Tabor prekmnriklh Sloveaeev w Radgoai. Prvi vefiji shod prekmnrakib Sioyence7 ss je vrSll na Štelinovo y Radgaai. Sk:!icaL ga je Narodni svet Ljad3tva jo priSlo nad 3900. Daairavno je bilo skrajao slabo vreme, veadar je dospelo v Radgono toliko prekntiur3kega ljadstva, kakor ga Se to me3to ni videlo. Maogi so prišli v dežja ia saega celo po 6 do 10 ar dalei pe5. Iq Ce bi se bil shod v Prekmarju boljše razglasil, bi prišlo v Radgono gotovo nad 10.000 ljaii. Slovenski general pride. Tabora v Radgoni se je odeležil rrhovni po vcljnik obmejne jogoslovanake armade, general Rodolf Maister v drožbi slovenskib častnikov. Na poto iz Špilja v Radgono so generala na yseh po stajah pozdravile vojaške posadke. V Špilju, Weitersfeldu ia Cmnreku so yibrale na kolodvorskih poalopjih jogoslovanske trobojcice. General je povsod kot poveljcik in tovariS Sel k vcjakom jib povprsševal o raznih zsdevah in jim v znak zadovoljstva po brataki stiskal roko. To prijazno občevaiije vrhovnega poveljnika z vojaki je napravilo na Nemc6 poseben utis. Nemški generali niso imeli navade govoiiti z navadnimi vojaki tsko po domače. Smatraii so navadno možtvo zamanjvredae Ijodi. General Maister Je s svojim ljodo mjlim cbCevaDJem pokazal, da so ti predsodki padli. Slikovit je bil sprejem y Radgoni. Na kolodyoru, ki je bil okinčan s trobojnicami, je stala stotnija jngoslovanske posadke pod poveljstvom nadpcročnika Zeilhoferja. Vojaki so imeli na pusksh slovaDBke trobojnice. OJdelek s strojnimi puškami je bil okraSen z brSljatom in zastavjca mi. Po sprejemn se je general s sprematvom odpeljal y mesto. Slovenske zastave v Radgoni. Dosedaj >nemško« mesto Radgona je spremenilo svoje llce. Zborovalce bo pozdravljale slo venske zastave, ki so bile razobešeae na stevilnih hišah. Velike trobojnice so vibrale z vojašnic in s poštnega poslcpja. Na ulicah je ta dan kljob skrajno slabenm vremena bilo vse polno sloven' skega ljudstva. In pribajale so trnme zborovalcev od vseh strani. V slovenski cerkvi se je pred ahodom vršila služba božja, katere so se ndeležili zborovalci v tako velikem stevila, da je bila cerkev premajhna za vse odeležence. Zborovanje v veliki jahalnici. Z zasedenjem Radgone je prišla v jagoslo vansko posest todi velika dvorana, t. j. takozvana jahalnica, katera labko sprejme pod svojo streho okoli 10.000 Ijudi. To bo dragoceni prostor za razne prired tve radgonskih in okoliSkih Slovencev. V tej drorani se je vrSil prvi yeliki tabor prekmnrskih Slovencer. 2e dayno pred 10. nro 80 zborovalci začeli hoditi y dvorano. Zborovanje je otToril gornjeradgonski pcyski zbor pod Todstvom C. g. Afciča 8 pesmijo »Bodi zdrava domovinaN Šentpeterski žapnik č. g. Kocbek je kot Clan okrajnega Narodnega sveta po zdravil zborovalce. Za predsednika je bil izyoljen prekmnrski Slovenec Ivan Jerič iz Belotincev, ki je vodil tabor zelo spretno. Prvi je govoril profesor C. g. Slarič. V navdnSevalnih besedah je gororil o Blavni zgodovioi panonskih Slovencev, ko so ti imeli svojo neodvisao državo s slovenskim knezcm Pribino inKocelcm z giavnim mestom, Pribinovim gradom ob Blatnem jezera. Njej sledeče tisoCletuo saženjstvo 86 mora izbrisati, njena sramotna zgodovina se mora izmiti, da prisije lepSa zarja jugoalovanske bodočnoBti. Št. Iljski Poit Arthor je izvitšil svojo j nalogo, NaSi vojaki pa so se naučili v svetovni j vojni delati vedao nove utrdbe v premifcajoJi se Ironti Naš Port Arthar je zdaj Radgona, Sobota, Lendava Monošter (S\r. Gotharda) na Rabi. Odtod bo kmdu prišla svoboda tudi za prekmarske Slovence. Trezni Nemci želijo, da spada celi radgonski in cmureški okraj pod Jugoslavijp. Mi si ne želimo, preveč Nemcev v svoji državi, da jim ne zraste zopet greben. Če pa hočejo biti Nfinci ali Madjari pri nas, pa jim kliCemo Gre* gorCičeve besede: Pod streho našo toji rod Naj gost nara bo, a ne gospod. Tu mi smo goapodarji In Bog in naši carjil Za dr. SlaviCem je dobil besedo arednik 2e bot iz Maribora. Opisal je trpljenje naSega na* roda v novejši dobi pod Nemci in Ogri. Bili smo blapci, dekle, snžnji in robovi tujcev, ki so naa izžeraali in se hoteli polastiti naše domovine. Sedaj smo oteti lujih spon in verig. Svobodni Jogo slovani smo v svobodni Jngoslaviji. Iz zgodovine Radgone je navedel tri toCke. 1. Princ Ernest 2elezni je pred več stcletji otel Radgono turškega oblegaDJa; 2. danes pa je otel sloven9ki general Maister 8 svojo armado Radgono nemškega jarma; 3. dne 26. maja so ˇ Radgoni padle prve žrtve za Jngoalavijo. Uatreljeni so bili nekateri slovenski vojaki, ker so se navdašeTali za Jagoslatijo. A vse žrtve, ki jih je prinesel naS rod tekom stoletij na oltar doraovine, niao bile zaman. Danes smo ©teti tojib spon, imamo Ustno kraljeviuo in Cete generala liaistra bodo kmala otele tadt braU in sestre aa Ognkan. Viharno pozdravljen je nato nastopil general Maister. T/itieočjjlava mnjžica ga je sprejela z dolgotrajnim zelo živahnim klicanjecn: >2 vijo slo venski geaeral! Živijo naS reSitelj'« Govomik se znhvaljoje najprvo za naklonjeno3t slovenakega Ijodstva, materam, oCetom, seslram, ženam ia nevestam, da so ma dali na razpolago sinove, brate, može in ženiue, ker ma je le tako bilo mogoče zasesti ia cteti obmejae kraje. Obljoblja prekmarskim Slovencem, da bo prav kma u priSel čaa, ko bodo todi oni svobodno dihali, ko bodo oteti ogrskega jarma. Pozdravijeni svobodni ogr3ki Siovenci, otroci caše svobodne kraljevioe Jugoslavije! V tem hipa, ko je končal gaaeral svoj govor, je zaboč&l po dvorani vihar svetega navdoSeEJa. Ludslvo je bilo naravno^t presenečeno nad lepimi in iskreniim besedami našega vrhov nega poveljnika. Klici: >2ivijo general Mii3ter! 2 vijo naš resitelj !< skoro niso hoteli otlhtiiti. Ia ko je pevski zbor z mogočaim glaaom zapel pa sem >Lepa naša domovina«, je prikipelo navdašeoje do vrbanca, Eai so vzklikali od veselja, drogi so se solzili od radoati, tretji vibteli klcbu^a in robce v zrak v pozdrav alavijencu 2apnik Kocbek se je nato sporoinjal prvabo ritelja z& našo JagO3lavijo, sedaujega ministrskega pcdpredsedriika-dr. Korcšca. Kar je storii dr. Korošec za našo svobodo, ne more popisati noben jezik, nobeno pero. Zato: Slava našema voditelja dr. Korošca! Ia zopet je narod vskipel svetega navdušenja. — Po vsakem govoru in ob koncu shoda je pevski zbor zapel navdušeae narodne pesmL 2apnik Kocbek je nato prečital re-iolacije, ki 80 se brzojavnitn potom sporočile v Belgrad. Bile 80 enoglasno sprejete. Rrsolacije se gla3ijo: 1. »Kraljevi vladi ^HS ˇ Belgrada. Prvi t»bor prek murskih Slovencev, zbraa 26. decembra 1918 f Rsdgani, pozdravlja novo skapao vlado neodvisne države SHS ter jo prosi, da vzame kmala pod svoje okrilje slovensko Prekmarje, da bo zaaj ko nee tisočletne sažajosti po« Ogri ter z-ičetek no vega, svobodnsga, narodaega življenja. 2. Kakor ne ielimo sebi narodae smrti, tako protestira I. tabor prekmnrakih Siovencer proti tenm, da bi spadali primorski in goriSki Sloreaci pod Italijo, ker bi to bila njih narodna smrt. Vlada naj stori Tse potrebno, da se to prepreči in da bodo t držan SHS zdroženi y i^saici tadi Tsi Siovenci. 3. Visokost regeat Alekaasder, Belgrad. Prvi tabor prekmorskib Slovencev, zbran 26. decembra ˇ Radgoni, se klanja odano VaSi Visokosti ter Vas želi kmala pozdraviti kot osroboditelja prekmar skih Slovencev.« Po shoda so imeli prekmarski in Stsjeraki zanpniki pod vodstvom generala Maistra zaapen sestanek radi podvzetij v Prekmarja. Sestaaek je rodii dober sad: Naslednje dni je Maistrova ar raa-a vkorakala v Prekmnrje.