List Jia P Tečaj XXVII. go dar brtn ške m ar izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. 9 Ljubljani v sredo 24. februarja 1869. Gospodarske stvari. Ministerstvo kmetijstva. Prvo vprašanje — česa potrebujemo? raz jasnuje ministerski spis s pogledom na dežele našega cesarstva, in v tem razgledu vidi, da na eni strani Minister Potock minister v našem cesarstvu utegne močni in lep konj gleškega plem to se ne dá tajiti — je prví zadostiti potřebám gospôskim, težki del ki UllUlOlCl V liaocili VVOhíOv* I* , tti jv/ o^AWTiv rajo različni razdelki kmetijstva djansk avnikonj pre videl, da se mo- pa potřebám gospodarskim. Po obširnem razgledu pride 9 to je 9 de narno podpirati, ako se hoče doseći napredek tu in ministerski razgla na M potřebuj em vprašanje do tega odgovora ngleškega konja in druzih tam Le davke iz kmetijstva v državno kaso nabirati, posamesnim deželam prinaernih konj in med temi še nazaj pa kmetijstvu nič dati, kar bi mu pomoglo předku na taki poti, se na- tud posebno težkih kónj kmet Ce si takih konj dobimo t po pravilih umne živinoreje parimo in stanovit jih V na t kol P njegovem ns_ Potockom noben minister še misiil ni. Bralci našega lista vejo, da je ministerstvo kme in tako tudi po napredku vsem ravnamo, ne danes tako, jutri drugač, gotovo da predek kmetijstva pospešuje, na to pred dosežemo to, česar potrebujemo Drugo vprašanje je To moramo še kaj mamo? tijstva že dalo denarne podp za reje, sviiorej itd Danes jim hočemo povedati boljšanje goveje na tanko: kakošne konj na tanko izvedeti : vedeti moramo 9 kaj da v tem in drugem kraj (težke 9 rednje, lahke) imajo in posebno pa še to to ministerstvo namerava v to, da bi povzdignilo rejo košne kobile, da se bo prav na tanko vedelo kónj Razglasilo je v ta namen vsem deželam pravil kterih misli postopati, da bi se dosegel ta napredek , po Ker " 9 VMUÍW VCVAOIU, J so tù in tam potrebni. To se more pa ka ka pa ta pravila niso zložena, da bi le v prahu kanceli skem ostala, ampak ker minister želi, naj bi mu deže košni ž; e b po popisu (konskripciji) konj izvedeti — zato bode skrb ministerstva tako popisovanj prva Tretje vprašanje obsega vse to, s čemur bi se misli razodele in da bi ž njim d délai na nitno b o 1 j š a 1 a konj ska reja To vprašanje je najbolj ime t in k tud k gospod 9 SI konje i gospodarjem razodenemo ministrové misli. Pravila za povzdigo kónj stva začenja minister stvo kmetijstva s tem, da pravi, da kobilstva in sploh vs< zadeve konjstva, ki so bile dozdaj v vojaških rokah Ministerstvo pravi v svojem spisu, da vlada se ne ej a, tedaj bode prav, ako najprej našim bo samolastna vtikala v to, kar bojo živinorejci lahko sami storili: ona hoče sveto vati, podučiti, pomagati Vladi bo skrb, da bode vzdržavala kobilstva za izrejo p lahnih konj popolnom te k da bode saj enega takega čistokrvenika deželi dala SO ZlUAJ V UJC5^V1U* W liCiUi VFUUUUi JV/ J^« jjjiu.wvv.wviv uvuui uv j^l ijJULUV/gia V IU , U 18. in 19. strani. Tajniku bode se za splošna vredovanjska delà se boj jeseni, popravo sestavkov in tiska in dopisovanja na leto da-tista žebeta, ki so za pleme pripravna, jalo 200 gold, nagrade in za sestavke, ki se sprejmó ali kupila za cesarske žebce ali se jim bo licencija v naučni slovnik, kakor drugim pisateljem plaćalo po dala, da jih smejo gospodarji? in vrh tega dobó še večo žebčevo premijo naj- Ker pa državna kasa ni preobilna , uuju ^i umij u * u^ tom, velikim posestnikom pa medalj Vlada bo za cesarske žebce pred vsemi le domače kupovala; s tem hoče pridnim in umnim gospodarjem dobiček domače reje nakloniti, in ona se ob enem od-križa velicih stroškov, ki jih ima s tem, da si v dragih boj se premije v denarjih km 25 gold, za tiskano pólo. Kdor želi prevzeti posel vredovanja slovenskega daj ale naučnega slovnika, naj se oglasi pri odboru do 1869. leta. aprila 1869. Odbor Matice slovenske v Ljubljani 18. februarja Dr. Ant kobilstvih žebce izreja (Ko prih.) H. Costa, predsednik. Lésar, odbornik in tajnik Gospodarske skušnje. * Potrjen cepilni vosek. „Novice" preteklega leta so prinesle nam v 19. listu naznanilo, da na Fran-coskem sadjerejci pripravljajo cepilni vosek iz enake mere ribje masti in smole. Te vrstice premišljevaje si mislim, ako se ta zmes res dobro prime in ribja maščoba drevjic ne škoduje, prihranil bi si vendar le vsako leto nekoliko stroškov, in ker je ribja mast v primeri z voskom zeló po ceni, smole si pa že vsak otročaj na kmetih lahko nakreše, kaj veljá, ko bi se morda tudi priprosti kmet mesto mahu in ilovice te maže poprijel. * Prvi list „Glasnika", ki ga je v Mariboru Nalogo za zabavo, knjiže v - začel izdajati J. Jurčič, je přišel na svitlo. svojo, ki mu je na čelu zapisana nost in poduk", zvesto spolnuje. ) ii Prislovice in reki iz Istre. Te ki Živu u miru kao dva prsta. — jl e spommja, te doma nima; rad bi te imeti, ma mu nemore biti (se reče kadar se kemu skuca). Da je maraČ februar bi . . i ------ — —;—-----r ~~ , Činil lonac pole jedne strani vreti, a polě drage lediti. Dobrému težaku se ruka ne odseka (dobrega delavca treba pošteno platiti^. — Ca se reje vidimo, to se slabeje Poskusim, pa ne na mero, ne na pezo y ker nisem imel ljubimo (aus den Augen, aus dem Sinn). Do Ivanje daž priprave. Dam strdit stopljeno dvojino, pa tudi v hu- dem mrazu je ostalo le tekočina. To mi je kazalo, da premalo smole, ker mešanica nima zadosti trdine. Je ivçrjxci ' to je, zdaj te imam! Izgovorivši to grem po peščico ostankov beli h sveč (mili-, apolo- aii stearin- Vse sveč) na ktere sem že zdavnej pazil za to rabo. skupaj vnovič pretopim. Na mrazu strjeno mi je dalo prav lepo in cepilno mazilo. Nekoliko skušnje je zadosti, da zadeneš pravo mehkoto in pravo trdobo. Ako ti je prevoljno, pritopi svečnih ostankov; ako je pretrdo, prilij stopljeni meša-nici ribje masti. To mazilo, ako se vzame lepa oči- smola, se na videz malo loči od navadnega vo- ščena ščenega; sicer pa tudi druge potrebne lastnosti za cepljenje ima: vleče se prav lepo, in prime se dobro. Zavoljo nizke cene se rabi lahko tudi pri večih dre-vesnih ranah, tudi se ti je ne bodo lotile čebelice, kakor se godi pri voščenih, ako si slabo povil. Lovro Mencinger Da krava mleko pusti. Proti trdovratnim kravam, ki nočejo mleka dati, priporoča angleški gospodar Johnson kot gotovo sredstvo kišio mleko, ktero se jej piti dá. Ko je krava posodo izpr&znila in jo začne lizati, kmalu bode mleko izpustila iz vimena. Cez 2 tedna se krava tudi brez kislega mleka odvadi svoje napake. y ,Gosp. List. u s kalom (kalužo), od Ivanje s kapom (kapljo). — Do Ivanje suša, od Ivanje moča; do Ivanje moča, od Ivanje y, rr t • • « • i • i i . a susa. Ki prijatelja kupuje, ga slano plati. Ca suj eno, ni minjeno (fatum). Je hodi vrata vrtet. Ne hodi za Ako nimaš drugoga delà y nosom, nego za pamet- jom (ako bi ki rekal, grem za nosom). — Služila lisica vuke, pak je kožuh zgubila (lakome i mudri težko brez škode služi). —^Bože! čuvaj nas od ženske dvojezične (ka v govorenji glas menja). — Clovek s petdeset let treba, da ima obrnjene misli u nebo, a oči u zemlju (se reče Ki starcu, ki kaj nespodobnega govori). je sam (po poslaniku se pozna pošiljatelj). • v nic pošalje Piru y se nic pri- stoji pesan, a pogrebu plač. — Misliš, da su ti onde tovari (osli) s klobasicami sapeti (misliš, da češ bolje najti). Srečna kuca, kade je črni mačak i črni peteh (vraža). Kolo zasaniti (das Rad sperren). vojska. Cesa Turkina tulči (turšica delà klasje). ni y nece ni Sankati se na vlačicah (Schlitten fahren). Pomrak sunca y mrak meseca. oknu, podoknjak, nadoknjak, tako po- LčllWS , vr atn J aka, I uaiuviauuja& ^ jj i l vi.ati.Li, cl oknarice so Fensterbaiken, vanjska stakla Winter- O kn j aka sta stranska kamna pri i dolnji prag i nadvratnjak gornji pri vratih y a fenster. V. Zabavno berilo. ^lovstvene stvari Razglas in razpis K r v i n a. Zgodo vinsko - romantičen obraz. v Ceski spisal Prokop Chocholouaek, poslovenil Podgoričan. (Dalje.) Cetrti občni zbor Matice slovenske je 5. avgusta Tri v ure vze 1868. leta sklenil, da hoče po izgledu českega nika naučnega" izdati slovenski yy Slov- veslajo in zdaj so se Slovnik naučni" jezeru na desnej , jugovzhodnej obali, kjer se cesta kakih tisoč xiwwvuv^M» líiUMtl U1V V V/UOIVI ^U 1 U V U i 11 U U) U V 11 i • korakov od jezera začne krebri in dalje in dalje drži Za vodstvo tega podvzetja odbor izmed Matičinih ob propasti; vije se medi skalními zijalkami noter do udov, izmed kterih imate dve tretjini stanovitno biva- Prizrena; tù paše šardaške gore, od kodar potlej beži lišče v Ljubljani in so voljni prevzeli ta trud — izvoli na dve strani: v Bosno in na Kosovo polje po enej poseben odsek. Temu odseku se na stran dodá sposobni plačani vrednik, kteremu se podá navod v smislu sporočila, ki obrne: pred njim kipé črnogorski vrhovi, za jezerom strani, v Macedonijo in Prilipico in dalje v Monastir Tu vsi trije poskačejo na kopno, Lazo se pa na enej 61 se vidi sveti Nikolaj, Staven, Moraković vidi črnogor- solunske karavane vže znajo, zakaj zavijajo na levo ske otoke, in zdí se mu, da na bastiji vidi brate Crno- Prizrenu." strelj >7 nisem gorce, da vidi reko, Črnojevič po imeni, kako valove podi v jezero; dolgo časa gleda na ljubo Crno goro, tako dolgo, da mu je otemnelo oko, da se mu je za- in trkne s puško ob tla solzilo. „Ali vas še kedaj pozdravijo moje noge, ljube hajduke, zoper te slavne turške morilce. — vzel —• ---^ ' - seboj ) opazi eden obéh sinov, gore ? a šepeče sam sebi „S pravoslavnim! kristijani se ne bodem ruval, varno sem počival vam v naročji, in ko bi mogoče bilo ozdravěla bi rana mojega srca v tuj ej očini, ali ve ste mi bile zavetje, so pravi bratje nam Crnogorcem u ) y yy tako Bogdan? tako tedaj Vuk? pritrdi drugi brat 7« ____ y y ne zaceli se, ko bi jo izpiral sam sè svojo krvijo!" Zdaj umolkne, kakor bi se bil vlastně misii vstra- mla- stresne oča glavo. „To ni nič kaj posebnega, ker sta se mu sina vprla, ko jima je vstavil orožje, Crnogorca imata šil, dima spremljevalcema rekoč: „ No otere z dlanjo obraz in obrne se k svoj ema prav zati : y zakaj in kako to. Saj vladika sam ne smé uka tjekaj idite 7 tam bojujte g lavarj m starešine krat se oznta po našej svetej Ornej gori y draga moja, še en- ogovoré vojsko tako: junaci, tako in tako y ali daj vidita ali ne, to sam Bog zná, Člověk ne. m^. — ivu iûvcuu, rv«j m xv<»ivu, ^avnaueju j Mladeniča se pogledata; da bi domovine nikoli več zgrabijo sovražnika, da ne vzeme več v misel vbv'viv » vj«.»« * j «uwv*, .uuv iu iMxvy jo, kaj me - se ke- nite vi, do tega je zopet, da Crnogorska pokaže svojo a moč Ko izvedó kaj in kako ne videla, da bi morala umreti na tujem sveti, ne v • ______v • • njenem nârocjl j uu ^ tu JU &yjtJyj Vi uv^vi VUUJW è lu tu uoi^uu* jLaau ou mui cm vuoLi Vlč* hoče izpregovoriti in nekaj povprašati, ali ker sta va- vice pa tudi oča nima do svojih sinov. oh to je gorjé Croogorcema » Eden se je lotil zavnsnejo junaci in kedaj «V. TUUUJV f WW V ULllOvl , JVOUrt rne gore; da neté, tega ne črhne nobeden in to ostane. Tako se mora vesti vladika ; veče pra jena slepo slušati očinim ukazom, zato molči in pobesi glavo. „Dobro, sina!" Starček premišljenji To pohvali ji oča po nekolikem ne léta, temuč dušna žalost mu je raz- voslavnega kristij pošteno. Ali kako bi hajduk pra ločil od prokletega Mohamedana orala obraz, dasi ni mogla skloniti njegovega telesa, v temi? Ali poznata hajduško živenje? Menije njih ni oledeniti njegovih udov motri mladeniča: „Dobro slutim vajino bolést Saj je z menoj starček nekoliko časa geslo neznano tako, kakor vama, kdor pa tega ne po i vajino bolést, sina! zná, temu ni varno bližati se njih taborju." imel na vsem sveti taka ali jaz sem zná, temu ni varno bližati se (Dalje prihodnjič.) jih taborj in poznal drugo domovino nego vidva, ki poznata Orno----" goro yy Ktero drugo domovino?" povprašata oba na življenja za življenje. enkrat. En sam oče more prerediti dvanajstero otrók; Zdaj še ne morem, ali prav za prav tù ne smem razodeti vama očine minulosti" — odgovori Lazo XWUUUVW «.V««. w ~*0 ~ " '-------# yy-~- uuvvo Ađj »vuvvi; «M11UUVU JU guoj/^uai , V/glOUl nam pogled na arbanaški tabor, na tabor teh Kriščevih njegov dvor in gospodarske oprave ; ako hočeš poznati sovražnikov, kali svete spominke, in sleherno trenotje gospodinjo, ogledi sobo, kuhinjo ia kamre. kdo prijezdi mimo nas. Brzo se tedaj poslovita od Crne gore, še denes moram nekaj učiniti." — Ne zmeni se zdaj več za mladeniča, temuč odide in vže je na prvem holmci, predno ga sina dospeta zopet tù dvanajstero otrok ne more enega očeta. Kjer so karte, ondi so tudi karke (gavge). Ako hočeš izvedeti, kakošen je gospodar ogledi „Pučki prij." Mnogovrstne novice ci, predno ga sina dospeta zopet. ^ * Akademija vLeoben-una Stajarskem, kjer Vže davno seje noč razlegla po krajini; zvezde Se rudarsko pravo (Bergrecht) uči, je imela lani 12 A k a d e m i j na Stajarskem migljajo na jasnem nebu tako, če prav mesec ne sveti da clovek vendar-le dobro pozná cesto. Visoko po y šar- telj in 18 učencev. Dohodk 244 gold. 41 kr troški pa 15.173 gold njeni so znesli Ali daških gorah vže koračijo stari Lazo in njegova sina; splača taka akademija, ker je kmalu toliko učitelj Gotovo starček dobro pozná pot, ker ne ide po tistej kakor učencev? cesti, kodar solunske karavane v Skadro potuió, in * se i^oti, ivuuai oviuuouo y v Trientu v laških Tirolih so Lahoni (Italia- ker ne hiti po cesti, ki se zmerom vijuga, in ki je nissimi) napravili dva plesa, na kterega pa se ni smel ovinkasta tako, da bi bilo treba, da se ogne zdaj pro- noben vojak in noben Nemec prikazati naoti alrnrn nmnH/Çnn vianlrili «Irai. Tifl.7,ft lHft na- * H n> a « « Ir i' ^ a a lr i « a n ^«Ua «.'x» pasti, úuaj ockv/iu uuiuuvuv; viovniii ravnost: ob propadih in čezi skalovje zdaj skoro omotično visokih skal. Lazo ide na- ičtvuuot. uu piupaum iu uczii s&aiuvjo ^ 10 kjer je les tam pa tam pregost, ondukaj obstoji — ter zdanjost primerja nekdanjosti. „Ondi-le je poprej bil les, a zdaj „ta do- Ogerskih cek nočej tako piše „Pešt. Lloyd v Bukareštu nektere velike kupčijske hiše gola skala čepí tamť na pol omeni sam sebi jemati; pravijo, da niso pravo zlato. * Da Slovani avstrijski niso in nikoli ne boj guia oi\aic% taui y ua j^ui uiuuu* owlu uuuj. božji ogenj bi vès les skoro sam zapalil, ali to bro, da zopet drug vzraste. Res da, presneto res sikaj se je spremenilo teh dvajset let! Je Prusom (Prajzom), to pač pri ves svet vé, al od ne- mar- Ta mlada hra- j »te 1 j prijatelja se izvé resnica. Minister Brestl je Avstrij (Ogersko puščamo zdaj pri tej besedi zmiraj na stran) povedal za 30 milij davka več. Od 1848 do ščina tamkaj-le, ravno zdaj zeleni, poprej pa ni bilo âe 1868. leta se je primanj kava (deficit) pomnožila na 1912 travice ne ondukaj; saj dobro znam, tù sem bil često milij na oprezi ~ ..... * ...... J y J ^ v , UU11JUUUV. VU 1U1U. UU iOUl Zopet korači naprej. — Zdaj pridejo na leto zrastel na blizo 100 milij Od 1848. do 1864. 1. je državni dolg vsako Leta 1865 teme nekemu hřibu. Dosti velika plan se razprostira dalo okoli 79 milijonov, leta ltftj za tem hribom, a ravno pred njim jo skalovje robi, Razloček med Avstrijo in Prusij je do leta 1866. pa 387 milij okrog in okrog tako, kakor skladje iz zgolj granita. Mladeniča ne znato, da so vže davno zapustili cesto v Prizren , da je krajina zmirom neugodnejša in divja, kajti premišljata očeta, zakaj je denes vès skrivnosten, je ta y da od ktnih (gruntnih, hišnih itd.) davkov pride na enega člověka v vsi Avstriji 3 gold. 21 kr., v Prusiji 2 gold 14 kr., od neposrednih davkov pa v Avstrij • a • r\ % % mm rv i ' v res čuden y tako y da še nikoli ni bil takov y pa se nje- Prusij gold 6 gld 78 kr., na eno rodovino v Avstrij y gove opazke pri skadarskem jezeru, te so vso izveda- H vost izbudile v njih. Tedaj ni Ćrnogorec po rodi? Kje studenci vseh davkov skupaj 50 gold. 85 kr., v Prusiji 30 gld pa, kje neki je stala njegova zibelj ? Čudovito! ; „No, sina u< pravlico se opiraj Avstriji se sicer pravi, da so neizmerni njeni od kodar si more pomoči iskati, in na to prerado vse reforme. Da bi ven- vori in obstojí yy Lazo na enkrat zasopen izprego- par pri nas reforme pri kakem drugem koncu začeli puški na mir in ozrita se po okrozi. a ne samo z davki! Nad babuškim strmcem bedi cela truma orlov hajdukov y # 62 Huško Puškinovih Petero v slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim« III. Mertva carevna in sedmero vitezov Pravlica. (Dalje.) Dan za dnevom tak ji steče > Je carevna polna sreće, V brambi svojih vitezov Ki so v sili škit gotov. Tekališa jim za rana Vsaki dan gore, poljana Šume slast so vitezam, Dirja vsak posamši tam Střela zajče » j 7 šoje utke 7 7 Tud lisice, divje putke Ce mu pride v pest Tatar Je ko smet zgubljena 7 stvar plesa > V Petigorskiga Cerkesa Vzame v tarco brig in Ta jo vbriše ak je moč Unkraj reke v hostno noč. V tem carevna vse previdno Dene v red, opravi pridno, Vsak posebej kar želí, Tak tekó za dnemi dni. V ' Čas vertí se ji prekrasno, Tode bratje se počasno 7 Jo gledaj v enomér ) Vsi alj ub j v carsko hčer Neki dan ob uri go dni Pridejo ti blagorodni Do zavzete deklice, Starši reči to začné: Veš, prelepa ti divica, De si mila nam sestrica ivo te za večni čas Ceni, čisla vsak iz nas, Vsi bi radi te imeli, V zakon te suprugo vzeli Tode to ne gré, se vé, Mož ti jeden bodi le. > v se bolji y 7 Eniga tedaj izvoli, Na vse druge štej Kakor de bi bratje ti Pristni bratje bili vsi. Glavo semtertje premikaš! Berž ko ne ti s tem zanikaš? Kaj pomeni taka reč? Al ni kupcu blago všeč? Oj, mladenci vi častiti, 77 Bratje moji glasoviti*' 7 Kece ona jim na to : Kar izustim laž ne bo! Ce ni res, iz tega mesta 77 Nej ne grem Sim že nevesta! Meni je iz vas enak Eden kakor drugi vsak. Vsi ste blagodušni, krasni Serca krepki, glave jasni Ja ko brate ljubim vas Bližji žlahta ni za nas. } ) 7 Zarocena sim supruga, Kraljevicu verna druga, Ženin moj je Jelisej Ja njegova zanaprej » Bratje kar so obmolčali ; Za ušesmi se čohlali Starji reče: Spros ni greh! ne več o teh Tode zdaj Nam je volja Čista bila, Kar prihodnost bo učila, Tebi zanaprej ta grad Bodi bramba, skerb in slad i dragi, Ona reče: Bratj Bodite tak mili blag 7 7 Tak prijazni mi naprej Kakor bili ste do zdej. Vitezi so se vklonili, Ter jo samši zapustili, SerČni so ostali z njo, Čislali ko sestro jo. Medju tem carica huda Ne vtolaži v sercu gruda, Strasti grize jo prepir, Na carevno misli z mir. Zerkalca in njega glasa Se ogiba nekaj časa, Dolgočasje vsili pak, De popraša spet za znak. Neki dan se vsa nališpa Oblačila krasno skrispa 7 ) Cio v opravi prazni je, Prime naglo zerkalce: Zdravstvuj, zerkalce, Kakor res je, mi skaži 7 ter ne laži Sim al ne narlepših lie, y vsa ljubezniva, Rajska krona vsih cvetic? Koj zerkalce ji odziva: Krasna si, Dvomiti ne dá se v tem Tode ja — za lepši vem. Ta sedaj živi brez slave, Skrita varni v kraj dobrave 7 7 ? ii Znatno ta te prekosi, Njej na svetu slike ni Sedem vitezov jo varje, Sličnih blesku zgodne zarje Ona je tekočih let Vsih lepot na zemlji cvet. Serda bleda, jeze siva Plane ta ko vatra živa, Al ko střele naglo zlo, Na Cernavko vstrašeno. „Gerda baba, 7 Ti golj ufala si mene, se legala 7 V In pa kako, in pa v cem Zlodja hujši si, to vem!" In Cernavka polna straha Treptaj oca, bleda, plaha 7 7 7 Razodene vse ji kar, Se pridene kako stvar. Una vpije: ,,Bom te vbila 7 Ce carevne umorila, To uteijen je pogoj, Mi ne boš, in zdajci koj. u Vedno pridna, zmir pohlevna > 7 Predla nekdaj je carevna Vila prejo na vso moč Bratov svojih čakajoc. 7 7 Laj pes na dvoru burno 7 Se carevna d vigne urno, De pogleda, al ni sam, Vidi staro ženo tam. Kruli pes ko pazni sluga. Baba mu z gorjačo žuga, Ji carevna cuti dá: „Na pomoč bom koj prišla! Ne le strah in psa odgnala Tudi kaj ti jesti dala, Hleba , vina, sladnih pas, u S tem okrepčati se znaš. Glasno starka je zavpila: Res je treba, res je sila 77 7 u Le poglej, ujeda kak Se nad mano toti spak. Ta prokleta divja para Za besede kar ne mara Vgriznul je, de me bolí Komaj de me stergal ni Vzame berž carevna hleba Kar še scer se zdi potreba, De med njima vmiri spor Huš, po stopnicah na dvor Pes ne jenja svoje gnati, Babi zob ojstrost kazati, Spenjati se tej nasprot, Uni pak braniti pot. De le stop nameri starka. Plane kakor střela žarka, Kakor ljuta divja Pazi tak jo v enomer 7 y zve r > 77 Ni naspal seíť, v tem omeni Ji carevna, verze ženi Hleba kosček ji v obok, Ta ga vjame urnih rok. Za ta dar priserčna hvala. 77 > Boljiga še ja bom. dala Reče starka, glej ta sad, Jabko ki je vredno zlat! Bo ti lep zápletek novi, Lovi jabelko, ga vlovi, Na!íť — in jabelko zletí V lok po zraku se křiví. Pes za njim se spenja kviško Kanj kot za plasno piško Vse zastonj, on smuknul že 7 Huš! < Mehko je v roké 7 sočno, rahlo 7 gladko Vidno ko medica sladko Vkus a slasti j teka znak Prezerljivo clo do pšak vsega čast in dika . mika Sadja Ki k zavžitku tira Baba reče: Nej diší! Ter ji zgine spřed očí. Berž po stopnicah divica V izbo gor ko lahka tica Pes se spenja zmir za njo, Cmeri 7 laj cvili zlo Hoče sumen sad imeti, Ker ji ga ne more vzeti 63 Ji naznanja gledajoč, Zaderví de nej ga proč. Ona ga z ročico gladi Brige te in straha radi: „Sokol moj, kaj nek imaš, De pokoja si ne das?" Ko je v izbo prišla bila, Je za sabo zaklenila, Sedla k zidu pod oknam, Bratov cakajoča tam. Jabko ogleduje vedno, Kak je sočno, kak je čedno, Mik ji kar mirú ne dá, Rada bi le vkusila, Tak vabljivo, polno meda — Tode misii: „Do oběda Cem zatreti vžitja mik? Je pustiti v krasu slik." Komaj to izreci jame, Zopet že je v roko vzame, Misii nesti le pod nos, Tode — hrst! je vgriznjen kos! — Dobro, sladko, polzno, mana! Do tedaj ji clo ne znana, V migleju se staja vse, Ter gluk, gluk! — v želodcu je. Zdaj pogled kalí se v hipu, Cutno ni ničesar tipu, Sklep za sklepam omedlí, Pade z rok ji kar derží; Zatekljá po tleh se jabko, Vidi zmirej manj in napko, Cepne omedlevce rop Brez zavedenja na klop. Tam ko mertva je ostala, Čuta znamenja ni dala, Diha ni, ne giba vec, Vidno žitje vse je preč. . , (Konec prih.) Dopisi. Iz Dunaja 20. sveč. — Iz „Novic", „Triglava" in „Tagblatta" se vidi, da sta „Slovenija" in konštitucio-nalno društvo v Ljubljani svoje oči na davkovske predloge obrnila in „Slovenija" se je po pravici posebno nad tem spotikala, da je po vladinem predlogu v vseh komisijah vlada v veči ni. Ravno to je na prvi pogled previdel tudi odbor, kterega je državni zbor postavil, da pretehta vladine predloge zastran prenaredbe mno-goterih davkov zlasti pa gruntnih, hišnih, pridobnin-skih itd. Naj toraj povemo, kako je davkovski odbor državnega zbora nasvetoval komisije za ceni te v aemljišč ali gruntov sestaviti. —- Najviša komisija na Dunaji, kteri bo finančni minister ali njegov namestnik predsedoval, bo imela 30 udov. Finančni minister jih bo izvolil 10, gosposka zbornica 5, zbornica poslancev pa 15, in sicer bojo volili poslanci vsake dežele sami za-se enega uda v naj višo komisijo, oni pa niso vezani, da bi ga morali voliti ravno iz svoje srede ali iz zbora, temuč smejo voliti ko gar hočejo. Vsaka dežela bo imela tedaj saj enega zastopnika v najviši komisiji, le deželice Goriška, Trst in Istrija bojo imele vse tri le enega. Tudi Korošcem in Kranjcem so hoteli dati skupaj le enega zastopnika, pa „kranjski statisti" , kakor dr. Ahačič kranjske državne poslance imenuje,*) so se trdo vprli in so Kranjcem lastnega zastopnika pribojevali in prav gosp. Svetec je nasvetoval, naj poslanci vsake dežele za-se svojega zastopnika volijo in zahteva njegova je bila sprejeta. — Deželna komisija bo imela 6 do 10 udov. Predsedoval jej bo deželni poglavar (cesarski namestnik, deželni predsednik) ali pa njegov namestnik. Polovico udov te komisije bo postavil finančni minister, pa dva mora izmed gruntnih posestnikov tište dežele vzeti, za ktero bosta postavljena; drugo polovico udov voli deželni zbor. — Okrajna komisija bo imela 8 udov. Predsednika in njegovega namestnika imenuje finančni minister, kteri tudi 4 ude okrajne komisije izvoli, pa je vezan na to, da mora dva izmed gruntnih posestnikov tistega okraja vzeti, za kterega bota postavljena. Ostale 4 ude izvoli ljudstvo in sicer enega izvolijo tisti posestniki kakega okraja, kteri šesti del gruntnih davkov vsega okraja plačujejo, kterih pa nad 20 ne sme biti. 3 ude izvolijo odborniki okrajnih za-stopov, kjer so okrajna zastopništva vpeljana; kjer jih pa ni, kakor na Kranjskem, izvolijo pa une tri ude župani celega okraja in njihovi svetovalci. Pravico glasovati imajo samo udje teh komisij, in kadar je enako število glasov, njih predsednik, referenti, kteri bojo prav za prav delavci komisij, nimajo pravice glasovati. — Ako se pomisli, da je finančni minister že sam 5 udov poslanski zbornici odstopil in se ravno tako tudi vdal, *) Ta priimek je bil le Časnikarska spaka. Vred. da se v deželno in okrajno komisijo dva gruntna posestnika volita, mora se misliti, da bo odborov predlog brez vladinega nasprotja tudi na zboru potrjen, in ker ni misliti, da bi gosposka zbornica med peterimi udi, ktere bo ona v najvišo komisijo volila, nobenega takega ne izvolila, ki gruntne davke plačuje, zato se menda ne bo treba bati, da bi plačevalci gruntnih davkov v vseh 3 komisijah ne bili dovoljno zastopani. 19. svečana je zbornica poslancev potrdila pogodbo, ktero je bil finančni minister kranj skemu deželnemu zboru předložil; tudi je v državni stroškovnik za 1869. leto že postavljenih tistih 700.000 gold., ktere ima kranjska dežela dobiti za svojo veliko tirjatev od države. , ; r > a t : ; * Ravno ta dan je interpeliral dr. Toman s svojimi slovenskimi in tirolskimi tovarši in še drugimi poslanci (vseh skupaj 25) ministra Hasnerja zastran ukaza, danega 10. svečana zastran šolskega nadzorstva in ga prašal: kako nek se ta „ukaz" vjerna z državno in deželno ustavo, posebno pa s šolsko postavo od 25.^maja 1868? — Sliši se, da tudi spodnji Avstrijani in Slezaki mislijo zastran tega ukaza učnega ministra interpelirati. Zoper ukaz je vsak, kteri je „verfas-sungstreu", *) akoravno je nekterim zastran obsega všec. Kaj se bo dalje storilo, to se bo iz odgovora mi-nistrovega pokazalo. g 4 1 Iz Stajarskega. (Dragi slovenski volilci celjskega volilnega okraja !) Ravno sem dobil v roke pismo konstitucionalnega društva celjskega, ktero priporoča dr. Leitmajerja za poslanca. In Konjičanje bodo volili (?) Ladislava Poseká. Oba sta liberalca, nočeta ozedinjenji Slovencev ničesa slišati in tudi o vpeljavi slovenskega jezika v šole in uradnije ne. Da znata slovensko govoriti in da sta za drugi del poštena možaka, to ju nam še nikakor ne priporoča. Mi Slovenci potrebujemo Vošnjake in Hermane, kteri se bojujejo iskreno za nas, za naš dušni in materialni blagor, za našo omiko in razvoj, kteri morejo marsiktero grenko besedo hladnokrvno prenesti, in kterih je glavno gezlo „Zedinjena Slovenija." Toraj volilci našega rodů vsi enoglasno : v Celji Ivana Žužo, — v Mariboru pa dr. Dominkuša, in Bog vas živi! Vaš Jože Iskrao, župan tolstovrhški. Iz slovenskega Štajarja 20. sveč. R. — Volitvi deželnih poslancev v Celjiv in Mariboru se bližate, in upanje naše, da zmagata Žuža in Dominkuš, stoji trdno kakor izprva. „Tagespošta" sicer se na videz v sladki nadi ziblje, da stotnik Seidel bode prekosil dr. Dominkuša; al gotovo je, da sama „Tagespošta" ne dá ne pečenega groša za izvoljenca Seidelna. Njen krik je le časnikarsk manêver, s kterim za oficirja on-gavi. Kar se tiče g. Kosarja, se je v javnem razglasu, *) Konstitucionalni „Tagblattovci*4 so „unicum", ki kimaj o tudi vsacemu ukazu. Res .Jucus a 11a lucendo." Pis. 04 ki XVI gaje „UCU1VC J/ilUVOIH, r—V--"O------J" — ^VAIXV, «1^111 UVŽIOUUVOU , IV prigovarja volilcem, naj brez vsake druge misli volijo jib je pust slovo jemaje zapustil. — Ne morem si kaj iskrenega rodoljuba gosp " m_i__ u: i M Danica" přinesla, kandidaturi odpovedal in sam pobili in zgodilo se je še polno druzih nerednosti ki uzo. Tako Je zdaj ? in ne bojimo se pri naših volilcih celó nič y da vsi na dan volilnega boja ne bi stali nepremakljivi ka- """" * ~ j--J r ™ ---- - J ---J ~ Í.1U "iWiVLU Ol A<*J> stališče naše da ne bi besedice spregovoril o ženitvah, kterih je ža- kor skala. libog današnji dan prav obilo in se jim ženitev zgolj Taki zakonči ne vejo, kamo poj- le „na hlačeť praví Iz Koroškega febr. (iSrednja sola ; hudodel- dejo in kaj da bojo začeli. Velika revšcina je njihova gotova „dota", kajti ni ga ne od nobene strani do stvo učiteljski zborŽe dolgo se vlada in deželni hodka, a stroški so vsaki dan. Ni čuda tedaj , da bi zbor menita o ustanovljenji nove srednje šole v Be ljaku; letos bo vendar morda resnica. Deželni odbor se več takih bilo , wittiu, precej čez osem dni, ua, ui ie mo spet radi — razženili. Dobé se pa tudi taki MM M M m. _ da bi ) mogoče ima ILUa nalogo y UCûOIliV/UJU «V»vt u » j/iiâiuMUji www.jx ^/ví v " " w * J " " ' "J" ovuiuiuu UVIU , UA UV1 , li ČV LU X ce éati: kteri šolski predmeti in v kterem okrožji naj bi za 100 gold. 200 prodati. In ne manjka se takih brez- deželnemu zboru v prihodnji sesiji poro- namerjajo svojo ali pa ženinino doto na pol ki namreč y se Je učili koliko učiteljev bo treba, kterih drugih reči 114, av.mv ----, —--- nauku potreba, kako se bo to vse plaćalo vestnežev, ako koli- 18. u. m. je bil košni bodo tedaj stroški in dohodki. zavolj tega zbor, pri kterem so bili tudi vodji celovških šol nazoči. V tem se je sklenilo, naj se ustanovite sek- žalibog, nikdo jih ne čuje. Jim taka reč na ponudbo pride, da brž po njej sežejo. Ne bi menda bilo napačno, ako bi morale veljavne biti besede, ki smo jih lani v „Novicah" čitali: „Ne dajte se vsem ljudém križem ženiti!" A cije namreč ena za više ljudske šole (Burgerschulen) lz Sovodenj 18. februarja. A. Č. Danes smo ena pa za srednje šole. To se je tudi storilo in že se pokopali učitelja tukajšnje ljudske šole gosp. Štefana delà na obeh stranéh. Res potreba je, da se v teh Lapanja. Bil je ranjki mož kakih 60 let, olikanega rečéh enkrat kaj stori, saj so celovške šole takrat pre- obnašanja v vsem vedenju svojem; zvesto je spolnoval več natlačene, Beljak bi pa za novo srednjo šolo dolžnosti svojega stana; poklic njegov bil mu je nad pravi prostor bil, pa bi tudi iz te naprave velika korist vse. Večkrat je pohvalo prejel od šolskih predstojnikov došla temu mestu, ktero bo sčasoma zavolj železnic zarad vspeha svojega šolskega delovanja, čeravno je imenitno. — Nedavno je přišel v samotno kmečko hišo bilo videti še nekaj iz stare šole nad njim. Tudi služba na Djekšah (fara na gori) med sv. mašo v nedeljo nek organista in srenjskega tajnika je oskrboval da potepuh ; v naglici vkrade kar dobi, ker so hišni otroci —7— — «rjvoaiw^oi, v^«, mu je lože bilo preživiti družinico svojo, dveh hčerk še ne hitro hrup naredili in v cerkvo k starišem leteli. Deklo, odraslih. ^ Bodi mu zemljica lahka! Naj bi otroci naši ktera je ta čas hišo in otroke varovala, pa je hudodel- precej saj enako skrbnega v vsakem oziru izglednega nik tako s svojim nožem obdělal, da so jo na tleh v učenika dobili! krvi ležečo našli. Ranjena je težko, vendar se bo zopet Črnomelj 18. sveč. K. Predpustne veselice Ka- ozdravila. Hudodelnika še niso zasačili. — Drugi učitelj- so bile v čitainični dvorani 7. dne t. m. končane, ski zbor Velikovške poddružnice je bil přetekli teden v kor po navadi, prišlo je tudi sedaj mnogo občinstva. Grebinju. Skoro vsi učitelji so bili nazoči, pa tudi po- Radovali smo se posebno dohoda rodoljubih gospodov slušalci iz občine so zbor počastili. Prvi predmet zbo- iz Severina: Vranicana, R. Lopašiča i Celeniča rovanja je bil nauk 0 domovini, zemljo- in svetoznan- so z iskreno besedo kazali, da jim je y vrlo koji mar za sve stvu At jg Uil JLiaUXX U UV/tUU IlUl ^ w f vw^umu ~ ^ — w II^UWIJJ Vic« J 1UUL JV-» V L l\S AJLI Ci X O > in kako naj se ta že v prvem razredu začne in tinje národové. Odzdravilo se jim je pa tudi prav od se potem čedalje bolj razširja. Clovek more svojo do- kritosrčno s tem, da Hrvata i Slovenca tudi Kolpa ne movino poznati, potem jo tudi ljubi in spoštuje, nikoli meji. Drugi dan so nas čestiti naši gostje zapustili ■ ~ ■ videlo ■ ■■ pa ne, Če SI uuuua lUJtsv;. lUicui jo uxx gwvx v uoiav- vivA^iv ov j^, via» ou uixx prav z»čiuu vuijiii , lij i pa ai uji- nih principih v šoli, namreč, kako se oni v šoli obde- hovega prihoda v naš narodni dom še mnogokrat že-lati morejo. Za tem je prišlo na vrsto jezikoslovje ; prav živahno se je o tem debatiralo. Zadnjič je bila v*, j------j---— ~r----j 7 ------- domá tujec. Potem je bil govor o ustáv- še je da so bili prav zadovoljni limo prav sreno. Krka 11a Dolenskem. M. K. 11. dne t. m. še vadba o stenografiji in telovadbi. Duh prijatelstva, šel neki blizo 30 let star kmečk fant v domaći laz pod sloge in napredovanja je vel med vsemi učitelji, zbor bode meseca majnika. Tretji mali Korinj gradit in meje popravljat. Okoli ene ure popoldne pridejo 4 možje z dolgimi bradami po stezi Iz okolice tržaške 20. sveč. — Popred se je neki do njega, med sabo šepetaje v jeziku njemu neraz Schiff vtikal v naše volitve, zdaj pa bi pajdašica umljivem; eden ga po domače nagovori z besedami Na- „mí bomo tebi nekaj vzeli", drug mu nastavi dolg nož njegova „Triesterica" rada delala neke zmešnjave jela si je v ovčjem kožuhu nekega volka, ki je pisal, na prsi in pravi: ,,če se le ganeš in glas od sebe daš. Q Iz košanske doline na Notranjskem 13. febr. Bog vedi kam. Razmesarjeni bolnik, kteremu je zdrav- V. (Spominki na ptist — plesalci in plesalke že- nik kmalu na pomoc prihitel, je bil 12. dne t. m. s nitev vna hlače".) Resničen je pregovor: „pust povsod sv. zakramenti za umirajoče previđen. Zapišite drage pušča sled za seboj." Da je temu tako y so nam zivi dokaz nerednosti, ki se o njem povsod godé. Zadnji dan kurentov je 20 let stara ženska s plesišča sko- Novice" te grozovitnike bukve ! y naj so odkodar koli, v črne čivŠi padla in si rokó zlomila; nek fantin se Je tudi pri Pred Iz Gorenskega 14. sveč. J. Z. (Nesreča. Zima.) tedni se je v naši okolici neka žena s priimkom plesu na druzega nekaj razsrdil in mu je zvečer pla- „stara Fronknja" iz Rateč izgubila; v vsi okolici so čilo odštel, da mu je s kamenjem ves obraz raztolkel, skrbno po njej popraševali in na vse kraje pisarili zraven stojećemu pa je kamen v roko odletel in tudi bilo niti duha niti sluha. Ne dolgo potem smo na Kranjski njega hudo ranil. Neki drugi ženski so v tepežu obraz gori pogrešili moža, kteri je pod imenom „slepi Jok" 65 tudi obče znan bil; bil je omenjeni več let cerkvenib Pariza potrjuje dr. Bleiweisu prejem poslanih mu slo na Kr. gori, in kar je oslepil in se postaral, «u vcuoam ; 1X1 OXJ JLA1U — uiuubiu j^rizemj, miloščine ljudi živel; tudi tega je neki večer zmanj- došle. „Jesam Vam za ove knjige vrlo zahvalan e od venskih knjig ki so mu po mnozih križempotih kalo in nihče ni vedel, kje da je. Naenkrat smo za gosp. profesor mislim, da su prve slovenske kni pise xk*i V, UiUVV Ul »jv u« jv. -----------r" J- ^..«wx^, u« O^. OlU V OUOttO û-Ul^C, oba izvedeli. Zeno smo našli 12. t. m. pičlo uro od koje u Franciju dolaze, a da prvi put če se u mojih Ratec v hosti v nekem grabnu, ki ga je popřed sneg lekcijah o slovenskom slovstvu govoriti. Matici Vašej zamedeh Reva se je, kakor je bilo že popred večkrat čestitam za niezine y slišati glada poginila. zopet zmešaia; šla je menda v hosto in tamkaj giaaa pugiuiičt. — „Slepi Jok" je prerad žganjcek srkal, — x^o u* ako je kakov groš vio vil. Tako se je tudi zadnji večer žensko popadel predovati tako liepo adnij y a nadam se u ) da če i dalj Pes ni bil stekel, ki je unidan v Krakovem v neki žganjariji preveč v kozarček zaljubil, domů Preskušnje babic izporodoslovja v sloven gredé najbrže padel, zaspal in potem, ker je hud mraz skem jeziku so 26. in 27. dne t. m nastal y zmrznil. Zime ne pomnimo še take, kakor je letošnja. Res smo imeli skoz dni hud mraz Kakor slišimo, je odbor narodnega polit ? in g društ yy sneg do čevljev debel je večkrat v našem visokem ne udeleži volitev za mestni odbor Slovenije" edinih misli o tem, da se kraju zemljo pokrival, al zdaj je že skoraj skopnel in solnce posebno na solnčnem kraju tako toplo sije, yy da Slovenija'6y društvo za brambo narodnih pravic) napravi 5. občni zbor v pondeljek (1. marca). so prve spomladanske cvetlice vse v cvetji. — Bog daj, gram temu zboru je ta-le: ^ m ? • . V • ^ » 1 * 1 * • 1 w 1 • * 1 da se enkrat tudi tukajšnje ljudstvo iz duševnega Razgovor o volitvah za mestni zbor. Sporočilo odborovo. Pro-2. Razgovor o zimskega spanja prebudilo in za národno pravo tudi tu ukazu zarad šolskega nadzora. 4. Nasveti posamesnih gibati jelo, kjer do zdaj še vedno blatnikovi nemšku- družbenikov. — Začetek ob tarji zvonec nosijo. Drugikrat kaj več o tej reči. uri zvecer zbirališče čitalnični dvorani. idrijskih hribov 20. sveč. = Unidan sem bil po opravkih v Idriji, kjer bo 6. sušca volitev deželnega VJ KJ «• ULI U V y iJUliailOU^ ¥ Vljudno vabi k obilemu udeleštvu (Odgovor.) odbor. poslanca namesti izstopivšega viteza g. A. Gariboldi-a. listu zarad izdaje novega Povsod sem slišal, da volitev bode to pot tiha, gladka nije" očitalo postopanje, Vredništvo „Slov. Narod." je v 14. gladka slov. časnika odboru „Slove- nije italo postopanje, ktero žali poštenje njegovo brez strank, in boje enoglasna, kajti vse je tako na- Odbor čisla svobodo tiska; priča temu je to stavljeno, da se bode volil c. kr. rudarski nadsvétnik mirno vestjó bere kar „Slov. Nar/4 in y da z Tagblatt" pi- gosp" Lipoid, čeravno se sam zato ni javno oglasil. šeta o delovanji njegovem. Al ono očitanje v listnici mora zavrniti kot hudobno natolcevanje. Ňa ktero stran se bode vstopil v deželnem zboru, 14. lista bode prihodnost kazala. Naj pusté bel lisť da y mu do tistihmal „Novice" si sam napiše svoj program, o yy Nar. a Iz poslednje seje Slovenije a Občni zbor hranilnice ljubljanske je unidan mnogo darov podělil dobrodejnim napravam ; izvolil IL Ljubljane. Odbor kmetijske družbe je imel v si je tudi — novih udov in jih od prvega do zadnjega puoio ,,UC1 HOL , VAfcv oi iiujjiuv w » vrj . ^iv^i«. kterem bo ob svojem času narod slovenski sodil. nedeljo pod predsedstvom v kterem je po sporočilu 3. odseka, kteremu dr. Goste izredni zbor, skrbno izbra! iz tište vrste, ki ima zasluge za Je blatt a y „Tag- kakor na pr. dr. Schrey itd. Národni stranki Zevnik prvomestnik, prevdarjal nasvete višega vrt- ni sicer celó nic na tem ležeče, da se ni izvolilo tudi narja W. Kohlerja v ogerskem Altenburgu zarad po- nekoliko narodnih mož y saj mala kopica glasov tako speha sadjereje in vrtnarstva, ki jih je c. kr. nič ne šteje, in res žal bi nam bilo, ako bi se patri- ministerstvo kmetijstva družbi poslalo v prevdarek s jarhalicni mir v zbornici kterikrat kalil, pristavkom, da tudi teinu kmetijskemu oddelku hoče zato ki ďenarne podpore dati. Ker se v Ljubljani snuje po- him ne y in smo omenili te volitve, da slepim, ki ne slišijo, kažemo „ad homines" prav koliko vidijo glu- y sebna vrtnarska družba, ki je že od ministerstva veljá tisto „Tagblattovo" hinavstvo, ki pogostoma ima «a^/n^i ^ t^í \c \ J n nf a í n a/1 Kam finai a rvma/i I aa»a r\ n 1 ar?i Irn ciniin ttaÍÍ i ia mattvi akima«^«^ a/^í^ w hmaii v\ a přejela 500 gld. podpore, zato je odbor svoje predloge na jeziku „správo stavil le o pomočkih, kako bise dala sadj e- in murbo- strup in gospodstvo! * % » à i • § . • • 1 1 • • ••• p| • I • â in yy ravnopravnost", v srcu pa rej a se bolj povzdigniti, in to posebno po udinjanji Prvi list „Brenceljna", ki ga izdaja Jak. vedenega vrtnarja, ki bi tudi po deželi potoval Alešovec, je preteklo soboto po premaganihovirah pri- ter sadje- in murborejo učil, po denarnih premij ah brenčal na dan. Na čelu mu stoji ta-le šaljivi napis ki bi se dajale posebno marljivim kmetom ali ljudskim „Brencelj v laž nj ivi obleki. Izhaja, kadar ga je učiteljem, po izdavanji primernih knjižic itd. volja. Rokopisov ne notrebuie in ne daie nazai. Inse- današnjem „Oglasniku" razglaša kmetijska rati se j emlj ej o zastonj. Veljá 10 soldov. Odgovorni družba oklice, kako se bojo na Kranjskem premije urednik: Slovenski duh." Svojebrenčanje pa tako-le za govejo živino delile, in kako biki za pleme na napoveduje bralcem: „Brencelj pri prvem izletu uljudno deželo daj ali. sprejet, sklenil je izletati d va kra t na mesec in sicer Přetekli teden je na svojem oglednem potovanji v začetku in sredi meseca. Ker so mu hotli nemški bil tudi v Ljubljani gosp. Aleksander pl. Ňadosy, liberaiuhi pristriči perutici, preselil se je iz njihovega c. kr. general in zdaj poveljnik državnih kobilstev in gnjezda ter izbral si stanovanje med prijatli. Ako Vam žebčarij v neogerski Avstriji. izvedeni in za povzdigo konjereje ves vneti mož je po- živinorejskih zadevah je všeč njegovo brenčanje, podpirajte ga, da ne pogine se mlad. a yy Brencelja je personificirana satira v tako polnoma na svojem mestu , da pomaga izpeljati blage izvirnoJšaljivi besedi, da je bralcu včasih smeha popo- n iv\ a a I«* L A a^îl a^ma r» n rv a rt r» rl i a» a j^^j^j O a T^ ma vin a 11 (i i «m lr n Ir a n n nn lr a oil dno Ir a namene, ki jih ima ministerstvo kmetijstva za povzdigo Ce yy Brencelj" tu in tam kako napako ali spako y da feriunt bo U konjske reje po vseh naših deželah. (Grlej prvi sestavek do kože piči, naj je jej tolažba v tem v današnjem listu). „Vlada naj je z do brim i na- „summos" fulmina montes. — Prihodnji „Brencelj pravami in denarji na pomoč gospodarjem, ki se gotovo čestital „konstitucijonalnemu društvu", da ima pečajo z rejo konjsko, gospodarji pa do naj manj- lahko o davkih govoriti, ker ima finančnega mini- šega kmeta naj se udeležijo sami vsega y kar je treba za zboljšanje konjske reje, in kmalu bomo z na- vladna „Laib. Ztg." včeraj. stra (g. Dimica) med svojimi udi. Saj tako pripoveduje simi konji drugač stali kakor zdaj a to je pl. gospoda Nad osy-a glavno pravilo, a to je tudi pravo pravilo. odpisom od 14. svečana prof. L. Leger iz (Vabilo k besediktero na slavo Vodniku iu napravijo gimnazijalci v dvorani lj ubijan^ 28. februarja 1869. Program: 1. Prolog. 66 Vojenská, poje zbor. Ion par Beriot. Deklamacija. Vilmě Air Varié pour Vio- namenih 7.997 gold ravno toliko), za patronatne sede Koseskove, napev Ipavčev, u pisanja , 8. „Novci za diplomo poje Kdo je mar? Be- stroške 7.861 gold, (lani 14.394 gold.). Ce se od teh dajkov odštejejo stroški, ki niso s šolstvom skoro v zbor. 6. „Nova dialog zložil Prešern. 7. Popotnica, poje zbor. nikakoršni zvezi. kakor u burka v enem djanji. Vstop- danj ) muzeja itd za stavbine namene vidi da ? za zi P kj. \jl zicb U.1JJ1UUJU ; UUlIVdi V uuv>uu vaJ "^J w ~ ~ ^ —--J ------J"----7--*---7----r nina 40 kr. — Veči darovi sprejmó se hvaležno. Vstop- stva dajejlržava komaj — pol milij nice dobé se v štacuni g. Bučarja pred mostom in^ zve- poduk ljud čer pri kasi. Postavo zarad porotnih sodeb o tiskovnih Začetek ob 7^8.~uri zvečer. Cisti pregreškov je cesar že potrdil. Pričakovati je tedai dohodek za Vodnikov spominek. Gledé na kmalu razglasa blagi namen, nadja se prav obilnega obiskanja Iz Trsta — je prišla strašna novica, da 20. dne odbor više gimnazije t. m. proti poldne stva) (Vabilo v občni zbor obrtnij sko-pomočneg a dru- potopila voj ladij Je , raztrgana po sili smodnikovi Radeckova fregata" imenovana kteri bode 28. dne t. m. (prihodnjo nedeljo) ob v morje jadransko. Od 364 vojakov in mornarj > y se 23 11. uri dopoldne v veliki dvorani mestnega magistrata, jih je otélo Po govoru predsednikovem se bode bralo sporočilo o Kako se je ta nesreča zgodila, se še ne vé prav preteklem letu, potem bode predsednik dal nektere reči vijo, da je ogenj nastal v hramih na znanje , in zaslišali se bodo kaki drugi predlogi družbenikov; ko bode lani za pregled družbenega računa izvoljeni odbor poročal o tej reviziji, pride volitev vsi drugi so v morji našli grob ; pra-sprav- « r • kjer je u6iJG odtodi pa je segel v shrambo smodnikovo g!j Trstu vah tako razuzdano obnaša je združila drhal, ktera se po cerk > odbornikov in novega odbora za pregled družbenega cerkev in pridigarja motijo v govoru da se drugi ljudj računa za 1869. leto na vrsto. (Po javni dražbi) se prodá prihodnji pon- sadú tedaj rodi „liberalizem , pa ga bo še več Cedalj boj e v več Hrv a s ko Njih Vel. cesar in cesarica prideta deljek (1. marca) zlatnina, srebernina itd. in vse po- dan sušca v Zagreb; ondi ostaneta nekoliko dni hišje ranjcega preč. stolnega prošta, g. Antona Kos-a, gré potem na Reko in v Pulj (Pola) ? cesar cesarica se iz in to na stolnem trgu hiš. štev. 301. v 2. nadstropji. Zagreba vrne na Dunaj nazaj Marsikdo bo želei kakega spominka na nepozabljivega rodoljuba. Ogersko. — Zbor se skliče 20. bode še veliko vina in krvi steklo prila Dotistihmal Rum v Erdelj so se zedinili, da ne Novicar iz domaćih in ptujib dežel. Grsko olij poslancev ravnave ? V Dunaja. Turško-grške homatije so za zdaj po-Turk je odprl grškim ladijam spet vhod na državnem zboru ste bile te dni svoje morje važni dve interpelaciji do ministerstva nauka: dalmatinski poslanec Ljubiš a z svojimi družniki je gledé Amerika no vila čital Francisco, v Kaliforniji, se je usta ki se je obrnila do vseh slov anskih na to, da se v slovanski Dalmaciji, kjer ni skor nobe- zavodov v Evropi, ter jih prosi, naj bi jej poslali knjig, alj nega pravega Laha, vendar le po naročji nosi laški časnikov in podob, da bi ž njimi svoje prostore jezik vprašal ministra: ali, kdaj in kako misli vlada šala Ustanovitelj omenjene čitalnice je g. Rad o vic, ravnopravnost jezika v Dalmaciji po 19. izvršiti? Dalmatinec. Pooblaščen darila sprejemati je stud. med Drugo vprašanje pa je bilo dr. Tomanovo in družnikov njegovih: kako da se ukaz o šolskem nadzorstvu vjerna z državnimi in deželnimi postavami in še posebno z državno postavo od 25. maja 1868.? Obojno vpra- Pavlo St v spi Slovani v Ameriki bolnišnici na Dunaj Živili da če tudi iz šanje je tako temeljito sestavljeno, obilih skušinj vemo, kako se odgovarja na interpela- cije te zastavici. Listnica vredništva. Gosp. K. v Kan: Prepozno obi a vimo prihodnjič. smo vendar radovedni, kako bo minister uganil Zbornica poslancev je sklenila, da se deželam kterim je nekdaj vlada vzela premoženje deželno vrne vrne ) . . > P°" (saj nekoliko), in o tej meri naj se C e s k i po- Zitna cena v Kranji 22. februarja 1869. i milijon in 90.000 gold., Sl^ezki 15.000 gold. gornji Avstriji 380.000 gold., Stajarski 2 mili- jona in 700.000 gold., Kranjski pa 700.000 gold., in to v novih 5percentnih obligacijah. Tirolski, Salc-burški in Koroški, ktere so že vračilo dobivale, naj se kapital izplača v istih državnih 86. Vagán pšenice 4 fl. 60 rzí 3 fl. 33. ovsa 2 fl. soršice 3 fl. 80. ječmena 2 fl. ajde 2 fl. 40. prosa 2 fl. 50. krompirja 1 fl. 66. fižola 3 fl. 52 V / zdaj vsakoletno po- obligacijah. Stroški za šolstvo so za letošnje leto tako-le prevdarjeni: vsega skup se za šolstvo izdaja 3,668.298 Zitna cena v Ljubljani 11. februarja 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 50 banaake 5 fl 3 fl. 10 sorsice 3 fl. 75. rži 3 fl. 20 ječmena 2 fl. 50 prosa 2 fl. 40. ajde 2 fl. 40. gold. (677.461 gold, več mimo lanskega leta), in sicer: ovsa i fl. 80 — Kromp za šolske svetovalce 73*283 gold, (lani i fl. 60 67.173 gold.), za šolskemu zavodu 2,655*521 gold. , za akademije 55.140 gold, (lani 55.280 gold.) , za ohranitev stavbinih spominkov 8000 gold, (lani 6000 gold.), za ohranitev starih in novih državne přiklade (lani 2,180.467 gold.) Kursi na Dunaji 23. februarja. 5% metaliki 61 fl. 90 kr. Narodno posojilo 68 fl. kr. Ažijo srebra 120 fl. 50 kr, Cekini 5 fl. 78 kr. ) za av- očitnih spominkov 6738 gold, (lani 738 gold.) strijski muzej 295.000 gold, (lani 145.000 gold.) umetnijsko obrtnijsko šolo 12.800 gld. (lani 12.770 gld.) za > Loterijne srećke: za zavode in přiklade k c. k. naučnim namenom 184.285 gold, (lani 188.317 gold.), za odškodnino pri naučnih V Trstu 20. febr. 1869 13 25 40 78 63 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 6. marca 1869 Odgovorni vrednik: Janez fflurnife Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubij