V delavskem svetu je sedaj 57 članov, ker je izvoljen 57. član iz gostinsko turističnega področja Celje. V svetu gostinsko turističnega sektorja je sedaj 9 članov, ker so bili izvoljeni še trije člani iz področja Celje, dočirn je bilo 6 članov iz področja Ravne že izvoljenih. Svet gostinsko turističnega področja Celje pa je bil sedaj izvoljen v celoti ter ima 5 članov. Izvoljenim članom želimo kar najuspešnejše delo in sodelovanje v organih gostinstva in turizma, saj je tudi v gostinstvu mnogo problemov, ki jih bo treba z vso odgovornostjo reševati. Centralna vol. komisija Kadrovske vesti MESECA AVGUSTA SO SE ZAPOSLILI: KADROVSKA 1. MASTNAK Marija, natakarica v »Espressu« Ljubljanska cesta, 2. LIPOVŠEK Stanislav, pek v Pekarni Hrastnik 3. KOLARIČ Marjetka, Slašč. v Pekarni Hrastnik 4. KOVAČ Alojz, pek v Pekarni Hrastnik 5. KOLARIČ Vlado, pek v Pekarni Hrastnik 6. DJURIČIČ Rado, pek v Pekarni Hrastnik 7. ERDELJA Ema, slašč. v Pekarni Hrastnik 8. KRŠLIN Ana, delavka v Pekarni Hrastnik 9. ERDEL.JA Štefan, pek v Pekarni Hrastnik 10. BREČKO Leopold, pek v Pekarni Hrastnik 11. KOVAČ Jadviga, delavka v Pekarni Hrastnik 12. ŠMIT Adam, pek v Pekarni Hrastnik 13. ZAGORC Pavla, delavka v Pekarni Hrastnik 14. PERC Marija, slašč. v Pekarni T4>astnh?' 15. POHAJAČ Alojz, delavec v pra-žarni 16. ^VETREŽNIK Rozika, v RGS 17. T AKNAR Alojz, pek v pekarni Hrastnik 18. GORJUP Miha, delavec v pekarni Štore 19. VRČEP Štefan, delavec v poslovalnici 3 20. DOLER Ferdo, delavec v poslovalnici 3 21. RTBEŽL Herman, delavec v poslovalnici 3 22. GERL Jožefa, snažilka v pakar-ni ADA 23. ZALOŽNIK Franc, šofer v poslovalnici 3 24. BOŽIČNIK Štefan, delavec v sklad. Krško 25. SABO Jože, komisionar v poslovalnici 3 26. DJORDJEVIČ Miro, pek v pekarni Gaber j e 27. IVANOVIČ Slobodan, pek v pekarni Gaber j e 28. PETEK Neža, snažilka v bifeju Stari grad 29. IRŠIČ Drago, delavec v poslov. 3 30. LIPOVŠEK Anica, natak. v MM Hudinja 31. VREČAR Vera, delavka v poslovalnici 3 32. OLENŠEK Dušan, pek v pekarni Vojnik 3. POPIČ Ivan, delavec v sklad. Slov. Gradec 34. VOZLIČ Anton delavec v sklad, žitaric 35. BREZNIK Ivan, delavec v sklad. Slov. Gradec 36. OŽEK Marjan, pek v pekarni Štore 37. KOVAČIČ Cveto, pek v pekarni Brežice 38. FIDLER Ljudmila, prodajalka v prod. kruha ADA 39. HRASTNIK Zvonko, prodajalec v SP Slivnica 40. ŠTEPEC Stanko, šofer v pekarni Hrastnik. V ISTEM ČASU SO ODŠLI: 1. DJORDJEVIČ Miro, samovoljno 2. VRKOSAV Milenko, samovoljno 3. GOBEC Ljudmila, samovoljno 4. LUŽNIK Milka, samovoljno 5. GROS Tončka, samovoljno 6. GROBELNIK Jože, samovoljno 7. KRANJC Marta, samovoljno 8. HREN Ivica, na željo delavke 9. JEVŠEVAR Božo, samovoljno 10. KOŽEL Božo, na željo delavca 11. KLINE Franc, samovoljno 12. JUVANČIČ Ana, samovoljno 13. POCAJT Zdenka, samovoljno 14. GERŽINA Franc, na željo delavca 15. ŠOBER Rezika, na željo delavca 16. ZILLI Irena, na željo delavca 17. IVANOVIČ Slobodan, samovoljno 18. OŠEP Franc, rehabilitacija oz. prekvalifikacija 19. PAVŠAR Matilda, starostno u-pokojena 20. ŠTRAVS Jože, na željo delavca 21. KRANJC Jože, invalidno upokojen 22. PUŠNIK Cvetka, na željo delavke Dopisujte v 23. MESOJEDNIK Jože, samovoljno 24. MAK Srečko, na željo delavca 25. MAK Marjana, na željo delavke 26. MOHAR Franc, na željo delavca MESECA SEPTEMBRA SO SE ZAPOSLILI: 1. DOVŠAK Ljubo, organizator-programer v RGS 2. KOREN Štefka, snažilka, »Podvelka« Radlje 3. LIPUŠ Jožefa, natak. v »Cara-vaning« Radlje 4. STERNAD Anica, kuharica »Podvelka« Radlje 5. GRACAR Alojz, prodajalec v SP Ruše, vrnitev iz JLA 6. PARIČ Franc, pek v pekarni Hrastnik 7. JANKOVIČ Albin, šofer v skladišču Krško 3. TKAVC Marija, šivalka vreč v skladišču Gret 9. VUČKO Štefka, natak. v bifeju Stari grad 10. ZUPANC Borislav, kuhar v »Es-presso« Šentjur 11. RAVLAN Rožica, prodajalka, »Jelka« Črna 12. MARIN Pavja, prodajalka v SP »Espressu« Ljubljanska cesta Mežica 13. RIGEL Stanislav, delavec v Sektorju prod. na drobno Ravne 14. HERBST Voj tek, delavec v poslovalnici 1 15. MERKAC — HUDOPISK Irena, prodajalka v »Tekstil« Mežica 17. ČASL Darinka, prodajalka v »Manufaktura« Prevalje 17. LEKŠE Justin, delavec skladišče Krško 18. PISAR. Marija, prodajlka v Ravnah 19. SAMEC Albina, prodajalka v Ravnah 20. JAZBINŠEK Štefka, prodajalka v prod. »Enotnost« 21. BRGLEZ Marija, prodajalka v SP Šentjur 22. KOTNIK Elza, delavka sklad. Slov. Gradec 23. URŠNIK Janko, delavec v sklad. Slov. Gradec 24. BUDIŠ Drago, delavec v poslov. 3 25. LAZNIK Katica, administratorka v poslov. 3 26. ŠELIGO Slava, snažilka v pekarni Gaberje 27. DRNOVŠEK Andrej, pek v pekarni Zagorje 28. ZILLI Irena, delavka v izdelov. bonbonov 29. PEZDERŠEK Janko, mesar I. v MM Laško 30. URLEB Danica, strojno knjiženje RGS 31. ŠARLAH Slavko, pek v pekarni Štore 32. PAPINUTTI Teodora, snažilka na upravi podjetja 33. ČERNE Slavko, prodajalec v MM DP 34. SEME Katica, prodajalka v prod. kruha ADA 35. TROGAR Ivan, pek v pekarni Vojnik 36. ŠUPER Anton, delavec v skladišču Šempeter 37. KOVČE- Jožica, prodajalka v »Espresso;« Stanetova , :> 38. RUPREHT Marjan, kuhar v Prevaljah 39. KUNTARA-KRANJC Jožica, prodajalka v »Ložnica« 40. VALE Marija, delavka, poslov. 3 41. POBOLJŠAJ Mirko, delavec v silosu 42. ŠTURBEJ Ciril, delavec v skladišču žitaric 43. MAROT Lojzka, delavka v poslov. 3 44. STRAH Avgust, delavec v em-balirnici 45. PUNGERŠEK Zlata, delavka v izdelovalnici bonbonov 46. MAČEK Zvone, delavec v em-balirnici V ISTEM ČASU SO ODŠLI____________________ 1. TREBOVC Dušan, na željo delavca 2. MARŠ Slavica, na željo delavke 3. VREČKO Filip, v JLA 4. MIKULJAN Edi, v JLA 5. SODIN Vinko, v JLA 6. ČRETNIK Marko, v JLA 7. BREMEN Vlado, v JLA 8. TROGAR Ivan, samovoljno 9. JeŽAK Milena, na željo delavke 10. VRESK Marija, po pogodbi 11. ŽIBRET Stane, na željo delavca 12. FELICIJAN Anita, na željo delavke 13. KORITNIK Franc, na željo delavca 14. KOVAČIČ Cveto, samovoljno 15. RAZPOTNIK Viktor, samovoljno 16. FRANČEŠKIN Žarko, na željo delavca 17. VNUK Katica, na željo delavke 18. PINTER Vlado, samovoljno 19. ZALOŽNIK Franc, samovoljno 20. PIRC Jože, na željo delavca 21. POLENŠEK Vera, na željo delavca 22. DOVEČAR Štefan, na željo delavca 23. OGRIZEK Boža, na željo delavke 24. ZORE Magda, po pogodbi 25. JAZBEC Stane, samovoljno 26. DROFENIK Katica, na željo delavke 27. ŽAGAR Marija, na željo delavke 28. IRŠIČ Drago, samovoljno 29. GUNZEK Gabrijel, na željo delavca 30. PUŠNIK Anica, na željo delavke 31. ZUPANC Jelka, na željo delavke 32. GOLČER Marija, na željo delavke 33. VRABIČ Ivica, na željo delavke Lx\xv*= MESECA OKTOBRA SO SE ZAPOSLILI 1. LEDENIK Angela, kuharica, Prevalje 2. ZALOKAR Anton, delavec v poslovalnici 1 3. LESKOVEC Boris, pek, Pekarna Vojiniiik 4. BORlSEK Ernest, varil ec-klj u-čavniičar, Stranski obrati, 5. VAJDNER Marjeta, kuharica, Ravne, 6. ZORE Magdalena, čistilka, Pekama Zagorje 7. RITONJA Marjan, pek v Pekarni Gaber j e 8. PUŠNIK Anica, prodajalka v MM D. P. 9. TOČKO Avgust, vratar — čuvaj, poslov. 2 10. KAMPLET Ludvik, delavec v poslov. 1 11. PIRNAT Anton, sovozač II. v skladišču Slov. gradeč, poslov. 1 12. LAZNIK Milan, delavec v poslovalnici 3 13. KEREC Stane, sovozač II. poslovalnica 1 V ISTEM ČASU SO OD SLI: 1. GOLEŽ Franc, natakar v Espre-ssu Lj. na željo delavca 2. GODLER Ivan, šofer v poslov. 3 na željo delavca 3. GJURAN Gabriela, prodajalka v espressu Stan. na željo delavca 4. VEŠLIGAJ Dušica, prodajalka v Šoštanju na željo delavke 5. TOVASEK Marija, prodajalka v Ravnah, na željo delavke 6. KRESNIK Ivanka, prodajalka v Ravnah, na željo delavke 7. VASLE Mira, prodajalka v šoš- , tanju, na željo delavke 8. POTOČNIK Tatjana, prodajalka v Šoštanju, na željo delavke 9. MILOŠEVIČ Marta, prodajalka v Šoštanju, na željo delavke 10. PLEVNIK Ivana, prodajalka v Ravnah, na željo delavke 11. ZALOŽNIK Ivana, prodajalka v Vojniku, na željo delavke 12. PAPINUTI Teodora, čistilka v proizv. sektorju, po pogodbi 13. MERZDOVNIK Ivan, pek v VELENJU, invalidsko upokojen 14. ZUPANC Marija, delavka v em-balimici, samovoljno 15. JASTROBNIK Silva, saldakcm-tist, Slovenj gradeč, na željo delavke 16. KVARTlC Jožica, nam. poslov. Sektor prod. II. na lastno željo 17. STEMLAK Erna, natakarica Ravne, na lastno željo 18. PEŠEC Silva, MH, pomivalka, na lastno željo 19. BENEDEJČIČ Tončka, delavka v poslov. 3, samovoljno 20. LESKOVEC Boris, pek, Pekarna Vojnik, samovoljno 21. KUŠAR Ljudmila, prodajalka Ruše, na lastno željo 22. KRIŽAN Ljudmila, kuharica, Radlje, na lastno željo ROJSTVA: HERIC Kristini, VELCA Mariji, FIDLER Frideriku, POBOLJŠAJ Mirku, GREGOR Milici so se rodili sinovi. ZUPANC Zofki, COKELC Ivanki, SEP Katici, ŠTIBLER Antonu in VITRIH Apoloniji so se rodile hčerke. Čestitamo! PERME 23. LENART Franc, del. Slov. gradeč, na lastno željo 24. KOTNIK Elza, delavka Slov. gradeč, po .pogodbi 25. LAVRIČ Edo, delavec Krško, na lastno željo 26. RESNIK Ivan, delavec Krško, na lastno željo POROKE: Zakonsko zvezo sta sklenili: Jelen Jožica in Beg Štefka. Kolektiv jima želi mnogo sreče in osebnega zadovoljstva! Urejuje uredniški odbor: Franjo Šarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golav-šek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno. Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada 2.100 izvodov.