Ratollšk cerkve« list.
Danic« iahaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti z» celo leto 4 gld. 20 kr., /.a pol leta 2 gld. 20kr., /a«■«tt rt leta 1 oj,'. i; r. V tiskar niči aprejemana na leto 3 gold. fiO kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za fettrt leta <>o kr., ako zadere na dar rr:Szi V. de
Danica dan poprej.
Tečaj XXIII.
V Ljubljani 14. prosenca 1870.
IAst 2.
Marija, pomagaj!
Sprejmi danes . o Devi«-a ! Prošnje naše toŽni glas, Ki reživna ko Danica Se oziraš milo v nas Z visočine V globočine: O Marija, vsliši nas!
Ti otrokom obljubila Za gotovo si pomoč, Ko skušnjave žuga sila, Ko proti pogube noč: Z visočine V globočine, O Marija, glej na nas!
Zdaj kipe valovi silno, Vdarja groba tresk in grom Sveti, sveti nam obilno, Da ne stre nas barkolom. Z visočine V globočine O Marija, reši nas!
M. J. L.
Občni cerkveni zbor.
(Dalje.)
Kaj bodo škofje storili, da sc porazumejo, ker enakega jezika ne govorijo.
Škofje res govorijo trideset do stirdeset raznih jezikov, in vendar skorej vsi govorijo en jezik, in sicer tisti jezik, ki prav dobro edinosti cerkve vstreza, govorijo namreč tisti katoliški, t. j. splošni jezik, ki prav posebno pri-stuje splošni cerkvi, in ta je latinski jezik.
Latinski jezik je cerkveni jezik. Na jutrovem, kjer katoliški škofje navadno greško, armensko ali arabsko govorijo, razumejo vendar več ali manj latinskega. Tisti zmed njih pa, ki slabo ali malo latinskega umejo, se za zbor tudi z učenjem jezika pripravljajo. Ako bi kdo tudi prav nič latinskega ne umel, lahko mu tovarš vse pretolmači, kar se je tudi zgodilo o priliki velikega shoda škofov k tisučletni spomenici pervakov aposteljnov leta 1867. Pri občnem vatikanskem zboru govorilo se bo le v latinskem jeziku. Se ve, da to ne bo všeč radovednežem in marsikteremu dopisunu, pa tudi nekterim poslancem svetnih vl&d ne (ko bi bili pričujoči).
Latinski jezik je že od apostoljskih časov z malimi izločki cerkveni jezik, in le cerkvi se imamo zahvaliti, da se je ohranil. To spričuje edinoBt, in ravno v tem se cerkev prav dobro loči od novošegnih družb, kterim je geslo: razdelitev, sovraštvo, nasprotovanje.
Razmera med cerkvijo in temi družbami je nekoliko podobna hiši, v kteri so aposteljni sv. Duha prejeli, in pa zidanju babilonskega stolpa. Sv. Duh je navdihnil Petra, pervega papeža, in govoril je tako, da so ga vsi razumeli; — v Babeljnu pa, kjer je prevzetnost vladala, je Bog jezike zmešal.
Pri občnem zboru tedaj se bo le latinsko govorilo, pa škofje si ne bodo zavoljo tega med seboj tuji.
Kakšna je z naj višo papeževo veljavnost i c
pri zboru.
Pokazala se bo še v lepši svitlobi, kakor pri ua-vadnem vladanji cerkve. Nič ni tako papeževo, kakor ravno cerkveni zbor. Papež je glava, in vsi drugi škofje so udje enega telesa. Ze smo omenili in rekli, da le papež sme sklicati in razpustiti zbor, papež sam ga vodi in mu predseduje in njegovo poterdilo da skle pom veljavo.
Brez papeža so škofje zmotljivi, ako so tudi v velikem številu zbrani. Pokazalo se je že, da se je nac. pet sto zbranih škofov prav zelo zmotilo.
Bossuet prav častitljivo o cerkveni nezmotljivosti tako-le govori: „Očitno je hotel Jezus naj popred tc enemu samemu dati, kar je potem med več od njih razdelil, pa nasledek začetka še ne overže, in pervi s tem svojega mesta ne zgubi. Perva beseda: „Kar boš za vezal," enemu samemu govorjena, je že vse tiste pod njegovo oblast spravila, kterim je bilo pozneje rečeno: „Vse, kar boste razvezal i" itd. Kar je pa Kri stus obljubil, se ne da preklicati. Oblast, ktera je večini dana, ima že omejenost v tem, da jc med več razdeljena, una pa, ktero ima en sam, je dana za vse brez izjeme in je popolnoma."
V	djanji ni občnega zbora, ako papeža ni zraven: škofje sami bi storili le zborovanje, ali nezmotljivi bi gotovo ne bili. Nezmotljivost zborova, kakor zbor sam je le po papežu in s papežem.
Naš gospod Jezus Kristus nebeški in nevidni poglavar svoje cerkve vlada po svojem namestniku škofe, bodi si, da so v zboru zbrani, bodi si, da so po svetu raztreseni. Vlada jih po papežu, ki je ravno tako uče-nik in naj viši pastir vsih škofov, kakor je vsih duhovnov in vernikov.
Kako je vsak škof pri vesoljnem zboru zase sicer ne nezmotljiv, vendar pravi sodnik v verskih rečeh.
V	zboru so združene vse luči, da razsvetljujejo cerkev. „Vi ste luč sveta," je rekel Zveličar sv. Petru in aposteljnom. Pri zboru pa vidimo naj prej naj po-glavitnejši in naj lepši luč, ki sama že zamore vse razsvetljevati, namreč papeža, namestnika tistega, ki je „luč in resnica."
Okoli te naj svetlejši luči so zbrane druge manjši, namreč škofje. Sami bi ti ne mogli vsega razsvetliti, ker so pa vendar prave luči, pomagajo s papeževo lučjo razsvetljevati, in poveličujejo bliščobo in lepoto njeno.
Veljavnost škofov je manjši od popolne veljavnosti, akoravno je veljavnost, in ravno zato ni nezmotljiva. Papež sami, kakor glava cerkve in vesoljni škof, papež sami, kakor edini namestnik našega Gospoda in Zve-
ličarja , jc edina in stanovitna veljavnost v cerkvi. — Kavno tako je, kakor v družini, v kteri ima oče popolnoma veljavnost, kjer pa tudi mati nekako veljavnost Ima, če je tudi manjši od očetove in na to navezana.
Kakor pa v družini očetova in materna veljavnost niste dve, ampak ena sama domača veljavnost, tako ne stori božja veljavnost papeža in škofov dveh veljavnost, ampak edino duhovno veljavnost. Tu ste dve stopinji ene in tiste veljavnosti: spodnja, ki se da popraviti in je drugi podverstena in na njo navezana, od ktere še le poterjenje zadobiva, in viši stopnja, ki je nespremenljiva. Škotova razsodba, bodi-si pri zboru, ali zunaj zbora storjena, je resnična razsodba, pa le zmiraj razsodba perve stopnje. Osebe navadnih sodnij ne delajo nespremenljivih razsodb, zamore se od njih še dalje oberniti, ali pri vsim tem so vendar le pravi sodniki. Kavno taka je s sodbo škofov. Dokler sodba od glavarja cerkve ni poterjena, ni ne nespremenljiva in ne nezmotljiva, vendar pa je prava razsodba, posebno, ako je storjena v občnem cerkvenem zboru, kjer sv. Duh še bolj očitno dela. Imajo tedaj te sodbe vselej veljavo, in še precej veliko.
Rim in kai&iteaiisfvo.
Ponosen je bil Rimljan na svojo staro-slavno Komo, kraljico mest, vladarico zemeljskega kroga, zanjo je živel, zanjo se boril ter kri prelival, zanjo daroval življenje in premoženje. Toda več kot jc bila nekdanja Roma zmagotlavnemu Rimlja ni, je večno mesto, je novi Rim za katoličana, ki je svoji Cerkvi verno vdan. In zakaj ? Zato ker je Rim sedež vidnega poglavf rja Kristusove Cerkve, namestnika sv. Petra, ki si je bil ravno Rim izvolil za središče katoliškega sveta, gotovo ne brez posebne Božje naklombe in namembe. Rim je tedaj središče , okoli kterega sc verti ves pravoslavni katoliški svet, kamor se verno ter zaupno obračajo oči vseh katoličanov, od kodar pričakujejo pomoči vsi pravoverni eastivci Kristusovi, terdno prepričani, da ondi kjer je Peter tam je Cerkev, kjer naslednik sv. Petra tam vidni poglavar sv. Cerkve, na kterega je kot na nepremakljivo stoječo skalo zidana Cerkev, ktere peklenske oblasti nikoli nc bodo zmogle. To verujemo mi katoličani, tega smo živo prepričani; zato pa se tako zaupno oziramo rje v večno mesto, kjer stoluje namestnik Kristusov, kjer vlada Pij IX sv. Cerkev, deržeč v krepki roci ključe njene, ki jih je po sv. Petru sprejel od Kristusa samega, njenega vstanovitelja. Tega prepričanja se mi katoličani terdno deržimo, na] nas tudi pika ter zbada sovražnikov temni roj, naj nas psujc nasprotnikov dru-hal ter zove ultramontance, kakor hoče! Kdor se derži sv. Petra stola, kdor se oklepa Rima, je katoličan, kdor skazuje pokoršino Piju IX, on je zvest sin svoje Cerkve, veren spoznovavee edino pravoslavne katoliške vere, ki je le tam čisto, nepokvarjeno zerno, kjer je namestnik Kristusov, le tam bister, zdrav studenec in iztok zveličavne resnice, kjer je Pij IX, naslednik sv. Petra. Na Pija IX <e nam je tedaj ozirati, on je in ostane skala, ki se ne okleca, ne premakne, on kazavec na svetovnem časomeru, ki prav kaže čas. Kdor se potem časoraeru ne ravna, ni katoličan, nima pa tudi izgovora, ker se kazalo to daleč vidi čez vso prostrano zemljo. In jeli ni v resnici veličastna prikazen to, da starček, preganjan od zakletih sovražnikov, starček, ki se zanaša na beliče svojih otroričev, da se more živiti, da ta starček si upa grozeče požugati s perstoni zmotam in strastim sedanjim sredi svojih stisk in težav? Ta starček na skali sv. Petra nikdar ni močnejši, nikdar veči, kakor kedar je preganjan, prip. t na križ : ker križ mu daje novih moči, križ mu je drevo življenja, ker je bil že drugi razpet na njim, čigar moč in krepkost dobiva on s križa.
Rovarski in drugoverski listi, se ve da, kriče ter se hudujejo, obrekujejo Cerkev in vse, kar je v dotiki ž njo. Edinost v Cerkvi jim je nesterpnost, splošnost ultramontanizem, in nespremenljivost resnice le pomanjkanje napredka. Mi zavračamo ter odbijamo očitanje nesterpnosti. Če edinost tudi izključuje zmoto, ne izključuje zadel tega sterpnosti, in mi katoličani ne hrepenimo po nesterpljivosti drugovernikom nasproti, temuč po ljubezni, vsestranski keršanski ljubezni.
Če veren jud nosi na svojem praporu podobo Ja-kopa, ki prerokuje ter obeta Odrešenika, če veren protestant na svoji zastavi stavi na ogled Kristusa, Zveli-čarja sveta, daje nam to povod k nadi, da nas znabiti nepričakovano kmalo zedini duh resnice. Zato nas varuj Bog vsake gorečnosti njim nasproti! Judje in protestantje, ki imajo še kaj vere, so pa tudi veliko manj priskutni in nesiani, kakor ona versta tudi katoličanov, ki so se davno že z vero skregali, pa se še vedno kot svinčena teža obešajo Cerkvi na pete. Na njihovem praporu ni viditi druzega, kakor k večemu zidarska ometača v znamenje, da se tudi one vdeležujejo nesrečne zgrade babilonskega stolpa. Ne očitajte nam tedaj nesterpljivosti; mi spoštujemo pošteno, odkritoserčno spoznanje, pomi-lujemo pa hlimbo, s ktero se marsikdo še upa zvati katoličana, da si že zdavno ne nosi več živega Kristusa v svojem sercu.
Očita se nam tudi mnogoverstno, da nam manjka ljubezni do domovine, kakor da bi ljubezen domovinska ne imela prostora poleg ljubezni do obsežne družine vseh narodov, kterih glava je Kristus. Preč tedaj s tem nizkim pa neresničnim očitanjem ; katoličani so se vedno hrabro ter junaško vdeleževali bojev za domovje in ne ljubijo očevine manj memo drugih. Ljubijo pač ljubijo domovino, ljubijo jo v dvojni meri, ako se blišči v soln-čnem lesku prave keršanske prostosti!
Zatem se očita djanskim katoličanom tudi, da so nasprotniki napredku, sosebno pa prigreva protivnikom okrožnica sv. Očeta, dasi je niso znabiti nikdar brali. Stavek 80. obsodi novošegno omiko pa tako imenovani napredek, s kterim se Kristusove Cerkve poglavar nikdar ne bode spravil. Sv. Oče obsojuje ondi ter zavrača le ono sedanjo izoliko, ki hoče pod krivim imenom černo za belo, noč za dan razglasiti. Ceznatorne resnice ne morejo biti nikdar nasproti natornim resnicam: zraven nezmernega morja, kterega ima preiskovati ter prebroditi človeška učenost, odpira sc drugo morie, ki je še veče, morje namreč razodete resnice. In poleg se-vernice, ki nas vodi na onem morji, spričevalo namreč skušnje ter opazovanja, imamo še drugo severnico, ki nas varno vodi na tem morji, namreč spričevanje Boga samega. In če nasprotniki terdijo, da je spoznavanje verskih resnic opovira napredku ter svetni vednosti, kličemo jim: kar vi veste, vemo tudi mi; a mi vemo se, kar vi v lastno nesrečo ne veste. Za tega radi pa pravi tudi veliki mislec Šeling: „Dušna revnost in brezmiselj-nost je to, kar se derzne imenovati razsvito."
Tudi nas nasprotniki neprenehoma pitajo s tem, da smo sovražniki obertnosti, dasi jc ni veče laži memo te. Zgodovina naj tu odgovarja. Se li niso v srednjem veku, ko jc vera naj lepše cvcla, tik mogočnih domov stolnic), sred neštevilnih steržečih stolpov povzdignile one velike kupčijske mesta s svojim bliščem in bogastvom, kakoršnega sedaj ni najti več? In oni čudovito bogati blesk se ni v današnji meri naslanjal na revščino neštetega mestnjanstva. Premožnost je bila skoraj občna in kar se je s tedanjimi sredstvi otelo zemlji in morju, zraven pa storilo za Božjo čast, za vero in bogoljubnost, kaže ter spričuje neoveržno, da pravo keršansko verno življenje ne stavi zaprek djanskim početjem in dušnim
zasledbam; zato pa je Darte, včliki pesnik, imenoval obertnost „hČerko božjo." Mi jej tedaj nismo nasprotniki; le tega nečemo pripustiti, da bi se denarna premoč (pre-tega) uporabila v to, da bi se šiloma uklepalo manj zmožnih prepričanje. Zoperni pa so nam tudi novošegni svobodnjaški vekači, ki so se vsikdar in povsod pokazali kot pokopači svobode. Mi smo pozitivni nasproti negativnosti, keršanski nasproti nekeršanskim, mi sklepamo z deržavsko prostostjo tudi poslanstvo vere in resnice. V tem hrepenenju nas poterjuje in spodbuda sv. Oče, ki je slednji čas večkrat iz one stražnice, ki ima budeti nad omiko človeštva, povzdignil svoj glas: »Zaspanci, enajsta ura je odbila!" Da bi vsi čuli ta stražni klic, da bi vsi izpolnovali njegov svet, kmalo bi plame prave, božje prostosti spet svitložareče zaplamenelo med narodi.
Po satifi se spozna drevo.
Svoboduhi pa verski nasprotniki so že tolikrat Cerkvi z lažmi in obrekami ogerdili veličastno obličje, jo opisovali in raznašali jo za tlačilko ljudstev, za izvir mračnosti in temote nasproti napredovavnemu, razsvit-Ijenemu svetu.
In zakaj ? Cerkvi se imate zahvaliti za nedolžnost svojih otrok, za zvestobo svojih žena ali mož, za poštenost svojih sosedov, za verlost svojih delavcev, za vede in umetnosti, ki vam krasijo deželo, za vgodne slovesnosti, ki vam slajšajo življenje, in za nade, ki vam prijazno svetijo unstran rake in grobiša.
Sredi izmed poganske spridenosti in groznega dušnega razpada dala je Cerkev prikliti krepostim, kterih do tistih dob svet Še po imeni ni poznal. Ona je ober-zdala in ukrotila divjake, ona se borila zoper zlobo in storila vse za vednost in napredek.
In tudi danes zamore le ona priteči človeštvu na pomoč; le ona je v stanu rešiti nas sužnosti, ki nam žuga — nevere, ki nam je otamnila slast življenja, — spridenosti , ki nam razjeda dušo; le ona nas zamore in hoče rešiti!
Kaj pa so sovražniki cerkveni storili za ubogo človeštvo? Njim dolžujerao topov in orožja morivno moč, vojašnic pa tvornic velikanske zgraje, telesni in dušni razpad človeštva, druzega nič ne.
Svoboduhi pa grebo sami sebi grob. izpulite ljudstvu vero iz serca, nasledki se bodo navalili na vas.
Kaj bi bili mi brez vere, brez vernosti, brez Cerkve ? Nesrečniši, revniši in pomilovanja bolj vredni mimo brezumne živali.
Za del tega se pa tudi ne plašimo odkrito ter naravnost potezati se za vero. Zarad tega razgrinjamo prostozidačev zlobe in temne početja, ne brinoči se za posmeh nasprotnikov Cerkve in človeštva. Zato pa tudi ne bodemo glede načel nikdar ne za la3 se odmaknili od poti, po kteri smo stopali dosle.
Človeštvo pa samostani.
Pri onih ljudeh, piše sloveči Balraes, kterim ?o verske vstanove prazne in zametljive, če ne celo nevarne in pogubne naprave, razvidno je pač dosti, da se z duhom človekovim ter globokimi čutili neizmernega serca človeškega niso pečali veliko. Ker jim je duša sesehnčla, ne čuti jim serce nič nasproti onemu množnemu številu mož in žena, ki so se zedinili v blagi namen, sami sebe žertvovati, ali druge posvetiti (drugim k zveličan ju pripomoči), ali pa revšino lajšati in nesrečo tolažiti. Vsem sladnostim življenja za vedno se odreči, v skupnem bivanji se zagrebsti, v ostrosti in pokori naj Višemu v žgavni dar se darovati, to je tem sporelitn dus un meržnje povod.
Toda človeštvo navdajajo drugačne misli. Človeštvo
prešinja naj živejše sočutje do onih stvari, ktere so ne kterim tako nedrage in pristudne.
Prečudne tajnosti našega serca to! Dasi edino le v zabave in životne slasti zamišljeni in plavajoči ter verteči se v kernici praznih šal in abotnih igračarij, polasti se nas vendar-le globoko ganutje, ko se nam postavi pred oči redovniška oseba s svojo običajno resnostjo ter dušno zbranostjo. Samotnost, žalost celo, imajo neizrekljiv vpliv ua nas.
Le tako se da razložiti navdušenost, ki pretrese ter prekine celo ljudstvo pa ga s skrivno neko močjo dervi za sledjo moža, ki nosi na čelu svit (znamnje) dušne zbranosti, čigar odelo in življenja način zaznamnuie odpoved vsemu pozcmeljskemu in pozabo sveta. Kar bi se na pervi pogled našemu okusu lahko naj bolj merzko zdelo, zasenčje otožnosti, ki širi peroti čez dušno zbra nost in samotnost redovnega življenja, to nas omari;, pa se nam ravno naj bolj prikupi.
Duša naša nosi namreč znamenje prognanstva, zato jo pa ganejo le stvari, nad kterimi se razprostira . žalost. Iloče li lepota razkriti svoje naj vabljivše čare. mora solza britkosti potočiti se iz njenih oči, čelo njeno mora se zagerniti v zamišljenost, lice njeno prebled» ti vsled bolestnega spomina. Da se nam življenje junakovo živo prikupi, mora biti nesreča njegovo spremstvo, zdih-ljej njegova uteha, terpljenje in černa nehvaležnost pi;; čilo njegovim krepostim.
Dokler bo terpel verozakon Sina človekovega. ki ni imel, kam bi položil trudno glavo, ki se je opn«.n si vsedel na poti tik vodnjaka, kakor neznaten ptujec : dokler bo vladal verozakon Sina človekovega, čigar prihod je oznanoval skrivnostni glas v pušavi, oznanoval klic moža, čigar obleka je bila iz velblodove dlake, čigar ledja je oklepal usnjat pas, čigar živež so kobilice bile in gozdna sterd ; dokler bo ostal ta sveti verozakon. ni nič bolj svetega, nič bolj vrednega našega spoštovanja , kakor samostani, kterih pervotni in pravi ua men je vresničenje tega. v čemur je nebo skleni!«, človeka podučiti s tako vzvišenimi ter zgovornimi poduki.
Časi bodo odrivali čase, premene sledile premenam, prevrati prevratom, samostansko življenje bo ohranilo lep-šaje svoj obraz, sterpelo bo napade, skusilo več ali mai. človeške slabosti, stoletij prebeg ga bode stresal, -tre sala rušivna moč dogodb: toda obstalo bode ter niivua! ne minulo. Ce ga odpahne eno občinstvo, našlo bo svoje zatočje v drugem; pregnano i/, nn-st, postavilo si b« staniše v gozdih, in če tudi tu ne bode dobilo p koja, pobegnilo bo v pustot tihotno grozo.
Dokler govori k ljudem križ, zastava bolečine ir ljubezni, zastava muke in smerti Sina Božjega. «11♦ koval se bo vedno glas njegov ter navduševal k pop jI nemu Življenju po evangeljskih svetih, in dok let «10 veštvo prav človeško misli in čuti, oziralo »• »•■> - gostovanjem na one duše, ki shirajo križa glas , in d::ig< volje se jim privošilo bode mestice med seboj. Kaj po samezni ljudje samostane napadajo, človeštvo sam« iii nikdar ne bode.	Prijatelj samostanov
Tri mesce na •Jnlrorem.
i Konec popr. oddelka. Me-to l ir iu nj .^ove .-.naineni t.
Preden smo prišli v Tir, mi je bila silno znamenit;, reka „Naher-el-Kasemije" ali nekdanji Leontes. k- iz vira v Celesirii med Libanom in Antilibanom in se tu kaj še le, nekoliko pred Tirom izliva v srednje morje. Pil sem iz te v zgodovini toliko sloveče in poetiške reke in vzel sem iz nje lep okrogel kamniček v spomin. Ne kVco veličastno, mogočno, še zmiraj pesniško šninlja Leontes pod visokim, umetno zidanim mostom, ki zidal ga je Ibrahim-paša.
Po dolgi ravni poti bliz morja smo šli dalje med obdelanimi polji, kakor sploh veči del ti*»ti dan. Med temi minljivimi starinami in podertinami, kakor smo jih po-v-od nahajali, se da veliko bolj priserčno moliti, in z veči zvestobo neminljiva beseda življenja prebirati, in nekako posebno dobro mi de, ko brevir v roke vzamem. To imam zapisano v popotnem dnevniku, in vidim zdaj še toliko bolj poterjeno, ko so se „pokvečeno-inteligentniu pisači spotikali nad Pijevo besedo, ki jo je govoril o pričetji cerkvenega zbora po sv. .Janezu Zlatoustu, da je cerkev Božja močnejši od nebesa. Zakaj Kristus je sam djal, da „nebo in zemlja bo prešlo , njegove besede pa ki so Cerkvi obstoj do konca sveta zagotovile) ne bodo prešle."
Ker smo prišli v Tir še pred štirimi, smo imeli še 'iosti časa ogledati mesto in vse njegove znamenitosti.
Pervo, kar smo ogledali, so podertine stare stolne cerkve. Kazdjanje njeno še priča , da je bila kaj zala in častitljiva. Groba < >rigena in Miroslava Rudečebradea sta bila v tem svetišu. Imela je 3 ladije in 3 ločene »končnice abside); kacih 220 čevljev je bila dolga in do T<» čevljev široka (cisto natanko ne vem mere. I Žalostno je ra/.djanjc tako lepega svetiša; le nekaj zidov ?e stoji; vsa zemlja je pokrita s posutjem; vidili smo zvernjene tri strašanske stebre, vsak iz enega samega •«»ka. Merili smo jih in bil je eden 8, dva pa 10 stopinj lulga: poslednja sta ležala vstrič, zedinjena v enega »»ri dnu i.i pri verhu. In kolika debelost! To silovito delo, ^gotovo na mestu stare bazilike iz 4. stoletja) iz ru-doeega granita, je boje iz druge polovice dvanajstega stoletja, in ker so bili Saraceni 1. 1291 mesto razdjali, tedaj zala bazilika ni prav dolgo stala. Da so pod razvalinami imenitne reči, ni dvomiti. Francozje, ki so na lutrovem posebno mogočni, so zemljo malo dalje proti morju vso prekopavali in premetavali, ter starin iskali; ce jiii je kdo hotel zijati in gledati, so ga pa nabili. Tako sem slišal praviti.
Pripoveduje se, da je Zveličar blizo mesta Tira pri-digoval, in dolgo časa so kazali še kamen , na kterem je menda sedel. Sv. ap. Pavel je na svojem popotvanji načel ondi veliko stanovitnih kristjanov (Dj. ap. 21, 3. 4.) Zgodaj je dobilo mesto tudi škofovski sedež. (Bibl. <iesch. Dr. Schuster str. 159.)
(>d spominkov slavne bazilike smo šli nekoliko proti zahodu, to je, k morju, in ogledali smo kraj nekdanjega zavetnika, kar nas je z novim in ne manjšim sterme-/ijem napolnovalo. Vsa stran ob morji so skorej same velikanske pečine in razdjanja nekdanjih ozidij in poslopij. Vse križem leže prelepi stebri, njih kosovi in šibre, — nekteri veči, nekteri manjši. Morje pri obrežji je tako rekoč zasuto od šibrovja nekdanjih ozidij in starodavnih stavb. Človek stermi ko vse to vidi, in pomisli, kaj jc bilo, in kaj je. —
< >g!edali smo potem , sedanje znamenitosti, ki so pa prav revne. Kaj če neki pod turškim jarmom dozoreli? In če se danes kaj postavi, sine moreš svest biti, če bo še jutri stalo. Oreška katol. stolnica ima lep marmorni tlak, nekaj srebernih posod, drugo jc malo vredno ; vernikov je kacih 200. Tudi razkolniški greki imajo ondi svojo cerkev. Naj več vernikov imajo katoliški Maroniti, vsih morebiti kacih 2000 do 2500. Severo-vzhodnji del mesta je ves katolišk, jugo-zahodnji ves musulmansk. Govoril sem z greško katoliškim škofom; star služabnik nam je prav z veseljem razkazal cerkev, dal tudi vsakemu hlebček neopresnega pšeničnega kruha, kakoršnega imajo ondi za sv. mašo. Mlad duhoven je prav prijazno razlagal ondotne okolišine. Ne zna pa ondi nihče druzega kakor arabsko in k večemu malo francosko, — tudi z gerškim škofom sera po arabsko lomil. Veliko pa to cenijo na Jutroveui, da se v Šolah svojega
raaternega jezika popoluoma izuče in prav v lepem zlogu znajo že mnogi mladenči pisati, kteri imajo srečo, da se šolskega nauka vdeležvajo.
Ako bi se o Tiru hotlo natanko popisovati, bi bile to velike bukve, za kar tukaj ni namen in ne prostora; nekaj malo pa moram vender omeniti iz zgodovine slavnega Tira.
Tvr se imenuje greško "JVoo,-; hebr. Tsor ali skala, arabsko S ur. Začetek Tira zginja v starodavnih Časih; stavijo ga eni celih 2850 let pred Kr. rojstvo. Po vsaki ceni je bil o Jozvatovem času (1450 1. pred J. Kr.) vterjen kraj: imenuje ga Jozva „Sidonovo hčer' (13, 12). Malo pred zidanjem Salomonovega tempeljna je Hiram zasedel kraljevi prestol v Tiru (969 1. pred Kr.) Znana je zveza med njim in med Davidom, ko je kralj tirski pošiljal judovskemu kralju ceder za tempelj. Ta zveza se je pod Salomonom še razširila; pšenico in olje je Salomon dajal lliramu za les in za razne delavce pri lesu; tudi je lliramu odstopil v Galileji kos zemlje z 20 mesti. (1. Kralj. 9, 13.) Hiram pa je vzajemno Salomonu veliko stregel pri njegovi tergovski zvezi z Ofi-rom na večeru. Naslednje leta so se jeli celo med seboj možiti in ženiti, kar je bilo pa Izraelu v veliko škodo.
Bogastvo in slava mesta Tira je silno rastla, s tim pa tudi njegov napuh, lišp, lahkoživnost, mehkužnost, zapravljivost, poslednjič požrešnost, nečistost ter silovita spačenost prebivavcev. Kar so preroki Ecehiel (pogl. 27 in 28), Izaija (23), Joel(3,4), Amos. (1, 9. 10), Ca-harija (9, 2—9) razuzdanemu mestu prerokovali, se je le prehitro spolnilo. Asirec Salmanasar je veliko let oblegal mesto na suhem (stari Tir) in bližnji otok, na kterem je bil novi Tir; Kaldejic Nabuhodonosor je po 13 letnem stiskanji razdjal stari Tir. Zidano je bilo v sredi voda na otoku novo mesto z nezmernim blišem in visokim obzidjem, pa zastonj: Aleksander Veliki ga je 7 mescev oblegal in premagal. Bil je od suhe zemlje do otoka naredil zasip, otok je bil tako spremenjen v
Solotok. Dobili so pozneje mesto v oblast Sirijani, potlej :imljani, 1. 63G Saraceni, 1. 1125 so jim ga pa vzeli križarji in mesto se je spet močno povzdignilo, 1. 1187 je odbilo napade Saladinove, 1291 pa je omagalo pod musulmanskim orožjem, in ni se več povzdignilo. Bilo je , kakor bi se bili vsi življi sperli zoper zmehkuženo in nekdaj tako razuzdano mesto se pod turškim gospostvom, kajti povodnji in potresi (zadnji 1. 1837) so celo perst in zemljo v morje pluli, golo skalnato okostje pa je pesek zagernil.
Nekdanji ošabni in meseni Tirci so si čisto enaki z dandanašnjimi petelini, ilovčani in perstenjaki. Prerok Ecehiel veliko piše o Tiru, njegovem bogastvu in lepoti, pa tudi o njegovih pregrehah in nesrečnem razdjanji, ki mu ga prerokuje. Naj postavim le nekoliko tega, kar je bilo Tiru napovedovano V 28. poglavji Ecehiela je pisano:
To reče Gospod: Ker se je tvoje serce vzdignilo, kakor da bi bil Bog; glej , zato bom nad-te pripeljal tujce , naj močnejši izmed narodov (Kaldejce; pozneje vojsko Aleksandrovo); in izderli bodo meče in oskrunili tvoje veličastvo. Umorili in pogreznili te bodo , in tvoja smert bo kakor smert pobitih sredi morja.
Mar porečeš svojim ubijavcem: Bog sem, ko si človek, ne pa Bog — v roki njih, ki te morijo?
Smert neobrezanih (hudobnežev, brezbožnih) bos storil v roki tujcev.
Po mnozih tvojih kupčijah se je tvoje serce s krivicami napolnilo, in si grešil, zato sem te pogubil.
V tvoji lepoti se ti je serce povzdignilo, zgubil si modrost v svoji lepoti; torej sem te na tla vergel.
Z mnozimi hudobijami, s krivičnim kupčevanjem
si oskrunil svetišč: zato bom sredi tebe vkresal ogenj (vojsko vnel), ki bo žerl.*)
Naslednji popis našega obeda in prenočevanja v slavnem Tiru utegne pojasniti, da je mesto zdaj res v takem stanu, kakorŠnega so mu preroki napovedovali.
Večerja ali prav za prav še le kosilo je bilo takole. Soba, brez mize, brez klopi, brez stolov, vsa polna smeti, se pomete, da se vse kadi. Pogerne se nekoliko štorij po tleh. Na vprašanje po stolih prineso tri stoličke, nižje kot so pri nas za naj manjši otročiče, iz slame spletene, pa le en sam je cel, dva raztergana. Razmečejo se po tleh maviie, bisage, plajši. Vrata, kakor prav slabega kmečkega skednja, so odperte; pred vrati naši konji; okna so brez šip, lesene zaturnice, ki se po noči zalopnejo, da manj komarjev in druzega merčesa notri sili. Na eni strani naše dvorane je srednje morje, na drugi planjava peska, ob tretji in četerti pa mesto.
Abdalla', naš konjski gospodar in kuhar-sila, gre na terg, nakupi jajc, mesa, srovega masla, sladkorja in kar je še kaj treba, napravi precej pri vratih ogenj, dobi nekaj posode, crč in peče po svoji šegi. Ni prav dolgo, prinese v eni skledi ocvertih jajc, v drugi pečenih kosov mesti, — brez noža, brez vilic, brez žljic, brez pertičev, brez vsega, — in postavil bi na tla, ako bi mi k sreči ne pristregli ter ne spravili saj na stoliček. Poraeče še kruha, kamor in koder kaj more — nekaj po našem pečenega, naj več pa Abrahama očeta podpepelnikov. In vsak popotnikov grabi in je, kar se mu bolj prileze ali mu prej pod roko pride; dva leže na tleh, eden sede na nizkem stoliču. Voda se pije naravnost iz verča, tacega kakor smo jih neke dni poprej vidili v stari cerkvi v Kani Galilejski. Kako je Tirolec g. Ilorman delal in žulil limonado, ki se je žejnim od popotovanja prav dobro prilegla, tega naj nikar ne popisujem. Nazadnje nam je konjar prinesel tudi še černo kavo v skudelicah velikih, bi djal. kakor pol jajčje lupine.
O posteljah po tleh bi se dalo tudi kaj popisovati, pa naj do ; spalo se je le vender bolje kot marsikteri-krat doma. Zjutraj je bilo precej hladno. Tako se prenočuje po tako imenovanih „kanih" ali jutrovskih prenočiščih, pa je dostikrat še sreča, če se dobe.
tMgled po Slovenskem in dopisi*
Iz Ljubljane. Štiri zaloge (štiftenge) Karol pl. Flodnikove za slepe v rejišnici v Lincu so z začetkom tega leta izpraznjene. Ubožni, zlasti sorotinski, vender pa zdravi in za oliko zmožni na Kranjskem rojeni otroci obojega spola, od 7. do 12. leta, imajo pravico do teh zalog. Do konca sveč. 1870 se oddajajo prošnje po okrajnih poglavarstvih, v Ljubljani pa po mestni gosposki do deželne vlade.
(Tudi za novo leto.) Te verstice le pridejo v marsikterem oziru morebiti že pozno, pa tudi ne prepozno, ker ponavljati bi jih bilo treba vsak mesec dvakrat , preden bi nektere vesti in serca pretopile. Več katol. listov jih je že razglasilo in zdi se nam, da nas vest veže jih tudi naznaniti.. Slavni profesor Alban Stolz je namreč pod napisom: „Casništvo in katoliški duhoven" zapisal te le prav posebnega premislika vredne besede:
„Kazplodila se je poslednji čas kaj silna šega pri-diganja, ki na teden in na dan pod videzom naznanil in novin zanikarne ali pa tudi dobre nauke ljudem iše vcepovati, namreč: časništvo. Marsikteri duhovni, ki so sicer dobri dušni pastirji, so v oziru na časništvo tako malomarni in mlačni, kakor bi živeli v tistih stoletjih, ko
*) Tir je imel iz zaviduosti vojske in prepire z bratovskim mestom Sidonom , in tako so se domačin i med seboj slabili, kakor se je godilo in se godč 3e zmiraj.
tiskarstvo še ni bilo iznajdeno. To ponekoliko od tod izhaja, ker naši posnetki (kompendije) v nravstvu in pastirstvu (v morali in pastorali) maio ali nič ne govore o veliki odgovornosti, ktero ima duhovni pastir v oziru na tiskarske plodove. In tisti posnetki ne govore zato nič o tem, ker veči del svoje uke jemljejo posre-doma ali neposredoma iz starih bukev, ki o času njih pisave še ni bilo pričine , da bi se temelito govorilo o dolžnostih v oziru na tiskarske izdelke. Je pa veliko učenih, celo pobožnih ljudi, ki si pri tehtnih opuševanjib (zamudah) nič vesti ne delajo, ako ne najdejo zadevne reči v kakem cerkvenem pisavcu za velik greh zapisane. Vender pa je gotovo, da sedanji čas je silo tehtna dolžnost duhovnega pastirja ta, da se pazi ali gleda na časnike, kakošni da se v srenji berejo. Kako si zamore duhoven misliti , da ga bode naj višji Pastir .štel k dobrim pastirjem, ako mu ni nič mar to , da se po kerč mah in posameznih hišah v srenji imajo časniki, ki ne prenehoma očitno in potuhnjeno išejo nezaupnost razširjati zoper katoliško cerkev, in sploh sejati nejevero, — n;č pa ne store, da bi srenja imela katoliške liste; morebiti sami komaj kak časnik imajo."
Učeni profesor pravi nadalje, da zlasti branje so-vražljivih in brezbožnih časnikov in b ikev je tega krivo, da veliko županov, srenjskih odbornikov, premožnih meščanov, učiteljev , zdravnikov in pisarjev je mlačnih do cerkve ali pa celo cerkvi sovražnih, in čc se bolj taki iisti med ljudstvo razširjajo, bolj tudi narod unim enak prihaja in se pači. „Neoveržljivo gotova dolžnost vsacega duhovna pastirja je torejpravi Alb. Stolz dalje, „da mora v svoji srenji vse si prizadjati, da se zanikarni časniki odstranijo in dobri listi razširjajo. Zlasti naj vsak, v čigar srenji se kužljivi časniki berejo, na prižnici dokaže, da sleherni, ki si take liste tčgne, sam sebi in drugim počasi zavdaja z dušnim strupom k nejeveri, in to ostrupovanje se prav velikrat ne d£ več popraviti. Ta opomin se mora na prižnici o vsaki primerni priliki kakor caeterum ecnseo ponavljati. In s stanovitnostjo se mora izpeljati temeljni nauk (načelo): Greh je, če si kdo po prejetem nauku vender še tegne (derži) zoperkeršanski časnik. Po drugi strani pa zamore katoliško časništvo le obstati in sad roditi, ako duhovni po svojih srenjah krepko delajo, da se dobro časništvo razširja ..."
K tem čverstim opombam naj pristavimo še to, da sv. oče Pij IX, ki gotovo naj bolje vejo, kaj je našemu času treba, močno Čislajo dobro časništvo, zoper brezbožne spise pa o vsaki priliki pravično sodbo izrekujejo. Zato pa ni čudo, da zanikarni časnikarji Pija IX tako čertijo in obirajo.
Zastran keršanskega nauka v neočitnih šolah je naučni minister 15. grud. 1869 dal razpis, da starši, ki dajo otroke v stranske ali privatne šole kake druge vere, morajo sami skerbeti, da bodo otroci tudi v keršanskeui nauku podučevani. Vzrok k temu ukazu je menda to, ker nekaj katoliških staršev v Ljubljani svoje otroke pošilja v protestantovsko šolo , in tukajšno škotijstvo omenjeni protestanški šoli ni hotlo dati nobenega duhovna, da bi bil katol. otroke protestanške šole ker-šanski nauk učil. — Naš mil. škof, ki nihče ne bo rekel, da so preojstri v tej reči, si tedaj niso upali učenika za keršanski nauk dati v protestanško šolo. Dobri katoliški starši bodo iz tega toliko jasniše spoznali, da naša sv. cerkev ne dopusti otrok dajati v drugoverske šole; dajali bodo otroke le v katoliške šole, in s tim bodo rešeni vestne odgovornosti, pa tudi skerbf, kje bi dobili njih otroci poduk v keršanskem nauku. Preteklo leto smo si morali nekteri duhovni — ne s majhno darežljivosti — iz usmiljenja do ubozih otro čičev čas pri druzih tehtnih opravilih pritergovati, da
smo posebej doma podučevali nekaj taeih otrok, ki so starci z njimi nespremisljeno tiščali v protestanško šolo. Čemu to? Katoliški starši naj dajejo otroke v katoliške šole, ki se zaupljivo ne more reči, da se v njih manj naučč, kakor pa v drugoverskih.
„Taigblatt" še z m i raj „katehet." Ves nekako zbegan je „Tagbl." v petek pripovedoval svojim serčno-milim ,,liberalnim" uhom, da je pol sveta „ekskomuni-ciranega" ali izobčenega iz katoliške cerkve, in zdi se mu blezo, da ima on sam že dokaj ,,cenzur latae sen-tentiae" na svoji duši; v saboto pa se je sam lotil tudi katoliško mladino srednjih šol vse zlagoma iz cerkve izobčevati, ter se ji v ta namen nekako vsiluje — ne vemo za kacega ,,kateheta" in voditelja, — toda kaj močno „liberalnoga" prav „novopečeno-konfessionsloznega." On od svojih šolarjev ne bo več pobiral spovednih listkov ; vse jim bode na voljo dal , ali gredo k spovedi in sv. obhajilu, ali pa nikoli ne. Sej „to je čisto vestna reč;" „njiin samim, pa staršem," pravi, „naj se to prepusti." — Pač res, oče pod Nanosom, v Bohinju, na Kumu naj hodi v Ljubljano, v Kranj itd. gledat, da njegov sin spoved opravi! In če mu sin „luterš" domu pride, kaj se „Tagblatt" zato meni? Kaj si ve, zakaj „Tag-blattov4* modrijan tega ne tirja tudi pri učencih ljudskih in glavnih šol? Ali tam ni to ,,čisto vestna reč?" Ali imajo srcdnjošolci tanjši uho za svoje verske dolžnosti, kakor pa mali ? — Pripoveduje pa po nekem dunajskem listu, ki ga vendar ne imenuje, o inešetarjenji s spoved-uimi listki strahovite reči, kakoršne se na naših srednjih šolah nikdar niso godile in ako Bog da, se tudi nikdar godile ne bodo. Kjer študentje saini listkov katehetom ne nosijo, goljufati ne morejo, ko bi tudi res kteri imel k temu skušnjavo, in izmed 3< H i dijakov jih „Tagbl." ne dobi treh, ki bi kdaj kaj takega poskušali, kar on celo po številkah hoče skazovati, češ, da številke govorijo. Zdi se pa nam, da številke molče , in le ,,Tagbl." govori; toda če kdaj, je zdaj prav po številkah lagal. Vrstna dolžnost je, da vcroznariski učitelji redoma vodijo svoje učence k prejemanju ss. zakramentov, in da se tu li prepričajo, če so res pri spovedi bili. To se godi sedaj po listkih , ktere prejemajo spovedniki od spove-dcncev, in od spovednikov jih dobivajo kateheti. S tako dobro napravo bi jih pač tudi izmed vseučilišnikov toliko dušno ne poginilo, in sploh po mestih bi med svetno olikanimi vsih stanov se jih tolik«• ne pogubilo, ako bi se v spolnovsmji verskih dolžnost vse skozi stanoviten red ohranil. Ne mara bi celo ,.Tagblattov" pisavee bolje spoznal sam sebe ter zvesteje skerbel za svoj prihodnji stan unkraj groba, kteremu vendar le odšel ne bo, ako bi imel koga. da bi ga k verskim dolžnostim nekoliko priganjal. Pisavee „Tagblattov" tako dobro ve , kakor mi drugi slabi ljudje, da človek brez prav krepkega *>podbadka naj t-htni>i dolžnosti rad opusi in lahko čisto zanemari v svojo lastno nepopravljivo škodo: ne vemo potlej, zakaj l»i ravno v verskih dolžnostih, na kterih stoji večna sreča ali pa nesreča, bilo vse pustiti mladini na voljo, ali pa na starše zavračati, ki se ve, da tega naj večkrat spolnovati ne morejo? Tega menda saj ne bodete terdili, da je vsaka spoved nevredna, ako nila-deneč r.e ^re kar naravnost zgolj iz lastnega spodbudkaV Ako st«- pa za „s\obodo" tako neznano \žgani in vpa-Ijeni, zakaj j>a tako vestno delate mladenču pike, kadar ga v š«lo ni? Kecite raji: ,,Pridi kadar češ, — kadar ne, pa ne." Vidili boste sicer, da jih dostikrat ne bo veliko več v šolo brez pik , kakor k spovednicam brez spovednih listkov. Toda, to nič ne de: da bodo lc „svobodni!" Jelite?.. — Vidite tedaj, kakošni slabo-umneži, koliki berlavci ste vi. ki hočete vse verske opravila r.a voljo pustit«? Kdor hoče verske dolžnosti čisto i/, v |»i i < - d jati, on zagovarja razuzdanost, ne-
red, kolobocijo, nejevero; on je zapeljivec mladine, sovražnik Človeštva.
In kakor bi se bal, da utegne na spomlad vsakdanja sv. maša za učence srednjih šol se spet pričeti, pravi, da je leta odpravljena, in da po taisti pravici se ima odpraviti redno spovedovanje za učence ... Po kterem ukazu je neki odpravljena? Ima kali dopisnik verske vaje v oblasti? — Tudi še spet pogreva, kako se učenci med maso učijo „Vokabeln" ali „Jahreszahlen." Ste jih ne mara vidili? Zakaj ste pa takrat molčali? Dobro vemo, da prav čisto brez napak nikjer ni; ali če je to vzrok dobre vredbe zavreči, potlej le proč z vsimi božjimi in človeškimi zapovedmi, zakaj ne ene ne morete pokazati, zoper ktero bi se nikoli ne grešilo.
Sicer pa, kdo vas je neki postavil za to, da se vtikajte v čisto cerkveno reč, ktero celo po temeljnih postavah oskerbuje cerkev sama? ,,Sutor, ne....."
Si napčno sodil spet, očitar;
Le k cokljam verni se, kopitar!
Pod Berdom. Bog naj podeli „Zg. Danici" obilno vspeha in serčnosti, boriti se za našo ljubo mater sv. katoliško cerkev in za njene pravice. Nasprotnike pa,
posebno ljubljanske---naj Danica vljudno svari,
da naj spoznajo moč in duha naše sv. vere in tudi zvestobo našega milega slovenskega naroda do vere, domovine in cesarja. Bratje naročniki, stanovitni bodimo in ne pustimo se vpreČi v jarem lažnjivega liberalstva in slovenskemu narodu protivnega ponemčevateljstva. Hodimo v duhu svete katoliške cerkve in njenih v večnem Rimu zbranih cerkvenih očetov. Terdno stojimo s svojim namenom, in ko se borimo za Boga, cerkev, za resnico in pravico, ne bojmo sc moči in števila sovraž nikov.
Blagoslovi, dobrotljivi Bog! delo XXIII tečaja ,,Zg„ Danice."
(■oriiji Avstrijanei snujejo politiško katol. družbo, ktera hode čversto delala za katoliško reč in zlasti veri sovražne nakane lažnjivih liberalcev zavračevala. Libe-raluhe je že pred oglasom te družbe groza, in starka „Presse" se trese. Prav je. Mi katoličanje z molčanjem in čičanjem za pečjo ne bomo nič opravili, zakaj hudobneži so zmiraj bolj ošabni. Na Dunaju je v družbi „zur \Yahrung der Volksrechte" jud kričal: „Preč z molitvijo!" rogovililo se je zoper cerkveni zbor, zoper tri božje o?ebe, in nič ne pravijo, da bi se bil vladni komisar oglasil. Kadar se kak lažiliberalen srenjski odbor, kako društvo prederzne nespodobno govoriti zoper našo sv. vero, cerkev, papeža itd., tudi mi nismo dolžni molčati. Kjer koli se katoliška reč žali, povsod se moramo glasno in serčno temu ustaviti: le tako bode skrivnim mavtarjem in verskim sovražnikom prederznost upadla. In k temu zlasti katoliške družbe veliko poma gajo, ker sc tako zedinjeno dela. Naš čas je glas. Vse napačno se mora glasno očitati in grajati. Nič vam ne bomo zamolčali, da veste liberaluhi in sovražniki vere in resnice!
Il krotinga imamo veselo naznanilo, da naš s tolikimi zaslugami venčani rojak misijonar gosp. Pire v svoji visoki starosti (v Xf>. letu j in torej pri naravni slaboti vender še zmiraj obilno delajo v duhovni in te lesni prid amerikanskega ljudstva. Pri tem se pa tudi še zmiraj pečajo za svoje rojake in njih blagor. Poslali so nam več zvezkov kaj lepega mesečnika (alte und neue \Velt/ z obrisi in podobami, kakor druge leta, ir. oserčujejo „Daničino" občinstvo k veselemu delu za dobro reč, rekoč: „Le serčno in stanovitno se vojskujte zoper stoglavno peklensko kačo z močnim mečem 1110 gočne besede Božje. Z blagoslovom božjim bote vse lej zmagovali. Vasa lepa „Danica" dobiva zmiraj veči veljavo in spoštovanje." (Prečast. gosp. misijonar Pire
jo dobivajo v Ameriko z zameno z „New-Yorker Kir-chenztg." — Naj bodo prečastitljivi gospod misijonar vsem rojakom priserčno priporočeni v molitev, da bi jim Bog k tako lepi in častitljivi starosti še obilno veliko pridal. Vredn.)
Iz Rima. 31. dec. (V. pismo.) Zadnji večer leta se obhaja tudi v Rimu s slovesno pesmijo „Te Deum laudamus" in z blagoslovom s presv. Reš. Telesom.
Sosebno slovesno pa se je zadnji večer leta obhajal to leto v Rimu v prelepi cerkvi „del Gesu," ktera jc oo. jezuitov, ki imajo tu svojega naj višega prednika ali generala, in v ti njih cerkvi je tudi pokopan sv. Ignacij, vstanovnik Jezuitov. Sv. Oče z velikim delom v Rimu bivajočih škofov so bili pri slovesnosti pričujoči. Tudi je privrela brezštevilna množica ljudstva vsih stanov, ki je cerkev in bližnje kraje cerkve popolnoma napolnila. Po slovesnosti so sv. oče vsim pričujočim podelili blagoslov. Ko so prišli do cerkve, in potem ko so odhajali, so bili z živimi slavoklici sprejeti. O tacih prilikah pridejo papež s posebno slovesnostjo in z obil-nišim spremljavstvom. Tudi naša presvitla cesarica se je vdeležila te cerkvene slovesnosti.
Ko so se sv. oče imeli verniti domu, sem jaz s svojim vozom toliko hitel, da sem voliko pred v Vatikan prišel ter sem jih pričakal, tam na dvoru. In ko trobente zvavov zapojo, in bobni druge tu pričujoče vojaščine po širokem prostoru donijo, sem se tik zraven stopnic vstopil, po kterih imajo stopati sv. oče, kadar gredo v zgornje nastropje svoje palače. Ko stopijo iz voza, in vidijo nas pričujoče, so nas blagoslovili, in nekdo je zaklical: „Eviva Papa Pio IX!" jaz pa sem glasno zavpil: „Bog živi sv. očeta Pija IX!"
Okrog stoječi so me debelo gledali, in ne vem, kaj so mislili? Znabiti se jim je zazdevalo, da sera Ame-rikanec!	(Konec nasl.)
Literarna govorilnica. Pred nami leži „Zvona" pervi list, s kterim se hoče Janežičev „Glasnik" nadaljevati, potem ko je nja pervi naslednik v Mariboru že po pervi številki obtičal. Bode li „Zvon" bolj srečen ? Gosp. izdatelj ima, kakor v I. literarnem pogovoru pravi, „nar manj upanja." Zakaj? Iz pogovora ni to jasno; vsaj to, da izdatelj ve, „kacih napadov se je nadejati, in od kod," mu upanja jemati ne more, ker se je proti kritiki, bodi ona „oraikana," ali „neotesana," dobro ob-orožal, kar razodeva pogum na obe strani.
Ker smo tudi mi teli misli, da ne sme kritika biti ne ».natolcevanje, ne podtikanje in černjenje," se bomo skerbno varovali, da »zarobljeno in neotesano" ne govorimo; prosimo pa tudi g. vrednika pred vsim, da kritike, ki se naslanja na čverste principe, med „napade" ne šteje, temuč prepričanje tudi pri nas spoštuje. Toraj ad rem!
Po naših mislih mora lepoznansk list pred vsim čversto podlago imeti. Ta pa je jasen in resničen pojem o tem, kaj da je prav za prav „lepo?" Slovenci — in tem je „Zvon" namenjen — stojimo, Bogu bodi hvala, na kristijanskem, edino pravem stališču. Nam je prava olika ona, ako je človek v mišljenji in djanji kristijan; če pa to ni, je vsa vnanja olika lošen plašč, ki odeva znotranjo praznoto ali pa duševno gnjilobo. Vsaj tudi javno mnenje tako sodi, zato se olikana nečednost le po kotili skriva : očitna še pa sama po oljki ne „aspirira."
Če pa stvar iz kristijanskega stališča gledamo, se bo „lepo" leto imenovalo, kar se strinja z Božjo idejo. Kar je pa tej nasprotno, ali grešno, tudi „lepo" biti in se tako imenovati ne more. — Govorimo „kon-kretno." Kdo bi tajil , da je mnogo podob gerških in latinskih umetnikov zares ,.lepili," ker kažejo človeški organizem tako natanko posnet, da se nam dozdeva,
kakor bi podoba z nami govorila, besedo s ponašanjem svojim oživljala. Toraj tudi umetniki vseh časov iz teh umotvorov svoje vzore posnemajo. Lep, popolen organizem je po Božji ideji, zato nam je tako všeč. Od kar sta se pa greh in odpad od Božje ideje v človeštvo vtep-lja, zamore taisti človeški organizem, bodi on še tako umetno posnčt, Bogu nasproten biti, in takrat ni več lep, ker je podoba grešnosti, in postane dobremu okusu naravnoč ostuden, če poštenost v sercu kali. Kdor ima čisto serce, ne bo nikoli na pol nage Magdalene „lepo" podobo imenoval, ker žali naj nježnišo človeško čednost, ki je odsev Božje lepote. — To je kristijansko stališče pri sodbi o tem , kar je lepo in kar ne; in kdor to stališče za opravičeno spoznava, se bo tudi z nami lahko pogovoril; kdor pa to stališče kot zastarelo ali neopravičeno prezira, s tim smo si v principu navskriž, iu se tudi pogovarjati ž njim ne moremo.
Ta kristijanski princip, na lepoznanske umotvore obernjen, pa ne tirja, da bi list le pobožne pesmi prinašal, v vbrani besedi nemara katekiziral, „ljudi le v cerkev vabil;" on le hoče, da se ne hvalisa in v mikavni obliki ne prikazuje, kar je Bogu in poštenim ljudem zoperno. — To bi po naših mislih bilo naj lepše in naj bolj zanesljivo vodilo pri izdavanji lepoznanskega lista, kteri bi, v tem duhu vredovan, neskončno veliko koristil, in si enoglasne hvale pri vseh pametnih, v resnici olikanih ljudeh pridobil.
Kakor kaže pervi list „Zvona," se hoče pri izda vanji gledati na drug princip, ki se blezo tako le glasi * Lepo je vse, kar odgovarja ideji, ktero kdo o kakošni stvari ima. In ker je dandanašnji vek materijalen (da ne rečemo pantheističen), mora tudi poltnost v lepi obliki svojo pravico imeti. — Da se nam ne oporeka, da na-tolcujerao, podtikamo ali černimo, moramo svojo 6odbo poterditi iz lista samega, in pri tem se deržimo le stvari, izpustivši vsako osebnost izpred oči. — Pesem ,,Lovska" bila bi krasna, ko bi, posebno v zadnji štrofi poltnosti se ne cedila. Ali mora to biti? Poznamo mnogo „lov-skih," ki ostajajo pri svojem pravem, lepem predmetu, in toraj so in ostanejo vedno lepe. — Pesem „v solzni dolini" po obliki izverstna, se vendar čednemu človeku nikdar prikupila ne bo, ker zapeljana mati posebno v 4. štrofi prav pohujšljivo javka, v tem ko bi se bila uboga zakonska vdova vsakemu blagemu sercu s to serčnostjo prikupila. Kaj je lepše, čednost povejičevati, ali pa ji s poveličanimi nasledki greha v oči biti? In kaj hoče celo zadnja štrofa, v kterej zapeljana mati z „zlatim sinkom" govori: „V zlatem plašču boš opravljal - pred oltarjem sveti dar ?" Sveta cerkev, čez vse visoko cenč devištvo in svetost zakonske zveze, je po stavila nezakonskim zaderžek, da se ne pride tako meni in tebi nič v zlatem plašču pred oltar. Ali ne moti ta misel, ki si je olikan človek iz glave izbiti ne more, vsega vtisa, ki ga je pesnik tu namerjaval?
In „Zorin!" Njega zamore res umeti le kaki „sa marijan ," čigar veroizpovedanje je čudna zmes iz na ganizma in židovstva, pa brez „prerokov in preroških obečanj kristijanske blagovesti. „Zorin," kakor se razodeva v 1. pismu iz Pariza, je pomilovanja vreden no-vošegni brezvernik, ki pred paganskimi maliki kolena priklanja, dokler se more; v bolezni in težavah pa si-rotej tolažbe in miru ne najde bolnemu sercu, ki ne pozna nebeških milosti odrešenja. Njegova, že na t:inki niti viseča pogumnost: „Še se nam smeje življenje, kliče in vabi nas , vživajmo ga — post mortem nulla volup-tas" —nič druzega ni, kakor grozovitna paganska brez upnost, ktera kaj žalostno odmeva v bukvah modrosti : „l)ixerunt (impii) cogitantes apud se non reete: Kxi guuui, et cum taedio est terapus vitae nostrae, et non est refrigeriuin in fine hominis;.. . <]>iia ex nihilj uiti
sui/ins, et post hoc erimus, tanquam non tuerimus ; quo-niani fumus flatus est in naribus nostris ... Umbrae enim transitus est tempus nostrum .. Venite ergo, et fruamur bonis, quae sunt ... coronemus nos rosis, antequam mar-eescant... rjuoniam baec est pars nostra et haec est sors." (Sap. II.) Mili Bože! hočemo li nazaj v temoto, ki je pred več ko 2000 leti zemljo pokrivala, ubozemu človeku tajnost večnega življenja zakrivala? — Kdo zamore, da bi mu rdečica obraza ne zalijala, kdo zamore brati pohujšljivo moljkovanje pred „nebeško Afrodito, . . . kterej je" — toda zamolčimo rajši besede, da častitih bralcev ne spečejo? (Slovencem naj samo povemo, da Afrodita je bila boginja nečistosti pri paganih). — Kako ošabno, prav po pagansko, pa tudi neusmiljeno se glasi beseda: „Take podobe, ki so jih vstvarili umetniki, imajo vsaj meni (t. j. Zorinu) več realnosti, več resničnega, pravega življenja, kakor so ga imeli milijoni in milijoni, ko so izlezli iz prahu, ki so živeli v prahu in o prahu, in se slednjič povernili zopet v prah — za njimi pa ni ostalo sledu." Ali se ne pravi to rogati se vsemu kristi-janskemu življenju, preimenitnim besedam Gospodovim : „Jaz sem pot, resnica (realnost) in življenje ?" — Kaj hoče slednjič — da mnogo druzega zamolčimo — stavek: ,,1'metnost (t. j. spoznanje in čislanje umetniških del) povzdiguje človeka nar bolj nad žival ter ga približuje stvarniku?" Ce je res tako, potem: „srečno" vi vsi, ki ne morete z Zorinom ne v Monakovo in ne v Pariz, da bi tam umetnosti se navzeli in tako „nar bolj nad žival se povzdignili in stvarniku se približali." In vendar ;e to namen vsacega človeka, in toraj tudi pot do tega namena ne v občudovanji gerške ali latinske umetnosti, ampak edino le v kristijanskem zakonu (postavi) odkazana!
S tem, mislimo, smo zadosti opravičili svojo sodbo, da hoče „Zvon" doneti po principu: Lepo je vse, kar odgovarja ideji, ktero kdo o kakošni stvari ima. Ta princip pa, dosledno porabljen, nas pelje naravnoč v stari paganizem. — Kriva je vsled tega misel, da bi k dobri rdreji mladine treba bilo po tacih spisih kazati jej svet, kakoršen je, češ, da si tem potom krepča moralne moči in pride — po izbiri dobrega in zla — do prepričanja in s tem do prave moralnosti! Bog je pervi odgojitelj človeškega rodu, in on je svaril, ter branil, naj človek ne skuša še le po grehu se prepričati, da človek ni Bog ! In ravno, ker je „skušal sam ločiti" dobro od zla, se je ugreznil v neizmerno škodo, ktero čuti vsaki izmed nas zadosti. Zatoraj pa tudi naj boljši paedagogi po principu delajo: „principiis obsta, sero medicina paratur . . ." Skušnja pa tudi uči, da spačenemu mladenču prej miru ne da, dokler grešnega sadu do jedra in korenine ne skusi, in ko ga je nesrečnež skusil, mu mnogokrat „me-dicina" več ne pomaga; kajti ima greh svoje klešče, ki so močnejše od vseh filozofiških pravil.
Kdo bi ne hvalil blazega namena, mladini osker-bovati dušne hrane za kratek čas in poduk? Toda iščimo nje kakor bčela, ki ferči tudi med strupenimi cvetlicami, pa vendar ne pobira strupa, ampak le sladke sterdi. — Veselilo nas bo priserčno, če bo „Zvon" po tem zgledu zanaprej delal.	Kalophron christianus.
Razgled po žrelu.
Na Francoskem Napoleonu vse nekako upada in omahuje, (,'asniki pravijo, da ga starost tare, pa to je piškav izgovor. Kako pa je star Pij IX, kako so stari škotje, in lejte, kaj delajo? Edino djanje, ki po pravici oči vsega sveta nase obrača, je zdaj cerkveni zbor v Rimu. Zdi se tedaj, da neko skrivnostno prekletstvo je iz Laškega prišlo na Napoleona, ki mu poterga niti naj tanjših spredenih osnov in naklepe prekriža ter jih v njegovo škodo oberne. Kako je vse občudovalo Na-
poleona še dan pred Sadovo! Bil je nedosegljiv. Dan pozneje je bil že veržen s perve stopinje, pravi „Volksztg." iz Baltim. Ko so ga undan zadnji dan leta po navadi o poli ene prišli pozdravit vsi pariški bobnarji in vse glasbe, ni zunaj teh vradnih preslavljavcev noben človek izmed ljudstva ust odperl, da bi mu bil slavo klical. Ponižanje je tudi to zanj, da je moral privoliti v ministerstvo iz zbornice, kar bo njega rodovitnemu duhu kaj hudo roke vezalo. Zraven tega se vera na Francoskem menda manj spoštuje, kakor pred 20 leti; pregrehe se množijo, ki tudi poštenje dežele spodkopujejo; posebno pa se ondi mavtarstvo šopiri, kar ni bilo še nobeni vladi v korist. Napoleon je po pravici duhovstvu v Parizu, ki mu je letos za novo leto srečo vošilo, odgovoril, da tudi on jim srečo voši za gorečnost, skte-ro v ljudstvu razširjajo „nauk o zatajevanji samega sebe in pa o keršanski ljubezni." Bistrovidni cesar spoznava, da zdaj je jel gnoj teči iz turov , ki jih je cepilo lažnjivo „liberalstvo" in fortšritt-lerstvo," zato ga skerbi in zoper vsejane kužljivosti pri cerkvi, ki uči zatajevanje in ljubezen, pomoč vidi. Za ,,liberalizem" in „fortšritt" se je dozdaj čislalo,: „materijalizem" (zgolj pozemeljstvo), nedeljsko delo, odvračanje od vere in od misli na večnost, razširjanje frajmavrarskih lož, branje malopridnih časnikov itd. Zdaj Napoleon spoznava, da v zatajevanji je podlaga sreče. „Tempora mutantur!" — Menjajo se časi in ljudje; ne pa večne načelstva, ktere cerkev zastopa in oznanuje.
Razpor v cerkvenem zboru — to je luciferjevi stranki naj bolj priljubljena misel, ker je on sam razpor, podoba in oče vsih razporov. Kardinal francoski Matnieu je bil šel domu 43 dijakonov posvetit, in od svojega brata na smertni postelji slovo vzet, in precej so veselja poskakovali, češ: zavoljo razpora jo je potegnil. Veliko govore o kdo ve kakem upornem liberalizmu Stros-majerovem. Menda jih bo pač sram. ko bodo resnico zve-dili, ki je pri skrivnih sejah nihče ne ve razun tistih, ki jih naj ojstrejši dolžnost veže zdaj molčati. Neki Škof so menda to le pisali domu: „Veliko bodo časniki pisarili (o tem, kar se v zboru godi), ne verjemi pa nikar nič ne!" —
Dalmacija. Veliko so že naznanovali, kako se Kri-vošijani na Dalmatinskem podajajo; sedaj pa zopet pišejo, da ne gre tako gladko. Hočejo neki splošno pri-zanesenje, prostost od brambe, in da naj se jim zdajci orožje nazaj d£.
Duhov s he spremembe.
V	ljubljanski skofii. Č. g. Fr. Zupančič, duh. pastir v Kovšici, je umeri 8. pros. R. I. P. — C. g. Jan. Zorcu, fajm. na Turjakih, je podeljena fara Mengeš, in turjaška je 11. pros. razpisana; č. g. Mat. Jerebu, duh. pomoč, v Sori, pa lokalija Javorje pri Poljanah na Gorenskem.
V	lavantinski skolii. Umeri je č. g. Jož. Soler, kurat pri sv. Vaclavu. R. I. P. Za oskerbnika je postavljen Č. g. Petan.
tšobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Iz Železnikov po g. J. B. 2 gl. 20 kr. a. v. in 1 terdnj. za 33 kr. star. den. — Iz stare Loke žena 70 kr.; neimenovan 60 kr. + 20 kr. tukaj ostale naročnine. — G. L. J., duhoven z Dolenskega: Sv. Očetu Piju IX za potrebe občnega zbora 10 gl. — G. A. P. 2 gl.
Za mil. škofa Mraka. G. L. J. duhoven z Dolenskega: Za mil. škofa Mraka, našega rojaka. 10 gl. G. Fr. K. 1 gl. (za 2 pod.) — Neimenovan po Br. Rih. 1 gld. — Neimenovan njegov prijatel 6 gl. 60 kr.
Za misijon v srednji Afriki. G. Jan. Sajovic v M. 2 gl. G. A. .3 gl. Neimen. 1 gl.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jože! BI azil i k v Ljubljani.