Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) B. Državni glavar. (Dalje.) * ^ -|i_avni glavar je Nj. Velicanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in kralj ogerski. Vladar deli z ljudskimi zastopi zakonoda- jalno (legislativno) oblast, a iraa sarn izvrševalno (eksekutivno) oblast. Vsak zakon postane veljaven šele s cesarjevo potrditvijo ali sankcijo. Cesar podeljuje plemstvo in odlike, addaja vse državne službe, sklepa kot vrhovni vojni gospodar o vojski in miru in zaveze in pogodbe z inozemskimi državarai. V cesarjevem imenu se objavljajo sodniške razsodbe, in vladar iraa pravico obsojence delorna ali popolnoma pomilostiti. Denar ima cesarjevo sliko. Clani cesarske rodovine so pod cesarsko rodovinsko oblastjo in imajo naslov nadvojvodje, nadvojvodinje in cesarska in kraljeva visokost. Nadvojvodje so tudi člani avstrijske gosposke zbornice in ogerske magnatske zbornice. Pri nastopu svojega vladarstva prisega na ustavo, in sicer v avstrijskih deželah vpričo obeh zbornic državnega zbora, da bode trdno vladal po temeljnih zakonih avstrijskih dežel in v soglasji s skupnimi državnimi zakoni, na Ogerskem pa prisega pri venčanji s krono svetega Stefana. Cesar in kralj mora biti rimsko-katoliške vere in postane z dovršenirn 18. letom doleten. Cesar ima predikat ,,cesarsko in kraljevo apostolsko vel i čanst vo". Dvorjanstvu prištevamo tajne svetnike, ključarje ali komarnike in miznike. V širšem pomenu pa pripadajo dvorjanstvu še štirje dvorni štabi in sicer najvišjega dvornika, dvornega nadkomornika, dvornega nadmaršala in vrhovnega nadkonjarja cesarske straže (garde) in vitezi reda Marije Terezije, sv. Stefana, Leopoldovega reda, reda železne krone in Franc Jožefovega reda. — Cesar ima veliki, srednji in mali naslov. — Polni ali veliki naslov se glasi: Franc Jožef I., po božji milosti cesar avslrijski, kralj ogerski in češki, kralj lombardski in beneški, dalmatinski, hrvatski, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski, kralj jeruzalemski i. t. d.; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda toskanski in krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski in bukovinski; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; vojvoda gorenje in dolenje Šlezije, modenski, parmski, piačenski in guastalski, osvečimski in zatorski, tešinski, furlanski, dubrovniški in zaderski; pokneženi grof habsburški, tirolski, kyburški, goriški in gradiščanski; knez tridentinski in briksenski; mejni grof gorenjih in dolenjih Lužic in isterski; grof hohenembski, feldkirški, bregenski, sonenberški i. t. d.; gospod Trsta, Kotora in Slovenske krajine; veliki vojvoda srbski i. t. d., i. t. d. — Razven tega naslova se rabita po okolščinah še srednji in mali okrajšani naslov. Mali naslov je: Cesar avstrijski, kralj češki i. t. d. in apostoljski kralj ogerski. — Od 2. grudna 1848. vlada našo državo cesar Franc Jožefl. V malo letih bode minilo 50 let, odkar je v zelo težavnih razmerah prevzel avstrijsko vladarstvo naš presvetli cesar. Zunanji in notranji sovražniki so tedaj napadali državo, ki ni bila v nič manjši nevarnosti nego za velike cesarice Marije Terezije. Srečna usoda je nanesla, da je dobila država v teh burnih časih tako modrega in viteškega vladarja, katerega ljubijo in čislajo njegovi narodi in zelo spoštuje tudi vse inozemstvo. Posrečilo se je mlademu vladarju zadušiti upor in premagati zunanje sovražnike. Cetudi nerad se je moral cesar tudi še pozneje bojevati zoper zunanje neprijatelje, a porabil je modro blažena leta srečnega miru v povzdigo gmotnega blagostanja in duševne naobraženosti avstrijskih narodov. Za svojega vladanja se nam kaže naš presvetli cesar kot rairovni vladar v pravem pomenu besede, vedno skrbec, kako bi osrečil svoje narode in neuraorno delaven, da BSlava naj deželi klije, Blagor bod' pri nas doma, Vsa, kar solnce je obsije, Cveti mirno Avstrija!" (Dalje prih.)