L° delovnega kolektiva sozd iskra
L,
Si
S SEMINARJA VALCE
Nam bo zakon ustavil stroje?
SFd 0*tv*ru ukrepov za zagotavljanje likvidnosti naše države je skupščina u k Pre<* dnevi sprejela zakon o pogojih in načinu razpolaganja in uporabe ‘Varjenih konvertibilnih deviz v plačilih do tujine in o zadolževanju v tujini -leta 1982. Zakon je torej pred nami, direktorja zunanje-trgovinske te-e|jne organizacije v Iskri Commerce Ludvika Kranjca pa smo zaprosili, da sl* *>0<*.rohneje pojasni, obenem pa tudi že obrazložil, kako bo vplival na po-0vanje Iskrinih organizacij v prihodnjih mesecih.
Najbolj bistvena novost, ki jo določa novi zakon je ta, da zavezuje organi-«ie združenega dela, da prednostno poravnajo anuitete, ki izhajajo iz dol-_V'prejetih v tujini in šele nato izvršujejo druga plačila v tujino,« je v uvodu •^udaril naš sogovornik.
Uv#Na drugo mesto bi uvrstil obveznost združevanja enega dela deviznih pri-I ov za solidarno pokrivanje in odplačevanje anuitet, ne glede na to, kdo je Posojila najemal. Zatem je tu še skrajšanje roka za vnos deviz z 90 na 60 jsr P® Prepoved sklepanja sporazumov o preprodaji in preplačevanju deviz-
^ sredstev itd.
p .	v .	^
ori , vrmmo s* ^ solidarnostnemu združevanju dela deviz za pokrivanje in p Plačevanje anuitet Jugoslavije, ne glede na to, kdo je ta posojila najemal.
.Posebnem odloku na osnovi sprejetega zakona bo treba odvajati v pri- Ludvik Kranjc. j/^dje v te namene približno 16 % od konvertibilnega deviznega priliva. V dol S ^em ie Ludvik Kranjc poudaril: »Zaradi solidarnega odplačevanje f dosf0,V’ *>omo ‘zvezniki v prihodnje razpolagali še z manjšim prilivom, kot h°s*ej' Delovne organizacije v Sloveniji so doslej združevale za družbene po-cbe in za potrebe nekaterih pomembnejših delov proizvodnje skupnega 11161,8 in med drugim tudi za nakup nafte 35 % od deviznega priliva.
17. aprilu je federacija povečala obveznost združevanja za uvoz nafte z $8	^ 0//° 1,1 se ie lorej razpolaganje z deviznim prilivom zmanjšalo s 65 na
Seni°v' omenjenem solidarnostnem združevanju, po katerem bo treba, kot , ze dejal, združevati nadaljnjih približno 16 %, nam bo izvoznikom ostalo ■“»maj 42 %.
I l®koj naj spet opozorim na eno od prvin zakona, ki pravi, da morajo de-I ki!6 or8anizacije najprej poravnati svoje anuitete v tujini, šele nato pa *hko kupujejo v tujini reprodukcijske materiale, opremo, itd. In te, lastne buitete bomo morali odplačevati iz preostalih 42 % od deviznega priliva.
Ludvik Kranjc je ob tem zlasti opozoril na precejšnje obveznosti, ki jih ima 7*a pri odplačevanju svojih posojil v tujini. Koliko deviz že od okleščenega Priliva in po odplačilu lastnih anuitet bi še sploh ostalo za nakupe reproduk-ri)skih materialov pa za opremo in celo za tiste v Jugoslaviji, ki pogojujejo Prodajo svojih surovin in polizdelkov z devizno soudeležbo in še marsičem.
Na ravni republike — v Slovenski samoupravni interesni skupnosti za *°uomske odnose s tujino — potekajo po sprejetju zakona številna posve-ovanja, kako bi gospodarskim organizacijam olajšali položaj in kakšne so “^osti, da bi nekako le povečali ze tako okleščeni devizni priliv« v ^Pj^o, kar je nevzdržno pri tem, je to, da uporabniki, za katere smo zdru-devizna sredstva v dosedanjih 35 %, ne bi bili v ničemer prikrajšani,
P tem ko bo gospodarstvo drastično prizadeto. Seveda je tu še vprašanje bdarnostnega odplačevanja dolgov v okviru republike Slovenije. Oba ta v ^ Pomembna elementa — združevanje deviznih sredstev in pa solidarnost loveniji še do podrobnosti nista znana, vendar pričakujemo, da ju bodo sPrejeli do konca maja.«
S|fPni8a takšna pomembna novost, na katero smo opozorili že na začetku, je y NSanie vnosa deviz od datuma izvozne carinske deklaracije z 90 na 60 dni. bod I °r *akai° izvozn,ke na tem področju hudi problemi. Po eni strani Ba,0 lahko vprašanje vnosa deviz reševali s tem, da bodo morali več izvažati ^ter pripravljati ustrezno izvozno dokumentacijo. Po drugi strani bo ter .vsa.*to podaljševanje vnosa deviz nad 60 dni, oz. nad datumom, do ka-0s e®a J6 bil izvozni kredit določen, odobravati Narodna banka republike na p^j^VPrisebnegB zahtevka, vendar pa bodo merila za odobravanje takšnih dajjpSevanb kot obljubljajo, dosti strožja. Pravijo, da bo NB odobravala Sojj *rok samo v res upravičenih primerih, sicer pa bodo čakale kršitelje vi-Nar h*11'' ^na 0<* ,eh Je ta, da bo devizni priliv izvozniku, kršitelju zasegla Pa iP*™8 banka, izvoznik pa bo dobil le dinarsko protivrednost, prikrajšan 0 tudi za izvozno stimulacijo.
bil^h^ Zakon tudi skrajšuje rok uvoza blaga in sicer v tistih primerih, ko je u 0 V'ago plačano vnaprej. Ce je uvoznik plačal avans, je moral doslej (jI)?z,tl blago v 90. dneh po plačilu v tujini. Tudi ta rok je sedaj skrajšan na 60
'^vik Kranjc je skrajševanje vnosa deviz ocenil izredno kritično, in to akor upravičeno. »Že v dosedanjem poslovanju Iskra v marsikaterem jy 7*erii ni mogl® doseči plačila v 90 dneh, saj je bilo celo ta rok zaradi znanih še *0VJllk t™**1 razmer zelo težko dosegati. In če je sedaj ta pogoj skrajšan dni, nam bo še toliko teže. Razmisliti bomo pač morali, kako in bank16 Origodbe o plačevanju z našimi kupci v tujini bomo sklepali, oz. se z dr0 -0 dogovarjali o podaljševanju vnosa deviz.« Več novosti je tudi na po-d Su oajemanja posojil v tujini. Novi pogoji še niso znani, vendar jih gospo-stv0 pričakuje v 14 dneh.
va?membna novost, ki jo ureja zakon, je tudi vprašanje bodočega združe-)a deviz po tako imenovanem členu 68. Zakona o deviznem poslovanju. dc .ovj28 ko n onemogoča, da bi v prihodnje sklepali sporazume o preprodaji Brali” sredstev za direktno dinarsko plačilo po mnogo višjem tečaju kot je p|a-ca‘ Dogajalo se je namreč, da so tisti, ki so potrebovali devize, morali „1 atl za 50 do 80 % nad uradnim tečajem. Bo pa zakon omogočal sklepa-zvoH>?i[aZUmov v Pr,merih, ko bo to združevanje namenjeno razširitvi proi-“h zmogljivosti za izvoz. Tisti, ki bo v takšno investicijo vložil svoja de-pr ,a sredstva, bo svoj denar (devize) pozneje dobil iz deviznega priliva Podnje za izvoz, v katero je tudi vlagal.
pred k011 ? razP0laganju s konvertibilnimi devizami v letošnjem letu je torej žav "am'- Na dlani je, da smo ga sprejeli s ciljem premagati gospodarske te-ln uresničiti politiko gospodarske stabilizacije za letos.
Bled !?>*'V.U tega zakona na naše poslovanje bomo gotovo še mnogo poročali, j^girn že v prihodnji številki našega tednika, saj prav te dni potekajo po n,h delovnih organizacijah že številna posvetovanja o tem dokumentu in
Novostih, ki jih prinaša.
Lado Drobež
- M:
J
Letos smo že drugič praznovali 25. maj, rojstni dan predsednika Tita in dan mladosti brez njega. Vendar pa je 90. rojstni dan maršala Tita tudi letos potekal tako, kot da bi bil med nami. Mladina iz vse Jugoslavije se je v torek zvečer v Beogradu zbrala na slavnostnem sprejemu Titove štafete in bogat program je čudovito prikazal vse bogastvo naše mladosti, izzvenel pa je v spoznanje, da je Titovih 90 let naš—zdaj in jutri.
ZA POSPEŠE- |
pot
Krožki -
k boljši
produktivnosti
Pretekli teden je bil v Škofji Loki seminar za pospeševalce na temo uvajanje krožkov za izboljšanje proizvodnje. Na tem seminarju so obravnavah osnove krožkov za izbdjšai^e proizvodnje, način in tehnike dela v krožku ter uvajanje krožkov in merjenje rezultatov s povzetkom.
V otvoritvenem izvajanju je Lotar Kozina izjavil, da so krožki za izboljšanje proizvodnje množična oblika za aktivno vključevanje delavcev v izboljšanje procesa in izdelkov ter za izboljšanje njihovega odnosa do dela in za utrjevanje samoupravne zavesti delavcev.
Prav krožki naj bi pripomogli k izboljšanju kakovosti in produktivnosti s posameznimi konkretnimi rešitvami, ob tem pa tudi k izboljšanju odnosa do dela pri članih krožka samih ter, seveda, v okolju, v katerem ti krožki delujejo. Konkretne rešitve v Iskri naj bi prispevale tudi k iskanju rešitev za ustvarjanje boljše produktivnosti in s tem stabilnejših pogojev za nadaljnji razvoj, tako v Iskri, kot v širši slovenski družbi. Zato je predlagal, naj se Iskra vključi v akcijo širjenja krožkov za izboljšanje proizvodnje z lastnim programom in sicer tako, da bo izobraževala po-
PRED DNEVOM ISKRE
Priprave na 15. srečanje | Iskrašev v polnem teku
Se dober mesec nas loči od 4. julija, dneva borca in Iskre. Letos bomo že petnajstič tradicionalno proslavili ta naš največji praznik in to pot bo srečanje v Semiču, kjer smo se pred petnajstimi leti že prvič zbrali in proslavili dan borca in Iskre.
Gostiteljica letošnjega dneva Iskre, ki bo v soboto, 3. julija, na predvečer dneva borca, je naša delovna organizacija Kondenzatorji v Semiču.
Prijazni in partizanski Belokranjci nam pripravljajo za naše srečanje bogat in pester program, hkrati pa si tudi z vsemi močmi prizadevajo, da se bomo v Beli Krajini počutili zares dobro, tovariško in prijateljsko.
Tako bo na predvečer 15. dtae Iskre, to je 2. 7., v dvorani v Semiču krajši kulturni program v počastitev našega praznika.
Glavna prireditev bo, kot smo že omenili, 3. julija ob 11. uri na čudovitem | hraju, imenovanem »Mladičko brezje« v Semiču. Še pred prireditvijo bo' krajša svečanost v Starih žagah, kjer se je v partizanskih časih rodila naša Iskra. Mladinski pohodni odred »Partizanske radiodelavnice 99-d« pa bo na tem kraju pripravil krajšo slovesnost.
In kakšen bo program dneva Iskre v Semiču? Po Internacionali in pozdravnih govorih bomo prisluhnili slavnostnemu govorniku. Pevski zbor bo nato zapel dve belokranjski pesmi. Folklorna skupina »Semiška ohcet« pa bo prikazala stiliziran obred ohceti iz starih časov, katere fragmenti se vidijo še danes v Beli Krajini.
Nato bo sledila podelitev tradicionalnih Iskrinih nagrad in priznanj ter predaja prehodne zastave naslednjemu prireditelju srečanja Iskrašev — naši delovni organizaciji Elektrooptiki iz Ljubljane.	D.Ž.
=iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
speševalce in vodje krožkov prek izobraževalnega centra Iskre. Področja kakovosti v DO naj bi s službami v TOZD realizirala prve krožke in jih nato širila naprej. Tudi ZORIN, Bil naj z določenim številom svojih delavcev uposobljenih za uvajanje krožkov, nudi. svetovalne storitve posameznim OZD; DPO, predvsem pa sindikati pa naj bi to akcijo politično podprli. Širšo javnost je o konkretnih rešitvah v Iskri treba obveščati pogosteje, pri tem ima glasilo Iskra velikonalogo, saj mora poročati o krožkih in dosedanjih konkretnih aplikacijah v Iskri.
MAJSKO SREČANJE MLADIH EEIJ V BANJA LUKI
V Banja Luki je bilo že 15. srečanje mladih elektro in elektronske industrije Jugoslavije. Mladi iz vse države so se pogovorili o delovanju mladinske organizacije in njenih nalogah. V okviru srečanja so si ogledali tovarno , JI udi Cajavec, znamenitosti Banja Luke, prav tako pa spomenik padlim na Sehitluku. Obiskali so tudi Kozam. Več o tem prihodnjič.
Po otvoritvi seminarja je o družbeno—političnih izhodiščih in ciljih delovanja krožkov za izboljšanje proizvodnje spregovoril predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kern. Poudaril je željo, da se v dejavnost za pospešitev krožkov vključi tudi sindikat, predvsem v smislu ustvarjanja družbenopolitične klime. Kako naj krožki za izboljšanje proizvodnje v resnici zaživijo, je svoje tolmačenje prispeval Lotar Kozina, ki je v nadaljevanju spregovoril tudi o značaju in problemih uvajanja krožkov. Podal je se kratko informacijo o že uspelih organiziranih krožkih v Iskri.
V nadaljevanju seminarja so navzoči poslušali še nekaj o motivaciji v združenem delu, ter o krožkih kakovosti na Japonskem, posamezni udeleženci pa so poročali tudi sami o tem, kako krožki kakovosti potekajo v Iskri že sedaj.
Zanimiva tema seminarja je bilo predavanje tov. Zlatkoviča, ki je spregovoril o tehnikah reševanja problemov v krožkih in statističnih tehnikah (ki so posebna oblika dela krožkov), poenostavljenih tako, da jih lahko razume sleherni delavec. Praktičen primer reševanja problema z uporabo tehnik dela kot opredelitev razlage tehnik in uporabe, je prispeval tov. Zemljič.
Nadaljnjih 33 vprašanj in odgovorov v zvezi z izboljšanjem proizvodnje s krožki je prispeval Lotar Kozina, o motiviranju delavcev pa je spregovorila Živana Bele-Potočnik. Poudarila je predvsem opredeljevanje, oz. vključevanje delavcev v krožke, osnove za izobraževanje delavcev za delo in uporabo tehnik in izhodišča za motivacijo v skupini ter osnove za združevanje delavcev v skupine.
Praktična napotila, kako se lotiti dela, je v temi Uvajanje krožkov v Iskri posredoval Lotar Kozina.
(Nadaljevanje na 2. strani)
f	- X
Delovni obisk predstavnikov družbendpolitičnih predstavnikov SOZD Iskra je bil v preteklem tednu namenjen dvema TOZD Avtomatike, ki imata glede na svoj proizvodnji program spedfično mesto; v TOZD Orodja, Id s svojo dejavnostjo omogoča začetek vpeljave novih ali inoviranih izdelkov v redno proizvodnjo in v TOZD Projektiranje in gradnja sistemov, ki v večini primerov nastopa na tržišču kot finalist, ponudnik sistemov, v katere vgrajujejo preostale TOZD v Avtomatiki svoje naprave. Razgovori, ki so jih imeli Janez Kern, predsednik KOOS, Miloš Pavlica, sekretar DPO in Iztok Urbanc, predsednik KS ZSMS s predstavniki TOZD, so v obeh primerih pokazali na nujnost tesnejšega in učinkovitejšega povezovanja znotraj delovne in sestavljene organizacij e, kot prvi korak k premostitvi vedno težjih tržno-ekonomskih pogojev gospodarjenja.
V—_____________________:_______________________________/
TOZD ORODJA
Nihanja v poslovnih rezultatih
Od 1965 leta, ko je bil v Iskri pri-pravljen elaborat o ustanovitvi Oro-djarne, je to TOZD spremljalo obdobje nihanj v doseganju poslovnih rezultatov in notranje reorganizacije. Z gospodarsko reformo 1968 leta se je investicija ustavila na slabi polovici, ^
1975 leta pa se je s podpisom Samou-	^ A
pravnega sporazuma kot TOZD priključila v DO Avtomatika.	i
V vsem tem obdobju je vključno s IskS’
1977 letom štirikrat poslovala z izgubo, večkrat pa na njenem robu. Nekakšno	? 1
prelomnico je postavilo 1978.leto, ko je bil na osnovi sanacijskega programa na * novo opredeljen proizvodnji program v I ' smen izdelave orodij, naprav in spe- ^ cialnih strojev, za kar je bila tovarna
proizvodnje e TOZD Orodie.
služb na proizvodnjo strukturo so
uspeli ustaviti odhajanje delavcev. Za prizadevanj tega zdaj 118 članskega primer navedemo samo podatek, da je kolektiva.
v prvih štirih mesecih 1981. prekinilo Pri tem je zanimiv podatek, da delovno razmerje 15 od skupno 68 de-	TOZD ustvarja iz naslova del za lastno
lavcev. Delavci, ki opravljajo prodajno delovno organizacijo, oz. njene TOZD dejavnost so bili lokacijsko razporejeni samo 12 % celotnga prihodka (od tega v TOZD, s čimer so dosegli boljše re-	predstavja izdelava orodij 8 %, 4 % pa
zultate pri sklepanju pogodb. V končni	opravljene storitve). Nekoliko više, s
fazi se je to odražalo tudi v poslovanju.	17 % je bila vključena bivša Elektro-
Tako so že v 1980 letu zabeležili za	mehanika iz Kranja oz. SOZD ISKRA.
4.400.000 dinarjev ostanka dohodka, lani pa se je ta številka dvignila na do- Kje so vzroki?
brih 7.000.000 din. Medtem ko so se Vzrokov za takšno stanje, da mora povprečni osebni dohodki gibali v višini	TOZD iskati delo izven delovne orga-
15740 din, kar je razumljivo glede na	nizacije je več. Delno se odražajo v ob-
kvaiificiran in visokokvalificiran kader.	stoju dveh orodjarn v Avtomatiki, ki se
Da doseženi rezultati niso samo nak-	v programih prekrivata. Za združitev,
ljučni, je razvidno iz porasta izkoristka	za katero so v lanskem letu že priprav-
delovnega časa in fizičnega obsega	Ijali elaborate pa še niso zreli niti pro-
proizvodnje, kar je v prvi vrsti rezultat	gramski niti ekonomski in socialni mo-
Krožki — pot k boljši
produktivnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
Udeleženci so po predavanju odšli na delo v skupinah. Vsaka skupina je dobila nalogo, da pripravi koncept uvajanja krožkov v lastni OZD z nekaterimi podrobnostmi. Ob koncu pa so govorili še o merjenju rezultatov uspešnosti dela krožkov ter načinu predstavljanja
predlogov vodstvu. Temi je obravnaval dr. S. Možina. No, merili so tudi rezultate tega seminarja tako, da so preverili znanje na testni način in tako so lahko hkrati ocenili predmet, temo in metodo dela — vse seveda z namenom, da bi bili prihodnji krožki še boljši.
DA BI IZVEDELI KAJ VEČ O VTISIH STEGA SEMINARJA SMO NA KRATKO POVPRAŠALI ZA MNENJA NEKAJ UDELEŽENCEV:
Špela Povšnar, DO Avtomatika: »Kako bomo uvajali krožke, je odvisno od tega, kako bodo vodstvo in delavci to novo idejo sprejeli. Prav od tega pa je tudi odvisno, kako se bo pospeševalec lahko uveljavil. Bolj ko se bo uveljavil, prej bodo krožki zaživeli.«
Jelka Fljavž, DO Avtomatika: »Ideja je nova, zato se organizatorji izobraževanja lovimo na tem področju še sami. Malo je namreč konkretnih primerov in predlogov, vse. več pa prepuščamo pospeševalcem, da o tem razmišljajo pač sami. Vnaprej bi bilo morda dobro, da bi tak seminar temeljil na konkretnih primerih in pri tem izpustil nekaj obrobnih tem. Ne smemo pozabiti, da gre le za obliko usposabljanja. S tem pa bi bil tudi seminar lahko krajši, izmenjava mnenj udeležencev pa prav tako dobra.«
Marjan Molan, Uperi Šentjernej: »Situacija je taka, da krožke potrebujemo. Menim, da bi krožki lahko zaživeli in bili sprejeti med delavci. Pomisleke pa imam glede izvedbe prav v zvezi z vodilnimi in vodstvenimi delavci, saj se bojim, da bodo le-ti pokazali na izgubo delovnega časa tistega delavca, ki bi de^al v krožkih. Menim sicer, da je bil seminar dobro organiziran, všeč . mi je bilo, da je bilo nekaj tudi praktičnih izvedb.«
Franc Glinšek, Iskra Kostanjevica: »Jaz pa mislim, da zaprek pri vodilnih ne bo. Organizacijskih problemov pa verjetno tudi ne. Prvi poskus je tukaj.
Za nadaljevanje bomo morda slišali. Seveda pa je vse odvisno od tega, če bo dovolj motivacije. Menim, da bi bilo za vnaprej potrebno povečati število krožkov, vendar se mi ob tem nehote porodi dvom, saj bo ob pomoči pospeševalca to steklo, če pa pospeševalca ne bo, se pa ne ve.«
Jože Horvat, Hipot Šentjernej: »Na seminarju je bilo nagrmadenega veliko materiala, prikazan je bil na sprejemljiv način, vendar je stvar nova in izkušenj v tem še nimamo. Zato mislim da ne bo dovolj le to, da bo seminar uspel, ampak bo dovolj šele, če bomo uspeli krožke v praksi tudi izpeljati.«
Jure Jezeršek, EM Kranj: »Uvajalni seminar je bil zelo dober. Pokazal je veliko praktičnih pristopov, morda je bilo nekaterih tem le preveč, druge pa premalo obdelane. Tako bi namreč radi slišali več o delu v neposredni proi-zvodnjio skupaj s tehnikami. Sicer pa bomo prve rezultate videli jeseni, in tedaj bomo že vedeli, ali so krožki zaživeli ali niso.«
Mak
v_______________________________________________________-____________y
menti. Delno jih je potrebno iskati v tem, da Avtomatika, oz. njen razvoj prepočasi sledi svetovnemu razvoju in vpeljuje nove izdelke, ki bi imeli za posledico izdelavo novih orodij.
Delno pa je vzrok prav v specifičnem položaju temeljne organizacije; svetovni razvoj na področju orodjarstva zahteva visoko produktivno opremo, z izredno zahtevno tehnologijo. Teh pogojev pa ta TOZD nima, saj je njihov strojni park praktično dotrajan. Za 1983.1eto na primer predvidevajo popoln odpis osnovnih sredstev. Po drugi strani pa vemo, da je politika direktnega investiranja v orodjarsko dejavnost danes neizvedljiva. Zato je edini izhod v vključevanju v investicijsko prioritetne programe.
Druga možnost se ponuja v večji vsebinski povezanosti z delovno organizacijo, ž večjo udeležbo v celotnem prihodku Avtomatike in tretja v sodelovanju s preostalimi delovnimi organizacijami, npr. s Telematiko, ki je po reorganizaciji ostala brez orodjarne.
Bo trend rasti padel?
Planski pokazatelji iz prvega četrtletja letošnjega leta kažejo, da se trend uspešne rasti ne bo nadaljeval, če ne bodo z obojestranskim sodelovanjem z delovno in sestavljeno organizacijo realizirani določeni ukrepi. Izreden porast amortizacije za več kot 100% in ' otanek 700.000 din za lastno financiranje so zaskrbljujoči podatki. Bremenitve, del dohodka, ki ga odvajajo za skupne dejavnosti v Dt), SOZD in širšo družbeno skupnost so še vedno izračunane na osnovi dohodka, kar pa ne bi smelo biti edino merilo. Še vedno ostaja torej nedorečena svobodna menjava dela.	\
Gledano širše pa so dali orodjarji iz te TOZD še nekaj pobud. Na osnovi povezovanja z Iskro Commerce bi bilo potrebno narediti pregled, koliko orodij mo uvozili s konvertibilnega področja, čeprav bi jih lahko naredili doma. Potreben bi bil tuddi pregled stanja orodjarske dejavnosti v celotni SOŽD. Iz samoiniciativnega povezovanja, v katero jih sili stanje v našem gospodarstvu, se dogovarjajo v okviru SOZD Iskra o možni skupni nabavi re-promateriala-in enotnega vodenja standardizacije. Le na ta način bi se lahko tržno uveljavili, z večjo količino proizvodov, skrajšali bi dobavne roke in izboljšali tehnologijo.
VEČ POVEZOVANJA
V vsakdanje napore za doseganje boljših rezultatov se aktivno vključujejo tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi temeljne organizacije. Želijo si le, da bi vzpostavili boljšo povezavoz delovno in sestavljeno organizacijo, za kar pa bo potrebna iniciativa tudi z druge strani.
TOZD SISTEMI
Izredno zanimiv in širok program
Lahko bi rekli, da izvira osnovna usmeritev DO Avtomatika v nudenju kompletnih sistemskih inženiringov prav iz dejavnosti te TOZD. Tižno-programska usmerjenost TOZD Projektiranje in gradnja sistemov se v notranji strukturi deli na naslednja področja:
—	železniški promet,
—	cestni promet (tudi oprema avtocest, mestnih križišč, cestninskih postaj, predorov in vzdrževalnih zvez),
—	energetika, kamor sodijo poleg hidroelektrarn in zaščite elektroenergetskih objektov tudi sistem naprav za daljinsko vodenje pri plinovodih, naftovodih itd.
—	zaščita, oz. opreme poslovnih zgradb (alarm, klima, prenos informacij itd.)
—	ter na dokaj novo področje sistemov industrijske avtomatizacije.
Temu ustrezno so organizirane tudi posamezne dejavnosti: projektivna, programiranja procesnih sistemov, montaža in specialno proizvodnja sistemov, vodenja gradnje sistemov in dejavnost industrijske avtomatizacije. Hkrati imajo poslovne enote v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu.
Približno 300 delavcev je lani ustvarilo 1 milijardo 100 din prihodka, dohodek pa se je gibal v višini cca 160 milijonov din. Medtem ko celotni prihodek raste po zadovoljivi stopnji, dohodek ne sledi temu trendu. Lani so zabeležili za dobrih 1 milijon dolarjev izvoza na konvertibilno področ-
ie-
Kako zmanjšati uvozni delež?
Kot večina uvozno odvisnih TOZD se tudi Sistemi nahajajo v investicijski restrikciji. Pomanjkanje deviz in prepočasna dinamika domačega razvoja že
Med razgovori v TOZD Projektiranje in gradnja sistemov.
r'
PRI RAZGOVORIH SO SODELOVALI:
Iz DO: Stane Preskar, predsednik poslovodnega odbora DO-Avtomatika, HugOn Zaplotnik, član poslovodnega odbora DO Avtomatika;
IzTOZD Orodja: Tone Rauh, poslovodni organ TOZD, Branko Tome, vodja sektorja za računovodske in finančne zadeve, Zdenka Petelin sekretar TOZD, Mirsad Petah, namestnik predsednika OO ZSMS, Dušan Lampič, predsednik IO OOS, Janez-Gartner, predsednik IO DS, Peter Grenc, namestnik predsednika DS, Vojko Boc, s6" kretar OO ZK, Miha Pirnar, vodja proizvodnje;
IzTOZD Sistemi: Ivo Dremelj, poslovodni organ TOZD, Viktor Bezek, pomočnik poslovodnega organa TOZD za področje železnic, Božo Grgič, pomočnik poslovodnega organa TOZD za področje alarma, Bojan Mavko, pomočnik poslovodnega organa TOZD za področje energetike, Štefka Bevc, sekretar, Edo Zupan, prc"' sednik OZSMS, Gordan RuSč, sekretar OZK, Cvetka Gutnik, predsednik DS,Miha Skumavc, predsednik IOOOS.
Št
It
>
fr
Ha
Ci
K
01
kažejo prve znake pešanja navedenih programov. Predvsem je to opazno na področju alarma, ki je imel prevelik del usmerjen na uvoz, žal pa niso pravočasno razmišljali o domačih nadomestilih. Od uvoza je precej odvisno tudi področje energetike, iz česar izhajajo zakasnitve v dobavi kupcem.
Če upoštevamo podatek, da se bo uvoz do konca letošnjega leta zmanjšal za približno polovico, moramo v prvi polovici narediti pregled, katerih programov ne smemo okrniti, ker so za TOZD in DO življenjskega pomena. Dogovoriti se je potrebno tudi kako jih bomo dograjevali, predvsem v povezavi z ostalimi TOZD materialne proizvodnje, kot sta TOZD Avtomatske naprave in Napajalne naprave ter v bodoče s TOZD Naprave za energetiko. Takšna opredelitev, oz. njeno izvajanje pa bo zahtevalo veliko osebnih in skupnih naporov, saj bomo morali preiti na zahtevnejše projekte, z dodatnim izpolnjevanjem znanja.
Čeprav smo lani v Avtomatiki izvozili največ naprav, je naša bodoča izvozna usmeritev prav na sistemih; izvoziti proizvode, ki vsebujejo največ znanja in to predvsem na konvertibilno področje. Taskšna usmeritev pa Sisteme tesno povezuje s TOZD Razvojni institut v želji, da bi z denarnim vlaganjem dvignili domači razvoj in s tem vsaj delno nadomestili uvozne dele. Seveda rezultatov ne moremo pričakovati že jutri. Še ena težava je, s katero se srečujejo: po eni strani je trg investicijsko omejen, izposotavlja se problematika cen. Dobavitelji pa prav na področju cen iščejo rešitev lastnih problemov. Torej še vedno ostajamo na prehodnem obdobju naročniško-po-godbenih odnosov in ne urejenih dohodkovnih odnosih.
VEČJO POZORNOST POVEZOVANJU!
Ponekod izredno močni lokalni interesi posameznih podjetij v vedno težjih
gospodarskih pogojih bledijo. po skupnem, kompleksnem nastopu .
jiil
še posebno opazna pri večjih izvozi licitacijah, kjer bi se morala elektr0'
dustrija povezati z gradbeno in stI0jnl
Prvi korak pomeni ureditev teh od°^
sov, povezovanja znotraj Iskre. Vpj šanje je le, če smo se v stanju orgarU' rati za kompleksen nastop doma in v V jini? Ali razpolagamo z dovolj P°jne imamo dovolj znanja za mednarodn
ivaflF
nastope? Za projektno povezo' znotraj Iskre, ki bi nudilo hitrejšo H1 • usmeritev bi morali vzpostaviti na ra SOZD ustrezno telo za koordinacij0 pospeševanje takih nastopov. Tako P se npr. prepogosto dogaja, da TOZ-porabi preveč časa in s tem izgu mesto, ki bi ga lahko imela v nekem1 ^
vesticijskem projektu v republiškem
državnem merilu.
AKCIJSKI PROGRAM NA DRČ/' BENOEKONOMSKIH ODNOSIH
Osrednja naloga družbenopolitio1’**1 organizacij in samoupravnih organov TOZD Sistemi poteka v tem času n pripravah za problemsko konferenco, edino točko dnevnega reda — vpeljava dohodkovnih odnosov v DO Avtom3 tika. Medtem ko bodo posamezaa
osnovne organizacije v TOZD pro
učile
posredovano gradivo in dale morebit^ dopolnitve, ki naj bi bile vezane 11
konkretne primere, bodo na problen1 sitih konferenci obrazložili trenum0 stanje DO in sprejeli sklepe, ki nas bodo zavezali, da to dokaj občutljivo področje postopno uredijo.
Kljub dobremu sodelovanju z °sta limi TOZD pa v Sistemih prav tako p0-grešajo več sodelovanja z DO ^
SOZD. Menijo, da samo njihova
devanja niso dovolj, da delavci dobi)0
zaupanje v pravilnost usmeritve in ek0"
da
nomskih odločitev, če hočemo, bomo iz tega obdobja prišli s čim manl
širni posledicami.
in
Pi
ti
P
sl
b,
MIKROELEKTRONIKA
Druga faza izgradnje teče po načrtu
Gotovo zahtevna gradnja tovarne mikroelektronskih vezij ni enosta’,i1 Strogo gradbena dela so končali lani sredi poletja, zdaj pa že končujejo m° lažna in inštalacijska dela. »Delo teče po novem terminskem načrtu in bo dela zaključena v juniju,« pravi direktor Mikroelektronike Dušan PirC'
Da bi se dosledno držali rokov, je snitev. Tako bo klimat, sicer izdelan v problematičnih še nekaj kosov ključne IMF, vendar imavgrajenegaprecej m10 opreme, ki pa upajo, da bo dobavljena ženega materiala, pnšel v nekaj dneh*3 pravočasno, ali vsaj brez večjih zaka-	(Nadaljevanje na 3. straS*'
Dela v Mikroelektroniki: Difuzija.
1
5
i
I
(
I
l
<
&0 ERO v prvem trimesečju
j
■ naši delovni organizaciji združu-p 1° delo delavci iz bivšega TOZD v. P’ del delavcev TOZD Prodaja, niz 3Va !er DSSS. Nova delovna orga-1 aciJa je organizirana kot enovita de-2acna organizacija brez TOZD, organi-sicer ° *3a j° sestav*ja pet področij in
^ razvojno področje Proizvodno področje Prodajno področje ____ splošno kadrovsko področje nnančno področje.
igo^jovanje v prvem trimesečju leta en ^ Pptekalo v še ostrejših pogojih 8 sPodarjenja, kot v preteklem letu.
Zaostrili so se pogoji na nabavnem trgu in to tako na domačem kot tujem trgu. Uvoz je omejevala določena fizična kvota, ki je do neke mere zadoščala za uvoz potrebnega repromateriala in surovin, ni pa nam uspelo realizirati uvoza v okviru kooperacijske izmenjave s tujino, kjer smo ob koncu četrtletja beležili velik pozitivni saldo z vsemi partnerji (Perles—Švica, SKIL—Holandija in ELU—ZRN). Na domačem trgu je čutiti vedno hujši pritisk za združevanje deviznih sredstev z dobavitelji repro-materialov, kot tudi s strani kooperantov.
Osnovni elementi poslovanja sb prikazani v naslednji tabeli:
nja
>i£
nit
iin-
aO'
oo-
iia-
is-
to-
tli
jn£
nje
tno
Vtll
,ifl
pa
ZP
ilja
in-
ijli
	I. t :	r i m e s e	5 j e	Plan	v OOOdir
	Realiz.81	Realiz.82	Indeks	I.trom.	Indeks
rroizvodnja /PPC/	285.119	428.073	150	434.822	98
/SPG/ eT*4° izdel.strojev	285.119	597.429	159	-	-
	49.611	66.804	155	70.104	95
*Vo* /v*/	1.295.017	2.075.444	160	2.132.498	97
/v SS/	1.195.000	1.486.000	124	-	-
r°4aja na D.T Sl’*va na D.T	143.878	185.841	129	216.249	86
	50.099	90.402	180	Plan 82	% izvrž plana
^LOTHI PRIHODEK jena sredstva	205.690	299.099	145	1.441.436	21
	155.896	227-527	148	1.175.571	19
tega anortis.	5.509	9.679	276	22.596	43
	51.794	71.572	158	267.865	27
°bveznoeti is doh. DOHODEK	19.555	22.829	118	84.410	28
	52.459	48.745	150	185.455	27
bruto osebni dohodek	22.590	52.345	143	125.176	26
' iel ČD za SSP	684	2.219	324	8.875	25
8*1 ČD za stanovanja	1.261	1.807	143	7.886	23
ČD za rezerve	1.657	1.789	108	6.697	27
'4$LČD za do8lovni sklad 6.267		10.584		34.822		30 _
palacija		12.575	156	41.519	29
f j*r‘zidek k poslovni stavbi Iskra PPC dobiva Že končno .podobo. Di-l)*tor Invest servisa Marjan Dvoraček pravi, da delo pri instalacijah in končna grad-na dela gredo po načrtu in bo prizidek vseljiv že meseca avgusta. Sicer pa je to avn° prav, saj prostora v PPC na vsehkoncih manjka.
^Uga faza izgradnje mikroelektronike 'ECE po načrtu
(Nadaljevanje z 2. strani)
0 Montiran do 15. julija. Takrat bodo arie tudi vse možnosti za zaključek del P0 Programu.
jn ^'čakujejo nekaj manjših zamud na talacijah, vendar te ne bodo ovirale laž’6*3 zag°na- Tako na primer mon-pr a. telefonske centrale in podobno, siti ettatičen j6 lahko tudi inštalacij-biv rePromaterial, ki ga inštalater do-a iz uvoza.
vi(f0 zaključku inštalacijskih del pred-evajo še mesec do mesec in pol za
zaključek gradnje. To preizkušanje in odprava napak pa ni enostavna, če upoštevamo zahtevnost inštalacijskih del. Takoj po tem roku pa bodo poskusno pognali vse stroje v novi proizvodnji, tako procesiranje silicijevih rezin in stroje za pomožno tehnologijo, stroje za pripravo plinov, deonizirane vode, klima naprave in druge.
Običajno se ob takih zagonih pokaže potreba po korekcijah in popravilih in verjetno bo tudi v Mikroelektroniki tako. Tako realno pričakujejo, da bo poskusna proizvodnja stekla v septembru letos.
F. Kotar
Opomba:
Podatki o realizaciji celotnega prihodka in njegove delitve za leto 1981 so korigirani podatki TOZD ERO z deležem TOZD Nabava, Prodaja, ter DSSS. Ključ delitve je število delavcev iz teh dveh TOZD, oz. DSSS, ki so se po reorganizaciji vključili v DO ERO.
Proizvodnja: Proizvodnjo v prvem trimesečju so spremljale že omenjene težave na nabavnem trgu, del težav in zastojev pa so povzročili pomanjkanje zmogljivosti in problemi pri izdelavi sestavnih delov v lastni obdelovalnici. Vse te težave so povzročile, da nam načrtovanega obsega proizvodnje ni uspelo realizirati v celoti (98 %), v primerjavi z lanskim istim obdobjem pa smo kljub temu dosegli precejšen napredek.
Izvoz — uvoz: za leto 1982 ima naša delovna organizacija veliko obveznosti do izvoza (8.700.000 dolarjev), zato smo v prvem trimesečju proizvodnji za izvoz posvečali veliko pozornosti in smo dinamični načrt realizirali s 97 %, v primerjavi z lanskim istim obdobjem pa smo za izvoz proizvedli kar za 60 % več. Uvozili smo za 1.486,000 dolarjev blaga, kar je za 24 % več kot lani, od tega za 490.000 dolarjev repromateriala in surovin, za 609.000 dolarjev kooperacij in za 387.000 dolarjev investicijske opreme.
Zaposleni: v prvem trimesečju je bilo v naši delovni organizaciji poprečno zaposlenih 561 delavcev, s tem da se je s 1.1.1982 z reorganizacijo vključilo še 46 sodelavcev iz TOZD Nabava, Prodaja ter DSSS.
Prihodek, dohodek in njegova delitev: kljub težavam v prvem trimesečju in kljub nedoseganju dinamičnega načrta proizvodnje ugotavljamo, da je delovna organizacija kot celota uspešno poslovala.
Celotnega prihodka smo realizirali 299 milijonov din, kar je za 45 % več v primerjavi s korigiranim prihodkom v lanskem letu. Močno so se povečali prihodki na tujem trgu, za 105 %, kar pomeni, da smo izvozu namenili veliko pozornost. Porabljena sredstva so se povečala za 48 %. Največ se je povečala amortizacija zaradi novega zakona o amortizaciji osnovnih sredstev.
Tako kot lani, tudi v letošnjem letu porabo določenih vrst stroškov (reprezentance, reklama in propaganda, dnevnice, prevozni stroški) omejuje družbeni dogovor, ki dovoljuje rast teh stroškov v skladu z rastjo dohodka. V
(Nadaljevanje na 4. strani)
Pohvala ob 9. kongresu ZKS
Iskra Invest servis, kot DO skupnega pomena ima na Trgu revolucije često posebne naloge, zlasti ob večjih prireditvah. Tako je bilo tudi ob 9. kongresu ZKS. Na naši poslovni hiši je Invest servis oskrbel na pokazalniku, ki sicer kaže čas in temperaturo, za poseben napis. Iskrina poslovna stavba že zaradi svoje višine in položaja dominira nad okolico, poseben napis pa je dajal priložnosten ton ob kongresu.
Poleg tega so poskrbeli za informacije, da so lahko delegati, ki niso bili v osrednjih dvoranah sledili kongresu preko televizijskih sprejemnikov, ki jih je za ta čas odstopila pržanska Iskra. Poskrbeli so tudi za snemalne odre za televizijo ih še nekaj drugih stvari.
Za dobro sodelovanje je Centralni komite ZKS poslal Invest servisu, oz. Iskri posebno zahvalo.	FY
POVZETEK
POMEMBNEJŠIH UGOTOVITEV IN RAZPRAV O INFORMACIJI O VARSTVU SAMOUPRAVNIH PRAVIC
(Nadaljevanje in konec)
Od posplošenih do konkretnih obravnav
V	nekaterih razpravah so se ob tem tudi zavzeli za poenotenje različnih pogledov, oz. stališč v zvezi z razlago določb zakona o združenem delu glede odločanja z osebnim izjavljanjem zlasti o vsebini in obsegu delavčevih neodtujljivih pravic.
To še posebej velja za odločanje z referendumom. Praksa, 1 da samoupravne splošne akte povečini sprejemamo z referendumom, je neracionalna ter zmanjšuje pomen delavskih svetov ter delegatskega odločanja v združenem delu. Osebno izjavljanje bi morali uveljavljati vedno, kadar gre za določanje ali spreminjanje temeljne politike, oz. razmerij.
Potreben bo enoten dogovor o tem, v katerih primerih lahko DS TOZD odloča o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev pri delu. Če bi bile temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti urejene v samoupravnih sporazumih o združevanju dela delavcev v TOZD v skladu s sistemskimi rešitvami, bi delavci lahko vse samoupravne akte, razen taksativno navedenih v zakonu o združenem delu, sprejemali v delavskih svetih.
5.	Ustrezna samoupravna organiziranost v združenem delu je pogoj, da lahko delavci dobro gospodarijo ter uresničujejo temeljne samoupravne pravice, zlasti pravico do samoupravljanja ter pravico dela z družbenimi sredstvi. Razprave so potrdile ugotovitev informacije, da se v praksi kažejo nekatere deformacije ustavne in zakonske vloge TOZD in DO in ob tem opozorile, da se ne uresničujejo stališča in priporočila Skupščine SR Slovenije o samoupravnem sporazumevanju in združevanju delavcev v TOZD.
Glede na to bo treba večjo pozornost nameniti zlasti doslednejšemu uresničevanju družbenoekonomske zasnove TOZD in OZD v smislu zakona o združenem delu. Ob ugotavljanju, ali so izpolnjeni formalni pogoji za organiziranje TOZD, bi morali posvetiti večjo pozornost dejanskemu zagotavljanju pogojev za zaokroževanje delovnih celot, kakršne terjata delovni proces in delovne povezave, ustvarjanju pogojev za dejansko odločanje delavcev o pridobivanju in razporejanju dohodka, uveljavljanju samoupravnih odnosov med TOZD in DO, itd.
Pomanjkljivosti in odstopanja v samoupravni organiziranosti ter dohodkovnih odnosih v TOZD in DO neodložljivo terjajo, da se OZD v gospodarstvu (in v družbenih dejavnostih) opravijo temeljite razčlembe družbene učinkovitosti in smotrnosti samoupravnega organiziranja delavcev v DO, ki imajo v svoji sestavi TOZD. Morali bi tudi zaostriti odgovornost za dosledno uresničevanje odnosov pri združevanju TOZD v DO.
Kritične pripombe so bile v razpravah izrečene tudi na račun nenehnega preobliko-.vanja SOZD in različnih teženj za delitev SOZD na več delov, kot tudi teženj po izločanju posameznih DO iz SOZD. Spričo takih teženj bo treba kritično in poglobljeno oceniti prakso ustanavljanja in delovanja SOZD ter ugotoviti ali so obstoječe povezave ekonomsko učinkovite.
Pristojni družbeni dejavniki na tem področju bi morali ne samo analizirati, pač pa na osnovi prakse in specifike posameznih dejavnosti pripraviti podrobnejše osnove in merila za organiziranje TOZD, DO, SOZD itd., tako da bi lahko združeni delavci na ustreznih strokovnih in družbeno verificiranih podlagah uveljavili in presojali družbenoekonomsko upravičenost samoupravnih integracij.
V	statističnem pogledu se SOZD ne obravnavajo kot del poslovnega sistema, zato bo treba spremeniti dosedanjo prakso in vse evidence prilagoditi dejanskim organizacijskim oblikam. Koristno bi tudi bilo, če bi problematiko večjih integracij občasno obravnaval tudi zbor združenega dela Skupščine SRS.
DOSLEDNO UVELJAVLJANJE ODGOVORNOSTI
6.	V zvezi z deformacijami pri združevanju dela in sredstev bo v prvi vrsti treba odpraviti ekonomske vzroke, ki pogojujejo njihov nastanek. Zagotoviti bo treba tudi učinkoviti nadzor ter dosledno uveljavljanje odgovornosti in sankcioniranja v primerih fiktivnega sporazumevanja, za katerim se skriva neupravičeno pridobivanje dohodka. Tovrstne kršitve je treba nujno obravnavati selektivno ter razlikovati med samoupravnimi sporazumi, za katerimi se skrivajo špekulativni nameni ter sporazumi, ki soobjektivno pogojeni in s katerimi se skušajo odpraviti družbenoekonomska nesorazmerja iz preteklosti.
7.	Skupščine družbenopolitičnih skupnosti kot organi oblasti in samoupravljanja bi se morale v večji meri kot do sedaj usmeriti v tekoče in sistematično spremljanje in nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, na preverjanje stanja na posameznih področjih družbene reprodukcije ter uveljavljanje odgovornosti izvršilnih in upravnih organov za izvrševanje predpisov itd. Pomembno je, da skupščine te svoje naloge uvrstijo v programe svojega dela ter da si zagotovijo kvalitetna poročila nosilcev nalog in obveznosti na posameznih področjih. (Nadaljevanje na 4. strani)
temelji razvoja sistema samoupravnega obveščanja v DO Telematika
Sl SKFEPNE misli
Razmišljanja o možnostih razvoja sa-obv R[avyania! ‘n s tem tudi samoupravnega ra ®Scanja, niso nikoli zaključena. Zato je gan. ijvo, da s tem prispevkom k (zlasti or-
,jJa lahko zasledovali v preteklih številkah ian'*’ i6 Nlo v prvi vrsti namenjeno uva-t)QUJ?'stema samoupravnega obveščanja v obvv>-* crnat'Ri *n uspodabljanju nosilcev escanja v tem sistemu.
Srrii ,ecle na odmeve lahko rečem, da je v tem cj: ,.u izpolnilo svoj funkcijski in mobiliza-Zofi'- namen- Delavcem Tele malike je filo-j; ia samoupravnega obveščanja vse bolj čev ar najbolje dokazuje njihovo vklju-re(innj® v Proces obveščanja, ki je vse bolj nie ° m pogostno, prav tako pa tudi po-(jro.. n' organizacijski premiki na tem po-njra ,U’ ki bodo zagotovili ustrezno funkcio-pre n,e sistema. Sam sistem seveda ni zadeva in v v°Ste Pos,avitve- ki bi imela dokončno l sakem razvojnem obdobju enako obli-' tistem obveščanja je izredno fleksibilna
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
zadeva, ki naj ustreza danemu prostoru, času in pogojem. Zato se mora neprestano prilagajati novim zahtevam in možnostim. Osnove takega sistema so v Telematiki postavljene, doseženi pa so tudi zelo ugodni razvojni premiki.
Opisani sistem je doslej v uporabi tudi v DO Kibernetiki in DO Električna orodja. Med samim izhajanjem teh nadaljevanj so o njegovi postavitvi začeli razpravljati tudi v DO Etektrozveze. To je le eden izmed dokazov, da nova miselnost na področju obveščanja prodira tudi v okvire SOZD Iskre.
Hkrati bi nekateri nosilci obveščanja v okviru SOZD še vedno radi tekmovali z velikimi časopisnimi hišami in njihovimi razvejanimi agencijami in se ozirali po zahodnih novinarskih vzorih, hkrati pa jim za take ambicije primanjkuje kadrovskih in finančnih sredstev. ...
Vsekakor sodobna filozofija samoupravnega obveščanja zahteva korenit prelom s tradicionalno, ali klasično novinarsko miselnostjo, ki je v naši družbi, zlasti pa v OZD, vse manj sprejemljiva. Če naj bodo različna glasila in druga sredstva obveščanja resnična
podoba stanja v kolektivih, ki naj služijo v orientacijo in za samoupravno odločanje, potem morajo biti v graditev te podobe vključeni prav vsi delavci, nosilci obveščanja, posebej pa njihovi predstavniki v različnih delegatskih, samoupravnih, družbenopolitičnih in strokovnih telesih.
Tako kot samoupravno odločanje, tudi samoupravno obveščanje ne more ostati zadeva, ki bi jo nekdo opravljal za delavce in namesto njih.	••
V	novih odnosih novinar ni več izključno zbiralec novic in spraševalec v intervjujih. Postane predvsem organizator, spodbujevalec in mentor obveščanja ter urednik sredstev obveščanja. Večji poudarek je torej dan njegovi družbenopolitični, strokovno-pro-svetovalni in izvedbeni vlogi. Vse to pa od novinarjev zahteva precej več zavesti, angažiranosti in opredeUtve, kot doslej.
V	sami DO Telematiki se srečujemo s progresivnimi in konservativnimi reagiranji na nove odnose na področju obveščanja. Nekateri bi iz razlogov zastarele miselnosti, ali navadne lenobe vse kar sodi na področje obveščanja, zvalili na ramena »novinarja«.
Novi sistem so razumeli predvsem tako, daje treba o vsaki »zanimivi« stvari obvestiti »novinarja«, ki bo zadevo poslikal in popisal. Med »zanimive« stvari seveda sodijo izključno neproblematični in lepi dogodki, delovni uspehi in obletnice, kajti v glasilu je treba graditi lepo, čeprav lažno podobo o sebi in svoji DO. Na srečo, je takih vse manj, ali pa ne naletijo na razumevanje vse bolj osveščene okolice. Tako tudi glasilo DO vse
bolj postaja komunikator delavcev in ne le reprezentativni prikaz dogajanj v DO.
Podobna konservativna, ali progresivna reagiranja je pričakovati tudi v okvirih SOZD, če se bodo resnejši premiki za razvoj samoupravnega obveščanja začeli tudi na tem področju. Skrajnostim se bo vsekakor treba izogniti. Po eni strani ni več možno vztrajati na starih odnosih (to potrjujejo že stare ugotovitve in tudi težak položaj glasila »Iskra«), novih pa ni možno ustvariti čez noč, še posebej ker za kaj takega ponekod še niso ustvarjeni niti osnovni pogoji, pri čemer zlasti mislim na kadre, delovne pogoje in status nosilcev obveščanja v DO, kar je vse v veliki meri odvisno od stopnje razvitosti samoupravnih odnosov v posameznih DO, oz. od posluha poslovodnih, samoupravnih in družbenopolitičnih teles v posameznih okoljih itn.
Obveščanje v SOZD Iskra je danes nedoraslo zahtevam samoupravljanja. Problemi so znani in definirani, saj je bilo o tem izrečenih že veliko besed. Zelo malo pa je bilo napravljenih konkretnih korakov, da se sklepi uresničijo, oz., da se v okviru SOZD oblikuje in organizira enoten in celovit sistem samoupravnega obveščanja, kakršen edini lahko ponudi optimalne rezultate tudi sedanjih parcialnih sistemov, kakršen je > zanesljivo doslej najboljši, čeprav (ravno iz . opisanihrazlogov)nepopolnivarianti zgrajen v DO Telematiki.
Ob izgradnji celovitega sistema obveščanja in kvaliteti sredstev obveščanja se pogosto za enega osnovnih problemov, oz. izgo-
vorov postavlja vprašanje finančnih sredstev. Menim, da bi taki izgovori najmanj smeli zavirati razvoj samoupravnega obveščanja, kajti, če bi jim verjeli, bi morali hkrati priznati, da nismo sposobni financirati lastnega družbenopolitičnega sistema, kar pa niti najmanj ni res. Resnični interesi delavskega razreda, katerih plod je naš družbenopolitični sistem in s tem tudi njegove temeljne organizacijske oblike, med katere sodi prav samoupravno obveščanje, ne morejo postati žrtev tovrstnih problemov.
Res pa je, da je bilo obveščanje vedno povezano z vprašanjem oblasti in zato tudi vedno prizorišče razrednega boja. Iz tega zgodovinskega dejstva lahko izhaja tudi odgovor na prej zapisani izgovor. O ustavnih načelih, ki si jih je izbojeval naš delavski razred pa smo v teh zapisih že govorili.
S tem zapisom zaključujem serijo nadaljevanj o samoupravnem obveščanju v DO Telematiki. Zlasti sem želel osvetliti organizacijske vidike na tem področju medtem, ko so filozofske zadeve temeljev našega družbenopolitičnega sistema, psihološki, sociološki in drugi momenti pa so v novejšem obdobju temeljiteje obdelani in dosegljivi v naslednjih študijah, ki jih priporočam za izpopolnjevanje nosilcev obveščanja: »Psihosociološki aspekt informiranja v združenem delu« (Stanko Ilič),
»Temelji samoupravnega sistema informiranja« (Lenart Šetinc), »Komunikologija« (Firdus Džinič). »Samoupravno novinarstvo« (Mitja Gorjup). ...
Kazimir Mohar
Od posplošenih do konkretnih obravnav
(Nadaljevanje s 3. strani)
Zbori združenega dela morajo postati mesto, kjer se sprejemajo bistvene usmeritve in odločitve o družbeni reprodukciji. Zato bi morali večkrat obravnavati aktualna in konkretna vprašanja s področja združenega dela, kot so: samoupravno organiziranje, uresničevanje planov, politika razporejanja dohodka, izgube v TOZD, politika zaposlovanja itd.
V	smislu ugotovitev v razpravah.bi morale občinske skupščine čimprej zagotoviti ustrezne pogoje za delo njihovih komisij za družbeno nadzorstvo, okrepiti in oživiti pa bi morale tudi detavanje komisij za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, katerih usmerjevalna naloga ni povsod in v celoti uresničena.
Skupščine družbenopolitičnih skupnosti bi morale posebno pozornost nameniti tudi začasnim ukrepom družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Na ta način lahko pravočasno pomagajo pri razreševanju, oz. preprečevanju bistvenih motenj v samoupravnih odnosih ter hujše prizadetosti družbenih interesov v OZD. Koristno bi bilo, če bi v občinskih skupščinah pripravili prve ocene uresničevanja zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, ki je bil sprejet konec leta 1980.
8. Razprava je opozorila, da marsikdaj nismo pripravljeni in sposobni konkretno ocenjevati in sankcionirati slabosti posameznih nosilcev nalog in obveznosti. Zato bi morali odgovornost vsebinsko in dosledno uveljaviti pri vseh subjektih, ki sodelujejo v procesu samoupravnega odločanja, od predlagateljev, oz. tistih, ki oblikujejo mnenje, do tistih, ki so sprejeli odločitev in ki so jo dolžni izvajati in sankcionirati.
Odgovornost subjektov v združenepi delu je po ocenah iz i azprav o združenem delu ustrezno opredeljena, pač pa jo bo treba v praksi dosledneje uveljavljati, upoštevajoč pri tem zlasti preventivni značaj uresničevanja odgovornosti. Organizacije združenega dela morajo sistematično razvijati in krepiti učinkovitost samoupravnih kontrolnih mehanizmov, zlasti neposredno kontrolo delavcev, organov samoupravne delavske kontrole, samoupravnih in postovodnih organov, sindikata itd.
V	samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela bi moralo biti jasno opredeljeno, kdo je za kaj in komu odgovoren ter razlikovati med strokovnim, poslovodnim in samoupravnim odločanjem, kajti sicer ni mogoče niti ugotavljati, kaj šele sankcionirati odgovornost.
Dograditi in jasneje je treba opredeliti tudi sistem samoupravnih sankcij.
Pri uresničevanju globalne odgovornosti družbe na vseh ravneh, od organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti do federacije je še posebej pomembna vloga družbenopolitičnih organizacij, ki bi morale svojo aktivnost usmeriti v uveljavljanje demokratičnega in javnega ocenjevanja delovnih rezultatov in odgovornosti, razvijanje kulture kpnstruktivne kritike ter dosledno sankcioniranje subjektivnih slabosti posameznih nosilcev nalog in obveznosti.
VEČJO POZORNOST SAMOUPRAVNEMU NADZORSTVU
9.	Zastoji in odstopanja pri uveljavljanju samoupravne delavske kontrole in drugih oblik samoupravnega nadzora terjajo, da samoupravni organi, predvsem pa sindikat, samoupravnemu nadzorstvu kot sestavini samoupravljanja v združenem delu posvetijo večjo pozornost. Zagotoviti morajo potrebne pogoje za nemoteno in učinkovito delovanje samoupravnega nadzorstva ter mu zagotavljati politično podporo in pomoč strokovnih služb, poslovodnih in samoupravnih organov. Pomembno je tudi, da te organe zavarujemo pred najrazličnejšimi pritiski posameznikov in skupin, saj je tudi od tega odvisna uspešnost njihovega dela.
Dejavnost samoupravne kontrole bi morala biti predvsem usmerjena v nadzorstvo nad gospodarjenjem z družbenimi sredstvi, izvajanje samoupravno dogovorjenih odločitev, ugotavljanje odgovornosti za neizvajanje sprejetih nalog itd. Se posebej pomembno pa je, da se okrepi sodelovanje in povezovanje samoupravne delavske kontrole navzven. Nenehno je treba krepiti tudi zavest o samozaščitnem ravnanju subjektov v združenem delu, predvsem v smeri varovanja družbene lastnine in samoupravljanja.
10.	Organizacije združenega dela pa tudi skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njihovi organi marsikdaj prepočasi in premalo učinkovito, ali pa tudi sploh ne reagirajo na opozorila in ugotovitve Ustavnega sodišča SRS, družbenih pravobranilcev samoupravljanja, SDK in drugih nadzornih organov, ki jih opozarjajo na odstopanja in slabosti pri njihovem delu.
Zato bi morali samoupravni in poslovodni organi, samoupravna delavska kontrola in družbenopolitične organizacije v OZD ter skupščine takšna opozorila redno obravnavati, informirati o tem delavce in delegate ter na tej osnovi pripraviti konkretne, kritične in objektivne ocene stanja in problemov v lastnem okolju.
Organi ter družbenopolitične organizacije v združenem delu morajo zagotoviti javnost dela ter popolnejšo in resnično informiranost delavcev, saj le-ti pogosto ne vedo za nepravilnosti v lasmi organizaciji združenega dela. Predvsem organizacije in organi zveze sindikatov bi si morale prizadevati za takšno informiranje delavcev, ki jim bo omogočalo uspešno opravljanje njihovih samoupravnih in delegatskih funkcij ter drugih nalog.
11.	V republiki in občini se kaže potreba po krepitvi idejnopolitične, preventivne in mobilizatorske aktivnosti družbenopolitičnih organizacij za odpravljanje vzrokov, ki ovirajo razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. V skladu s svojimi programi dela bite organizacije že zlasti morale ocenjevati in spremljati uresničevanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ter spodbujati organizirane aktivnosti.
12.	Temeljne usmeritve zakona o združenem delu so se v dosedanji praksi pokazale kot ustrezna podlaga nadaljnjemu razvoju samoupravljanja ' ter samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, pač pa bo potrebno večjo skrb nameniti sprejemanju in dograjevanju izvedbenih predpisov.
V zvezi z nekaterimi pobudami v informaciji za spremembo in dopolnitev posameznih določb zakona o združenem delu je razprava opozorila, da je v prvi vrsti potrebno zagotoviti dosledno izvajanje veljavnih določb tega zakona in drugih predpisov in da je pri obravnavanju tovrstnih pobud, ki jih bo treba vsestransko in temeljito pretehtati, potreben restriktiven pristop.
13.	Razprave o informaciji so izzvenele v skupno ugotovitev, da bo treba na temeljnih ravneh preiti od posplošenih obravnav na konkretne obravnave in preverjanje uresničevanja in varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, določiti neposredne naloge in nosilce, zagotoviti nadzorstvo nad izvajanjem sprejetih nalog in obveznosti ter dosledno uveljaviti odgovornost vseh družbenih subjektov za izvajanje sprejetih nalog in obveznosti.
ZUNANJE TRGOVINSKA ŠOLA
(Nadaljevanje s 3. strani) primerih ko delovna organizacija povečuje delež izvoza v celotnem prihodku, oz. se je v 1. 1982 na novo organizirala, kar velja za našo DO, družbeni dogovor dovoljuje, da organizacija ta sredstva uporablja y skladu z načrtom, ki ga sprejema organ upravljanja.
V prvem trimesečju smo za ta sredstva porabili le 4,5 % letnega načrta, kljub temu pa bomo tem stroškom tudi v bodoče posvečali veliko pozornost.
Dohodek smo realizirali v višini 71,5 milijoria dolarjev, kar je za 38 % več kot lani. Po poravnavi dogovorjenih in zakonskih obveznosti iz dohodka, smo ustvarili 48,7 milijonov din čistega dohodka (50 % več kot lani) in smo ga razporedili za osebne dohodke v višini 32,3 milijonov din (43 % več kot lani) ostalih 16.399.000 din pa smo razporedili v sklade.
Kazalci uspešnosti poslovanja: dohodkovno produktivnost, ki jo izkazujemo s kazalci, kot so dohodek na zaposlenega, čisti dohodek na zaposlenega in OD in SSP na zaposlenega smo povečali od 32 % do 44 %. Kazalca, s katerima prikazujemo rentabilnost, t.j. akumulacija na povprečno porabljena sredstva ter dohodek na povprečno uporabljena sredstva smo realizirali v
višini 1,55 %, oz. 9 % in sta se povečala za 32 %, oz. 18 %.
Akumulacija na dohodek in akumulacija na čisti dohodek pa sta bila večja za .13%, oz. 4%. igor Poljšak
Zahtevna — a odlična!
DO ERO v prvem trimesečju
V Škofji Loki bo 29. maja zaključena zunanjetrgovinska šola za Iskrine delavce. Da bi izvedeli kaj več o samem načinu dela pa tudi o težavah, s katerimi se šola srečuje, smo zasprosili za razgovor Branka Bajta, koordinatorja te šole, ter udeleženca zunanje—trgovinske šole Milana Nadlerja, pomočnika uvozne dejavnosti IC in Braneta Kneza, vodjo izvoza za DDR.
Branko Bajt nam je povedal, da delo v šoli poteka sorazmerno normalno, da pa je trimesečno obdobje internatskega načina dela za ljudi s polno zaposlitvijo in družinskimi obveznostmi verjetno kar predolgo. Poudaril je, da prihajajo v to šolo predvsem ljudje, ki jim narava njihovega dela narekuje precejšnjo dinamiko in jim zato ni enostavno to delo naenkrat za tri mesece pustiti.
Kako je ta šola organizirana?
Marsikdo si jo predstavlja kot seminar. Vendar na seminarjih koncentracija predavanj ni tako intenzivna kakor tukaj. Delo tukaj je namreč intenzivno in poteka ves dan. Pogoji za delo so dokaj dobri, za kar gre priznanje tudi osebju hotela Alpetour, ki je izredno prilagodljivo.
Seveda pa se tudi tukaj srečujemo s problemi. Ljudje imajo premalo časa za urejanje službenih in zasebnih zadev, skratka premalo prostega časa, zato so tudi utrujeni.
Kakšni pa so uspehi?
Skrbimo za to, da so udeleženci kar največ tukaj, v šoli, saj le tako interes za pridobljena znanja raste, krepi pa se tudi povezanost in medsebojno delo. Z odsotnostjo skoraj nimamo problemov. Vse to pa seveda prispeva tudi k dobrim rezultatom. Ocenjevanje poteka tukaj na ta način, da slušatelji razpravljajo in ocenjujejo seminarske naloge svojih kolegov. Pri tem pasivnosti skoraj ni. Skupina, ki je v šoli zdaj, je zelo homogena in ambiciozna.
Sicer pa naj o tem povesta več udeleženca te šole.
Milan Nadler: Organizacija zunanjetrgovinske šole je izredno dobra, saj je potekala praktično brez napake. Tako glede šole same težav sploh ni. Programi so dobro postavljeni, saj en del predstavlja teoretični prikaz, drugi del pa že konkreten problem — primer iz prakse, za katerega je potrebna poslovna odločitev. Take primere delamo nemalokrat tudi pozno v noč.
Zanimivo je, da nam čas izjemno hitro mineva. Nad vsebino znanj smo vsi prijetno presenečeni, saj je bogata, takšna, kakršno sicer težko pridobiš z drugim študijem. Tako npr. obravnavamo zunanjetrgovinske teme z več vidikov.
Brane Knez: Poleg fakultetnih profesorjev imamo še predavatelje iz Iskre in tudi iz drugih SOZD, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinsko dejavnostjo. Med nas prihajajo največji specialisti s tega področja. Zato smo pridobili ne-le dosti teoretičnih znanj, ampak tudi mnogo praktičnih izkušenj.
Milan Nadler: V šoli sodeluje kar 84 predavateljev, traja pa tri mesece. Sicer je trimesečna odsotnost z dela kar dolga, vendar se temu ne da izogniti, če hočemo zagotoviti take zunanjetrgovinske delavce, ki bodo opravljali te vrste posle kar najboljše.
Brane Knez: Kot je dejal kolega, traja šola tri mesece, a vendar, čeprav imamo pouk dopoldne in popoldne, čas mineva izjemno hitro. Predavatelji najprej nakažejo temo izredno zanimivo, še zanimivejša pa je nato razprava, ki jo sprožimo mi. Tako čas kar prehitro mineva. Program je sicer nabit, saj predavanja trajajo 8 do 9 ur, nato pa sledijo še naloge za popoldanski študij.
Stegne dobivajo vse lepšo podobo. Za to skrbijo sodelavci Invest servisa. Urejajo zelenice, sadijo cvetje, poslavljajo podstavke s cvetjem in urejajo okolico. Prejšnji teden smo »ujeli« delavce pri poslavljanju klopi. Postavili jih bodo po parkih ob tovarnah, na avtobusnih postajah in povsod, kjer delavci med malico radi posedijo.
Vendar pa predmeti niso suhoparni. Predavanja potekajo v obliki razgovorov in prav tu vsakdo lahko prikaže svojo kreativnost. Vedno pa poskušamo vsako predavanje aplicirati na Iskro, Slovenijo in Jugoslavijo.
Milan Nadler: Gospodarski trenutek, ko smo se mi znašli v ZT šoli, je izredno pomemben. Zato menim, da nam bo ta šola dala toliko več, saj je celotna politična usmeritev v zunanji trgovini sedaj usmerjena v izvoz, to pa pomeni, da je naša dejavnost tudi družbeno bogato obravnavana. Tukaj smo vseskozi spremljali družbene dogodke, devizne zakone, slišali teoretične razlage s tega področja, skratka vse novosti s tega področja natančno poznamo.
Seveda pa je za intenzivno delo osnovni pogoj ločitev od družin in dela,
saj bi sicer ne imeli pogojev, da t’1 šolo uspešno opravili.Skupina je i#^	^
homogena, med seboj sodelujemo $ h pomagamo. In četudi so nas na začel | opozorili na možnost krize, le-te ni o' Ocenjujemo, da bomo tudi v prihodki izredno dobro sodelovali, saj nam T skupno življenje koristilo tudi za J1 ■ daljnje delo. Med nami je dosti takih-se teoretično ukvarjajo s to vrob\^ j1 Po
IVVVl V-V1V.11V7 Vliv T Cii j cij w a tv VV	(fl IVn ’'
tiko pa praktikov, a tudi tistih, ki nate Umetni področju še niso delali. Šola je bila^ M prj| dar organizirana tako, da je vsak Z8 % V0j
našel to, kar je potreboval.
Torej pripomb sploh ni bilo?
Ob koncu vsakega predavanja ^ vrednotili temo, predavatelja, grad|V, p . °i
in znanje z več vidikov in za vsak pre^ n^0 i
met oceno prenesli na vodstvo. Men1*'" da bo šola te podatke koristno izrab11"’ r ek,
res pa je, da so nekatere teme tako ttev^4 lične, da bi bilo umestno porabiti ju*^ 6elfje
krajše seminarje za najvišje in visok6 j
kadre. -
Ska lav
TOZD MAGNETI
Nova tehnologija že daje prve sadove
* ar Poizve
& '»h
Lani so v TOZD Magneti močno povečali delovne prostore in v celoti rekonstruirali stari del tovarne. Tehnologijo so izbofšali in ovedti sodobnejšo, polavtomatsko in avtomatsko proizvodnjo na novi opremi. Delo na novi opremi je poskusno steklo že lani jeseni, marsikaj pa so aktivirali tudi letos.
valificirane sodelavce, ki bodo znal11	^
tervenirati tudi brez inženirjev in ten, jev nikov. Ta proces priučevanja in tu jL pridobivanja delavcev pa žal teC6 fc-m v8 prepočasi.	k.
Letošnja proizvodnja v prvih štirl. I mesecih ima indeks kar 176 naspr0 1 lanskemu istemu obdobju, po pri n16 javi komadov. Tu se že kažejo PrV1^ie 1$^
do vi investicije, saj brez nove opren^
tak visok skok v produktivnosti ne ^ N bil mogoč. Zanimio pa je, da teža izd8. f*,
kov kaže v primerjavi z lanskimi prVin
ilHFA. : : s
aMMaHB
V proizvodnji magnetov.
Predvsem jim manjka kadra. Ob so seveda potrebni
tako veliki širitvi tudi novi ljudje. Iščejo tudi nekvalificirane delavce, ki -bi se bili pripravljeni priučiti za to specifično delo pri novi,-zahtevni avtomatizirani strojni opremi. Zanimivo, ob tolikšnem pompu okrog nezaposlenosti, je nove delavce za neposredno proizvodnjo in tudi strokovne sodelavce težko dobiti.
Naročil jim ne manjka in tudi prve količine so letos že izvozili. Znane pa so težave z uvozom glavne surovine za izdelavo magnetov — s kobaltom. Za zdaj imajo tega strateško pomembnega materiala za mesec, mesec in pol in ni bojazni, da delo ne bi teklo po načrtih. Nekaj težav je z rezervnimi deli, kot so brusilni obroči in še nekaterimi, vendar so doslej prizadevno prišli do vseh potrebnih delov.
Predvsem pa morajo priučiti ustrezne delavce, ki bodo do kraja izrabili nove tehnične možnosti. Priučiti bo treba sposobne, predvsem mlade nek-
štirimi meseci indeks 149, to pa pom8' Lj8
ni, da so izdelovali manjše.magnete
da gre tu za intenzivnejše delo,
hkra1' "o.t
hK K
pa tudi za manjšo porabo surovin. jg ^
so nekako po vrednosti naredili letošnj8 L,**1 prve štiri mesece blizu 80 % več kot le13 ^ . 1981.	fetji
Ekonomika kaže pozitivne rezultat8-Ob močni obremenitvi z anuitetami s8'	^
veda ni briljantnih ostankov dohodka- ^ so pa četrtletje solidno zaključili. Tak3 „ ^
so konec aprila izpolnili 26% letne^3 te"a proizvodnega načrta in naredili 83 lc )0rne

načrtovanih količin za to obdobje. k,"
ni, da t* <
Direktor Lojze Sever meni, uo ■ nene možno »proizvodni načrt ujeti« tam nekie do iuniia. če bo šlo vse do sre81-
nekje do junija, če bo šip vse po :
Ste
Prve tri mesece so izvozili za pol star8 ^ ___________________________________i še
imajo. Tako se bodo skušali čimpre| et0'
milijarde dinarjev svojih magnetov.
če jo pa še nova naročila; nekaj jih 88 A
>kro las j
vključiti v širše izvozne posle, saj je la^j potrebno zanje, kot tudi za družbo, k1 to od nove tovarne pričakuje.
6°ni Kf P n
An
TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA
Inovacije: premalo predlogov iz neposredne proizvodnje
Podobno kot še marsikje drugod v Iskri ali izven tudi v sežanski Tovarni radijskih sprejemnikov menijo, da bi od inventivne dejavnosti članov kolektiva lahko imeli še bistveno več, kot imajo. Aktivnosti ni dovolj, še posebej malo je predlogov iz neposredne proizvodnje, pretežna večina predlogov pa je v zvezi z že obstoječimi izdelki ali proizvodnjo.
Vse to pa še ne pomeni, da nemirnih, snujočih duhov v TOZD nimajo! Spisek predlogov, ki jih je obravnavala 4-članska komisija za inventivno dejavnost, ki jo vodi BORIS GEC, je kar dolg. Zajema tudi nekaj predlogov, »težkih« več milijonov dinarjev prihranka pa tudi več pobud, ki jih še niso prenesli v prakso.
»Lani so naši inovatorji prejeli 2. ob' činsko priznanje za inventivno dejav' nost, kar je po svoje dovolj zgovorej1 podatek. O množičnosti bi seveda bol) težko govorili, seveda pa to še ne p°' meni, da prizadevanj ne beležimo-* meni predsednik komisije za inventivno dejavnost Boris Gec.
»Že pred leti smo poskušali prodreti s predlogom, da bi zaposlili delavca, 1° bi skrbel zgolj za pospeševanje te dejavnosti, vendar nam to ni uspelo-Danes vidimo, da smo verjetno mar81' kaj zamudili, še posebej iz neposredn8 proizvodnje, odkoder je najmanj predlogov. Ostali pa so večinoma taki, da obravnavajo obstoječe izdelke ali P°' skušajo izboljšati sedanjo proizvodnjo,« je še dodal Boris Gec.
Kakšne predloge pa je komisija lel°s že obravnavala in kako so bili vredno'
& 65 0$ ^ ta ^hst 'aril
%
sPod
tebo
ki
m
teni?
»Marca letos smo obravnavali deve predlogov, ki so se po višini prihrank3 (Nadaljevanje na 5. strani)
Zl* ; liU*1
no ,, :ačetk#
ni bil» hod®) n bo16
‘^ovacije: premalo redlogov iz neposredne •"oizvodnje
za
ikib.^,
3lema' in ^ (Nadaljevanje s 4. strani) nat^NiejL^i.ni precej razlikovali. Naj-|a ve11' N prjhnejši, če ga ocenjujemo po vi-k zase ^.Vo./^nih sredstev, je predlog
a sO^KranU	“““Jona umarjev
radiih ^vtorji’m to že tretje leto zapored, nred Nk0 i jl.~evar Znnko, Stane Budal, ipnijii Pehanj 1 ^ln Mira Stopar so poenotili
rabili Nek k! •dele m lako omog°čili Pri-
m od’ 01324 , Je„v (anskem letu dosegel več jiji 0 l*ev j l1.^ dinarjev. Nekaj teh sred-Jsoki v^ai nr.10 doseženih v proizvodnji, . ‘kov pn zmanjšanju servisnih stro-
Ma\Nai
------	01311J kot tisočakov pri-
•avčarjle ^fl° zaradi predloga Pavla Proizvod k* ie omogočil pocenitev ^ anje radijskega aparata Lipica.
NaEaf0^1 *n danilo Žvokelj sta i in- Nislrit, 3 sPremembo pri proizvodnji flL rnku vaJ3ratov i” pripomogla k pri-iev- Vl^mi sl(oraj 900 tisoč dinar-
teČe 8°rnv®i ^abič je s prizadevnim pose-- rih l*0bo rfr°lzvodnji podaljšal življensko Sl li ^r^Pomočkom, ki so jih morali
Boris Gec.
n 1	ivi mj jui uiuidii
ipro Prestane menjavati. Na ta način ime1
avtomatika
»n- ^ vqamkje najnovejše dosežke na tem področju, predvsem v dose-6 njn tehnološko na novo razvitih ali dodelanih postopkov avtomatizacije in 0q Obilni zarije varjenja prikazala tudi Iskra
PomaAvtomatika, oz- njena TOZD
%,ie in varilne naprave kot Počn ka Poskuša v skladu s sred-Mjati 0 Programsko usmeritvijo
D i* ;=>......— V* um V/11 v v 1J V i a
pizaojjf0*0^]3 varjenja v smeri meha
je, ^e’ avtomatizacije -
SpleLdaje naivečji
etirv:	Ksni nnnnH hi
ilr°in
oz. robotizaci-,	, poudarek na
'ni ponudbi elektronskega in
L UlneP= ^ -- v.iv.n.t, viUM-ga
01 nai e 3 °Prerne ter tehnologije PravJV,sje stopnje ponudbe.
^lor *Z te8a razloga na razstavnem
I ^lOril ' V®"	v6“ i u^oLu.nvill
| aro5nu m bilo opaziti v večini opreme ar;. 0 Polavtomatsko in avtomatsko
aren'
I za standardni program indu-
Rovai® P°rabe. Razstavljalec je obi-Ncrp,!6, med katerimi je bilo veliko
■ “»vu ivdicumi je ono ven* me- Nči' ntov 'z domovine in tujine — e in Spletn Italiie m Ang1')6’ prikazal mti 8vt°inniv-0 Ponudbo varilnih naprav za iko i blhp v • e servisne delavnice, del
*ie !žksiste5oZa proizvodnjo boilerjev
KKe v Ponudbo na področju 8cije ar,lne mahnizacije in avtomati-Ate ^a,'*-er je nastopal v sodelovanju z
se-1 ^ecei^ Maribora’ lira NnJSnie zanimanje so vzbudile )k0 SskJ6 ^ščitne maske ZM 2 z elek-ea bpazv^mnitvijo zaščitnega stekla ,% ^ne .^no- absorbcijske zaščitne K>ro’dJ Predstavljajo akustično žabo N v 0Vne8a mesta in zmanjšujejo aiTi 1,6,16 šAvStoru za okrog 30%. Hkrati mi. pktrič 1tll° okolico pred sevanjem
Stopnne8a obloka.
Iš- lloPkov',a mehanizacije varilnih po-
se H S n Pr®dstavl ja danes v svetu
rej ';s je težniann!!aln0unaraŠČ.a: Tu,di pri to e 0 Več' nja po mehanizaciji iz leta v
ki N:
>aciJja' Odločitev za uvajanje me-Onienv Va.rjenja v proizvodnji poleg
<f b	za izboljšanje delovrih p^o-
_ |Snm„;Uiej° tudi izkazani pozitivni
?e>kl kazale.
°sVoi'tet*etna ^krina prizadevanja 16 tako hV tr^a s standardno opremo ^4$ma ma?es nadaljujejo v prodor za Etilnih e“anizacije in avtomatizacije 'edamn Postopkov. Pri tem pa se za-
^arien- V Vedno težj‘h Pogojih go-Fb0ji 1 J3-ne smemo zapirati vrat za ’ mveč da moramo zainteresirati
tudi ostale domače proizvajalce za sodelovanje, ki bi v prodoru na tuja tržišča nudilo še boljše ekonomske rezultate.
Omenili smo že, da v Avtomatiki delimo program varjenja v proizvodnjo osnovne opreme za standardni program industrijske porabe, kjer že več kot sodelujemo z varstrojem iz Lendave. V pripravi je tudi podpis Samoupravnega sporazuma, ki naj bi dosedanjemu sodelovanju dal nove in širše možnosti za skupen pristop k področju varjenja.
Na programu varjenja v zaščiti praška, ki sodi v mehanizacijo in avtomatizacijo varilnih postopkov sodelujemo z Rade Končarjem, v okviru sistemske ponudbe na težki varilni mehanizaciji pa z Metalno, s katero prav tako pripravljamo Samoupravni sporazum o nadaljnjem sodelovanju.
Letošnja prireditev pa je odprla še novo možnost za vključitev Tovarne Parnih kotlov kot tretjega partnerja v skupnem razvoju in proizvodnji ter tržnem nastopu.
Posebno zanimiv je tudi podatek' da je bila v času sejma parafirana pogfidba med Iskro — Metalno in Vozili za avtomatizacijo varjenja cistern za prevoz tekočega goriva, ki jih izdeluje omejena novogoriška delovna organizacija.
V času sejma so bila v kongresni hali tudi strokovna predavanja, ki jih je organiziralo društvo varilnih tehnikov Jugoslavije. Med mnogimi priznanimi mednarodnimi in domačimi strokovnjaki je z referatom: »Vpliv dovoljenih toleranc za uporabo tehnološko robotskih sistemov pri varjenju v zaščiti atmosferskih vplivov«, sodeloval tudi Deso Javornik iz Avtomatike, TOZD Razvojni institut.
Za zaključek še zanimivost; Na predlog grupacije proizvajalcev varilne opreme Jugoslavije naj bi v bodoče to sejemsko prireditev organizirali vsako četrto leto in ne vsako drugo leto kot dosedaj.
Š.D.
Rezervni deli, tehniška dokumentacija...
Pomaajkaiije rezervnih delov, nezadostna in nepravočasna tehnična dokumentacija za nekatere Iskrine izdelke, kadrovska problematika, ponekod tudi prostorski probietni in še marsikaj so bili na »črni Usti« Iskrinih in pogodbenih servisov v minulem letu. Položaj je dosti boljši na področju servisiranja Iskrinih električnih ročnih orodij, hud problem je le pomanjkanje rezervnih delov.
je bilo prihranjenih dobrih 221 tisočakov,« je poudaril Boris Gec.
Z manjšimi zneski, ki služijo kot vzpodbuda, so podprli tudi predloge Franka Kranjca, Miloša Grmeka, Jadrana Tavčarja, Cveta Vidoviča.«
O njihovih predlogih bomo verjetno še pisali, če jih bodo tudi praktično uporabili! stane Fleischman
0 zagrebškem sejmu
iJ^8 Z*grebškem razstavnem prostoru je potekal od 17. do 21. maja jubi-Kod 10’medmirod,,i seje™ varjenja in varjenih konstrukcij. Med znanimi ju-SOHovanskimi proizvajalci tovrstne opreme kot so Rade Končar, Gorenje — (stroj in Uljanikje najnovejše dosežke na tem področju, predvsem v dose-
To je nekaj osnovnih misli s seminarja za vodje Iskrinih in direktorje pogodbenih servisov, ki vzdržujejo Iskrina električna ročna orodja. Seminar je bil sredi minulega tedna v Postojni, udeležilo pa se ga je skoraj 50 serviserjev iz domala vseh večjih jugoslovanskih mest.
Namen tega srečanja je predvsem v tem, da se vodilni delavci v Iskrinih in pogodbenih servisih enkrat na leto skupaj dogovorijo o delu v minulem obdobju, si začrtajo naloge za prihodnje ter začrtajo enotno politiko na področju servisiranja v vsej Jugoslaviji.
Predvsem je želja organizatorjev tega že tradicionalnega seminarja Iskre Commerce in Industrije električnih ročnih orodij v večji povezanosti med proizvodnjo samo in servisom. Pri tem opozarjajo predvsem na pomen tako imenovane povratne informacije, na osnovi katere lahko potem v kranjskem kolektivu električnih ročnih orodij dosegajo večjo tehnološko dognanost in boljšo kakovost. Brez teh pa tudi ne uspešnejšega prodora na tuja tržišča.
Udeleženci seminarja so se zbrali rmjprej v Ljubljani, kjer so si ogledali novi Centralni tehnični servis v Rožni dolini, nakar so se skupaj z avtobusom odpeljali v Postojno. V sredo, prvi dan seminarja jim je najprej spregovoril vodja Prodaje v DO ERO Andrej Iva-
Proti koncu prvega delovnega dne je kolektiv ERO podelil šestim najboljšim servisom v Jugoslaviji priznanja za kakovostne storitve v minulem letu. Prejeli so jih trije Iskrini in trije pogodbeni servisi. Posebni priznanji so podelili tudi Velimiru Bilbiji in Žarku Batarju za prizadevnost na področju servisiranja električnih ročnih orodij, slednji pa je dobil tudi priznanje Široke potrošnje.
Drugi dan seminarja je bil najprej v središču pozornosti problem rezervnih delov, ki še kako pesti serviserje Iskrinih ročnih orodij. Predstavniki DO ERO so v zvezi s tem poudarili, da bo-
trujeta temu problemu predvsem premajhna zmogljivost v proizvodnji in delna navezanost na uvoz.
Ob zaključku seminarja v Postojni smo zaprosili vodje Iskrinih servisov za krajšo oceno. Vsi so seminar pohvalili, vodja servisa iz Titograda Milan Mijo-vič pa je dejal naslednje: »Seminar je izredno uspel, globoko pa sem prepričan, da so takšna srečanja tudi zelo potrebna. Čez leto se v servisih in v tovarni nabere mnogo preoblemov in na takšnem seminarju jih lahko skupno rešimo. Seveda lahko na seminarju izmenjamo tudi izkušnje, pridobljene v preteklem letu. Žal je delovna organizacija ERO ena redkih, ki redno organizira te seminarje, žal pravim zato, ker imamo serviserji dosti več težav z nekaterimi drugimi tovarnami v Iskri, kot npr. Tovarno televizorjev, tovarno iz Sežane in še nekaterimi.«
DO ELEKTROZVEZE
Kako je z nabavo materiala
Kako je z nabavo domačega materiala?
Pogoji nabave na domačem tržišču so se v zadnjem času izredno poslabšali. Izbor materiala, ki ga lahko dobimo pri nas, se je zelo skrčil, podaljšali so se do-nuša in sicer o novostih iz programa te	bav.n.i rokii zmanjšala pa se je tudi za-
tovame. V nadaljevanju je direktor	"fu!J,VOSLdobav’ Xs^ v-pč dobaviteljev
TOZD Servis v Iskri Commerce Miro zahteva devizno udeležbo ali na „rlp
Pomanjkanje repromateriala že precej časa resno ovira kontinuiran potek proizvodnje v DO Elektrozveze. Trenutni položaj ni niti najmanj ugoden, saj je še vedno odprto vprašanje, kje dobiti 50% deviz za letošnje leto, novi zvezni ukrepi pa ga bodo še zaostrili. Da bi dobili natančnejšo predstavo o problematiki uvoza smo vodji nabavne službe v DO Elektrozveze, Adiju Tauretju zastavili nekaj vprašanj.
Stegnar pojasnil novo organizacijsko strukturo samega servisa in reorganizacijo kranjske elektromehanike na tri delovne organizacije.
TOZD PRODAJA, LJUBLJANA
Največ mladih pritegne šport
Iz prvih besed v razgovoru s predsednico OO ZSMS v tozdu Prodaja ANDREJO NOVAK, ki je na tem »položaju« šele nekaj mesecev, je bilo moč razbrati, da je bila njihova mladina lani bolj delavna kot letos. Seveda pa to še nič ne pomeni, saj imajo tudi letos precej načrtov!
»Naša osnovna organizacija je številčno majhna, saj šteje komaj 11 članov. Nekaj novih članov še pričakujemo, vendar številka ne bo bistveno večja. Zato je razumljivo, da se povezujemo z našimi vrstniki v okviru občinske konference Ljubljana Moste, ki ima v letnih programih vedno dovolj zanimivega tudi za nas.«
Katere dejavnosti so najbolj zanimive za mlade v Prodaji?
NOVAK: »Na prvem mestu je prav gotovo vse, kar je v zvezi s športom. Prav nasprotno pa velja za kulturno področje, kjer.o kakšnih prizadevanjih skorajda ne bi mogli govoriti.«
Je tako samo letos?
NOVAK: »Stanje se izleta v leto nekoliko spreminja, čeprav bistveno ne. Šport vedno pritegne največ navdušencev, še posebej radi se udeležujemo prireditev v »Tednu mladih Moščanov«. Udeležujemo pa se tudi različnih oblik mladinskega prostovoljnega dela. Eden naših mladincev, RACAJ MUHA-REM, se je med drugim udeležil tudi dela v brigadi in se vrnil z udarniško značko!«
Kaj pa bi radi spremenili glede na dosedanje delo mladine?
NOVAK: »Predvsem si želimo, da bi se lahko bolje povezali z našimi vrtniki v ostalih osnovnih organizacijah Široke potrošnje. Bilo naj bi več skupnih akcij.
zahteva devizno udeležbo ali pa udeležbo pri vlaganjih v razširjeno reprodukcijo. Več je tudi primerov, ko dajejo proizvajalci prednost svoji proizvodnji ali proizvodnji za izvoz. Do sedaj sklenjeni sporazumi s proizvajalci nas obvezujejo za 150.000 dolarjev devizne udeležbe ter sovlaganje v višini
550.000	din. Seveda v primeru neizpolnjevanja teh obveznosti tudi ne bo dobav materiala.
Predvsem gre tu za glavne, oz. večje količine posameznih vrst materiala, medtem ko je ostali del našega asorti-mana, ki prav tako ni majhen, podvržen vsakodnevnemu reševanju, ob katerem je nujna velika iznajdljivost in prizadevnost sodelavcev nabave.
Menimo, da bi lahko probleme skrčili ali pa vsaj omilili, če bi dali v naši DO več poudarka standardizaciji in tipizaciji, saj bi se s tem lahko asortiman občutno skrčil. Bilko bi manj obravnavanih pozicij, količine na posamezno pozicijo pa bi se povečale.
Področja nabav, kjer imamo že dlje največje težave so pri: uslugah in storitvah proizvajalcev tiskanih vezij, ker imajo le-ti težave z oskrbo z osnovnimi surovinami in ostalimi materiali, na področju črne in barvne metalurgije, kjer je predvsem težko dobiti: dekapirano pločevino, jekla, profile ustreznih dimenzij in predpisane kvalitete, profile barvne metalutrije, predvsem pa izdelke iz bakra, kot n.pr. lak žice raznih dimenzij, kabli in povezovalne žice.
Izredno težko se tudi uresničujejo dobave raznih vrst kemikalij; barv in lakov, ki jih potrebujemo pri površinski zaščiti.
Pri elektromaterialu sicer ni čutiti enakih težav kot so prej omenjene, pač pa se podaljšujejo dobavni roki.
Kako je z uvozom s konvertibilnega tržišča?
Koliko deviz imate zagotovljenih in koliko jih bo še DO ELEKTROZVEZE morala pridobiti za uresničitev letošnjega civilnega programa?
Gospodarska recesija, ki se je še posebno zaostrila v zadnjih dveh letih kaže svoje učinke tudi na našem sektorju inozemskega tržišča. Pojavi, ki so
večji ali manjši meri vplivali na naše delovanje so naslednji:
1.	zaostreni plačilni pogoji inozemskih dobaviteljev,
2.	dražitve izdelkov zaradi naraščajoče inflacije in
3.	daljšanje dobavnih rokov v izvozno agresivnih deželah.
Naša DO posebno močno občuti zaostrene pogoje gospodarjanja, za kar je vzrok predvsem v naši odvisnosti od uvoženih elektromaterialov.
Da bi ta položaj izboljšali, smo sprožili akcijo, ki že dlje teče in sicer, da bi uvozni material zamenjali z domačim,. Doseženih je že nekaj lepih uspehov, vendar moramo akcijo še temeljiteje in sistematično nadaljevati.
Druga komponenta za izboljšanje našega deviznega položaja je povečanje izvoza, saj so nanj navezani vsi pogoji, ki omogočajo uvoz: efektivne devize, dovoljenja fizičnega uvoza in nenazadnje tudi dinarski dohodek.
Za izpolnitev letošnjega proizvodnega načrta za civilno področje, ki obsega izvoz in prodajo na domačem trgu, potrebuje naša DO približno ,6 milijonov dolarjev. Del te vsote v višini
2.800.000	dolarjev bi po planu morali pokriti z lastnim izvozom. Ostanek v višini 2,200.000 dolarjev pa moramo pokriti izključno z združevanjem deviznih sredstev, bodisi v Iskri, bodisi izven nje. V DO je doslej uspelo dejansko pokriti
674.000	dolarjev potrebnih deviz s pridobljenim komercialnim kreditom,
1.168.000	dolarjev z združevanjem deviz in 818.000 dolarjev z lastnim izvozom. Tako nam torej trenutno ostaja odprta še vsota 3,340.000 dolarjev, ki jo moramo pokriti z izvozom ali pridobiti z združevanjem.
Pri tem moramo seveda upoštevati dve dejstvi namreč, da klirinški izvoz, ki ga imamo največ, ni polnovreden izvoz in da od ustvarjenega konvertibilnega izvoza lahko za uvoz koristimo le 58 %. O tem odstotku pravkar tečejo razprave in vse kaže, da bo še občutno zmanjšan.
Takšno je torej stanje na uvoznem področju glede prvega restriktivnega faktorja, to je efektivnih deviz. Drugi restriktivni dejavnik, ki velja od septembra lanskega leta, kategorija tako imenovanega fizičnega uvoza pa je ob upoštevanju, da je navezan izključno na ustvarjen konvertibilni izvoz
na-
(Nadaljevanje na 6. strani)
................ ....... ...... *«■*" *
tudi kulturnih srečarri1 P^nasHnma n!	Naša zvesta sodelavka, Marija Jereb je po 27 letih požrtvovalnega dela v Iskri, kjer je službovala
bomo večpozon^M^rianicnai cvjdenti-
*	--------- i*1*'""““i* guucunc, nuuirn nu izitie in iuai K.aKsno Knjigo Dom preorala,« ro-
ranju mladih za sprejemanje v vrste	grešala bo le svoje sodelavce, na katere se je v teh letih naveza/a, in kise jim ob tej priložnosti tudi
ZK. Težišče našega dela pa bo Še vedno	zahvaljuje za prijetno tovariško vzdušje. Torej Marija, upamo, da si boš lahko privoščila veliko
na povezovanju v občinskem okviru.« zanimivih izletov, ki si jih doslej nisi mogla inda boš s svojimi sodelavci še velikokrat tovariško Fleischman pokramljala.
DO 1EZE
Sodelovati z okolico ni lahko
Novega predsednika IO sindikata Skupnih služb v IEZE Valterja Zavca smo prosili za nekaj misli o sodelovanju znotraj delovne organizacije. Sindikat Skupnih služb ima namreč že po naravi dela široko zasnovan načrt.
Kako gledate na vrednotenje dela in nalog v Skupnih službah?
V delovni organizaciji Iskra — IEZE sem zaposlen šele štiri leta, delam v DSSS in sem zelo zadovoljen, da sem član ugledne sestavljene organizacije združenega dela Iskra, vendar bi osebno rajši delal v kakšni naši temeljni organizaciji.
Zakaj?
V taki delovni sredini si bliže problemom, manj je raznih odvisnosti, delo je bolj merljivo, informacijske poti so krajše, taki so učinki na krajši rok boljši, ker vpliva manj faktorjev na odločanje. V taki delovni sredini se boljše počutiš, ker si bliže neposrednemu proizvajalcu in tudi izdelku, ki je ponavadi v določljivi materialni obliki. V kolikor si iz širokega asortimana Iskre zbral in s skupnimi močmi razvil konjukturen izdelek, ki se dobro prodaja tudi v tujini, imaš tako rekoč popoten občutek koristnosti. Tudi delitev po delu je laže uveljaviti, sodelovanje navzven pa je možno po lastni presoji in potrebi. Ko se pojavi problem, ki ni rešljiv znotraj temeljne organizacije, ga posreduješ navzven ostalim sredinam in se tudi sam v polni meri angažiraš.
Tako odpade del lastne odgovornosti za vsa prehodno neizvršena strateška odločanja, ki bi bila kasneje potrebna za taktično usmerjanje in operativno reševanje problema. Res je, da so bila ta omenjena strateška odločanja pred časom težje določljiva in nejasna. Z drugimi besedami nisi odgovoren, da nisi sodeloval z zunanjimi sredinami na daljši rok. Vidite, sodelovanje navzven zahteva več truda in angažiranja in daje rezultate šele potem, ko je utečeno in organizirano. Zato je vsaka pobuda za sodelovanje dobrodošla od slehernega posameznika in iz vseh sredin.
Pogosto 'pa še za opredelitev problema »nimamo« časa. Seveda se lahko vsaka sredina izolira in pri ugodnem programu, primerni investicijski aktivnosti in utečeni proizvodnji, tudi ugodno gospodari na daljši rok. Lahko tudi navzven kritizira in tako ji ni potrebno ustvarjalno sodelovati na razreševanju širše problematike. S tem odpade ogromno truda in sodelovanja, npr. za prestrukturiranje ali ojačanje določenih funkcij v DO in SOZD ali za reševanje določenih družbenih protislovij.
Valter Zavec.
racionalno zaposlovanje, ki je skoraj ustavila zaposlovanje v administraciji.
Potrebovali bi še mnogo družbene aktivnosti za ureditev razmer na na-bavno-prodajnem trgu, za odpravo na-drejeno-podrejenih odnosov pri dohodkovnih odnosih, odpravo pretiranega administrativnega dela, ne samo zmanjšanja števila zaposlenih na tem področju; za uvedbo družbenega informacijskega sistema, ki bi predvsem omogočal, da se vsak podatek zbira in hrani čim bolj racionalno, da se podatki nahajajo na določenih mestih, kjer jih interesenti lahko koristijo. S tem bi se zmanjšalo koriščenje primarnih podatkov in povečala uporaba sekundarnih.
Kaj je po vaše sindikat že opravil?
Sedaj že tečejo družbene akcije na področju inovacij, avtomatizacije proizvodnje, večje uporabe domačega znanja, pospeševanja izvoza, usmerjenega izobraževanja, razvoja samoupravnih odnosov itn. Vrsta je družbenih aktivnosti, ki jih pospešujejo naši sindikalni- in ostali družbeni aktivisti. Tu mislim na tiste »majhne« družbene delavce, ki jih pogosto spregledamo. Nadalje je naloga aktivistov, da vzpodbujajo ustrezne strukture za nenehen razvoj in raziskave vedno novih izdelkov in programov, posebno tistih, ki nadomeščajo uvoz in pospešujejo izvoz.
Kakšen program dela ima IO OOZS v Skupnih službah?
Ne bi navajal formalnega programa, ker so aktivnosti oz. pobude vseh IO v glavnem podobne in tako bralcem znane. Omeniti velja, da že Konferenca OOZS razrešuje probleme, skupne za DO in nam tako pogosto olajša delo, ter
nasusmerja. Enako pričakujemo tudi od iCI
KOS na ravni SOZD, OBČINSKEGA SVETA ZS in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Predvsem večje število neformalnih stikov in sodelovanja. Sicer pa me moti, da na družbenih problemov v naši zavesti nimajo dovolj odmeva, čeprav so nekatere vsaj v začetku bile zelo uspešne, npr.: akcija za
Sliši se mogoče malce nejasno, kaj naj delajo aktivisti na teh področjih. Vendar je določena usmerjevalna akcija med raznimi profili strokovnjakov obenem pobuda in nadzor nad izvajanjem družbeno začrtanih razvojnih ciljev, ki so seveda strateškega, celotnega in tako predvsem globalnega značaja. Za ilustracijo naj navedem, da nas je sprememba režima uvoza pred časom veliko stala in še sedaj občutijo nekatere sredine škodljive posledice. S primemo ekonomsko politiko in družbeno akcijo bi lahko usmerjali našo proizvodnjo na nove razmere vrsto let pred odločitvijo za tako drastično zaporo uvoza.
Kako je z nabavo materiala
(Nadaljevanje s 5. strani)
slednji: kvoto fizičnega uvoza dodeljuje SISEOT v odvisnosti od izvršenega izvoza SOZD Iskra in v tem okviru se kvota deli po dogovorjenih kriterijih na delovno organizacije.
Tako je na našo DO odpadlo za prvo polletje kvota fizičnega uvoza v višini 1 520.000 dolarjev. Za prvo trimesečje nam je bila dodeljena kvota v višini
600.000	dolarjev in smo jo v celoti izkoristili. Ta vsota predstavlja 12% celoletnih potreb, je pa za 13 % manjša od linearne razdelitve letnih potreb na trimesečje.
Nikakor ne smemo pozabiti,, da polletna kvota l,520.000dolarjev,kinamje bila v Iskri odobrena, predstavijakomaj dobro polovico linearno. razdeljenih polletnih potreb. Ob upoštevanju dejstva, da naša DO zaradi proizvodnega cikla vedno potrebuje v prvem polletju znatno večji uvoz pa se slika še občutno poslabša.
Seveda pa bo z zmanjšanjem odstotka deviz, ki bo po novem zakonu ostal nam in ostalim delovnim organizacijam ta omejevalni faktor sekundarnega pomena.
Omeniti je še potrebno, da se uvozna problematika od TOZD do TOZD močno razlikuje, glede na devizno pokrivanje (delo za namenskega kupca
Adi Taurer.
ipd.). V nekaterih TOZD se v letošnjem letu močno odražajo učinki lanskoletne zapore naročanja v inozemstvu v Iskri Commerce. Ta ukrep je bil posledica prevelikega obsega že izvedenih naročil, ki niso imela deviznega kritja. Zato so bila lanska naročila izvršena šele konec leta in v začetku letošnjega, kar je tudi povzročilo, da so dobavni roki z vsemi svojimi posledicami začeli teči pozneje.	g £
Kaj je naloga danes sindikata z ozirom na širšo družbo?
Na omenjenih in še na mnogih drugih področjih vidim vsakdanji boj aktivista, delegata in družbeno-političnega delavca za boljši jutri. Naj omenim, da me tudi moti, da strokovnjaki za gospodarstvo iz Gospodarske zbornice ali občin in drugih institucij niso bolj prisotni na terenu, da ni možno v večji meri koristiti informacij o stanju na tržišču, predvidevanjih, o razvojnih uspehih naših raziskovalcev in podobnem. Pogrešam, npr. kot v kmetijstvu, industrijskega pospeševalca, pospeševalca obrti, izobraževanja, za prometno in splošno varnost, za razvoj znanosti itn.
Torej strokovno institucijo, oz. posameznega strokovnjaka, ki naj bo pobudnik na terenu, usmerjevalec, moti-vator, povezovalec institucij in posameznikov, koordinator in svetovalec. Na koncu, kaj je za vsako družbo najbolj pomembno?
Usmeritev k človeku in napredku.
PREDSTAVNIKI PTT V TELEMATIKI
mm
TOZD TV PRŽAN, OBRAT V VIŠNJI GORI
Nova
organizacija, nov zalet
Anica Kutnar.
Razlog za ustanovitev osnovne organizacije, Id je pred nedavnim dobila celo nov žig (kar sploh ni kar tako!) je bil pravzaprav preprost Nekaj deset kilometrov oddaljenosti od matične tovarne na Pržanu je bilo dovolj, da mladina v obeh krajih ni kaj dosti vedela druga za drugo. Težave z delovnim časom, prevozom in popoldansko zaposlenostjo na marsikateri domači kmetiji so bile prevelike, da bi bil delovni načrt za oba kraja enak.
Obrat v Višnji gori, ki je znan po proizvodnji zvočnikov in medfrekvenč-nih tuljav, je zelo »mladinsko obarvan«, saj od skupno 91 zaposlenih kar 34 sodi v kategorijo ZSMS — mlajši od 27 let so torej. In ker so med seboj tudi prijateljsko, ne le delovno povezani — tako zatrjuje predsednica tamkajšnje OO ZSMS ANICA KUTNAR — jih seveda ni bilo preveč težko vključiti v mladinsko delo.
V lanskem letu so tako obiskati svoje tovariše v matični tovarni na Pržanu, se povezovati z mladimi v svojem domačem kraju, pripraviti proslave ob dnevu žena, dnevu mladosti, sprejeti štafeto mladosti, urejati okolje, prisostvovali odkritju spominskega obeležja II. grupe dolenjskega odreda v Kriški vasi, ki je potekalo pod pokroviteljstvom njihove organizacijske enote. Sodelovati pa so tudi na krajevnem kvizu TITO — NEUVRŠČENOST — SAMOUPRAVLJANJE in se vključiti v priprave ob izhajanju lokalnega glasila »Višnjan«.
Tudi za letošnje leto so si začrtali vrsto akcij. Podobno kot lani bodo urejali okolico poslopja obrata, urediti mesto spominskega obeležja v Kriški vasi, ki so ga odprti lani. V maju so se vključevati v priprave na praznovanje 25. maja — dneva mladosti, ko potekajo številna športna tekmovanja. Pa še imajo načrte — organizirati nameravajo plavalni tečaj v Višnji gori, organizirati bodo pohod po poteh druge grupe dolenjskega odreda in nanj povabiti mlade iz matične tovarne na Pržanu pa tudi v eno od oblik mladinskega prostovoljnega dela se bodo vključiti.
Tudi v letošnjem letu bo mladina pripravljala proslave ob dnevu republike (kamor bodo povabili tudi učence bližnje osnovne šole), ob novem letu in športna tekmovanja. Njihova dejavnost bo seveda še mnogo bolj pestra, vendar o tem kdaj drugič!	SF
Sredi maja so Iskro Telematiko obiskali predstavniki vseh slovenskih P^T0 „ zacij. Medtem, ko so se direktorji s predstavniki Iskre pogovarjali o nadaljnji lovanju, si je štirideset telegrafistk ogledalo film o Iskri. Kratek oris DO sekretar TOZD A TC Alojz Godler. Potem so si gostje ogledali proizvodnjo -ATC in TEA.
DO ISKRA KIBERNETIKA
S spremenjenimi načrti b
v večji izvoz
Naslov pravzaprav ni čisto natančen, saj je osnovna organizacija ZSMS v obratu Tovarne TV sprejemnikov v Višnji gori »stara« že dve leti. Docela pa drži, da je tamkajšnja mladina z veseljem »prestopila« v vrste lastne osnovne organizacije.
Zakon o razpolaganju s konvertibilnimi devizami v letošnjem leta pi, ki mu bodo slediti, bodo imeti občutne posledice v celotnem stvu. Delovna organizacija Iskra Kibernetika v Kranju ima oceo° L ^ no—bilančnega položaja, ki kaže, da bodo morale temeljne orga^j,^ zmanjšati načrtovano proizvodnjo. Sprejem deviznega zakona je spr° .J ^
vilno olf tivnncti rra nnvooovanio itvavo na	in iS
Aiuaujaau iievisvvanv |M Vlz-TUVUjV. 0|JICjeiIl UCVlZIiega ZHKOIIH Jv
vilne aktivnosti za povečevanje izvoza na konvertibilno območje bi &fj Zatl tev redne proizvodnje do konca leta. Za te cilje se bodo morati borit) posleni. Poslovodni delavci in družbenopolitične organizacije so gArn
IflVPI1 ohvPSPfltl 111 lltn ronlnn nrilrovnvoti nmhloma in niiftisva/rk	Kiltih
puMcui. r umu v ouiu ueiava in anizDenopoiiucne organizacije so lavce obveščati in jim realno prikazovati probleme in njihovo reše*1
».-t.	i„.„,v,	« --- i~ leta. Zato niso sposobne dosega1,'Tčj
tovane proizvodnje. Akcijski 5 Ijrr
T r-U•—i IZ « L* ■.... «* 11.. •     —.. —^ o\/11A ti Ivi
Sprejeti zakonski predpisi o razpolaganju z devizami so hudo restriktivni, saj močno zožujejo možnosti za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala. Organizacije združenega dela bodo namreč morale najprej poravnati zapadle obveznosti od najetih posojil v tujini, šele po tem bodo lahko uporabile devize tudi za druge namene.
Odstotek ustvarjenih deviz, ki bo ostal organizacijam združenega dela, bo zato veliko manjši. Tako bo Iskra Kibernetika lahko razpolagala le s 35% ustvarjenih deviz.
Temeljne organizacije so se lani spopadale s pomanjkanjem reprodukcijskega materiala, položaj se ni izboljšal niti v prvih mesecih letošnjega
Iskri Kibernetiki že pripravi]3 proizvodnje v zaostrenih razmet3 v Mi rektorji temeljnih organizacij s° Je
nedeljek, 24. maja 1982, sprejelo«
lagane ukrepe za premagovanje'! jL^ lih težav. Z ukrepi so seznanje3' samoupravni organi in družben tV
tične organizacije, sklicani zbori delovnih ljudi.
leta prek pet milijor nega primanjkljaja.
Med sprejetimi ukrepi v Kibet"1 i velja omeniti naslednje:
—	treba je spremeniti načrte proizvodnje	, J
—■ izdelati je treba pregled prednostne proizvodnje (izdelkov)'glede na b1
usmerjenost (konvertibila)
—	analizirati založenost z reprodukcijskim materialom
—	proučiti izvozna naročila s konvertibilnega in klirinškega območja J
—	izdelati načrte zaposlovanja v zaostrenih razmerah (premeščanje dela* druga delovna okolja in TOZD)
—	potrebno je zaostriti odnos do dela in disciplino v delovni organizaciji ^
—	delovni čas in načrt izrabe dopustov je treba prilagoditi poteku proizv®
—	zagotoviti je treba široko informiranje zaposlenih
—	zagotoviti je treba boljšo kvaliteto izdelkov in zmanjšati število reklama'
—	nenehno iskati možnosti za povečevanje izvoza na konvertibilno obm<^ic' je edini izhod iz nastalega položaja.
icij^
Med pomembne naloge sodijo tudi varčevanje z devizami na vseh ravneh in napori za zmanjšanje uvoza. Zato bo treba večjo skrb nameniti tudi osvajanju raznih finomehanskih in elektromehanskih komponent, ki so jih doslej uvažali ali so jih proizvajali kooperanti.
TOZD bodo lahko premostile probleme in zagotovile kolikor toliko nemoteno proizvodnjo le z vzajemnim reševanjem položaja v DO. To je pot, s katero bo moč zagotoviti delo. V bližnji prihodnosti novi ukrepi še ne bodo prizadeli proizvodnega procesa zaradi zalog in dopustov, v drugi polovici leta pa se bodo zastoji stopnjevali.
Ocene o posledicah zaostrenega gospodarjenja bodo zbirali tudi v SOZD Iskra, razgovore s predstavniki
kranjske Iskre je sklicala tudi Me(j. Q ^
činska gospodarska zbornica z3
610h
renjsko ter izvršni svet skupščin® tjej0 ne. Slovenski izvršni svet pa že pbP Ija vrsto ukrepov, ki naj bi sP0“%vw izvoz na zahodna tržišča. P°vecek'ai#Zova izvoza na zahod pa nikakor ni loga za naše gospodarstvo. mesece velja izkoristiti za čim uvp^nie nejše doseganje izvoznih načrtov ' L > 1 hodnjem letu, ki utegne biti še b.'Jtan
' 1':zahnsi
prijetno. Zaostritev odgovornost1 I y polnjevanje in spoštovanje spf® iije.( ukrepov na vseh ravneh mora b‘ porok, da bomo prešli gospodarski^ drege, ki nas pestijo; cena naših m>n ^
motenj in napak bo vse večja. ji|,^
Alojz
At »tič,
ANTONU VERBOVSKU V SLOVO
S
Ibr
•M
JpF
Jbrž
ti
Onemeli smo ob spoznanju, da le ^ nedoumljiva usoda nepričakovana pretrgala nit življenja našemu TonC'
V Iskro je prišel pred 35 leti, delal je kot kontrolor v končni kontroli prO' dukcije. Že na začetku si je prizade val, da bi se strokovno čimbolj usp°' šobil. Naloge je vestno in dosledno opravljal. Zaradi kvalitetnega delat vestnosti in marljivosti je bil določb1 za prvega tekočega kontrolorja na strojih, žal pa tega dela zaradi rahlega zdravja ni mogel dolgo opravljati, vendar je ostal v kontroli do konca svojega življenja. Vse svoj* znanje in izkušnje je rad in z veselj^n prenašal na mlajše sodelavce.
Takšno je bilo življenje našega Tončka; enostavno, mirno in tiho 1 krogu svojih sodelavcev in prijateljev-Z njegovim odhodom je nastala vrzel katero bomo težko nadomestili-
Sodelavci tehnične kontrole TOZD TSD
s
skaj
N»l
nit
»sice
od,
v;k

% tkiv l$U. ]
“o,
*],;
S
Nc

oprave na selitev
komunisti	TOZD
k A—MKD (Mehanske kon-in deli) so na svojem 4. ®dnem sestanku kot najpo-embnejšo točko dnevnega reda Uravnavali selitev zmogljivosti • s 'z se<lanjih prostorov v avski loki v novi objekt A3 na
Vnab°rah-
aloga Jena selitev je dokaj zahtevna ■ ° bodo morali v prihodnjem 'Oči, lzvesti delavci MKD ob po-1,1 v zv "Ovnih služb Telematike in s katera ez‘ se med njimi pojavlja mar-iitn0 ‘ i rb’ posebej spričo tre-°lo>a težavneea gospodarskega abo q3.^OZp TEA, ki jo morebitna lhkoiriprav|jena in izvedena selitev.
Poslabša.
določeno obdobje, dokler selitev ne bo v celoti zaključena, treba dele v obdelavi prevažati iz Savske loke na Lahore in nazaj. Pri tem še ni rešen problem embaliranja, zaradi česar nastajajo poškodbe in se povečuje izmet, oz. nastaja gospodarska škoda. Podobno aktualno je tudi vprašanje galvanike in lakirnice TOZD TEA.
Na sestanku je bilo o naštetih vprašanjih izrečenih veliko misli in tudi odgovorov, ki pa zaenkrat le še nimajo neke dokončne vrednosti, saj še niso zagotovljeni vsi pogoji za selitev in zato strokovne službe še niso mogle oblikovati definitivnega načrta za selitev.
Dejstvo, da bo do selitve prišlo je na dlani in o tem ni več kaj odločati in razpravljati (kar nekateri še počnejo), saj

Mehanske konstrukcije in deli so skupaj s predstavniki
ttjfivdnih1 ‘n Telematike razpravljali o aktualnih vprašanjih bližnje selitve proi-
ilf ^ ‘ri ^ogljivosti v nove prostore na Laborah. iti.^abjij80 k°munisti MKD na pogovor
predstavnike vodstva DO ^ ^OčnT 'n s'cer p>etra Miheliča, ati c; oe]e 'ka glavnega direktorja za po-šl» leineP.rP‘zvodnje in inženirja Bojana ja ^	glavnega direktorja DO
;rab ‘eja$n 'k6, ki naj bi pojasnila nekatere so'fe. Stl 'z vprašanja omenjene seli-
eHr,^
11	m komuniste MKD zlasti
'Aj, /^ovna opredelitev selitve ei li>t.'»j , 0 selitev začela in koliko časa
C-
l kat«'.3)ter katere dele bodo preselili n bodo ostali na stari lokaciji.
*a^° želijo vedeti, kako bo rešen ^ transporta, saj vse kaže, da bo
k) ifral
r-F
teni1 .
>
montaža spodnja roRUA
estransko povezovanje Vladih nujno
Tako nam je odgovoril sekre-**' občinske konference ZSMS *^a MIRAN JURJAVČIČ, ko ga vprašali, kaj meni o ™*^hiem povezovanju mladih v beinske konference in koordi-”a<^ske svete v delovnih organi-Vprašanje seveda ni bilo ^ključno izbrano, saj je naš so-®ovomik pravzaprav Iskraš, če-trenutno opravlja funkcijo Poklicnega sekretarja idrijske ^ Clnske konference ZSMS!
kam naj se mladi iz osnov-, ll*2acij v združenem delu pove-
LnhpK^h " vPraša"ia?
^AVČIČ:
»Seveda ne,
vvr^m ‘	vzvvvvju nv, saj je
;La^Vat']aSno’ se mora mladina po-•hjlbŽt)!V obeh smereh, v okviru DO in 11 >e si,!1 V °kviru svoje družbenopoli-''vvP^ienn^081*" Izgovorov o preobre-^ stl ali podobnega ne bi smelo rizarnskn tUdi dokazov, da je oboje-'S rfi^' V oV ^ozovanje možno, ne manj-ho r,Vlru na8e občine se tako p>ove-lMn0Vne organizacije v Merca-^UnijJ^. v cerkniški DO TEA, Slo-01 ^o^-.Iskri. Različno pa je seveda |h sVet 'll Uspešnost dela koordinacij-frio i3lV’ k' v večini primerov ne de-iNi ^°’ *cot bi lahko.«
.000 lltj^^dinske funkcionarje, ki svoje stj^® dolžnosti opravljajo poklicno, dkliui • etii° očitki, da se preveč ■»bra t 0.°d baze. Izvoljen si bil de-8j, va,ani> zato že imaš nekaj izku-Hjurfo je s tem pri vas v Idriji? ibižri	”23 nas taki očitki
'ti res ^ voljajo, saj smo z mladimi v ^tih 0r r° P°vezani v skupnih de-!lr- 1 *n teh imamo kar precej,
DO AVTOELEKTRIKA
Vse za požarno varnost
V delovnem, bivalnem in naravnem okolju nam požari neprestano uničujejo družbeno in zasebno premoženje, terjajo življenja in zapuščajo^ strašne posledice in opekline. Kljub stalni preventivni dejavnosti in nenehnim opozorilom se število požarov še kar naprej veča, saj smo lani zabeležili zaskrbljujočo številko 1.600 požarov. Posledica tega so neprecenljive gospodarske škode, ki segajo v stotine milijonov. In če pogledamo še vzroke ugotovimo, da je daleč na prvem mestu človeška malomarnost.
so bile stvari predvidene že v sami zamisli za investicijo na Laborah. Pomembno je torej le vprašanje, kako selitev izvesti, da bodo motnje v proizvodnji, ki lahko vplivajo na rezultat poslovanja prav vseh TOZD DO Telematike, čim manjše.
Nedvomno gre torej za interes celotne DO Telematike in temu ustrezno resne so tudi priprave. Same priprave kot tudi selitev mora biti izvedena kar najhitreje, saj je prostorska stiska v Savski loki velika in temu ustrezni tudi pritiski TOZD DO Kibernetike. Seveda pa naglica ne sme vplivati na kvaliteto priprav in izvedbe.
Kazimir.Mohar
h
V temeljnih organizacijah novogoriške Iskre Avtoelektrike s sedežem v Šempetru so sicer končni izdelki njihovega proizvodnega programa negorljivi, toda pri samem proizvodnem procesu se uporabljajo tudi lahko vnetljive snovi. Nikakor pa ne smemo pozabiti na razne lesene in papirnate embalaže ter rezervarje za gorivo in plin. Možen povzročitelj požara pa je lahko tudi dotrajana in preobremenjena električna napeljava v nekaterih proizvodnih prostorih. V zvezi z vsem tem kar smo našteli, je potrebno stalno preventivno delovanje v smislu preprečitve požarov.
Vsak delavec, ki se na novo zaposli v Avtoelektriki se sicer že na uvajalnem seminarju seznani z osnovami varstva pred požarom, vendar takih seznanitev
POHOD PO POTEH IX. KORPUSA
Obogateni s tradicijami NOV
Sobotno jutro, 22. maja je bilo kristalno čisto. Kljub rani uri je sonce že napovedovalo vso svojo moč in prve vzhajajoče žarke je najprej vrglo na vesele, nasmejane, mlade obraze, na zbirajoče se udeležence Iskrine pohodne čete, ki si je zastavila cilj — prehoditi borcev IX. Korpusa.
Število udeležencev pohoda je naraščalo iz minute v minuto. Čas, predviden za odhod, se je naglo bližal, ob 9. uri nas je bilo že prek 50. Novogoričani, ki so hiteli po prvih jutranjih opravkih, so se radovedno ozirali na pisano druščino, na Iskraše iz Avtoelektrike Nova Gorica, iz Avtomatike Ljubljana, na pohodnike iz Slovenskih PTT podjetij in RTV. Mnogi od njih so pristopili k še vedno zbirajoči se četi in povprašali kam smo namenjeni. Izvedeli so, da je pred nami dolga pot, ki nas bo vodila čez Ravnico do Trnovega, od tu pa skozi Trnovski gozd do Lokev. Naslednji dan pa naprej do Lažni, Gornje Trebuše. Torej prav po tistih poteh, koder so pred mnogimi leti hodili borci IX. Korpusa.
Ko to pišemo, ne moremo mimo tega, da že takoj v začetku ne povemo, da je ta enkratna, množična in nepozabna manifestacija v celoti uspela. Zasluge gre predvsem pripisati odličnim organizatorjem — mladim iz Avtoelektrike, vojakom iz obmejne karavle Lokvica na Krasu in ne nazadnje — vsem udeležencem pohoda, ki so ob zaključku v en glas zatrdili, da bo poslej pohod postal tradicionalen.
DELEŽNI OBČUDOVANJA
Vrnimo se znova na začetek pohoda. "Četa, sestavljena iz prek 50 mladih v enakih srajcah, je res bila deležna vsega občudovanja Novogoričanov in tistih, ki so se ob pričetku pohoda zbrali pred
Ni p^j^arrlj’ae mnogo več v načrtu.«
islcg^V^IČ: »Organiziranje mla-0(*delwČne 8ole’ ki )e razdeljena v V;]; ,Ke glede na starost udeležen-ihvJrovanie članov ZK iz mladin-fijipj’Ustanovitev kluba mladih, ki v povez taia uspešna oblika srečevanja su. p ^an ja mladih v popoldanskem lrerHliJ' amo uresničiti željo, da bi tci)Zat ' rn*ade »od mladih nog« na-tabira ° skušamo zagotoviti možnosti ^dosti VSai90 % mladih. Ob dnevu S|no nosilci priprav in organi-
Miran Jurjavčič.
zacije prireditve, ki bo letos še posebej slavnostna. Nastopalo bo kar 1200 mladih iz vrtcev, osnovne šole, srednjih šol itd.
Lotevali pa smo se še marsičesa — od urejanja okolja, tudi tistega okrog Iskre — naprej. Še veliko pa imamo seveda načrtov; precej se bomo ukvarjali z mladinskim prostovoljnim delom, vključevanjem večjega števila mladih v vrste organizirane mladine itd.«
Pri svojem delu imate poleg uspehov najbrž tudi kako težavo?
JURJAVČIČ. »Predvsem nas ovira težavno razširjanje informacij, ki so povrhu tudi preskope. Zato si želimo, da bi lahko ustanovili in pričeli izdajati svoje glasilo.«	Fleischman
__________ZAHVALI______________
Ob nenadni izgubi mojega brata ALOJZA LOKOVŠKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD ATO za izraze sožalja in denarno pomoč	Rezka Jazbinšek.
Ob bridki izgubi moje mame
LOJZKE VIDMAR
se zahvaljujem sodelavcem iz Iskre — VF Keramike in Razvoja za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo ob grobu
hčerka Maja Bervar z družino.
ni nikoli preveč, zato so v tej Iskrini DO tudi periodični seminarji iz varstva pri delu, na katerih je ena izmed težiščnih tem tudi protipožarna varnost.
Seveda pa je še veliko drugih možnosti, da bi preventivna protipožarna dejavnost še bolj zaživela. Akcija »Nič
nih, predvsem pa tistih, ki delajo na požarno nevarnih delovnih mestih za pravilno in hitro uporabo ročnih gasilnih aparatov.
Prav pred dnevi se je v okviru izobraževanja pripadnikov civilne zaščite zaključil v Avtoelektriki 70-urni seminar za gasilne enote. Na tem semin- rju so strokovni delavci Gasilske zveze Slovenije uspešno usposobili dva oddelka pripadnikov te zelo važne specialne enote civilne zaščite. S pravočasnim in pravilnim pristopom te enote bo nastanek škode ob izbruhu morebitnega požara vsekakor manjši. To lahko podkrepimo z dejstvom, da je vsekakor laže pogasiti morebitni požar z osnovno gasilsko opremo ob samem izbruhu, kot
Venec k spomeniku padlim
novogoriško skupščino, od koder smo krenili na dolgo pot. Le-ta je vodila mimo Kekca do vasice Ravnica, kjer smo imeli prvi krajši postanek. TU ŠO SE NAM PRIDRUŽILI DOMALA VSI DOMAČINI TE SIMPATIČNE VASICE, SAJ SMO NAŠ PRIHOD NAJAVILI S PARTIZANSKO PESMIJO, KI JE DONELA DALEČ NAOKROG DO BLIŽNJE SKLA-NICE, Sabotina itd.
Pot smo nadaljevali po razbeljenem asfaltu do Trnovega. Kljub napornim
Del udeležencev seminarja.
nas ne sme presenetiti« je kot nalašč za presojo o pravilni protipožarni varno-, sti, seveda s sodelovanjem vseh družbenih dejavnikov.
Tudi pri ostalih aktivnostih bo potrebna večja zavzetost, na primer pri pravilni urejenosti delovnih mest v protipožarnem smislu, dosledno izvajanje pravilnika o varstvu pred požarom, stalno izpopolnjevanje ocene požarne varnosti, stalno urjenje vseh zaposle-
pa kasneje z najsodobnejšo gasilsko opremo, ko-se ognjeni zublji že razliri-
j°-
In ob koncu ponoven apel: Vsi moramo izvajati načrtovane aktivnosti (mimo grede — nad tem bo bdela tudi delavska kontrola s stalnim nadzorom), saj bomo le tako zajezili stalni porast števila požarov in tako preprečili ogromno škodo, ki po tem nastane.
Igor Makarovič in M. R.
Pričetek pohoda v Novi Gorici.
Ob spomeniku na Laznah.
kilometrom, ki so ostajali za nami, še ni bilo čutiti utrujenosti, za katere praktično ni bilo ne časa ne prostora v poskočnih nogah. Ob prihodu v vas Trnovo, ki leži na nadmorski višini 788 metrov, so nas pričakali učenke in učenci tamkajšnje podružnične šole z učiteljico in nas pospremili do spomenika, kjer nam je tovarišica Mara Rijavec opisala strahotna dejanja sovražnika ter nam prikazala geografske znamenitosti njihovega kraja. Učenke in učenci pa so nam nadvse prisrčno recitirali pesmi, prepletene s tematiko iz naše NOB. Ob pripovedovanju tov. Mare in recitalu najmlajših, se je mnogim utrnila solza, ki je pomenila občuteno zahvalo vsem padlim in srečo, da smo po njihovi zaslugi svobodni v naši lepi domovini.
Preden smo zapustili prijazno Trnovo, so se nam pridružili še štirje mladi domačini — Igor, Ivan, Rajko in Janez ter se nam ponudili za vodiče do Lokev. Kasneje se je izkazalo, da smo njihovo premoč še kako potrebovali, saj so prostranstva Trnovskega gozda koder smo hodili tako obsežna, da bi brez njih težko »odkrili« Lokve.
POVSOD PRISRČEN SPREJEM
Tik pred turističnimi Lokvami je postavljen spomenik narodnemu heroju
Ivanu Turšiču — Iztoku, komandantu XXX. divizije IX. Korpusa in POS. Tu ob spomeniku so nas spet pričakali domačini, preživeli borec pa nam je v imenu krajevne organizacije ZB izrekel prisrčno dobrodošlico. Tako kot na Trnovem smo tudi tu preložili venec in se poklonili spominu narodnega heroja in drugim padlim.
Veseli, da smo brez težav zmogli dobršen del zgodovinske poti, smo se napotili v prostore osnovne šole Lokve, kjer smo imeli prenočišče. Izvedeli smo tudi, da preteka prav v tem času v hotelu Poldanovec republiški seminar za vodstva MDA, zato smo se dogovorili, da pripravimo spreznavni, tovariški večer, ki je odlično uspel. Mi prehodniki smo vodje brigad seznanili s pretekom prehojene preti, oni pa so nam prevedali, kje vse bodo letos množice brigadirjev polepšale in prenovile našo ožjo domovino. Kljub majhni utrujenosti pa je bilo še vedno dovolj moči za kolo in druge plese, za katere je igral ansambel »Novi Lapresi«.
ŽULJI NISO BILI OVIRA
Ob misli na preostanek preti, ki nas je čakala naslednji dan, je bilo treba kar hitro k prečitku.Prebudilo nas je oblačno, deževno vreme, ko pa je »opazilo« našo (Nadaljevanje na 8. strani)
Obogateni s tradicijami NOV
(Nadaljevanje s 7. strani) zagnanost in še večjo voljo, nadaljevati pot po stopinjah legendarnega IX. Korpusa, so se grozeči in temni oblaki hitro umaknili, na Lažne smo prišli suhi.
Ob spomeniku smo spet postali, položili venec in se spoznali s tamkajšnimi preživelimi borci, dobrodošlico pa nam je izrekel tudi vodič s svojo hčerko, ki je prišel iz Gornje Trebuše po nas. Že po dveh urah hoje nas je varno pripeljal v partizansko Trebušo, kjer je bil glavni štab IX. Korpusa. Hodili smo po skrivnih, gozdnih poteh, še vedno je odmevala pesem iz razigranih grl, le tu in tam je padla hudomušna pripomba na račun nožnih žuljev.
V Trebuši smo se ustavili prav pred hišo, kjer je bil 20. decembra 1943 ustanovljenIX.Koipus. »S krvjo njegovih borcev se je primorska zemlja otresla robstva in zaživela dni svobode«, piše na spominski plošči. Žal nam je nevihta preprečila obisk spomenika, zato smo določili delegacijo, ki je v imenu vseh ponesla venec k spomeniku, vse ostale pa je preživeli borec Franc Podgornik povabil v prostore bližnje dvorane, kjer nam je več kot uro pripovedoval, tako sproščeno in doživeto kot zha le on, o NOB in nas pozval, naj nikoli ne dovolimo, da bi se ti kruti in težki časi ponovili.
Pozdravil je našo tako številno pripravljenost pohoda po poteh naših borcev in nam naročil, naj med ostale bogate aktivnosti vključimo tudi pohod, ki naj bi postal tradicionalen. Njegovo pripovedovanje smo nagradili z burnim
aplavzom in mu obljubili, da bomo po svojih najboljših močeh čuvali težko pridobljeno bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
ODLIČEN PASULJ
Zunaj nas je čakalo presenečenje. Iz vojaških loncev je namreč na moč prijetno dišalo, saj so nam vojaki iz obmejne karavle Lokvica skuhali in pripeljali odličen vojaški pasulj, ki nam je tako dobro del, da smo v trenutku pozabili na spremljajoče žulje. Obogateni z novimi močmi smo se zadržali še nekaj časa v vaški gostilni med domačini in tako zaključili naš dvodnevni, nadvse uspeli pohod. Tako smo vzidali v mozaik našega NOB prek petdeset najlepših, neuničljivih kamnov. V prihodnji številki našega časopisa pa bomo zapisali nekaj vtisov udeležencev pohoda po poteh IX. ‘Korpusa.
Marko Rakušček
KATARINA JERIČ V POKOJU
Pred kratkim se je po 35 letih vzornega in marljivega dela na liniji ploščatega releja v TOZD TEA od sodelavcev poslovila in odšla v zasluženi pokoj Katarina Jerič.
Sodelavci so se od vestne tovarišice prisrčno poslovili in jo obdarili, za kar se Katarina njim in sindikalni organizaciji najlepše in iz srca zahva-Ijuje.
Sodelavci
Pohodniki so z zanimanjem prisluhnili besedam borcev.
f	\
POTREBE PO SODELAVCIH
N« tem mestu borne redno objevljell vse proste dele In nelepe v l*rt, tako ze redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovan* nalopah v okviru SOZD ali posamezn* DO. Prav tako bomo v skladu z SS. Členom samoupruvnepa sporazuma o združevanju v SOZD objavljali ^sroHo-» sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti m .itorejo zapo-toviti ustraznepa dala ter tista, ki sami žel go menjati delo, bi pa radi ostali v iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in »lope. V plašilu,, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prijele k ram do vključno vsakepe ponedeljka.
Objave zbira ki ureja: Judita Bapon, SOZD Iskra DSSS, Trp revolucije 3, Ljubljana, 8 11, telefon 213-213, bit 21-26.
ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD SPS
1.	Vratar
Pogoji: PK izobrazba, predviden OD do 10.000 din
2.	Snažilka — skupinovodja
Pogoji: osnovna šola, OD do 8.000 din, 1 leto delovnih izkušenj
3.	Snažilka
Pogoji: osnovna šola, OD do 6.500 din
4.	Servirka
Pogoji: osnovna šola, PK, OD do 8.000 din, 1 leto delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov: Iskra Elektrozveze, Kadrovska služba (TOZD SPS) Stegne 11, Ljubljana
ISKRA — INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ
Razpisna komisija po sklepu delavskega sveta delovne organizacije razpisuje
prosta dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letni mandat
VODENJE TEHNIŠKO—RAZVOJNEGA PODROČJA
Kandidati morajo izpolnjevati poleg z zakonom določenih še naslednje pogoje:
—	visoka, oz. višješolska izobrazba tehniške smeri (strojna, kemijska, elektro), 5 let delovnih izkušenj v stroki in znanje enega svetovnega jezika.
Poleg teh pogojev morajo kandidati imeti še družbenopolitične in moralnoetične vrline v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, ustvarjalen odnos do samoupravljanja ter sposobnosti vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa in drugih aktivnosti določenih s samoupravnimi splošnimi akti.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi na naslov:
ISKRA — Industrija baterij ZMAJ, n.sol.o. Ljubljana, Stegne 23, z oznako »Za razpisno komisijo«
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri.
Na podlagi določil Statuta in sklepa Delavskega sveta razpisujemo
dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA
Pogoji:
—	visoka izobrazba pravne smeri
—	aktivno znanje angleškega jezika
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj
organizacijske, komunikacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog s področja sektorja
kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike
Delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev do 7. junija g982 na naslov: ISKRA Center za elektrooptiko, Stegne 7, 61210 Ljubija- V
V °‘~ M_______________________________________________________________________J
Republiško tekmovanje v znanju iz Vesele šok Pionirskega Usta bo v nedeljo, 30. maja 1982 v poslovni zgradbi 1“ ^
Iskra in vesela šola z roko v roki
Letos mineva že štirinajsto leto odkar izhaja v Pionirskem listu, glasilu slovenskih pionirjev Vesela šola, ki znova in znova vabi mlade bralce, da vstopajo vanjo, da segajo po njenih učenostih in zanimivostih. Letos smo ponovno v gosteh pri SOZD — Iskra, ki nam je ponudila roko in nam na stežaj odprla svoja vrata, ter je letos že četrtič tudi naša pokroviteljica.
Sodelovanje Vesele šole in Iskre ne pomeni zgolj sodelovanja v propagandnem smislu, temveč pomeni mnogo več, pomeni seznanje mladih s tehniško kulturo, s tehničnimi novostmi in zanimivostmi, pomeni tudi seznanjati jih z možnostmi poklicnega usmerjanja v tehniški stroki. Dve leti zapored namreč izhaja v Pionirskem listu tudi rubrika v nadaljevanjih in sicer s področja računalništva in mikroelektronike.
Obe nadaljevanki sta bili pisani in risani tako, da so tekste zlahka razumeli tudi tisti otroci, ki v šoli še niso pridobili ustreznega osnovnega znanja. Teksti so otroke spodbujali tudi k ustvarjalnosti, k praktičnim izdelkom in tudi ob tem smo sodelovali z delovno organizacijo Iskra. Vsa ta leta sodelovanja so tudi Pionirskemu listu dala posebno podobo. Mnogo več smo pisali s področja tehniških znanosti in kulture in če vemo, da je ta veja znanosti pri nas nekoliko zanemarjena, lahko rečemo, da smo storili veliko.
In kaj bo v poslovni zgradbi v nedeljo? 356 veselošolk in veselošolcev iz 65 slovenskih občin se bo pomerilo v znanju, ki so si ga pridobili prek Vesele šole Pionirskega lista. Reševali bodo vprašanja, hkrati pa bodo sodelovali ob veselem, zabavnem programu, ki bo spremljal republiško tekmovanje v znanju iz Vesele šole. Na tej prireditvi bodo sodelovali med drugim ansambel Hazard, plesna skupina iz Novega mesta, igralca Janez Hočevar Rifle in Brane Ivanc ter drugi.
Poslovna zgradba bo tudi to pot gostila približno 700 ljudi z vseh koncev Slovenije, ki vsako leto znova in znova zadovoljni odhajajo domov in ne morejo pozabiti gostoljubne Iskre in Vesele šole.
STRELCI IZ ISKRE KIBERNETIKE NAJBOLJŠI
V strelskem domu na Hujah v Kranju je bilo v začetku maja strelsko tekmovanje, ki sodi v okviru kranjskih sindikalnih letnih iger. Nastopilo je 27 moških in osem ženskih ekip, oz. skupno 99 strelcev in 24 strelk.
Med ekipami je bila pri moških najuspešnejša vrsta Kibernetike. Zanjo so nastopali Rajko Rozman, Jože Lombar, Rado Gaš-periin in Karlo Kmetič. Pristreljali so skupno 1.067 krogov od 1.200 možnih. Rajko Ro-
zman je bil hkrati tudi najboljši posameznik.
»ov od 300 možnih je
Z rezultatom 282 krogov i za en sam krog prehitel Vinka Freliha iz Planike. Odlično so se uvrstile tudi ekipe TOZD TEA (3. mesto), DO Električna orodja (4. mesto) in Števci (5. mesto). Od posameznikov velja omeniti odlično tretje mesto Jožeta Lombarja (Kibernetika) in 4. mesto Marka Plestenjaka (Električna orodja).
Članice so bile v ekipni uvretitvi manj uspešne. Vrsta iz TOZD TEA je nastopila nepopolna in se je uvrstila na predzadnje mesto, strelke iz TOZD ATC pa na zadnje. Med posameznicami je zmagala Jelka Bauman (Občina) z 260 krogi, na tretje mesto se je uvrstila Vera Lovrenčič— (253), četrta pa je bila Vera Malovrh — (239) — obe Iskra TEA.	Božo Malovrh
ISKRINI ŠAHISTI USPEŠNI
V	dneh 13. in 14. maja je bilo v okviru 16. letnih sindikalnih športnih iger v Kranju šahovsko tekmovanje, na katerem je nastopilo petnajst moških in dve ženski ekipi.
Ženska ekipa Iskra I je nastopila v sestavi Berce, Polak in Kneževič. Iskrašice so igrale z ekipo Instituta Golnik in v prvem krogu dosegle izenačen rezultat 1:1. V drugem krogu pa so Iskrašice zmagale z rezultatom 2:1 in zasluženo osvojile pokal.
V	moški konkurenci je ekipa Iskra I v sestavi Mazi, Deželak, Krek in Obleščak z veliko prednostjo osvojila prvo mesto. Priborila si je kar 49,5 točk. Drugouvrščena je bila Sava s 40 točkami, tetji pa Tekstilindus s
37.5	točkami. V nadaljevanju je bila uvrstitev naslednja: Zavarovalna skupnost Triglav (36 točk), Iskra II (35,5 točk), ATC I (34 točk), Živila Kranj (32,5 točk), Planika in ATC II (po
31.5	točk), Merkur (26 točk), PTT (18 točk), GRS (16,5 točk), KŽK Mlekarne (16 točk), Inštitut Golnik (11 točk) in ZTKO (4,5 TOČK).
Tekmovanje se je odvijalo v prostorih ŠD Kranj, sodil pa je zvezni šahovski sodnik Ljubo Dordevič.	Slava Kompare
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se naji-skreneje zahvaljujem sodelavkam, sodelavcem in sindikatu TOZD TEA — montaža za lepa darila, ki mi bodo drag spomin. Vsem skupaj želim zdravja in še veliko delovnih uspehov!
Darinka Perš
Na letošnjem prvenstvu Iskre Kibernetike v kegljanju je prvo mesto osvojil11^,, TOZD Vzdrževanje, ki so jo sestavljali: Jovo Keserič, Stane Markun, Ivan Franc Mežnar, Aleksander Gašperšič in Franc Furlan.
TEČAJ ZA PLANINCE
Planinska sekcija DO ISKRA Kranj bo priredila v soboto in nedeljo, 5. in 6. jun^ na Ravneh ob Češki koči praktični tečaj o hoji in varovanju v zimskih razmerah. Tecal sodi v okvir usposabljanja članstva, ki se želi udeležiti visokogorskih izletov (Gros5-glockner, Civetta).	*	,,
Zbrali se bomo v soboto ob 16. pred hotelom Creina, odkoder nas bo avtobus P?Ti do Jezerskega. Po prihodu v Češko kočo in krajšem počitku bo sledil teoretični programa:
—	pregled opreme, ki mora biti zimska (dereze, cepin);
—	predavanje o opremi, vozilih;
—	predavanje o hoji in nevarnostih v gorah.
Nedelja
Zgodaj zjutraj vstajanje in odhod na teren s praktičnimi vajami:
—	hoja z derezami in cepinom;
—	varovanje, zaustavljanje padcev, reševanje;
—	nudenje prve pomoči.
Ob zaključku bo pogovor z udeleženci. Odhod je predviden okrog 17. Cena prevod bo 50 din.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk, tajništvo DO ERO, do srede, 2. juni,a'
ČASOPISNE NOVICE
V

Tovarna za montažo elektromotorjev v Spodnji Idriji se je v svojem 11-letnem zvoju iz organizacije z nejasno prihodnostjo in številnimi problemi razvila v eno nar spešnejših nosilk razvoja v občini. Doslednost in odgovornost, s katero seje izredn mlad kolektiv lotil načrtov za velikoserijsko proizvodnjo kompresorskih in asinhm
skih motorjev, sta dali odlične rezultate. Lansko povečanje celotnega prihodka ^ 215%, dohodka za 69 % in izvoza za 82 % ob zgolj 10% rasti zaposlenosti pričajo.0
so se težavam resnično uspešno postavljali po robu.
Izvoz je Iskri v Spodnji Idriji prinesel lani 4,7 milijona dolarjev, letos pa naj bi ta na^

sel na osem milijonov z željo, da bi se ta številka povzpela že na 15 milijonov v 1985.	i
Vsi rezultati bi bili še boljši, če bi uspeli dokončati novo žarilno peč in stroj s konča obdelavo rotorjev. Namero jim je do sedaj preprečil omejen uvoz, vendar upajo.a bodo to opremo letos vendarle dobili — Primorske novice, Koper.
Regionalni odbor zvezne gospodarske zbornice za razvite dežele zahoda in jfž morske dežele je imel svoj prvi sestanek v novi sestavi, ki je po svojem značaju d jansko letna skupščina.
Sestanek je ponujal priložnost za pregled trgovine v tej regiji lani, predložili pa tudi prve podatke o gibanju menjave v letošnjem letu. V prvem trimesečju je izvoz dežele te regije porastel za 11%, oz. na 722 milijonov dolarjev, hkrati pa je bil u^ manjši za 10%, oz. na 1.648 milijona dolarjev. Vzlic temu z menjavo z zahod' Evropoln čezmorskimi deželami niso bili zadovoljni,ker je izvoz zaostajal za načrt0'? Tudi podatki za razdobje od 1. januarja do 22. aprila kažejo, daje bil izvoz v te drža nominalno povečan samo za 6%. Izvoz v štiri najpomembnejše države ZRN, Ud i1 Francijo in ZDA pa je bil uresničen samo z 61 %.	.
Za novega predsednika regionalnega odbora z enoletnim mandatom je bil izb'3. Anton Stipanič, predsednik poslovodnega odbora Iskre iz Ljubljane — beograjski r vredni pregled.
Beograjska Politika ekspres se je lotila teme o računalništvu in pri tem navedld11 flanku »Računi in računalniki«, izjavo direktorja DO El — Računalniki Milorada 0^' niča: »V Jugoslaviji je nekaj deset proizvajalcev računalnikov, oz. vseh, ki se imajo*; potencialne proizvajalce te vrste elektronike. Večina medtem še ne obvlada niti »aof cede« proizvodnje elektronike, razen morda dveh vodilnih organizacij v tem letu El® tronske industrije iz Niša in Iskre iz Kranja.«
Beograjska Borba je objavila članek o Iskri — Števci iz Kranja z naslovom »Prio13' produktivnoti« in podnaslovom »Kranjska tovarna električnih števcev dosega na tujem tržišču precej večje cene za svoje izdelke kot na domačem«.	...
Takole piše: »Iskra — Števci že nekaj let povečuje izvoz števcev. Lani je uresnič 13,8 milijonov dolarjev deviznega priliva, od tega samo 300 tisoč s klirinškega P0" dračja. Kolektiv največ izvaža v Zahodno Nemčijo, kjer uspešno konkurira Sieme0^ in drugim znanih zahodnonemškim proizvajalcem.Letno prodana to tržišče 130 ti^ števcev.
Lastni razvoj omogoča Iskri neodvisnost od licenčne proizvodne, še več, raz®3 svoje proizvodnje izraža tudi tehnologijo in prodaja licenčno proizvodnjo. V TurčM Iskra zgradila kompletno tovarno in uvedlasvojotehnologijoV novi tovarni bodo strokovnjaki kmalu prevzeli tehnično vodstvo. Licenco je prodala tudi v Španijo, (j;. koder dobivaš % od vsakega izdelanega števca. Tudi tovarna v Tunisu, ki je kup? j Iskrino licenco, proizvaja sedaj že 100 tisoč števcev na leto. Za Iskrino tehnolog1™ f j števcev se zanima še več držav v Evropi in v Južni Ameriki.
Zbral in uredil Marjan l^j
K