Stav. M
•»haja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih o* 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega it 20, I. mdilr. — V* dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefranktrana ptama se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoreij lista .Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiika Asiškega St 20. Telefon uredništva in uprave *cv. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24^
za pol leta.................
za tri mesece......., • .........
Zm nedeljsko Izdajo za celo leto . ......
za pol leta................
520 2-60
Glasilo političnega draftva „Edinosti" za Primorsko
V edinosti je moč I"
Letnik XXXIX
Posamezne številke .EdinosU" se prodajajo po 6 vinarjev
zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*—
vsaka nadatjna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .EdinosU*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frar.čiška Asiškega Št 20. — Poštnohranilnični račun Št. S41.652.
Italijanske protiavstrijske demonstracije v delegacijah
Zographosove zahteve za Eplrote. - Volna med Zedinjenlmi državami In Mehiko.
Cesarjeva bolezen.
Cesarjevo stanje v bistva nespremenjeno.
DUNAJ 11. (Izv.) Današuje vesti o cesarjevem zdravstvenem stanju so nekoliko ugodnejše. Cesar je prespal noč dobro in t di čez dan se je počutil bolj svežega. Ka-laralični pojavi so nekoliko popustili, a zdravniki kljub temu še vedno vztrajajo dosedanji rezervi in nazoru, da se bistvu še vedno ni nič zbolj-
pri bronehitis šala.
Jutranje sporočilo.
DUNAJ 11. (Kor.) „Korr. Wilhelm« poroča o jutranjem zdravstvenem stanju cesarja sledeče: Noč je prebil cesar dobro, kataralični pojavi so neizpremenjeni, splošno počutje je popolnoma zadovoljivo.
Večerno sporočilo.
DUNAJ 11. (Kor.) Kataralični pojavi in splošno počutje ne izkazujejo skoro nobene omene vredne Izpremembe.
Delegacije.
bodo dobili posestniki vsestransko primerno odškodnino.
Celovška obsodba vojakov 17. pešpolka.
Nato je prešel volni minister na interpelacijo glede krute obsodbe 20 vojakov 17. pešpolka v Celovcu, ki so kljub temu, da niso dobili dovoljenja od stotnika izostali zunaj do zjutraj. Vojni minister pravi samo, da gre v tem slučaju za upor 20 vojakov 17. pešpolka, ki se niso pokorili odredbam stotnika, kar se mora s stališča vota-ške discipline najstrožje obsojati in obs>-
način tako izzivanje avstrijsko-italijan-skega prijateljstva«. — Nato je bil sprejet po kratki debati redni vojni proračun.
Mornariški proračun.
Nato je prišel na vrsto mornariški proračun. Po dolgem, skoro brezbarvnem govoru referenta je govoril mornariški poveljnik admiral H a u s, ki je v dolgem strokovnjaškem govoru utemeljeval potrebo gradbe novih ladij in izpopolnitev avstrijske mornarice v splošnem. K izpopolnitvi mornarice prišteva govornik tudi
ditl. S sodbo z dne 31. marca 1914. so bili!stroške za obnovitev in izpopolnitev pul-
BUDIMPESTA 11. (Izv.) Na današnji seji vojnega odseka avstrijske delegacije so prišle avstrijsko-italijanske zadeve zopet v pretres. Spravil jih je na dnevni red češki delegat M a š t a 1 k a, ki je zahteval točnega pojasnila, kaj je resnice na vesteh, da se vrše sedaj v Italiji sistematične demonstracije proti Avstriji in avstrijskemu diplomatičnemu zastopstvu. Vojni minister Krobatin je odklonil meritorni odgovor, češ, da spada to v resort zunanjega ministrstva, izjavil pa je, da ie avstrijska vlada tozadevno že napravila primerne korake v Rimu. Nato ie minister Krobatin prečital neko brzojavko, v kateri se govori. da je bilo požiganje črno-rumene zastave v Benetkah le »simuliran Rummcl*. Kaj naj pomenijo te besede, o tem so delegati potem dalje časa ugibali. Končno je prišel zunanji minister grof Berchtold, ki pa o dogodkih v Italiji ni povedal pravzaprav ničesar. Izjavil je le, da poizvedbe še niso končane in da bo dunajska vlada takoj, kakor hitro bo ugotovljen deianjski stan, intervenirala v Rimu. Tako je morala končno odpasti ostra Maštalkova resolucija. V ostalem pa je bila debata v avstrijskem vojnem odseku jako zanimiva, posebno ker je dajal vojni minister informacije o raznih vojaških zadevah, med drugimi tudi o znani strogi sodbi proti celi stotniji slovenskega 17. pešpolka v Celovcu.
Danes je zboroval tudi ogrski zunanji odsek, kjer je opozicija silno vehementno napadala politiko grofa Berchtolda. Pri tej priliki je prišlo do zelo značilnega incidenta. Opozicijonalni delegat, princ W i n-dischgraetz, je namreč tako ostro napadal Berchtolda, da mu je dal načelnik odseka H e g e d ii s ukor. Kot odgovor na to je princ Windischgraetz potegnil iz žepa govor, ki ga je imel Hegedus sam pred svojimi volilci, v katerem je Hegedus še vehementneje napadal grofa Berchtolda in celo izjavil, da bi on, če bi hotel izreči pravo mnenje o Berchtoldovi politiki, izrekel le eno, namreč — dal Berchtoldu brco. \Vindischgraetzovo razkritje je vzbudilo seveda v krogih ogrske vladne stranke velikansko konsternacijo. Zanimiva je bila tudi debata o srbsko-vatikanskih pogajanjih. Delegati ogrske katoliške stranke so zahtevali, nai Avstrija izposluje pri Vatikanu, da Srbija privoli v latinski obred po srbskih katoliških cerkvah, ker bi v nasprotnem slučaju nastali lahko opasni vplivi na prebivalstvo Bosne, Dalmacije in Istre.
Avstrijske delefotije.
Vojni odsek.
BUDIMPEŠTA 11. (Kor.) Danes se je nadaljevala seja vojnega odseka. Predsedoval je seji knez Schonburg, navzoča sta bila vojni minister Krobatin in poveljnik vojne mornarice admiral Haus. Govoril je najprej vojni minister Krobatin, ki se je toplo zahvalil referentu za njegovo temeljito in stvarno kritiko proračuna in za zaupanje, ki ga je izrazil referent vojni upravi v splošnem. Glede vprašanja delegata Nemeca, kakšno stališče zavzema vojna uprava napram vporabi § 14., je izjavil vojni minister, da vprašanja politične vsebine ne spadajo v območje vojne uprave in da prepušča ta odgovor ministrskemu predsedniku. — Na vprašanji delegatov Susteršiča in Korošca glede klasifikacije konj. odgovarja minister Krobatin, da je določilo vojno ministrstvo sp'/razumno z deželnobrambnim ministrstvorti, da se poslovnik in potovalni red dotične komisije v okrožju 3. voja še spremeni in da se določijo še novi klasifikacijski kraji. Glede odškodnine povodom vojaških vaj poškodovanih zemljišč omeni vojni minister, da
obtoženci obsojeni, da so zakrivili hudodelstvo upora. Po tej meri krivde so bili obtoženci obsojeni, in sicer 12 v ječo od 1—4 let, ostali pa v ječo do 1 leta. Ta obsodba pa še ni potrjena. — Delegat lioher je predlagal, da bi dosegli stotniki računovodje namesto značaja računskih svetnikov značaj majorja. — S tem vprašanjem se peča sedaj vojno ministrstvo.
Vojaški novinci in v službi ostali podčastniki.
Nato se je bavil vojni minister delj časa z letošnjimi novinci, s katerimi je posebno glede števila v splošnem zadovoljen, nakar je prešel na v službi ostale podčastnike. Tudi glede napredovanja števila teh, se je izrazil jako povoljno. Njihovo število je naraslo. Sedaj imamo nad 20.000 takih podčastnikov in če bo ta naraščaj tako uspeval, da dosežemo v petih ali šestih letih projektirano število v službi ostalih podčastnikov, to je 35.000.
Dveletna vojaška služba.
V svrho prehoda v dveletno vojaško službo bo šlo letos predčasno na stalni dopust preko 20.000 mož.
Izseljevanje.
Nato se je dotaknil vojni minister izse-Ijeniškega vprašanja. Priznal je, da je stopilo vojno ministrstvo v zvezo z vlado, da se zabrani illegalno izseljevanje vojaških obvezancev. To Izseljevanje Je naraslo v zadnjem času tako, da je.res že prav resno ogrožalo stanje števila naše redne armade. Zanika pa, da bi bile odredbe izdane od vlade sporazumno z vojnim ministrstvom krute in brezobzirne, da bi ovirale v splošnem prosto izseljevanje in da bi dale povod za neprijetne slučaje, ki so se pripetili izseljenikom, ki sb zadostili vsem pogojem za izselitev.
Vojaške aviatlške nesreče.
Na interpelacijo glede ponesrečenih vojaških aviatikov, zatrjuje vojni minister, da je povzročil slab materija! pri vojaških aeroplanih samo cn slučaj nesreče. Vojna uprava je odredila stroge določbe glede prevzetja vojaških aeroplanov.
Protiavstrijske demonstracije v Italiji.
Glede interpelacije delegata Maštalke o protiavstrijskih izgredih v Italiji, izjavlja vojni minister, da to vprašanje njega nič ne briga in da naj ga reši zunanji minister. Kar on ve, se je uvedlo postopanje, ki naj pokaže pravo sliko o teh demonstracijah. Nato je prebral minister brzojavko, ki jo je poslal generalni konzulat v Benetkah na avstrijski zunanji urad. Brzojavka slove: »O demonstracijah, ki so jih vprizorili dijaki in za katere se benečansko prebivalstvo ni nič kaj posebno zanimalo, so poročali vsi listi precej pretirano. Sežig avstrijske zastave se reducira v resnici na »simuliran Rummel«. Tukajšnje oblasti so pravočasno in energično zatrle demonstracijo. Pred avstrijskim konzulatom ni bilo demonstracij.
Del. Maštalka: Z odgovorom vojnega ministra glede protiavstrijskih demonstracij v Italiji nisem zadovoljen.
Delegat Maštalka na to ni dobil odgovora, delegacija je prešla nato v specijalno debato. — Govoril je delegat dr. Leuthner, ki je pred vsem polemiziral z izvajanji vodje finančnega ministrstva, katerega je zelo ostro napadal. Pred vsem poudarja govornik, da so moči naših davkoplače-valev že izčrpane in da pomenijo nove žrtve pogubo za naše gospodarstvo. — Glede zloglasne celovške obsodbe vojakov 17. pešpolka omenja govornik, da ni bil to nikak upor, marveč popolnoma navaden prestopek, ki se mora obsojati vse drugače, kakor so sodili ti sodniki. Italijanski protiavstrijski izgredi — Resolucija delegata Maštalke.
Delegat Maštalka je predlagal sledečo resolucijo: »Z ozlrom na bistvo in obseg protiavstrijskih demonstracij v Italiji, pri katerih Je bila sežgana glasom poročil tudi avstrijska zastava, pri katerih so bili napadeni avstrijski konzulati in poslaništvo in pri katerih so pokazali demonstranti, katere so vodili poslanci in med katerimi so se odlikovali najboljši sloji, najhujše sovraštvo proti Avstriji, je delegacija popolnoma prepričana, da je dolžnost našega zunanjega ministra, da poroča italijanski vladi o strašno mučnem v tisku, ki so ga napravile te demonstracije na avstrijsko javnost, in jo poziva, da prepreči na vsak
skega arzenala, aeronavtične postaje, ra-diotelegrafične postaje in ureditve pristanišča v Šibeniku. Zato je v proračunu 13 milijonov kron. Govornik je izrekal upanje. da bo odsek predlogo dobrohotno preštudiral in jo izročil plenumu s priporočilom, da jo sprejme.
Grof Berchtold o protiavstrijskih demonstracijah v Italiji.
V današnji seji je vprašal delegat Maštalka vlado, kaj namerava ukreniti zaradi neljubih in obžalovanja vrednih demonstracijah proti Avstriji, ki so se vršile zelo hrupno v raznih italijanskih mestih. Tozadevno sem že govoril z vojnim ministrom, ki je podal tudi kratko sliko o teh demonstracijah in o njih posledicah. Na-
merlje, ki pa bi smela obstojati iz samih
Eplrcev.
3.	Imenovanje Grka za predsednika sodnega stola za epirsko okrožje.
4.	Obligatorični poduk grščine na vseh šolah v Epiru.
5.	Prostost od vojaške službe.
6.	Podelitev pravice slobodne luke za Santi Quaranto in Himaro.
Albanska vlada Je Javila mednarodni kontrolni komisiji, da Je sicer pripravljena sprejeti nekatere Zografosove zahteve, odločno pa odklanja vse one zahteve, ki bi ustvarjale za Eplr nekako avtonomijo. Nasprotno pa je naznanil Zografos mednarodni kontrolni komisiji, da bo v slučaju, če albanska vlada ne sprejme njegovih zahtev, dal nemudoma povelje za nadaljevanje boja in da potem ne odneha poprej, dokler ne dobi Eplr popolne avtonomije.	_
Volitve v francosko zbornico.
Zmaga Doumerguejevega kabineta. Veliki uspehi socijalistov.
PARIZ 11. (Izv.) Včeraj so bile v Franciji končane volitve v poslansko zbornico. Volitve so prinesle Doumerguejevemu kabinetu eklatantno zmago. Poleg pristašev vladne stranke imajo zaznamovati uspeh
tančnejših poročil še do sedaj nimamo, ve- samo združeni socijalisti pod Jamesovim
mo pa do sedaj, da glasom poročil našega generalnega konzulata v Benetkah in oficijelne »Agencije Štefani«, da avstrijska zastava v Benetkah res nI bila sežgana in
da so se udeležili demonstracij v Benetkah
večinoma samo dijaki (?). Bolj nevarne
in resnejše so bile demonstracije proti Avstriji v Turinu, Milanu in Neaplju. Te demonstracije pridejo na razgovor pri laških merodajnih oblastih, in upamo, da bo dala Italija v smislu naših prijateljskih odnoša-jev primeren odgovor.
Ogrski delesadjo.
Odsek za zunanje zadeve.
BUDIMPEŠTA 11. (Kor.) V današnji seji, katere so se udeležili tudi opczicijo-nalci, ie govoril prvi referent Franc Nagy, ki je spel lep slavospev avstrijski zunanji politiki in njenemu voditelju grofu Berchtoldu. Poudarjal je vseT kar je storila naša politika, da se izogne novim konflikiom in je possbno naglašal ustvaritev neodvisne Albanije. Ogri so še vedno neomajni prijatelji trozveze (?) katero smatrajo za temeljni steber evropskega miru. To se je pokazalo posebno za časa balkanske krize in vojne. Vsled ustanovi: ve Albanije smo še bolj vezani z Italijo in upamo, da se bodo medsebojni od-nošaji še poboljšali. Delegat grof Apponyi je govoril o našem sporazumu z Italijani glede naših gospodarskih koristi v Mali Aziji, o trozvezi, o našem nepotrebnem oboroževanju posebno na meji zaveznic in končno o naši politiki napram Romunski, pri čemer pravi govornik, da je sicer za romunsko politiko, vendar pa ne sme pri tem Avstrija priti v položaj, da bi se videlo, kot bi se obešala na Romunijo kot na voditeljico položaja od katere je vse odvisno. »Notranja narodnostna politika ne more in ne sme igrati pri tem nobene vloge in ne sme imeti tudi nobenega vpliva na našo notranjo politiko.«
Predsednik grof Tis za : Cisto prav!
Grof A p p o n y i: Veseli me, da se priznava to stališče tudi iz uradne strani.
OfroftM Albanijo.
Brezuspešna pogajanja na Krfu.
ATENE 11. (Kor.) Med zastopniki avtonomne epirotske vlade, pod vodstvom Zo-graphosa, in člani mednarodne kontrolne komisije se je vršilo te dni že več konferenc na Krfu, ker člani komisije v Santi
vodstvom. Njih število je namreč nara-tlo od 67 na 10.2. Svoj uspeh pa imajo pripisovati socijalisti edin: le svoji strastni agitaciji proti uvedbi 3 letne vojaške službena Francoskem. Kakor je sklepati po izidu volitev, bo vodila nova francoska zbornica precej radikalno napredno politiko, do-čim bo v nacionalističnem oziru bolj zmerna.
PARIZ 11. (Kor.) Notranje ministrstvo je izdalo o volitvah sledeči rezultat: 81 konservativcev, 59 naprednih, 31 pristašev zveze levice, 60 republikancev levice, 236 radikalcev, (med temi 181 združenih 3 socialističnih republikancev, združenih socijalistov 102 in 1 neodvisen. Konservativci so pridobili 7, socijaiistični radikalci 23 in ze-dinjeni sociaiisli 27 mandatov. Izgubili so naprednjaki 24, zveza levice 16, repubh kanci levice 14 in soc. republikanci 3 mandate.	_
Vojno v Mehiki.
Zastopniki Huerte na poti v Washlngton.
VERACRUZ 10. (Kor.) Danes so dospeli sem zastopniki Hutrte, ki potujejo v Wasbington v svrho pogajanj z Zedinjenimi državami. Zastopnki Huerte so se ponašali tu napram ameriškim funkcionarjem j.iko
hladno, da skoro prezirljivo. Tak j po dohodu so se vkrcali na parnik ..Kronprin-sessin „CžciHe-. Admiral Funston j m je ponudil gostoljubnost, admiral Badger p |im je dal na razpolago ameriško vojno ladjo. Obe ponudbi so zastopniki Huerte, ne da bi navedli vzrokov, kratko malo od klonili.
Vstašl so napadli Tampico.
WASH NGTON II. (Kor.) ulasom poročil. ki jih je dobil v er j državni urad, so napadi« vstaši Tampico. Napad je bil dobro pripravljen, vstaši imajo močne oblegovalne čete *n so dobro preskrbi eni z oblegovalnim materijalom. Amerikanci so Tampico izborno utrdili, založi!i so mesto z vsem potrebnim, posebno z ž vili. važno /a obrambo je posebno mo;no ameriško bro-zov h, «i je že stopilo v akcijo. — Podrobnosti o prvem napadu vstašev še nišo dnane.
Poraz vladnih čet pri Tampicu.
BERLIN 11. (Izv.) Glasom poročil iz Ve-r^eruza, so Huertine čete doživele pri Tam-
_.. Uni.. _ ra>mIitoi!nnarnimi rr- ; tl1l nO
Bolgarsko sobranje.
SOFIJA 11. (Izv.) Na današnji seji bolgarskega sobranja je stavil voditelj demokratov Malinov predtog, naj se uvede parlamentarna preiskava glede vseh diplo-rnatičnih in vojaških akcij v obeh balkanskih vojnah. K besedi se je oglasil tudi mo-hamedanski poslanec Edhen Kuhi, ki je proglašal lojalnost mohamedanskega prebivalstva ins e zavzemal za turško-bolgar-sko prijateljsko zvezo, ki naj bo garancija za dobre gospadarske, kulturne in politične odnošaje med obema državama.
Vprašanje orijentskih železnic.
BUDIMPEŠTA 11. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da pride ^lede orijentskih železnic vendarle do sporazuma s Srbijo. Srbija ponuja Avstriji za odkup železnic 34 milijonov, dočim zahteva družba 54 milijonov. Smatrati pa je, da se najde med obema zahtevama srednja pot. _
Po splitskih dogodkih.
Hrvati zahtevajo odstranitev Silvasa, Italijani ga zagovarjajo.
DUNAJ 11. (Izv.) Posebno odposlanstvo splitske občine, trgovske in obrtne zbornice in meščanstva, je vsled zadnjih dogodkov v Splitu interveniralo pri na-rnestništvu v Zadru in zahtevalo, da se okrajnega glavarja Silvasa, ki je povzročil znane dogodke dne 7. t. m., takoj odpokliče. Kakor se Zatrjuje, se je tudi nadejati, da bo hrvatska akcija uspešna. V ita-lijnaskijj krogih so vsled tega silno razburjeni in pošiljajo sedaj v nemške dunajske liste poročila, v katerih slikajo Silvasa kot pravega avstrijskega uradnika, kojega največja naloga da mora biti, paziti na one dolžnosti, ki jih nalaga avstrijskim uradnikom avstrijsko - italijansko zvezno razmerje. Tudi dalmatinski pra-vaši so poslali v »Reichspošto« članek, v katerem označujejo zadnje dogodke v Splitu kot — protiverske in katoliški cerkvi škodljive in to kljub temu, da je večina duhovnikov glede splitskih dogodkov popolnoma edina z narodnimi krogi in se procesije na praznik sv. Dojma, na kateri je igrala »Banda cittadina«, tudi demonstrativno ni udeležila.
Dr. Urban in dr. Bachmann o češko -nemškem spravnem vprašanju.
PRAGA 11. (Izv.) Včeraj sta govorila pred svojimi volilci na nemškem Češkem dva voditelja nemških strank, dr. Urban in dr. Bachmann. Oba govornika sta izjavila na shodih, da za češko-nemška spravna pogajanja ni nikakih izgledov. Toda dr. Urban zahteva, da se vzlic temu skliče državni zbor. Sicer^pa je dr. Urban konstatiral, da se diference v nemškem taboru na Češkem vedno bolj poglabljajo in da so homatije med nemškimi strankami vedno večje. Dr. Bachmann je izjavil, da se njegova liberalna stranka v slučaju, če vlada pri novih pogajanjih ne predloži drugega materijala in ne ustreže v v glavnih točkah nemškim zahtevam, pogajanj sploh ne udeleži.
Avstrijsko izseljeniško perilo.
LVOV 11. (Izv.) Tukajšnje deželno sodišče je predlagalo najvišjemu sodnemu dvoru, Maj se razpravo v aferi izseljeniš-k i agencij delegira dunajsko deželno sodišče. Iz Lvova je že odšlo na Dunaj 19 zvezkov s preiskovalnim materijalom. Materijal se deli v tri dele: v prvem se nagaja gradivo, ki se tiče udeležbe visokih uradnikov in politikov v tej umazani aferi, toda tega bo najbrže vlada pridržala tajnega.	_
picu v boju z revoluciionarnimi poien poraz. Vstaši s > mesto E rooejci so vsi pobegnili iz
če ami po že zasedli, strahu pred
Raziskovalec Nordenskield ubit.
GRADEC 11. (Izv.) Tukajšnji „Gra/er Volksbiatf" je dobil od misijonarjev v Južni Quaranti niso dobili prostora. Te konference t rooejci so vsi poocgm,, u.	p,«. Ameriki poročiio, da so sv.tovno znanega
vrvsast u ^vpr^-^r^-ve^ —<» «.
komisije na vsak način mirno poravnati | j° nato ^/.gali. epirotko vprašanje.	j	Čete zapuščalo Huerto.
Neporabne italijanske puške za Albanijo.! VERACRUZ 11. t Kor.) Včeraj je prišlo DUNAJ 11. (Izv.) „Reichspost" poroča iz sem več vlakov, ki so pripeljali ameriške, ~ " " " " **	francoske in nemške begune iz Mehike.
Begunci poročajo, da je mesto popolnoma utrjeno in da je prišlo v mesto nad 4000 mož liuertovih čet, ki so stale pri Saitiil&.
Drača: Albanska vlada je pred kratkim na ročila v Italiji 15.000 pušk, ki so te dni tudi že prispele. Toda pri preizkuševanju se je pokazalo, da so to puške najstarej-
šega sistema, puške, ki so jih zaplenili Ita- Sploh, se opaža v zadnjih dneh, da Huerto Ii aai v libijski ^ojni. Poleg tega pa je mu- vedno bolj zapuščajo njegove cere in pre-
n cija za puške popolnoma moderna, da so puške popolnoma neporabne.
tako hajajo v tabore vstasev.
sv» tovno
eškega razšikovalca severnega m-ija tečaja, barona Nordenskiolda. na nje-študijskem potovanju po Juž i Ame-nr.i, ubili Indijanci. Tndi vsa njegova ekspedicija ie smatrati za izgubljena.
Zografosove zahteve.
ATENE 11. (Izv.) Kakor poročajo tukajšnji listi, so se pojavile pri pogajanjih med mednarodno kontrolno komisijo in šefom epirske provizorične vlade Zogra-fosom, velike diference.
Zografos )e stavil naslednje minimalne zahteve:
1.	imenovanje grško-pravoslavnega guvernerja za južno Albanijo.
2.	Ustanovitev lokalne epirske žandar-
Je
Srbska skupščina.
BELGRAD 11. (K r.) V uan^šnji seji interpehral mladorad k Hec Draškov»č v imenu radikalne stranke in nacijonalisr Ri-barac ministrskega predsednika Pašiča gt* de nezadovoljnosti, ki so se pokaz; le v častniškem zboru. M n predsednik je odgovoril, da bi» od- 'I na tozadevne interpelacije v prihod« di. — Nato je sprejeta skupšćina predlog-• srbsko-romunske konvenciji. gitde gr-idbe ždeinega železniškega mosta prektr Donave
Turški ministrski svet. — Prestolnl nagovor.
CARIGRAD 11 (Kor.) Danes se je končala debata o prestolnem nagovoru, ki je h«; p ebran ob priliki otvoritve parlamenta. Podrobnosti te obsežne in precej burne debate, karere so se vdeležili sk<»;o vsi mero-dajni turški politiki še niso znane. Največ se je govorilo o miru v Lausanne, o balkanski vojni, o posledicah zopetne pridobitve Jedrenja, o carigradskem miru, o vprašanju otokov, o gospodarskem sporazumu meu Turčijo in Francosko, o reformah v vzhodni AnaMiji, o turško-angleškem sporazumu, o turško-nemških pogajanji in o mic»:i v Uvadijo. Kak vtisk je napravil prestolni govor na zbornico in na tuje vlade še ni znano. Prikrojen pa je bil zel optimistično in uglaja pot za nove kr< dite.
sii ih a
»EDINOST« it 99.
V Trstu, dne 12. maja 1914.
Trst v prvi bojni vrsti.
Pod tem nasIovrom priobčuje »Agramer Tagblatt« zanimiv in aktualen Članek, v katerem izvaja:
Narodni problem v habsburški monarhiji je dozorel. Ker se pa na merodajnih mestih nočejo lotiti rešitve tega temeljnega problema, marveč skušajo na škodo vse države nasilno ovirati razvoj, nastajajo vedno nove zmešnjave in krize. NajnovefS« kriza je izbruhnila dne 1. majnika v Trstu. Nato se bavi članek razsežno z manifestacijo slovenskega delavstva dne 1. majnika ter opisuje hrupne demonstracije po Italiji. Italijani Trsta so hoteli priskočiti bratom v Italiji na pomoč in so povzročili znane viharje v tržaškem mestnem svetu, ki pa so se zaključili z moraličnim porazom Italijanov. Zato je javnost v Italiji prevzela nalogo, da opere ta madež. Ali šla je na delo s takim ognjem, da so morali nastopati proti celo italijanski oficijozni listi, da ne bi »prisrčni odnošaji« med obema državama zadobili pred Evropo ilustracije, ki bi bila na Dunaju in v Rimu — neljuba.
Važno za nas pa je — nadaljuje zagrebški list, - da so zadnji dogodki v Trstu potisnili to mesto v prvo bojno vrsto starega narodnega boja, ki se od ustanovitve hrvatske države bije ob Adriji in ki ga je prevzela od nas habsburška monarhija kakor država. Le da so v dunajskem u-radu za vnanje stvari mnenja, da ta boj za Adrijo bodi boj proti nam Jugoslovanom. Vsled tega čudnega čudnega umevanja se vodi ta boj za Trst od vseh strank na dve fronti. Mi Jugoslovani se moramo boriti proti Italijanom in Nemcem, Nemci s pomočjo ministrstva za vnanje stvari proti Jugoslovanom in Italijanom. Nemcem gre za to, da si odpro in zagotove pot do Adrije; Italijanom za to, da prisvoje Trst za Italijo; a nam Jugoslovanom, da si o-hranimo svojo deželo, dedščino svojih očetov. Boj za Trst je torej le epizoda boja za vso obal Adrije, ki jo obljudujejo Hrvatje in Slovenci in pa izgubljajoči se ostanki nekdanje romanske kolonizacije. Od nekdaj so se Rimljani in za njimi Italijani opirali na to kolonizacijo. In povsod so imeli Rimljani uspeha s temi svojimi prizadevanji. Posrečilo se jim je, da so romanizirali vsa ljudstva Galije, Španske in Italije ter vsa germanska plemena, ki so udrla tjakaj. Le pri Jugoslovanih se jim je Izjalovilo to početje. Stisnjeni v mala obrežna mesta so se morali tudi tam umikati pred Jugoslovani. Ustanovitev Dubrovnika, te neodvisne jugoslovanske države, in njena zgodovina sta nepobiten dokaz za njihove poraze. Celo tedaj, ko so si Benetke z nakupom pridobile ostalo Dalmacijo — z nakupom, do katerega nista imela pravice ne kupovalec, ne prodajalec — celo tedaj niso mogli priboriti znatnejih uspehov lati-nizacije. In česar niso mogli v dolgih stoletjih rimskega nasilnega gospodstva in z rafinirano politiko Benetk, to poizkuša Italija sedaj vnovič. Koncesije, ki so jih na Dunaju dovoljevali Italijanom, jih izpod-bujajo k temu. Grof Berchtold in marchese di San Giuliano sta se na hrvatsko-sloven-skih tleh, kakor gosta hrvatsko-slovenske-ga naroda, posvetovala o sredstvih sile proti Jugoslovanom.
Sestanku v Opatiji so le prekmalu sledili tržaški dogodki in izgredi po Italiji, da zopet enkrat pokažejo neizogibne posledice take politike Italija tira pod hinavsko masko prijateljstva agresivno imperialistično politiko. Italija pozablja pri tem na zgodovino svojega lastnega ujedinjenja, pozablja, da je bila moč vzbujene narodne samozavesti, ki je ustvarila italijansko — državo, ki ni poprej nikdar ekzistirala! Italija ne misli pri tem na to, da ista misel tudi nas Jugoslovane v monarhiji z neodklon-Ijivo prirodno slio sili k politiki našega narodnega ujedinjenja. Italija ne misli na to, ali pa podcenjuje nšo narodno moč!
Seveda dela Italija pri tem isto pogreško, ki se je drži tudi dunajski urad za vnanje stvari z občudovanja vredno vztrajnostjo. Tudi tam nas podcenjujejo in nas hočejo uničiti s pomočjo naših sovražnikov. Vsi zgrešeni poizkusi germanizacije, madjarizacije in latinizacijc nimajo za dunajske državnike dovolj dokazilne moči, da bi jih izpreobrnili na bolje. Kakor v Rimu hočejo tudi na Dunaju sploh zadrževati Jugoslovane v monarhiji, da se ne utrde ob Adriji. Ta boj. ki se tako konsekventno vodi proti nam, je le vzbudil odporno silo našega naroda, je pojeklenil našo narodno moč. Na Dunaju in v Rimu so pozabili, da je vztočna obal Adrije jugo-
slovanska hrvatsko slovenska posest In da ie le z nami možno nadvladje na Adrflfl.
1 ržaški dogodki so svarilen klic, ki bt moral prodreti do Dunaja, da bi svaril državnike monarhije pred nadaljevanjem te zgrešene politike. Vprašanje Adrije, to žlvljensko vprašanje monarhije, je tesno spojeno s temeljnim vprašanjem monarhije, z narodnim problemom. Dunajski državniki morajo enkrat izprevideti to resnico. Postopanje Italijanov v Trstu, ki se niti ne da opisati, krivični in nepremišljeni napadi povsem neupravičenega šovinizma italijanske javnosti, naj bi jim vendar že enkrat odprli oči. Dogodki v Trstu pa pričajo tudi o moči Jugoslovanov. Trst se nahaja sedal v sprednji bojni vrsti narodne politike. Se pred desetletjem niso hoteli tam nič vedeti o Jugoslovanih. Sedaj pa se bore intenzivno proti njim, ali to z vsemi znaki bojazni pred narodno močjo Slovencev in Hrvatov. In ne bo dolgo trajalo, ko jih bodo morali, ne le oficijelno-formel-no, kakor se to dogaja sedaj, priznati za enakopravne. S tem je označen boj razvoja naših narodnih bojev v monarhiji. Vzlic vsem nevoljam nimamo mi razloga, da bi bili nezadovoljni s tem!
Razgovori med zastopniki In vomđ.
V smislu sklepa političnega društva »Edinosti« so začeli naši zastopniki stopati v stike z voKlci, da izvedo njih želje in potrebe v očigled predstoječi proračunski razpravi v mestnem svetu. Taki pogovori so se že vršili pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji in Zgornji, pri Sv. Ivanu in na Opčinah. Sestanki so imeli le informativen značaj in so dosegli svoj namen.
Prihodnje dni pa se bodo vršili sledeči sestanki:
za Sveti Križ: Četrtek 14. t. m. zvečer
v gostilni Josipa Košute;
za Prosek in KontovelJ: v petek 15. t m., v Pirčevi dvorani;
za Padriče, Gropado in Trebče: v soboto, 16. t. m., zvečer ob 7.30 v društveni gostilni v Trebčah;
za Bazovico v soboto, 16. t m., ob 7.30 zvečer v gostilni Konsumnega društva;
za Barkovlje: v Četrtek, 14. t. m., zvečer ob 8 v Narodnem domu;
za Rojan: v petek, 15. t. m., ob 8 zvečer v gostilni Konsumnega društva;
za Lonjer: v četrtek, 14. t. m., zvečer ob 8 v gostilni pri Županu;
za Rocol: v soboto, 16. t. m., zvečer ob 730 v Gospodarskem društvu;
za Skedenj: v Četrtek, 14. t. m.f zvečer ob 8 v »Gospodarskem društvu«.
K tem sestankom, ki niso nikaki shodi, naj bi prišli v obilem številu naši volilci, ki naj bi izrazili svojim zastopnikom svoje želje, da jih ti uveljavljajo pri proračunski debati v mestnem svetu. Opozarjamo pa, da bodo morali naznanjeni sestanki od-pasti one dni, za katere bo eventuelno določena seja mestnega sveta, kar bo sicer še posebej javljeno v listu.
Drugo nedeljo, 24. t. m., se bo pa vršil v Skednju velik shod, na katerega že sedaj opozarjamo.
DomaČe vesti.

f Vatroslav Holz-Kretanov
I
PODLISTEK.
V soboto ob 10.15 zvečer je umrl v Ljubljani v 70. letu svoje starosti slovenski pisatelj Vatroslav Holz — Prosto-slav Kretanov. Pogreb se bo vršil danes, v torek, pop. ob 5 iz hiše žalosti na Marije Terezije cesti št. 10 v Ljubljani. — Niti leto dni še ni preteklo, ko smo ob priliki Roseggerjeve sedemdesetletnice pisali o našem Holzu, želeč mu, da bi doživel še dolgo vrsto let in v svoji znani pisateljski pridnosti mogel obdelati spomine iz svojega večnega potovanja štrom naše domovine. Holz je bil tedaj še krepak mož in ko potem še prihajal v Trst, smo ugenili v njegovi vedno veseli in zanimivo - zabavni družbi še marsikatero moško in tudi okroglo. Toda ko je bil zadnjič v Trstu — bilo je o veliki noči — je bil Holz že popolnoma izpreinenjen. Popolnoma žolt je bil v licu in vse je gov orilo, da vidno telesno propada. Sedaj pa ga je umorila neozdravljiva bolezen, za katero je izvedel šele v zadnjem času. želodčni rak. — Holz nam je pripovedoval sam, da je popolnoma pripravljen na neodvrgljivo smrt. Pripovedoval nam je, da je sam že uredil vsa svoja literarna dela in jih pripravil za objavo. Iz-
Rdeti mlin,
Roman. - Sptsal Xavi«r A
Lascarso\a napetost se je podvojila; poslušal je z največjo radovednostjo krčma rje ve besede. Sauvageon pa ie nadaljeval:
—	Kočija je kakor blisk zdrknila mimo mene. Zadaj sta sedela gospod in dama, spredaj pa dva majhna dečka. Gospoda in obeh otrok nisem mogel videti natanč-r o, pač pa sem videl prav dobro gospo, tako dobro, kakor vidim vas sedaj, in mislil sem. da gledam lepo gospico Pav-kvi postala v asa soproga, baronica Lascar-kvi postili vaša soproga, baronica Lascar-sova. Nič ni manjkalo, niti črne oči niti plavi lasje in zdela se mi je še prav tako mlada, kakor poročnega dne. Dejal sem sam pri sebi: gotovo je gospa baronica. Kakor se zdi, ima gospod baron družino. Popolnoma enostavno nisem bil prav pri zavesti, in če se bo gospod baron norčeval iz mene, se ne bom pritoževal.
—	Ne, ne bom se norčeval, moj vrli Caillebotte, — je odgovoril Lascars. —
Nič ni navadnejšega, nego kar si mi povedal. Večja ali manjša podobnost te je zavedla v zmoto. Temu se ni čuditi.
—	Da, da, to je res lahko verjetno. Stvar se da pojasniti s podobnostjo in vendar nisem tako neumen, kakor bi mislil.
—	In odtlej, — je vprašal La ^ars dalj^ — nisi videl niti kočije niti one lepe dame?
—	Nikdar več.
_Brez dvoma ne spada ta krasna kočija v to okolici?
_ To je popolnoma gotovo, kajti sicer
bi jo videl tupatam voziti tu mimo. Poznam vse kočije, vse livreje in vso gospodo v tej okolici. Edini, ki ga ne poznam, je pač sedanji lastnik portmarIyj-skega grdau. Stanuje v Parizu in na nekem drugem posestvu, ki ga ima, ne vem, kje. Na posestvo v Port Marlyju menda še ni stopila nikdar njegova noga. Je pa zelo visok gospod. Polkovnik je in marki in ima imetja na milijone.
—	Ali veš za njegovo ime? — je vprašal Lascars brez zanimanja.
—	Imenuje sc marki d Hčrouville!
_ Ah! — je zamrmral Lascars z za-
tnoiviim ai^om — marki d'Herouville!
ročiti jih je nameraval »Slovenski Matici«, da jih uporabi po svojem preudarku. »Umrem«, je dejal, »in to prav kmalu. Spominjajte se me včasih, ko boste čitali moje AhasverijadeU Njegova slutnja se je uresničila prav kmalu in danes ga polože k večnemu počitku, ki ga ni poznal v svojem življenju. Prepričani smo, da ga spremi na zadnji poti marsikateri Tržačan, med katerimi je bival tako rad in med katerimi je imel največ svojih odkritih prijateljev. Lahna ti zemljica slovenska, dragi Vatroslave, v katero Te polože in ki si jo ljubil tako zelo! — O pokojniku in njegovem literarnem delovanju izpregovorimo obširneje jutri.
Taktika slovenskih zastopnikov ob vodovodnem vprašanju. Svoj čas so izvestni naši malkontenti silno zamerili našim zastopnikom v mestnem svetu, ker se niso hoteli pridružiti obstrukciji socijalistov in se nepremišljeno eksponirati radi vodovodnega vprašanja. Tedaj so insinuirali ti našinci razne nelepe stvari na škodo naših zastopnikov. Kaj pa pravijo danes in kaj bi govorili šele, če bi se naši tako blamirali, kakor so se socijalisti, ko so izvedenci dokazali, da bližnja rešitev vodovodnega vprašanja je možna edino le iz Timave, in ko so bili njihovi argumenti tako prepričevalni, da se jim niso mogli odtegniti niti isti socijalisti, tako, da si niso upali niti proti glasovati, kamo-li da bi se bili protivili s kako obstrukcijo?! Dejstva naravnost kriče, kako dobro so storili naši zastopniki, da so bili premišljeni in da se niso prenaglili. Tako je samo socijalistom ostala — blamaža!!
Z italijansko trikoloro! V nedeljo popoldne so bili v Portorose angiežkl gostje in so jim krepko vzbujajoči se naši tamošnji Slovenci — kakor nam pišejo s Pi-ranščine — razvili nad Portorose slovenske zastave v pozdrav. Italijani pa so šli italijanskim gostom naproti z Italijansko trikoloro ! Želeli bi natančnejih podatkov o tem zanimiven dogodku.
Interesantni paberki z nedeljskega shoda
v	gledališču »Pollteama Rossettl«. Najprej par paberkov iz nagovora sklicatelja, dr. Bruna Mat-osla. Mož se je sicer hotel kazati skromen, priznavši, da je še mlad, da noče dajati nikomur nasvetov, in da bi pravzaprav šla beseda drugim, starejšim. In res je ni bilo iz njegovih ust niti ene pozitivne ideje. Zato pa je spustil iz sebe toliko poplavo fraz, bobnečih in šumečih, da je bilo res pravo čudo, da ni vzelo poslušalcem sape. Trst je italijanski, pripada edino le njegovemu ljudstvu, in temu mora
tudi ostati..... In če bi vam v tem boju
Ie za trenutek upadel pogum, Če bi prišel trenutek, da bi čutili potrebo obnovljenja svojih moči, storite kakor sedaj, obrnite svoj pogled v vis proti nebu. Svete duše božanstvenih herojev domovine so, ki dajejo tolažbe, pričakovane nadelane tolažbe. Vztrajajte in pripravljajte se za boljše dni! Borite se, zmagajte, da, zmagajte! živela domovina!« — Tako so se vzpenjale mogočno g. Matosla peruti frazeologije in srčnih želja tja čez, odkoder naj pričakujejo .......boljših dni!! — Dr. Remigio
Tamaro je priznal bolnega srca, da je bil dan 1. majnika za mesto moment zbeganosti; čutilo se je osamljeno, kakor v strašljivi praznoti, ter je dvigalo svoj pogled proti obzorju; opazovaje in pričakovaje mrzlo roko, ali več rok, ki so se stezale in iskale naših. Čulo je glas, tisoč glasov, kličočih nam: biii so to glasovi braiov, ki
so prihajali..... (tu je govornik navajal
po vrsti mesta v Italiji). Ti glasovi so nam govorili: Bratje, vaša duša je naša duša, vaš glas je naš glas; ako vi trpite, trpimo tudi mi, če vi plakate, plakamo tudi mi; če
vi	vršite svojo dolžnost, je na nas, da storimo, kar moremo v vašo obrambo. Pozdrav vam, bratje, govorimo mi, pozdrav in zahvalo vam, mladeniči, slava, ponos, veselje, sreča bodočnosti in sedanjosti della nazione! Na ta glas se naša duša zopet jača, prihaja k sebi, se oddihuje, se dviga zopet in upa!! — Matosel poživlja »cittadine«, naj se pripravljajo za bolje dni
in Tamaro dvigajo divne.....nade. —
Naslednji govornik Mario Alberti se je pa vendar spustil nekoliko iz višav poezije doli na tla konkretnosti in realne politike. Obrnil je pozornost poslušalcev v novo Albanijo, kjer si Avstrija in Italija — nasprotujeta! in povedal je marsikaj, kar nai bi naši državniki ne prezrli, ker jim govori, kako neumno politiko tirajo v Albaniji. Govornik je menil: Za to Albanijo tekmujeta Avstrija in Italija, recimo, prijateljski. V konkurenci sta. Vsaka teh dveh dr-
—	Gospod ga pozna? — je vprašal Sauvageon. — Prav gotovo je gospodov prijatelj?
—	Prijatelj! — je ponovil Lascars trpko, — prijatelj! .... O! ne! ... . — potem pa je pristavil potihoma in rezko: — Nisem ga iskal, skoraj sem ga pozabil .... Toda če naju slučaj ali usoda postavi drugega proti drugemu — potem gorje njemu!
Precej dolg molk je sledil tem besedam.
Sauvageon je videl, kako je njegov bivši gospod stisnil obrvi, in se ni upal motiti tega molka. Po preteku nekaj časa pa se je vendar opogumil in je zamrmral grede k vratom:
—	Milostivi gospod je očividno utrujen. Potrebuje počitka. Pojdem, da bo mogel gospod zaspati.
Lascars je dvignil glavo in potegnil z roko preko čela.
—	Ostani! — je zaukazal nato; — govoriti morem s teboj.
Krčmar seje spoštljivo poklonil.
—	Prijatelj Sauvageon, ali pravzaprav prijatelj Caillebotte, — je nadaljeval Ro-lemot, — nisem vedel, da te najdem tu. Toda najina srečna zvezda mi te je pripe-
žav skuša razširjati se, poglobljati se, da prodre v to malo državo, ki je vzlic temu, da je mala, tolike važnosti za usodo Adrije. Italija tira svojo politiko gospodarske in trgovske ekspanzije z italijanskimi trgovci in z italijansko paroplovbo, z italijanskimi bankami. In kaj naj stori Avstrija? Mora skušati istotako s tržaško trgovino, z našo domačo paroplovbo, ki jej služijo italijanske ladje in italijanske šole. S tem pa pospešuje indirektno italijansko ekspan-zivnost v Albaniji. V tem iščejo gotovi krogi razloga za slavizacijo Trsta, da bi ključ Adrije postal slovenski! — Tako je govornik dovel vso politiko Avstrije v Albaniji ad absurdum, kajti pokazal je, kako Avstrija trosi milijone v to, da pospešuje namene svojih — sovražnikov! ^Hvaležni bi mu bili na tem, da ni potem prav nesramno udaril resnice po glavi. Za svojo ekspanzivnost v Albaniji je potrebovala Avstrija — je pripovedoval govornik — bančnega zavoda. Ni pa mislila na dunajske ali tržaške banke, ampak zahtevala je od kompetentnih faktorjev subvencije neki slovenski banki — Jadranski!! Ne meneč se za velikansko sovraštvo med Albanci in Slovani, si je izvolila avstrijska vlada ravno banko slavizma v svrho svoje ekspanzije v Albaniji! — Tu se je govornik prav debelo lagal. Jadranska banka je svoj čas res prosila za dovoljenje za ustanovitev podružnice v Skadru. To prošnjo pa je avstrijska vlada odbila, pač pa je dala dovoljenje in subvencijo nekemu tujemu čifutskemu zavodu. Veliko pozneje je dala avstrijska vlada res Jadranski banki dovoljenje za ustanovitev podružnice, toda brez subvencije v Draču. To je resnica, ki jo je g. Tamaro grdo pogazil. Nato se je pa govornik skušal prilaskati — Srbom, češ, da oni razlikujejo med narodom srbskim in tržaškimi Slovenci! Med svobodnim, civiliziranim narodom in pa slovenskim, ki je brez minolosti, brez sedanjosti in — tako se nadeja — tudi brez bodočnosti. Čudno: vendar se nas tako boje, da prirejajo barbarske poulične napade in protestne shode in da razgrevajo vso Italijo radi nas! Čemu? Sicer pa dovoljuje govornik bodočnost tudi nam, samo ne na tržaških tleh! Grazie tante? Obžaljujemo, da ne moremo sprejeti te milosti, ker Jugoslovani vidijo svojo bodočnost ravno v močni poziciji ob Adriji!! In pogleda našega ne odrine od Adrije niti govornikovo naglašanje, da tržaški Italijani niso samo Tržačani, ki branijo svojo zemljo, ampak tudi Italijani, ki se zavedajo svojih narodnih dolžnosti! Svobodno njim in svobodno tudi nam, da branimo tu svojo zemljo!! In v tej borbi jim bodo pomagali tudi Srbi, kakor so mogle poučiti Italijane nedavne manifestacije v Belgradu, ki so se jih udeležili vsi — od državnikov, znanstvenikov, oficirjev pa do zadnjega prostaka. Tudi hinavski pokloni pred Srbijo ne bodo koristili Italijanom. — To je naš odgovor na bombastične fraze in prozorne iredenti-stične aluzije z nedeljskega njihovega shoda.
Komodnost računskega oddelka pri tržaškem namestništvu. Kakor znano, so dobili uradniki in državni uslužbenci po novi, od 1. septembra 1913. 1. veljavni službeni pragmatiki nakazano od centralne vlade diferenco med tedanjimi prejemki in onimi nove službene pragmatike. Zadevna nakazila so bila že davno izdana. Uradniki pri sodišču, pošti in celo orožniki so že prejeli dotične pripadajoče jim zneske. Izjema je, kakor vedno, edino pri uradnikih in uslužbencih pri političnih oblastih. Tako še do danes ni računski oddelek tržaškega namestništva nakazal podrejenim političnim uradnikom in uslužbencem na nje pripadajočih zneskov. Ču-jejo se povsod prav pikre opazke na gospode računskega oddelka. Nekateri postajajo nejevoljni, ker vsakdo je že davno računal s tem zneskom v svojem domačem proračunu, toda gospodje tržaškega namestništvenega računskega oddelka so zelo komodni gospodje. »Počasi! — Počasi! ...« to je njih princip. Zjutraj v uradu je seveda večjega pomena »Piccolo«, kakor pa nakazovanje denarja podrejenim političnim uradnikom in uslužbencem. Apeliramo na merodajne činitelje, da sivar pospešijo, kajti sodni in drugi državni uradniki so že davno prejeli zadevne zneske.
Kako hrano nudijo nemški listi svojemu občinstvu! Poznani in po oslarijah, ki jih redno prinaša iz naših pokrajin, prosluli »Grazer Tagblatt«, je prinesel zopet v sobotni številki to-le strašno — strašno zato,
Ijala zopet na mojo pot, kajti to snidenje pomenja srečo zate in zame.
—	Preveč časti mi izkazujete, — je jecljal gostilničar.
—	Ne bodi tako skromen! — ga je prekinil Lascars, — računam nate za bodočnost, kakor sem računal nate prej. Služi! si mi že, dobro si mi služil in mislim, da nisi imel vzroka, da bi obžaloval službo pri meni.
—	Vsak dan si čestitam na tem, — je odgovoril Sauvageon, — ker ste vendar, milostni gospod, vi tisti, ki ste mi pripomogel do blagostanja.
—	Bil si tiček, ki te je bilo mogoče uporabiti za vsako stvar, — je začel zopet baron, — odločen dečko, ki bi se mu lahko reklo tako-Ie prevejana kanalja.
Sauvageon je povesil oči in se je kazal, kakor bi bil v zadregi zaradi te pohvale.
—	O, gospod, — je dejal, igrajoč skesanca, — čemu zopet pogrevate te stare stvari ?
—	Ali bi res mogel pozabiti svojo preteklost? — je vprašal Lascars smeje.
—	Poizkušam, milostni gospod, poizkušam z vsemi svojimi močmi.
—	In se ti posreča?
ker se protivi najprimitivneji človeški nameti — vest iz Istre: Na kolodvoru v v Pazinu so nemško-italijanskemu ozna-čenju pridodali nepotrebno hrvatsko označenje Pazin. (Kako nepotrebno je to označenje, izhaja menda iz dejstva, da je vsa velika občina pazinska, izvzemši par laških družin v mestu samern, izključno — hrvatska! in je tudi v hrvatskih rokah. — Nemško označenje pa je menda potrebno zato,, ker na vsej Pazinščini Nemcev sploh ni!) Nekaj podobnega se je zgodilo pri Sv. Petru v puščavi, v selu Italijanske občine Tinjah. (Sv. Peter je popolnoma hrvatski, izemši eno ali dve družini. Občina Tinjan pa je v toliko italijanska, da jej županuje — Hrvat, ki je iz razlogov osebnega sovraštva odpadel od hrvatske stranke. Občinske seje se vrše seveda v hrvatskem jeziku. Nemško označenje pa je tudi potrebno, kakor v Pazinu: ker Nemcev niti ni!!) Za panslavistične demonstracije je dal Hrvatom v Buzetu povoda prihod tržaškega škofa Karlina, ki je došel delit birmo. Hrvatski napis, slavolok z zastavami v ruskih barvah, panslavistične ščuvalne pesmi in sokolska godba, sprejem škofa v Narodnem domu itd. Italijanska večina prebivalstva je najhuje ogorčena radi teh izzivanj. (Ta italijanska večina šteje kakih 200 duš v občini, ki šteje kakih 20.000 prebivalcev — hrvatske narodnosti!! (Iz naših konštatacij je razvidna vsa nesramna drznost, s katero dopisnik graškega lista falzificira dejstva in slepari nemško publiko. Pravi duševni in moralični dvojček tržaške »Wochenpest« 1 Nu, nemška javnost ne pozna razmer istrskih in jej ni toliko zameriti, ako se pušča tako slepa-riti. Ali, da ljudje najkulturnejega naroda morajo prebavljati take oslarije v trditvi — kakor je n. pr. da je panslavističen izgred, ako hrvatsko ljudstvo sprejema škofa v hrvatskem jeziku, ga pozdravlja s hrvatskimi znaki v svoji hrvatski hiši, ali pa v trditvi, da katoliškega škofa pozdravljajo z zastavami pravoslavne države — s tem si pa daje nemška javnost spričevalo žalostne duševne ubožnosti.
Pogreb vojaka angleške vojne mornarice. Na angleški oklopnjači »Indomitable« se je minule sobote pripetila nesreča, katere žrtev je bil topničar Herbert Brown. Ko je basal top, s katerim je imel streljati salve v pozdravu angleškemu konzulu, se je smodnik nenadoma vnel in eksplodiral. Brown je bil takoj mrtev. Včeraj zjutraj ob 8 in pol se je vršil pogreb nesrečnega Angleža, ki ga je dohitela smrt v Trstu. Pred garnizijsko bolnišnico, kamor je bilo prenešeno truplo, je bila krsta položena na voz, kateremu sta delali špalir dve vrsti vojakov avstrijske in angleške vojne mornarice. Vozu sta sledili dve stotniji mornarjev angleške vojne mornarice, ki so nosili vsak majhen venec. Za njimi je šel poveljnik oklopnice »Indomitable« F. W. Ke-medy z vsemi častniki, angleški generalni konzul, c. kr. namestnik princ Hohenlohe, kontreadmirala Koudelka in Seidensacher ter mnogo častnikov. ZakluČevali sta iz-prevod stotnija mornarjev avstro-ogrske mornarice in stotnija državnih redarjev.
Razpis službe. Politično društvo »Edinost« v Trstu in vodstvo lista »Edinost« v Trstu razpisujeta službo političnega tajnika in poročevalca za občinske stvari. Plača po dogovoru. Znanje italijanskega jezika neobhodno potrebno. — Ponudbe naj se izvolijo naslovljati na politično društvo »Edinost« v Trstu (v roke predsednika g. dr. Josipa Wilfana v Novi ulici št. 11).
Glas iz občinstva. Oblasti in ijudje se mnogo zanimajo za higijeno pri živilih. Posebno pa glede mleka, pa tudi drugih stvari, ki jih naše ljudstvo prinaša na trg. Spričo te strogosti pa se nam tembolj čudno zdi brezbrižnost glede higijene, recimo na pr. pri nekaterih brivcih, ki včasih z enim in istim milom odpravljajo po več o-seb. Kolka nevarnost je v tem, da si kdo le po taki zanikrnosti nalaze kake bolezni. Radi pa priznavamo, da je mnogo brivcev, ki imajo v higijeničnem pogledu dobro in vestno urejene svoje lokale. A karakteristično je, da so med zanikrneži večinoma taki od onkraj luže. posebno v onih delili mesta, kjer prevladuje sirornašneje prebivalstvo. Ali tudi siromaku je zdravje najdražje na svetu, tudi on potrebuje in sme zahtevati zaščite in varnosti v tem pogledu. Kako mislijo v to poklicani faktorji? Pa vendar ne bodo menili, da so prej dolžni obzirov do ljubih gostov iz Italije, nego pa do javnega zdravja!
Priče se iščejo. Prosimo, da se oni naši ljudje, ki so bili priče dogodka dne 1. majnika po končanem obhodu v ul. Carducci, kjer je Mirko Kralj streljal z revolverjem, da se obrani napada laške drhali, prijavijo v našem uredništvu. Zlasti naj bi se prijavila ona dva Slovenca, ki so ju Lahi napadli prav vštric Kralja.
Razne tatvine. 451etni Josip Miskulin, doma iz Starega grada v Hrvatski, stanujoč tu pri Sv. Alojziju št. 488, je bil včeraj aretiran, ker je na nekem parniku ukradel velik vrč oljnate barve, katerega je bil potem skril v nekem čolnu. — 36!etm mizar Anton Vrabec, rodom Tržačan, stanujoč v Zgornji Carboli št. 331, je bil v nedeljo po noči aretiran, ker je v neki tolerančni hiši v ulici del Solitario skušal okrasti nekega angleškega mornarja, ki je bil tam zadremal.
Aretiran plemenitaš. Predvčerajšnjim popoldne je neki Edgard Karel Pavel vitez pl. Sacher-Mezach, star 40 let, doma iz Gradca, hotel po sili v prostore tukajšnjega kluba »Unione«, ki ima svoj sedež na Corsu št. 19. Ker mu je pa vratar zabranil vstop, je plemeniti vitez začel razgrajati in je vratarja celo prijel za vrat. Vratar je pa pozval redarja, ki je plemenitega viteza odvedel na nolicijo. — Zdi se,' da je plem-
V Trstu, dne 12. maia 1914.
»EDINOST« št 99.
Stran III.
stvo in viteštvo Sacher-Mozocha jako dvomljive nravi; gotovo je pa vendar le, da je ta plemeniti vitez že precej dobro znan tako policiji, kakor tudi sodišču, in sicer radi raznih prestopkov. Pridržali so plemenitega viteza v zaporu.
*Picco:ove* laži. V svoji nedeljski številki je Piccolo« priobčil notico o nekem 6!etnem dečku, katerega da so Slovenci pri Sv. Jakobu zaprli in ga celo pretepli. Ce bi človek hotel slepo verjeti oni notici v »PiccolU", bi se moral v resnici zgražati nad okrutnostjo onega slovenskega gostilničarja pri Sv. Jakobu, k. je s to notico prizadet. A človek, ki bi verjel onemu, kar piše »Piccolo«, bi bil v zmoti. — Mi smo se o stvari nalašč informirali in izvedeli sledeče: Pozo-rišče tega dogodka je bila gostilna »Jadran« pri Sv. Jakobu. Gostilničar, oziroma voditelj te gostilne je g. Valentin Pi-rih. ki ga je v petek popoldne nekdo obvestil, da mu razni otročaji odnašajo les, ki ga je imel shranjenega na vrtu gostilne. Pirih je šel na vrt in tam zasačil tri dečke, ki so odnašali njegov les. Posrečilo se mu je, da je prijel enega, ga odvedel seboj v gostilno in ga tam zaprl v sobico. Nato jc šel iskat redarja, in ko ga je našel, je redar prišel ž njim v gostilno, kjer mu je Pirih izročil malega uzrnoviča. Redar je pa dečka okregal in ga izpustil. Uro zatem je šel Pirih zopet na vrt in je tam cobil drugih šest smrkavcev, ki so odnašali les; a ko so njega zagledali, so vsi, kar jih je bilo večjih, pobegnili, dočim je Pirih ujel le onega dečka, o katerem govori -Piccolo-. In tega je g. Pirih zaprl v sobico in šel potem zopet na vrt. če bi dobil še katerega. Ker pa ni dobil nobenega več. se je vrnil v gostilno. Dečko, ki je bil med tem zaprt v sobici, je pa grozno rjul, vsled če^ar ga je Pirih takoj iz-l ustil iz one sobice. Nato je dečka pri v ratih vprašal, kako mu je ime, a v tem je prišla dečkova mati. ki je posegla vmes. Pristopil je pa neki gospod, ki je vprašal mater: »Kdo ste vi?« (hote« vprašati, da li je ona mati onemu dečku, aH kaj) nakar mu je ona odgovorila' »Mi son italiana!« (Jaz sem Italijanka!) Go-itilničarjeva gospa, Alojzija, je pa na to odgovorila: »Kaj smo pa mi, morda živine, da nam hodijo vaši otroci nagajat?« (spuščajo namreč vodo iz soda, kradejo kozarce in kroglje s kegljišča, a če jim kaj poreče gostilničar, mu kriče »ščavo«. — O vsem tem sta priči gg. Avgust Jakan-čič in Anton Sila. Mati onega dečka je kričala: xKaj mi strašite otroka!?«, a go-stilničarka jej je odgovorjala: »Ce bi vaš otrok imel kaj strahu, bi ne bil zvečer — na cesti. Nato jih je sama mati dala par dečku po zadnji plati, nakar se je proti temu početju oglasila neka gospa, ki se je nahajala v gostilni s svojim soprogom, mkši: »Pustite dečka, ker ste vi več kriva nego on.« Ko je šla potem z dečkom na policijo, je mati še po poti bila dečka po hrbtu. In o vsem tem imamo priče.
rin Ferrucio. 17 mesecev; Francescato Ivan, 22 let; Selian Martin, 50 let.
Tržaška sokolska župa.
V nedeljo, dne 17. majnika, ob 9 dopoldne se vrši v telovadnici Sokola v Trstu seja župnega vaditeljskega zbora. Bratje
in sestre, pridite polnoštevilno.
Načelnik.
Društvene vesti
Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu naznanja, da se vrše vaje za moški zbor vsako sredo ob 8 zvečer v prostorih na stari policiji. Vabljeni so vsi pevci, da se vaj gotovo udeležujejo. — Sprejemajo se tudi novi pevci. Prijaviti se je rav-notam.
Društvo v zaščito izpuščenih kaznjencev in njihovih bednih rodbin bo imelo svoj obč-J zbor dne 14. majnika 1914 ob 7 zvečer v prostorih odvetniške zbornice ul. Pozzo del Mare št. 2, II.
Akad.-tehn. društvo „Triglav" v Gradcu bo imelo svoj V. redni občni zbor jutri, v sredo, ob 8 zvečer v prostorih gostilne Glauzer „Zur WeinheckeK z običajnim sporedom.
narodna delavska organizacija.
Letni kongres NDO. Na podlagi seje osrednjega izvrsevalnega odbora NDO dne 10. t. m. se sklicuje letni kongres NDO po sledečem sporedu; V soboto, 20. junija, od 7 in po! zvečer konferenca delegatov, ki bo sklepala o kongresnih predlogih. V nedeljo, 21 junija, ob 9 dopoldne pnčetek kongresa. Od 1 do 3 pop. odmor. Od 3 pcp. nap ej nadaljevanje kongresa in sicer do 6 zvečer. Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Predlogi se sprejemajo do 14. dne pred kongresom, to je do 7. junija. Kongresu bodo imeli pravico prisostvovati samo delegati posameznih podružnic, deželnih organizacij, oziroma zvez. Natančneje bodo odbori pismeno obveščeni.
Prožni voziček ga je povozil. Včeraj zjutraj so prožni delavci razvažali na prožnih vozičkih nove tračnice na progi južne železnice med Nabrežino in Prošekom. Proga je tamkaj precej nagnjena. Delavci so poskakali na voziček in prav tako je hotel storiti tudi neki Robert Prenkin, rodom iz Ogrskega. Skočil pa je tako nerodno, da je padel pod voziček, ki mu je šel čez desno nogo in mu jo zlomil. Ponesrečenca so prepeljali z vlakom v Trst, kjer ga je na kolodvoru pregledal zdravnik rešilne postaje in ga potem dal odpeljati v bolnišnico.
Nevaren padec. V ulici Mlina veter so se otroci igrali na ulici, med njimi tudi 121etni Josip Prgomet. Le-ta je splezal na neki zid. Izgubil pa je ravnotežje in padel skoraj dva metra globoko. Pobil se je precej in so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga obvezali, potem pa odpravili zopet domov. Ponoči pa se je pokazalo, da so se mu možgani pretresli, in so fantiča ponovno prepeljali v bolnišnico.
V pretepu. Predsnočnjim je prišel iskat pomoči na rešilno postajo Uletni Anton Fonda s Kolonkovca, ki ie imel tri precej nevarne rane na glavi. Z rešilne postaje so ga prepeljali v bolnišnico. Povedal je, da je prišlo do pretepa v gostilni in ga je nekdo udaril s kozarcem po glavi.
Nasilen Benečan. Včeraj zjutraj je v kavami »Ai Giardini« na trgu G. B. Vico nastal i repir med nekaterimi pivci, ki so bili prišli skupaj v kavarno. Naenkrat je pa eden njr , in sicer 241etni Aleksander Peri-mazzo, stanujoč v ulici Sv. Danijela št. 1, zdirjal iz kavarne do bližnjega peka, kjer je pograbil nož in se žnjim vrnil v kavarno in tam hotel z nožem napasti enega svojih nasprotnikov. Sicer so mu pa to preprečili in ga dali aretirati; prišel je redar, ki je Perimazza, kateri je doma iz Benetk, odvedel v zapore.
Umrli so: Prijavljeni dne 10. t. m. na mestnem fizikatu: Požar Josip, 68 let, Vrti da št. 1799; Cadelli Brunon, leto dni, ul. Corte št. 4; Makovič Orozdana, 9 mesecev, Skedenj št. 884; Grum Ana, 9 mesecev, Skedenj št. 213; Horvat Josip, 15 mesecev, ul Interna Molin a vento št. 14; Rogar Sr f :iv, 6 dni. ul. Industria št. 8; Birsa A\ 1 t, .30 let, ul. Pondares št. &— Prijavljeni dne 11. t. m. na mestnem fizikatu: Ferletič Vilma, 8 mesecev, ul. Ri-gutti št. 11; Forti Libera, leto dni, ul. Edin on do de Amicis št. 11; Glesič Ida, 37 let, ul. U. Foscolo št. 18; Turk Albert. 41 let, ul. Ferriera št. 35; pl. Luranski Matilda, t1* let, ul. Aliieri št. 3; Skerk Marija, 9 mesecev, Carbola Zgornja št. 321; Verčon Dušan, 5 let, ul. Farneto št. 43; Fumis Alojzi, 99 let, nI. S. Piccolomini št. 8; Ghion-c c ti Ruggero, 2 le i. ul. Riborgo št. 19. — \ mestni f^lnišni i dne 9. t. m.: Vetak 2-3 M; Herčon Marija, 44 let; Ma-
DflNVL
—	Za družino aretiranega Pregarca so nabrali delavci mestne plinarne K 22.70; Verčon L —.60, Verčon And. —.50, Bla-žič —.20, Kosovel—.60, Kosovel —.20, Slejko —.20, Kosovel —.40, Mihelelos, trgovec z vinom, K 1.—; g. Orel nabral med prijatelji na delu K 7.—, N. N. 2.—, Zavadlal 1.—, Bakovic 1.—, Bakovic —.50, Jeleršič —.50, Rom Ivan —.40, Te-savia —.20, Furlan L —.20, Gombač Jak. —.20, Bak J. —.20, Cevna F. —.60, Me-zine —.20 jg. Kocjan nabral v narodni gostilni v ul. Lazzaretto vecchio K 5.—. Skupaj K 38.50. Denar hrani uprava.
—	Za žrtve prvega majnika je v Trgovinski kavarni (»Commercio«) predsednik podružnice NDO pri Sv. Jakobu, g. E. Volarič v protest proti »vitezom smrti«, ali bolje rečeno »gambe leste paura non aver«, ker se niso dale slovenske glave pobijati od njih, nabral K 46.44. Lista darovalcev je na vpogled v uredništvu »Edinosti«. Denar hrani uprava.
Podružnici CMD v skednju je pristopil kot ustanovnik g. Josip Mihelčič in plačal 20 K; g. Miloš Pahor, daroval ob priliki jubileja doktorata g. dra. Otokarja Rybara 10 K; družina Grk-Moser, nabrala o priliki krsta Marija K 5 20; Rudolf Kompara, mizar v Trstu, daroval 10 K; Svetoivančani nabrali v osmici Ivana Puriča K 820; ga. Fani Pahor, darovala 2 K; Tomic Matej 3 K; Angela Perhavc 2 K; Godina Ivan l K; Večina udeležencev koncerta dne 3. trajnika je preplačala vstopnino v skupnem znesku 28 K. Zahvalnije se na tem mestu pevsko d-uštvo „Vt es la-, ki je s svojim krasnim zborom soueiuvalo na koncertu kakor tudi domačo godbo, posebno pa kapelnika g. Josipa Flego. Gce. Pavla Sancin Božek, Marija šumanova in Pavla Lavren-čičeva naj bi tudi v bodoče tako uspešno kakor takrat sodelovale na enakih prireditvah. Hvala I G. Silvester God na je daroval krasno sliko: Tihožitje za^ Ciril Metodovo veselico dne 5. julija. Želimo, da bi imel obilo posnemalcev. Darove sprejemajo g.„ Ivanka Sancin in gospe vrtnarici Marija Črnigojeva in Marija Godina.
Uesfi iz Mš&e.
Shod v Cerknem.
V nedeljo se je vršil v Cerknem dobro obiskan shod tamošnjega Narodno političnega društva, ki je pomemben že radi tega, ker je pokazal, da ima samostojna narodna stranka tudi v Gorah isto oporo v volilcih, ko pa za časa zadnjih deželno-zborskih volitev, ko je doživela novostru-jarska stranka svoj popoln polom. Pomemben pa je bil shod tudi v tem oziru, ker je pokazal, da tudi najnovejše hujskanje ne morejo omajati zaupanja vo-lilcev do svojih poslancev.
Kljub slabemu vremenu se je zbralo v salonu gostilne, nad 200 volilcev, samih resnih mož, da slišijo poročila svojih poslancev in da po poročilih sodijo o njihovem dosedanjem ravnanju.
Ob napovedani uri je otvoril javen shod predsednik Narodno političnega društva g. Štravs, predstavil poslance, dr. Podpornika, g. Miklaviča in Mikuža, nakar je kot prvi govoril dež. poslanec
dr. Podgornik,
ki je govoril o splošnem političnem položaju, ki je sedaj v deželi.
Še v I. 1912. je vladalo v naši deželi nekako mrtvilo. Vso moč je imela v rokah S. L. S. Obstajale so sicer tudi nasprotne stranke, ali ker ni bila nobena opozicijo-nalna stranka zadostno organizirana, je bilo vse polno ljudi obsojenih v brezdelje, kar gotovo ni bilo koristno. Konec tega političnega mrtvila pa je nastopil z ustanovitvijo družbe za izdajanje listov »Soče« in »Primorca«, ki je prevzela oba lista in jim dala tudi novo smer. Izprevideli smo, da je naša prva naloga, braniti naš narodni in gospodarski razvoj, da pa je temu v kvar dosedanji način boja med strankami, ki je bil čisto osebnega značaja. Zato smo odpravili osebne napade v svojih listih in mirno in stvarno gradili naš narodni in gospodarski program. S svojimi idejami smo tudi prodrli in tudi nasprotno časopisje je moralo prenehati z osebnimi napadi.
V	letu 1913. je bil razpuščen deželni zbor in takrat se je posebno jasno videlo, da ne zadostuje, če le časopisje deluje v smislu zgorajšnjega programa, nastala je naloga, da tudi v javnem življenju prodro ta koristna načela in zato se je morala osnovati nova stranka, samostojna narodna stranka, ki deluje v tem smislu. In sijajni uspeh pri volitvah je pokazal, da odobrava vsa dežela ta program, ker samostojna narodna stranka je postala mahoma najmočnejša in najvplivnejša stranka v deželi.
Težkoče pa so se pojavile, ko so hoteli slovenski poslanci uveljaviti v deželni hiši težnje svojih volilcev, ko so hoteli izvesti za slovenski del dežele koristne sklepe. Slišali ste že, da je finančni položaj Goriške dežele neugoden. Proračun za I. 1913. izkazuje ^00.000 K primanjkljaja in oni za leto 1914. približno ravno toliko. Pri tem pa je treba poudarjati, da je Goriška mala dežela, ki ima komaj toliko prebivalcev, ko Trst z okolico, ki pa je gospodarsko dosti silnejše. Naravno, da so nastale največje težkoče, ko je bilo potrebno skrbeti za kritje primanjkljaja. Poslanci samostojne narodne stranke so odločno poudarjali, da ne gre po sedanji poti naprej. Ker naš kmet ne plačuje le deželnih davkov, plačuje tudi visoke doklade za šolski, zdravniški zalog, da dosegajo v mnogih občinah vse doklade čez 200%, dočim so doklade v Furlaniji znatno manjše in ne dosegajo nikjer niti 160%. Da je to napačno, je jasno in že zdavnaj bi se imeli ustanoviti namesto dosedanjih okrajnih zalogov deželni zalogi, ker ima danes dežela že vso upravo v svojih rokah. S tem bi se pa tudi doseglo, da bi plačeval naš kmet za šolske in zdravstvene naprave ravno toliko, ko kmet v Furlaniji, ne pa kakor sedaj, da plačuje včasih tudi še enkrat toliko. Pravični ustanovitvi deželnih zalogov se pa upirajo Italijani z vso silo in se opirajo na svojo davčno moč, češ, da plačujejo dve tretjini vseh deželnih davkov. Ta njihov račun je pa čisto napačen, ker oni štejejo vse prispevke iz Gorice in drugih mest za laške, dočim pa je res, da tvorijo Slovenci v Gorici polovico vsega prebivalstva. Če se pa to upošteva, potem pa plačujejo Slovenci 54 vseb deželnih davkov in to bo treba povedati prav energično Italijanom in na podlagi tega ključa bo tudi treba razdeliti prispevke dežele za potrebe slovenskega in laškega dela dežele. V tem oziru se opaža tudi pri Italijanih že spoznanje, da je nemogoče vztrajati pri sedanjem načinu razdeljevanja deželnih dohokov in naša glavna naloga bo slej ko prej, da tudi uveljavimo to načelo.
Pri tej priliki pa ne smemo pozabiti tudi drugih važnih dogodkov, ki so se odigrali v zadnjem času v Gorici in Trstu. V Gorici so se združili vsi Slovenci za skupen boj in uspeh skupnega dela ni izostal. Veseliti nas mora to dejstvo, saj jasno kaže, da je naš program pravilen, da je treba složno delovati za narodni in gospodarski napredek. Tržaškim Slovencem je bilo že od nekdaj glavno geslo, v »edinosti je moč«, pod tem geslom so zmagovali in pod tem geslom so sijajno branili pravice Slovencev ob sinji Adriji. Tudi uspehi Tržačanov nas bodrijo v naših načelih, ko nam s tako prepričevalno silo pripovedujejo, kako se zmaguje.
V	drugi vrsti pa zahtevamo tudi ureditev zdravstvenih zalogov. Italijani, ki so v tem oziru že čisto preskrbljeni, nočejo sicer tudi o tem nič slišati, dasiravno so naše zahteve globoko utemeljene. V slovenskem delu dežele primanjkuje zdravnikov, le večji kraji imajo svoje zdravnike, večina prebivalstva pa je brez zdravniške pomoči. Skrajni čas je, da se nastavijo okrožni zdravniki. Občine plačujejo ogromne svote za bolnike po raznih bolnišnicah, ne da bi bila tu prava kontrola. Zato je ustanovitev deželne bolnišnice nad vse potrebna.
Ce bi se to zvršilo, potem bi se zmanjšale doklade, vse blagostanje dežele pa bi napredovalo, s čemur bi tudi narasli dohodki dežele.

Mnenle g. c. svet. dr.a S. Bulikovski-ja
¥ pol«liu zdravnika v Gleichenbergu na Dunaju.
ir
Goap. J. SERRAVALLO
Trst
Predpisal sem Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO {Vino di China Ferruginoso Serravallo) v slučajih malokrvnosti, posebno če se je pridružilo pomanjkanje slasti in dosegel sem vedno dobre vspehe. Radi izvrstnega okusa so ga rade prenašale tudi one nervozne gospe, ki se navadno branijo italijanskih preparatov.
DUNAJ, 3. oktobra 1905.
DOKTOR BULIKOVSKI
Podložna Jaka
belih orgingtons po 40 stot. „bizamskih* rac po 40 stot; indijskih rac 40 stot.; sulmtalskih kokoši po 40 stot., štajerskih kokoši po 40 stot.; tuloških orjaških gosi po K 2.—, pekinških rae po 40 stot.; štajerskih dom. gosi po 40 stot. samo plemenskih živali. Jamčim za ploditev. Maks Pauly uradnik, KMach« Štajersko.
Gospodarska zveza v MaMJah
vabi na
francescTbedhar
TRST — ustanovljena I. 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino Šivalnih strojev
bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred Iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campanile Stev. 19
Odrasli in otroci rabijo pristno kislo vodo »HUNYADI JANOS« z enako gotovim uspehom kot najboljše sredstvo proti zapeki in vsem kritičnim posledicam, katere so v začetku navadno malenkostne, ki pa postanejo lahko usodepolne. Kdor želi hiter učinek, naj vzame 1—2 kozarca — po potrebi tudi več — te kisle vode, ki vpliva blagodejno toliko na odrasle kolikor tudi na odroke, kateri poslednji naj pijejo to vodo z mlekom.
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 31. mola 1914 al L nI popotadnM
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo nadzorništva.
5.	Razni nasveti.
6.	Volitev novega odbora.
NB. Ako pri prvem občnem zboru bi ne bilo zadostno število navzočih članov za sklepanje, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, pri katerem se bode veljavno sklepalo, ne oziraje se na število navzočih.
K obilni udeležbi uljudno vabi
ODDOR.
MESNICA ::
TOMAŽ ZADNIK - TRST
TELEFON itv. 16-08.
trg Sv. Ivana štev. 6. — Prodaja meso iz lastne klavnice na debelo In drobno. — Na drobno goveje: sprednji deli po K 1*44 in 1.60. Zadnji deli po K 1.70 in 1.92. Na debelo po dogovoru. — Mesnica ie vedno dobro preskrbljena s teletino prve vrste, kakor tudi perotnino. — Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča
iTomai Zadstlk
Alojz DMfelder
Trst, V. G. Vasarl 19, Trst
Zuloso bukovih in hrastovih 4o$ za vsflhovKtne pode.
mm» Aooir Tscnerpe*
MRI NUNlt|Min
RNjalJia vtrsfu.

l&renir
Veliko iznenađenje!
Nikdar v življenju taka prilika! •OO kosov ta samo 3 K 80 vin.
Krna pozlačena precima ura na sidro x verižico, natančno idoča 8 triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gospode, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prstan, a ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, pari tika no-cost, 1 par donble zlatih manietnih gumbov a patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 lun jata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 di«
bnm % najlepšimi
šeče toaletno milo, 1 naifm. nžigalo. 1 krasen ali bnm x najlepšimi slikami sveta, 3 Šaljivi pr velika veselost za stare in mlade, 80 komadov
sveta,
korespondeninih predmetov in Ae potrebnih predmetov. Vse skupaj z aro vred, ki ie
Šaljivi predmeti, 80
500 rabjjivih,
toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Po&jja proti povzetju doneska racpoSiljalna tvrdka Cfc. Janflvlrtfc, Krstov« 2/B.
NB, Pri aaročbi dveh -avoiev ae priloži an gleđka brivna britev prve 'čete. zla nengajajoče a« Trne denar.
vsake velikosti in vsake razsežnosti, nuj' finejše in najbogatejše antične in moderne orijentalske preproge, orijent. bronce in haremska vezanja dobavlja
M. GABAl, Trst Corso, Capo m Plozza Stev. 2 (Palača Modello)
Sprejemalo se vsako popravilo preprog in store preproge se zomenlaviifo.

ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos)
ordinnje na svojem stanovanja v Trstu. Corso Stev 12, Telef. 177,IV od II1/, do 17, iu od 4*/. do 5*/, pop.
Dr. HORVATH
Trst, Via Nuova i«. 22 ordinira za KOŽNE In SPOLNE BOLEZNI
od 11-1 In 5-7. Za botoSna v negah In sklepih od 11-12 In od 4-5. Ob nedeljah samo predpoldne.
Osebe
ki imajo v krogih trtaSklh Slovencev zveze
= sprejme =
prvovrstna tuzemska zavarovalna družba na življenje
fakel proti stalnim doMom.
V stroki izuijeni imajo prednost. — Ponudbe je poslati v Ljubljano poštni predal 23.
fO^iini iiE|f| i Drože (kvas) iz odlikovane slovenske trgovine drot so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves, narodnjak l Fi vi U vu i ruu: noroW prl domBa mY\, ki «om postrežepo konkurenčnih cenah. J. J. SUBAN. Trst
Stru IV.
»EDINOST« St 99.
V Trstu, dne 12. maja 1914.
V tem smislu se bo vršilo naše delovanje še naprej, v geslu v slogi je moč, pa bomo skupno nastopali za koristi slovenske Goriške in v tem tudi zmagamo. (Živahno odobravanje.)
Nato je govoril poslanec Mikuž.
Zahvaljuje se za povabilo in pozdravlja veliko udeležbo. Na shod smo prišli ne da agitiramo za svojo stranko, ali pa da bi delali kakšnih zdražb, temveč, da poročamo o svojem delovanju.
Položaj Slovencev v goriškem deželnem zboru je težak. Italijani imajo večino, deželne finance pa so v mizernem stanju in moj tovariš predgovornik vam je že povedal, koliko znaša primanjkljaj. Radi tega je bila naša prva naloga, da zmanjšamo primanjkljaj in treba je bilo omejiti izdatke na minimum. Radi tega pa se tudi ni moglo izplačati toliko podpor.
Veliko lažje bo pa naše delo, ko dobi dežela davčne preodkaze od države v znesku 400.000 K. Na podlagi teh preod-kazov smo izdelali mi načrt, da bi bil tudi slovenski del dežele deležen enkrat deželnih podpor. Toda Lahi so zahtevali kompenzacij. Hoteli smo jim dati kompenzacije, če tudi dokažejo, da res potrebujejo, tega pa niso mogli storiti, ker imajo že vsega v izobilju in so zato zahtevali, naj se za laški del dežele naloži ista svota v hranilnico. (Veselost.) Tega seveda nismo mogli dovoliti.
Nato se je bavil govornik z lokalnimi razmerami in opozarjal vse kmetovalce na ravnokar ustanovljeni agrarni urad, ki prične v kratkem delovati. Pa ne samo na komisijo za agrarne operacije se naj pridno obračajo, v vseh vprašanjih jim tudi radevolje ustreže Slovensko politično društvo v Gorici, kakor tudi on sam, ki se bo vedno trudil, da izvrši svojo dolžnost in tudi več, če mu bo mogoče. (Odobravanje.)	(Konec jutri.)
Na težke očitke »Soče« in »Edinosti«, da je poročevalec glasila ljudske stranke ve doma napačno poročal, s tem da le ustavil v županov govor besede, ki jih ni Bombič rabil, molči današnji »L* Eco del Litorale« ko grob. List naj si zapomni, da je očitek pretežek, da bi se mogel preiti z molkom.
Laški cvetlični dan se bo vršil prihodnjo soboto in nedeljo. Kakor pravi »Cor-riere«, je preprečilo slabo vreme to prireditev! Kakor se pa nam zdi, pa ne bo to odgovarjalo čisti resnici, ker goriški Italijani smatrajo sedaj za svojo glavno nalogo posnemanje in ne morejo biti srečni, če se ne vrši istočasno s slovensko tudi laška prireditev. Preljubi cittadini, kako se že pravi živali, ki tako rada posnema?
Radi javnega nasllstva je bil aretiran neki Josip Reja.
Učiteljsko društvo za sežanski šol. okraj bo imelo svoj letai redni občni zbor v četrtek, dne 14. majnika t. I. ob 10 dopoldne v Sežani. Dnevni red: I. Predsednikov nagovor, 2) Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja, 3) Poročilo a) tajnikovo in b) blagajnikovo, 4) Volitev novega odbora, 5) Slučajnosti.
Iz Pevme. O priliki poroke gospe Erne Kumar por. Jug in g. Alojzija je dobila CM podružnica K 5. Hvala t Novoporočencema pa obilo sreče 1
Uesti iz Istre.
Glavna skupščina „Narodne Zajednice" za Istro. V nedeljo, dne 3. t m. se je ob polu 5. popoldne pričela letošnja glavna skupščina „Narodne Zajednice za Istro" in to v veliki dvorani Narodnega Doma v Voloskem. Skupščina je bila mnogobrojno obiskana. Poleg odposlancev so bile zastopane društvene podružnice!: Volosko-Opatija Vasanska, Veprinac, Lovran, Kastav, Rukavac, Matulji, Zamet, Srdoči; navzoča je bila ve. Čina članov osrednjega odbora in nadzor-ništva ter okoli sto drugih društvenih članov. Skupščini je predsedoval društveni predsednik g. dr. Ivan Poščić, kl je, otvorivši skupščino z daljšim govorom, razložil razloge ustanovitve „Narodne Zajednice" in je v nekoliko besedah omenjal tudi dosedanje društveno delovanje. Nato je drugi tajnik, g. Stjepan Car, prečital zapisnik lanjske glavne skupščine, nakar je prvi tajnik gosp. Ivan I v a n č i ć podrobno poročal o društvenem delovanju. Poročilo je trajalo skoro celo uro. Tako obsežno je bilo delovanje v prošlem društvenem letu. Poročilo je omenjalo, kako je prišlo do ustanovitve „Narodne Zajednice", kako se je društvo uredilo, kako je poslovalo: v pisarni, v poslovnem odboru, v osrednjem odboru, v podružnicah: 1. na narodnem polju, 2. na prosvetnem polju in 3. na gospodarskem polju. Tajnikovo poročilo se je vzelo z odobrenjem na-znanje. Nato je poročal društveni blagajnik o društvenem denarnem poslovanju. Društvo je imelo K 7484 39 denarnega prometa. Ko je nato g. dr. Nikola FabianiĆ v Imenu nadzorništva poročal o izvršeni reviziji in predlagal odboru absotutorij in je bil ta predlog soglasno sprejet, je skupščina prešla na volitev 10 članov osrednjega odbora, 6 namestnikov in 3 članov nadromištva. Od 30 Članov osrednjega odbora jih je bilo 10 Izžrebanih in sičer: dr. Poščič, Stjepan Car, H. pl. Peršič, L. Tomašič, dr Landr. Nik. Gržetič, Fran JeluSič, Iv. Matetič, Jul. Miran in Ant. Justi. Bili so pa vsi zopet izvoljeni izvzemšt Nik. Gržetiča, Frana Jeluškfa in Ant Justija. Na njihovo mesto so bili izvoljeni sledeči novi odborniki: Rihard Ka-tulinič-jereter, dr. Juraj Pečarevič in Matko Lukež. Za namestnike so bili soglasno izvoljeni : Vinko Seplč, učitelj v Opatiji, Vinko Brnčič, k vaški mojster v Opatiji, Ivan Letiš, fotograf v Opatiji, Josip Hrumnjak, trgovec in posestnik v i patiji, Ivan Rubinič, slikarski mojster v Opatiji in Josip Medanič, trgovec v Voloskem. V nadzoraištvo so bili izvoljeni: dr. Mate Trinajstič, dr Nikola FabianiĆ in Nikodem Gržetič. Nato so se
razpravljale „raznoterosti" in so sknpSči-
narji podali več važnih predlogov in priporočil za bodoče delovanje društva. Okoli 8. zvečer je predsednik zaključil to U. glavno skupščino „Narodne Zajednice za Istro" pozvavši z ognjevitimi besedami vse navzoče na složno delo za narodno stvar.
Iz Lazareta. Pred letom dni nas je zapustil nad učitelj g. Jos. Bertok. Dolder je on učiteljeval na tukajšnji šoli, je bilo tudi petje In orglanje v Lazaretu drugače nego je danes. Sedaj pa so se razmere v cerkvi povsem izpremenile; prej so pevci peli celo „Tantum ergo" v slovenskem jeziku, sedanjemu učitelju pa je latinščina vse bolj ljuba. V začetku je začel le nekatere latinske pesmi vpletati med slovenske, kar je pa storil na „majnico", je nečuveno ! (Prva nedelja majnika se namreč v tukajšnji farni cerkvi vsako leto slovesno praznuje I — Opomba pisca). Na „majnico" to ej, se ni slišala niti ena slovenska pesem v cerkvi, ampak vse latinsko. Cerkveno petje v slovenskem jež ku sega do dna srca pobožnim vernikom; vsaj razumejo, kako in kaj se peva. O petju v latinskem jeziku se ne more reči tega. Otroci na koru kričijo nekaj, da sami ne vedo, kaj. (Cerkveni pevci so namreč šolski otroci). Teh par vrstic naj bo v opomin. Ako bi to ne pomagalo, pa bomo o primernem času izvajali primerne konsekvence, naj bo to komu ljubo ali ne. Kogar plačujemo z lastnimi sredstvi, imamo tudi pravico zahtevati od njega, da spoštuje naš jezik.
Slovensko učiteljsko društvo za Istro
sklicuje svoj redni občni zbor za prihodnji četrtek, dne 14. t m., ob 10 predpoldne v šolskem poslopju v R i c m a n j i h 1 Dnevni red zelo važen in obširen! Naj bi ne bilo istrskega slovenskega učitelja in učiteljice, ki bi ta dan delal iz emo I
Marezige. V nedeljo se je vodil tu volilni shod za bodoče deželnozborske volitve. Vkljuk neugodnemu vremenu je bila udeležba volilcev na shodu zelo veliko. Končno je bila soglasno sprejeta zaupnica kandi-detom Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri: prof. Matku Mandiču, dekanu Skerbcu in nadačitelju Valentiču.
Rožne vestL
Kralj Male Italije. V Londonu je umri
te dni silno bogat Italijan, ki je užival v onem mestnem predelu, ki se imenuje Little Italy, neomejeno spoštovanje in so ga sploh imenovali le »kralja Male Italije«. Italijanska naselbina v Londonu ni velika, vendar pa tvori, kakor je že razvidno iz imena Little Italy, kompaktno celoto, kjer življenje ni dosti drugačno nego v Neapliu ali Palermu. Naselbino tvore skoraj izključno italijanski delavci in mali trgovci, ki vsi skupaj niso ravno preveč oblagodarjeni z bogastvom. Tudi Luigi Fraulo, pravkar umrli »kralj« tega italijanskega predela, je začel, kakor večina njegovih rojakov, v najbornejših razmerah in si je vendar pridobil milijonsko premoženje. Življenje Fraulovo, ki je umrl še primeroma mlad — star je bil šele 57 let — se čuje, kakor kak roman. Pred kakimi 36 leti je Fraulo kot mladenič zapustil svoj rojstni kraj Ravello pri Neaplju z 200 lirami v žepu. Odpotoval je v London, kjer si je s tem skromnim denarjem najel vozič, s katerim je hodil po Londonu in prodajal sladoled, kakor se prodaja v Neaplju. Polagoma pa se je začela tako razcvitati njegova kupčija, da je Fraulo prenehal s prodajo sladoleda na ulici in otvoril trgovino s predmeti za proizvajanje sladoleda. Kakor pa je naraščala njegova glavnica, je rastla tudi njegova sla-vohlepnost. Začel je konkurenčni boj z nekim mogočnim trustom trgovcev, ki so imeli proizvajanje ledu v svojih rokah in je uvedel na Angleškem novo industrijo: uvoz ledu. Fraulo je najel več parnikov in uvažal čim dalje tem večje množine ledu iz Norveške. Sreča mu je bila mila in kmalu je delal londonskemu proizvajanju ledu toliko konkurenco, da si je pridobil v kratkem milijonsko premoženje. Dasiravno je bil Fraulo v zadnjih letih svojega življenja večkratni milijonar, je vendar ostal v vseh svojih življenskih na-vedeh stari, preprosti Napolitan, kakor je prišel v London. Njegova radodarnost napram ubogim in manj srečnim prebivalcem »Male Italije« ni poznala nikakih meja in zato so ga tudi njegovi rojaki naravnost oboževali. Veliko malih trgovcev v Little Italy se ima zahvaliti le človekoljubnosti Fraulovi za svoje blagostanje, ker jim je on pomagal na noge. Pogostoma je tudi posredoval kot sodnik v manjših sporih v italijanski koloniji. Njegovim sa-lomonskim razsodbam se je potem pokorilo vse s pravim slepim zaupanjem; tako velik je bil ugled tega bogatega in priljubljenega človeka med njegovimi rojaki.
Turki in evropske velevlasti. Vse evropske velevlasti se trudijo, da pridobe Turke zase. Toda gotovo je, da oni narod, ki ima svoje šole med prebivalstvom drugega naroda, zamore doseči najmanj to, da mu je dotični narod naklonjen. Ravno zato pa tudi evropske velevlasti tako pridno ustanavljajo svoje šole v Turčiji. Tako imajo Italijani v Turčiji 67 Sol
s 5000 dijakov. Angleška 126 šol z 8500 dijakov, Združene države 273 šol z 18.000 dijakov, in Francoska 530 šol z 54.000 dijakov. Nemčija ima samo 23 šol s 3000 dijakov. ^Zato so Nemci pred kratkim ustanovili v Berlinu »Turško-nemško ligo«, ki se je nadela za svoj cilj, propagirati in podpirati nemški vpliv v Turčiji. V to svrho bo pošiljala liga v Turčijo učitelje, profesorje in zdravnike, ustanavljala bolnišnice in razširjala knjige in brošure. V pozivu na pristop v društvo, pravi liga: »Vsak Turčin, ki govori nemški, čita nemške knjige in se zdravi v naših bolnišnicah — postane torej prijatelj Nemčije in podpira razširjanje nemških industrijalnih proizvodov. Kakor razvidno, Nemcem pri ustanavljanju svojih šol v Turčiji in pri veliki ljubezni do Turkov ne gre zato, da bi širili med njimi svojo »kulturo«, ampak samo zato, ker bi radi dobili tržišče za svoje blago in v znamenju »kulturec izsesavali Turke.
200.000 K poneveriL Uradnik budimpeštanske tvrdke z žitom, Ludovik Steinitz, je bil splošno znan v mestu kot strasten borzni špekulant. Mož pa je imel tudi to čudno navado, da je igral s tujim denarjem za svoj žep, kar je postalo zanj uso-depolno. Zadnje dni je oškodoval svojo tvrdko na ta način za nič manj nego 200.000 K. Da se izogne neprilikam, jo je ponoči popihal iz mesta in poprej še ukradel svojemu gospodarju 50.000 K. Policija je sicer takoj izdala za njim ti-ralnico, a ga dosedaj še niso dobili.
Starostno zavarovanje v Belgiji. Belgijska zbornica je sprejela zakon glede starostnega zavarovanja delavstva. Po tem zakonu dobe delavci, ki niso prekuračili 65 leto pokojnino, ki znaša na leto 290 frankov. Ta pokojnina pa se zniža, če ni plačeval delavec 40 let prispevkov zavarovalnici. V slučaju bolezni dobe delavci tri mesece po 1 frank na dan. Cez tri mesece se proglasi bolnik, če še ni ozdravel, za invalida in dobiva tudi po 1 frank dnevno.
Ponesrečena vojaška letalca. Med poletom iz Sverina v Poznanj sta hotela pristati vojaška letalca poročnika Faber in Kurz na vojaškem vežbališču pri Krekovem. Pri tem sta padla iz višine 200 metrov. Stroj se je popolnoma razbil. Letalca so našli mrtva pod razvalinami stroja. Vzrok nesreče še ni znan.
Samomor obsojenega morilca. Zločinec Scheel, ki je lansko leto na zavraten način umoril v Budimpešti neko deklico in bil radi tega pred poroto obsojen v smrt na vešala, se je te dni v ječi obesil. To je tekom zadnjih dni že četrti slučaj, da so se na smrt obsojeni obesili v bavarskih ječah
Deželno sodlfte.
31 krat obsojen.
Včeraj je sedel pred sodniki deželnega sodišča 451etni težak Ivan Vidali, doma iz Pirana, ki je bil že prej obsojen 30krat, in sicer enkrat radi zločina tatvine, 5krat radi zločina javnega nasilja v smislu § 81 kaz. zak., in preko dvajsetkrat pa radi prestopka proti izgonu. Vidali je namreč izgnan iz Trsta ravno radi svojih nasilnih nastopov proti redarjem.
Dne 17. marca t. 1., okoli 7 zjutraj, je redarstveni nadzornik Jernej Remec zapazil Ivana Vidalija v Kolodvorski ulici na prostoru bivšega ribjega trga. Sel je proti njemu, da bi mu napovedal aretacijo radi prestopka proti izgonu. A že oddaleč mu je Vidali grozil z roko, naj nikar ne pride k njemu. Redarstveni nadzornik Remec se pa nidal ostrašiti ter le šel dalje proti Vi-d ali ju. Ko je pa videl, da se mu namerava Vidali upreti, mu je zagrozil, da bo rabil sabljo, če se ne vda. Vendar pa Vidalija niti to ni ostrašilo ter je nameraval vzlic temu skočiti nad Remca: slučajno je pa vse to videl redar Josip Tomažič, ki je takoj priskočil nadzorniku na pomoč. Redar Tomažič je ovil Vidaliju vrvico okoli desne roke, vsled česar ni mogel Vidali nikomur več škoditi, ker ga je obenem nadzornik Remec trdno držal za levo roko. Nato sta nadzornik in redar tirala Vidalija proti policiji po Machiavellijevi ulici, a pri tem poslu sta porabila pol ure, preden sta prišla z aretiranim Vidalijem do Poštne ulice. Tu se je pa Vidali naenkrat vrgel na tla in bilo je treba drugih 5 redarjev, da so Vidalija ukrotili in ga na rokah odnesli na policijo. Med potjo od Kolodvorske ulice po Machiavellijevi ulici in do Poštne ulice, ie pa Vidali vedno brcal nadzornika z nogami in mu kričal v obraz razne psovke, kakor: »morilec«, »krvnik«, »ne bom zadovoljen, dokler ne pojem tvojih jeter« itd.
Vsled tega dogodka se je moral Vidali včeraj zopet zagovarjati radi zločina javnega nosilja v smislu § 81 kaz. zak. in radi prestopka v smislu § 312 kaz. zak. (razža-Ijenje službo vršečega javnega funkcionarja).
Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik Sbisa, a votantje so bili deželno-sodna svetnika Lazzarich in baron Farfo-glia ter sodnik dr. Rocco. Državno pravd-ništvo je zastopal dr. Tomisich, obtoženca je branil dr. Zennaro.
Obtoženec je včeraj trdil, da se ne spominja ničesar, kaj je počel oni dan. Trdil
je, da tedaj, ko ga prime živčni napad, ne ve, kaj počenja, in tak živčni napad ga je prijel ono jutro. Ni bil pijan, ker je spil le za 30 stotink žganja, a živčni napad mu je povzročila jeza, ki ga je prevzela, ko je videl, da ga aretirajo le zato, ker si tu v Trstu išče dela. Povedal je tudi, da je prišel k sebi šele na policiji, in še to le vsled tega, ker so ga tam redarji pretepali s polenom.
Priča Jernej Remec, redarstveni nadzornik je povedal, kako se je izvršil dogodek. Potrdil je obtožbo na vsej črti ter je izključil, da bi ne bil Vidali vedel, kaj počenja: po njegovem mnenju je Vidali le fingiral živčni napad.
Istotako je izpovedal redar Josip Tomažič.
Na predlog branitelja telefoničnim potom na razpravo pozvani policijski oficijal Nikolaj Basilisco, je povedal, da je on sestavil zapisnik o aretaciji Vidalija. Ker se je bilo bati, da bi Vidali zopet ne zbesnel, če ga privedejo k njemu, je priča sam šel v nadzornikovo pisarno in tam zaslišal Vidalija. Vidali je bil tedaj popolnoma miren. Na tozadevno braniteljevo vprašanje, je priča rekel, da se ne spominja, če mu je Vidali že tedaj tožil, da so ga tolkli redarji s polenom in ga tudi ranili, a da je možno, da mu je Vidali to potožil, pa da on tega ni smatral za resno.
iz spisov, ki so bili prečitani, izhaja, da je 1. 1913 državno pravdništvo v enakem slučaju, kot je bil Vidali obtožen po § 81 kaz. zak. umaknilo obtožbo vsled izvestja psihijatrov, ki so bili Vidalija proglasili za neodgovornega.
Izvestje psihijatrov dr. Xydiasa in dr. Vragnizana pa trdi to pot, da je Vidali res deloma neodgovoren , a da se psihijatra ne moreta izreči, da li je bil živčni napad h lin jen ali resničen, ter prepuščata sodnikom naj presodijo, jeli verjeti obtožencu, ki trdi, da je bil napad resničen, ali pa pričam, ki trdijo, da je bil hlinjen. — Iz spisov izhaja dalje, da je Ivan Vidali brat onega Kajetana Vidalija, ki je imel v Trstu vedno opraviti z redarji radi svoje mržnje do redarjev. Neštevilnokrat je bil Kajetan Vidali obsojen radi § 81. kaz. zak. mnogokrat je bil zaprt v opazovalnico za umobolne in vsak mesec enkrat so ga tirali po izgonu v Piran, a se je vselej vrnil v Trst. Slednjič ga niso hoteli več sprejeti niti v opazovalnico za umobolne niti v zapore, ker so se ga povsod bali. A niti v Piranu ga niso več hoteli. Končno mu je piranska občina dala nekaj denarja za prve potrebe, da se ga Ie reši.
In branitelj je v svojem govoru v obrambo obtoženca navedel vso zgodovino obto-ženčevega brata Kajetona, da dokaže, da je obtoženec abnormalen človek.
Sodišče je obtoženca tudi smatralo za takega in, dočim ga je oprostilo glede zločina javnega nasilja in prestopka razža-Ijenja javnega funkcijonarja, ga je obsodilo le radi prestopka proti izgonu na 2 meseca zapora
Ker se ie hotel izogniti vojaškemu naboru.
Z Vidalijem je prišel pred iste sodnike 23 letni pomorščak Marcel Bacci, doma iz Kopra, ki je bil obtožen pregreška proti § 66. zakona z dne 5. julija 1. 1912. drž. zak. Št. 128, to je, da je hotel oditi iz države, z namenom, da se izogne dolžnosti vojaškega nabora. Branil ga je dr. Robba.
Obtoženec je povedal, da je čul praviti da bo letos nabor šele meseca septembra. Ker je bil brez posla, si je dal ponoviti na oblasti pomorsko delavsko knjižico (ma-trikolo). Oblast mu je res ponovila dovoljenje potovati izven države do dne 15. majnika t. 1. Da bi ne pohajkoval brez posla , se je ukrcal na parnik »Spuma«, ki je imel dne 16. aprila t. 1. odriniti v vzhodno Indijo in se vrniti v Trst po treh mesecih. Vrnil bi se bil v Trst meseca julija in tedaj bi se bil predstavil oblasti, za nabor. Tudi prvi nabor je bil zamudil: nahajal se je namreč dve leti in pol v Ameriki in ko se ie vrnil v domovino, se je takoj predstavil oblasti in prosil, naj ga čim prej pokličejo na nabor. Tam so mu povedali, da je imel priti na nabor celih 13 mesecev prej in se mu radi te 13 mesečne zamude prisodili 12 ur zapora. Vsled tega si je tudi to pot mislil: »Ce prav zamudim za kak mesec, me ne bodo kaznovali več nego leto dni.
A to pot se je motil: Aretiran je bil dne 16. aprila t. I. na parniku »Spuma« tik pred odhodom parnika in je moral sedeti v preiskovalnem zaporu do včeraj, dne 11. ma-nika t. 1. Včeraj so ga pa sodniki obsodili na 3 tedne zapora, ki ga pa je že prestal.
Trgovino in gospodarstvo.
BORZNO POROČILO.
dne 11. majnika 1914. Efektna borza.
Dnoaj, 1.35 pop. Avstrijska renta papir 81.55 avstrijska srebrna renta	avstrijska kronska
rentt S1.7-\ ogrska kronska renta 3 55, kre-ditke 6 7.—, Angl. »banka 330.75, Union 576.50, Landerbank 49B.— Bankverein 512.— drž. žel. 6P3 50, Lombardi »7.—, alpinke 809.M), turške srečke 219.—, Napoleoni 19 20, marke papir 117.63. London kratko 24.10, Pariz 9582. Mirno.
Dunaj, 2.36 pop. Avstr. renta papir 81.90, kre-ditke 607.-, Ilovd <386.—, drž. žel. 694.50, Ix> -bnrdi 97. , alpinke 610.75, turSke srečke 219.50 cbeques Pariz 95.81. Stalno.
	HALI OCiLAS		1»
□□ □□		se računajo po 4 stut- besedo. Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjš ■ : pristojbina znaša 40 stotink. :	□□
Trat, <nrad.) Francija 95.«-f»-95.9 , KemČya 117.45 - 117.9\ It. 94.2b -95.60, London 24 08-24. 4. 20 frankov 19.13-19.19. 20 mark 23.4t - 23.54, so-vereign 24.« 24.09. nemški papir 117-45 - 117.90. italijanski papir 95.25 - 95.50, avstr. zlata renta 101.40 101 80, avstrijska kronska renta 81.60 - 82.—, ogrska zlata renta 97. - 97.40, ogrska kronska renta 80.40 80.90, turške srečke 216 - '221.— diskont za menice do 3 mesecev 3•/« 4'///,, nad 3 mesece 4l/4 - 4'// o-
Blagovna borza.
Budimpešta, II. maju. Pšenica za april —, maj 13.69. oktober 12.17; rž za april —.—,
oktober 9S2 ; oves za april--, oktober 8 19;
ko ru z a za maj 7 32, juli 7 43 avgust 7.57 Ponudbe pšenice povpraševanja msl:>. Tendenca ugodnejša. Prodaje 45 000 c^.
Trst, 11. maj. Kava. Santos good average
za maj 55.— ?r».50, za juli 5('».--5H.25, september
57.—- 57 25, december 53 50 -58.25, marec 58.--
58.75. Tendenca mirna. Good Rio za maj 49.--
—.—, juli —.—--.—( september 51.---.—, december —.--53.25, marec 53.---.—.
Sladkor. Centrifug, takoj 27--28»/* maj
avgust 27l/, - 2811. novem.-marec - 28. /4 - 29«/«. melis takoj 28V. -29'/,, maj-avgust 29V, —.—, nov.-mar. 29»/4-29 */.. concasse takoj 29.l/t - 29.»/4 kocke 30—.—31—, kristal takoj 28. •/, °8V4 —maj.-avgust —.—, okt.-dec. 26"/# - —.—. Mirno.
Tftllhlfonn Portorose se je izgubila /lata ZfjSIIIJIJiZlIlM enop'-krovna ura za gospo in dolga lata verižica, kot privesek za medaljon s sliko Matere Božje in zlato srce. Najditelj nai ; oloži predmete na policiji v Trstu ali pri žendarmeri^i v Piranu proti nagradi.	4b7
Odda
se mladeniču soba in hrana. S. Francesco 23, IV nad.	465
Hrvatsko-srbsko »Napred je na razpo ago
slav. občinstvu z šest dobrimi tamburaši. — Ulica Pozzo Bianco 4, IV. Vrbnjak Štefan vodja. 469
fifttfilltM v sredini mesta dobro vpeljana K UUalllllu 10.000 potrebna takojšnja vsota 7500 so proda radi druge trgovinske prilike. Ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „Prilika-.	448
iNltm takoj Čevljarskega pomočnika za vsako iHgni delo. J Grižon, Belvedere 2. vr. 18. 464
(12 prostorov) se proda po nizki ceni. — Sv. Ivan spodnji St. 654. Pojasnila v kavarni Moncenisio.	463
Hita
VUkVllMnfl moderno, solidno za spalno sobo rUlIlMVU se takoj v ulici dell'Istututo št. 40 mizar. Sprejemajo se naročila in popravila. 470
Jugoslovani! J2uf*J?*vE*JL isz
10. — Gorica, Gosposka ulica 7.
4444
fllflffV se me^'rana soba z 1 ali 2 poste-UuUU ljama na željo tudi hrana Belvedere 23,
II levo.	455
HIŠICO
nova z malim vrtom se proda po ugodni ceni. Naslov pod Ins. odd Ed. 454
f)|Uiff M se hiša v bližini mesta z gostilniško^kon-rlUlill cesijo, zglasiti se je v ulici 0. Gkega 7, Pekarna.	447
Yflfti*fVff meblovana soba z lepim razgledom odda iflUlKlIl se s 15majem, vprašati pri A Repenšeku k jigovezu Via Cecicila št. 9.
500
Zalogu obuvala
in lastna d«lavnlo&
lisintini
Trat, olfoa Oloeue Oardnooi itiv, 87. Podružnica: ul KI-bor« o »t. 31 („AL B0OBT OPSKAlO)'
Velika izbera moških in ženskih čevljev. Poprav«
se izvrSujeio točn^. solidno in po zmernih cenah
Prodtialnicff ur in dragocenosti
G. BUCHER
(m drug Drag. Vekjeta)
Trst	Corso it. 35.
Begati izber zlatanine, srebrnine. dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrn ine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
Nikdar - do letos!
Vsled nakupa velikanske partije (2000) moikih in otroških oblek, za-morem prodati obleke po nabavnih cenah.
Moderne možke obleke od K 14 naprej
„ otro&ke „ „ „ 8 „ „ oblečice za
otroke od 3—10 let
blaga
3
»	n
za obleke
Velikanski izbor po meri.
(Zadnji uzorci od K 32 naprej.) Velik izbor delavskih oblek, hlač, spodnjih srajc in dragega perila. Vse po naizmerneifiih cenah
Alta citta di Trieste
Trst, ulica G. Carducci štv. 40.
m
Tržaška posojilnica in hranilnica	sr-nr^.
pala&l — vhod po glavnih etopnjloah).
»ofttn« hran lin I dni ratun IO.OO«.
Posojila dajo
na vknjižbo, po 57«°/« na menice, po 6% na sastave in
na amortizacijo aa daljio dobo po dogovora.
£»k»mptiij* trgovsh« n»<
m 01
Hranilna vlog«
od vsakega, te tudi ni ud in jih obrestuj« po
4 VI. -mm
1» vloga ta takoM raćan po dogovora
Rentnl davek plačuj« savod msol Vlaga se lahko po eno krono. Oddala domaAe nabiralnika (hranilne oullce)
Telefon fltsv. 9M.
Ima varnostne oolloo (safe deposlts) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in rasnih drugih vrednost*, popsinamt varno proti vlomu In polaro, urejeno po nsjnovejiem na&ina. ter jo oddaj* strankam ▼ najem po	cenah.
atanj« vlog nad IO mllJonov» URADNI URI) ed a do 12 doaoldno In od 3 do O popoldn*
izolaAuto so v«*k flolavnik ob uradni* uran