SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA K ČS D 530/1935 lllllllllllllllllllllllllllllllll 9530536 coBiss ® Letno poročilo »Ljubljanskega Sokola« F. HREHORIČ MANUFAKTURNA VELETRGOVINA Telefon 2404 LJUBLJANA, TYRS EVA 28 R«eun postne hranil. 15.104 Giro-račun pri Kmetski posojilnici, Ljubljana Budjc! Serice! Naročajte se na sokolske liste, ki so: „Sokolski glasnik“ „Prosveta“ „ . „Sokoli č“ Sirite sokolski tisk! „Naša radost“ KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO Ljubljana, Prešernova ulica 50 Naslov za brzojavke: Kredit Ljubljana Peterson internacionalni Banking Code Telefon 2040, 2457 in 2548; interurb. 2706 in 2806 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eksport in inkaso menic ter nakazila vtuzemstvo in inozemstvo, safedepositi itd. Delniška glavnica: 12,500.000 Din Rezerve: 15,200.000 Din Lelno poročilo »Ljubljanskega Sokola« 1935 Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj) Uprava drušiva In odseka za zgradbo doma ob koncu upravne dobe Častni starosta: dr. Viktor Murni k. Starosta: Bogumil Kajzelj, I. nam. staroste: dr, Fran Kandare, II. nam. staroste: ing. Albert Poženel. Načelnik: Rudolf Rudolf, načelnica: Milica Vazzazova, I. nam. načelnika: ing. Gojmir Pehani, II. nam. načelnika: ing. Kajetan Kavčič, I. nam. načelnice: Vera Mandrinova, II. nam. načelnice: Jelica Vazzazova, Predsednik prosvetnega odseka: Viktor Markič. Tajnik: Francé Ahčin. Blagajnik: Tomaž Burgstaler. Računovodja: Leo Rogi. Gospodar: Slave Simončič. Statistik: Josip Simončič. Člani uprave: ing. Franjo Fine, Luce Florjančič, Vladimir-Franke, Boris Grmek, Alojzij Kovač, Janko Milost, dr. Franta Mis, Josip Mulaček, Peter Pavšič, Viktor Rus in Viktor Treven. Namestniki : Alfonz Lorger, Milan Potokar in Stane Žilic. Praporščaka : ing. Franjo Fine, Štefan Žigon. Namestnika : Karl Soss, Boris Grmek. Nadzorni odbor: Miroslav Gregorka, Peter Klinar, dr. Albin Stele in Evgen Tujec. Namestniki : ing. Dušan Gregorka in Egon Planinšek. Razsodišče : predsednik: dr. Oton Papež, zapisnikar: dr. Miha Kambič, člana: dr. Joža Bohinjec, dr. Egon Stare; namestniki: dr. Janko Lokar, ing. Leo Mencinger in Rasto Pustoslemšek. Odsek za zgradbo doma: Predsednik: dr. Vladimir Ravnihar. Finančni p o d o d s e k : Predsednik: dr. Josip Krevl, tajnik: Ludovik Florjančič, blagajnik: Leo Čebular, knjigovodja: Josip Simončič, člani: Bogumil Kajzelj, dr. Fran Kandare, dr. Ciril Pavlin, dr. Fran Pavlin, Karl Soss, Avgust Tosti in Viktor Treven. Gradbeni pododsek: Predsednik: ing. Viktor Skaberne, tajnik: Peter Pavšič, člana: ing. Nace Perko in ing. Albert Poženel. Ur ai je! Sesire! Govorica kroži in tudi dnevno časopisje je cesto zabeležilo' razveseljivo domnevo, da je najkritičnejše leto po svetovni vojni za nami. Ako je ta vest resnična, ugotavljam z radostnim srcem, da je Sokolstvo v obče in ž njim tudi naše društvo, ki je v toku svoje zgodovine doživelo viharne čase, prestato to kritično in usodepolno' dobo srečno in brez posebnih pretresljajev. Naše vrste so se v zadnjih mesecih sicer zredčile, kar pa nas ne napravlja malodušne, ker verujemo v to, d a j e jedro, iz katerega izhaja vse društveno življenje, zdravo in krepko. Veseli in ponosni smo, da moremo kakor doslej še vedno, pokazati tudi ob zaključku tega leta na lepe 'društvene prireditve in uspehe telo-vadečega članstva na raznih tekmah in telovadnih nastopih. Vsega tega se bo načelnikovo poiročito v obilni meri doteknilo, na kar prav posebno opozarjam. Omenim naj samo to, da imamo v svoji sredi zopet ju go slovenskega prvaka, brata Borisa Gregorko, ki je znana telovadska osebnost v vrstah evropskih mednarodnih tekmovalcev; imamo pa tudi jug oslovensko prvakinjo, sestro Marto P u s t i š k o v o. Od redkih prireditev naj se v uvodniku omejim le na najpomembnejše in sicer: Dne 2. junija smo slovesno otvorili preurejeno letno telovadišče. Tedaj se je vršil javni telovadni nastop, pri katerem so sodelovala tudi bratska društva Sokol I in Sokol II. Ob tej priliki nam je izročilo odposlanstvo Sokolskega društva v Sisku zastavo naše bivše podružnice — Postojnskega Sokola — ki jo je čuvalo doslej imenovano društvo'. Bila je to skromna, zato pa: tem bolj prisrčna svečanost, ki bo ostala gotovo vsem udeležencem v trajnem in najlepšem spominu. Hvala Vam bratje in sestre iz starodavnega Siska, ki ste dolgo vrsto let čuvali to dragoceno zastavo; posebno zahvalo pa izrekam Vam, ki ste v naše veliko veselje prihiteli v Ljubljano in nam jo izročili v varstvo. Spomladi smo vsadili na letnem telovadišču vrbo žalujko, ki nas bo spominjala na nesmrtnega Viteškega kralja Aleksandra I. — Piedini tdja. Ker so naša letna poročila v prvi vrsti namenjena kronistu, dovolite, da v svojem lanskem poročilu neljubo mi pogreško popravim. V tem poročilu sem namreč omenil pomembno proslavo 251etnega obstoja društvenega jezdnega odseka; pomotoma pa sem žal pozabil poudariti, da je istočasno praznoval 251etnico načelnikovanja — z enoletnim presledkom — birat Vladimir Franke. To, kar sem poudarjal na slavnostnem zborovanju, poudarjam tudi danes: »Lahko je stavljati predloge in sklepati o njih, važnejše pa je izvrševati sklepe — to pa je tudi težje. Za to je treba jeklene volje in vztrajnosti. Teh lastnosti bratu Franketu ni primanjkovalo, zato mu iskrena hvala in' priznanje! Za letos nameravani društveni izlet v Sofijo je odpadel iz enostavnega razloga, ker je priredil Savez svoj izlet v Sofijo ob priliki zleta bolgarskih »Junakov«. Tega zleta se je udeležilo tudi lepo število našega članstva s kraljevo zastavo. V tem svojem uvodniku moram dalje ugotoviti žalostno dejstvo, da je imela letos neizprosna smrt med nami tako bogato žetev, kakor še nobeno leto društvenega obstoja; preminulo je 20 bratov, med njimi izrazite sokolske osebnosti, kakor: brat Veličan Fink, bivši društveni načelnik in do zadnjega član društvene uprave, brat Fran K r a p e š, največji dobrotnik jezdnega odseka, brat d r. Dragotin Treo, podpredsednik društvenega razsodišča, bivši starosta postojnskega in goriškega Sokola in brat Alojzij Pirnat, ki je bil skoro pet desetletij zvest našemu društvu. Prav ob zaključku poročila pa nas je iznenadila žalostna vest, da nas je zapustil brat dr. E d o Š1 a j m e r; vzgleden Sokol in domoljub, ki je vse svoje sile posvečal razcvitu sokolske ideje in jugoslovenske domovine. Na vseh sokolskih zletih v naši ožji domovini je stal na čelu zdravniških odsekov; bil pa je tudi med prvimi slovenskimi zdravniki -Sokoli, ki so v balkanski vojni pohiteli na bojišče na pomoč bratom Srbom. Vsem pokojnim bratom časten spomin! Blagopokojni brat dr. Dragotin Treo se je spomnil celo v svoji oporoki našega društva ter mu volil znesek od Din 1000'—. Od sodnega poverjeništva pa smo prejeli 20. novembra t. 1. obvestilo, da je v minulem letu umrli brat Jurij Verovšek v svoji oporoki z dne 22. avgusta 1931, med drugim, določil tudi našemu društvu znesek od Din 10.000'—. S to plemenito o d d o 1 ž i t v i j o sta brata jasno izpričala neomajno vero v sokolsko idejo, .ki jima je bila zapisana globoko v srcu. — Nazorno in vzgled-no sta pokazala, kako iskreno sta vzljubila svoje matično društvo. V letu 1936 so predvidene važne prireditve: udeležba naših mednarodnih tekmovalcev na olimpijadi v Berlinu, zlet poljskih Sokolov v Varšavi, pokrajinski zlet v Subotici. Tudi v domači župi bomo imeli dve večji prireditvi in sicer otvoritev Sokolskega doma v slikovitem in gostoljubnem čabru —- kjer smo svojo udeležbo že obljubili — in pa župni izlet v Ljubljani, na katerem mora naše društvo nastopiti z vsemi svojimi oddelki in to v čim večjem številu. To zahteva ugled in sloves našega društva. Zato, bratje in sestre, brez odmora na delo! Zdravo! Bogumil Kajzelj, starosta. Poročila lajnika B ir a t j e ! Sestre! Dvainsedemdeseto leto obstoja Ljubljanskega Sokola ni manj blesteč člen v dolgi verigi društvenega razvoja, čeravno v minulem letu ne beležimo številnih in sijajnih nastopov, kakor druga leta. Pretekla upravna doba nosi marveč pečat manj vidnega — zato ne manj važnega podrobnega dela, posvečenega vzgoji članstva, pripravam za razne telovadne in druge nastope ter sokolske tekme; medtem pa so se društvena uprava in odseki trudili, da izboljšajo društveno gospodarstvo, oziroma poglobijo organizacijo društvenega dela. Seveda pri tem nismo opustili nobene priložnosti, kadar je bilo treba braniti društveno čast ali v plemeniti tekmi pokazati sadove in uspehe smotrnega sokolskega dela. Kljub doseženim lepim in častnim uspehom na polju telesne kulture — o čemur priča zgovorno poročilo načelnika — naša prizadevanja in naši napori niso dali tistih rezultatov, ki smo jih pričakovali, tako da z bilanco društvenega dela nismo povsem zadovoljni. To bo očitno iz poročil ostalih funkcionarjev. Vzroki nepovoljnim uspehom ležijo do neke mere v nas samih, toda samo kot nujna in neizbežna posledica vladajočih občnih razmer, življenjskih, gospodarskih in političnih. Vse te okolnosti so ustvarile skrajno' neugodne pogoje za delo in razvoj društva, da, celo ovirale so društveno delovanje, ker je morala zlasti uprava velik del svojih prizadevanj porabiti za to, da je obvarovala društvo pred kvarnimi posledicami teh neugodnih prilik. Zdrav in nezlomljiv optimizem, ki nas v minulem letu ni zapustil, živa vera v uspeh našega dela, naposled iskreno sokolsko bratstvo so viri, iz katerih smo črpali in iz katerih zajemamo moč za pozitivno ustvarjanje. Zato smo mogli odvrniti marsikatero nevarnost, ki nam je pretila v minulem letu. In če spričo takih razmer danes beležimo' vendarle uspehe — med njimi celo častne in trajne — smemo zreti v bodočnost z najboljšimi nudami, ker je v nas še dovolj ustvarjajoče sile, samozavesti in krepke volje. * V nizu dogodkov, ki jih zaznamujemo na današnjem občnem zboru, je žal tudi nekaj žalostnih. Neizprosna Usoda je v preteklem letu terjala od nas mnogo in preveč. Odšli so od nas — zapustivši svetle spomine — mnogi, ki jih bomo težko pogrešali, zlasti pa tiste, katerih imena so tesno povezana z društveno zgodovino. Med njimi pa so tudi taki, ki so bili blesteči vzori prarvega sokolskega bratstva in vzgledne zvestobe ter neomajne vere v sokolsko moč. To so bratje: Veličan Fink, ki je umrl 3. maja 1935. Z njim je odšla iz naših vrst poznana in markantna osebnost, Sokol in nacionalist, kakršnih ni več mnogo med nami. Mož idealist, zvest našemu društvu in sokolski ŸÏVeličan Fink načelnik LjubljanskegaJSokola 1885 do 1890 ■J* Fran Krapeš misli do poslednjega diha; do svoje smrti aktiven sodelavec in član društvenega nadzornega odbora — je bil v letih 1887—1890 društveni načelnik, ki je s svojim telovadnim znanjem bogato oplodil društveno telovadbo in jo dvignil nad tedanje povprečje. Brat Fran Kr a peš je umrl 11. aprila 1935. Dobričina »Živeli«, vzornik in verni brat, je bil od leta 1888., torej polnih 47 let, naš član in soustanovitelj »Jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola«. Odseku je zagotovil možnost razvoja s tem, da je dal na razpolago lastne konje za vežbanje. Ko se je sprožila misel, da si nabavi jezdni odsek svojo zastavo, je v požrtvovalnem bratu Krapešu našel svojega celega dobrotnika; nabavne stroške je do malega poravnal sam. Pa tudi sicer ob raznih prilikah in priložnostih se je pokazal pokojnik velikega dobrotnika in podpornika. Visoko je cenil zlasti sokolski po-kret, ki mu je bil vdan do smrti; s poslednjo mislijo na Sokola in na njegovo poslanstvo, kot čuvarja nerazdelne nacionalne države, je odplaval njegov duh. Brat dr. Dragotin Treo, umrl 17. julija 1935, je bil priznana in borbena osebnost, ki se je mnogo udejstvoval na raznih področjih javnega življenja. Najrajše pa je posvečal svoje moči Sokolstvu in razmahu sokolske misli. Potem ko je kot študent prejel prve nauke v našem društvu, ga srečamo kot tajnika celjskega Sokola in dalje kot starosto Postojnskega in Goriškega Sokola. Ko se je preselil leta 1915., ob vojni napovedi Italije, v Ljubljano, se je nemudoma prijavil ponovno Ljubljanskemu Sokolu, ki pa takrat iz znanih razlogov ni deloval. Pač pa je od prevrata do svoje smrti bil zvest član našega društva in ves čas podpredsednik društvenega razsodišča. Spomnil se je društva tudi v svoji poslednji volji, določivši mu legat Din 1000-—. *!* Dr. Dragotin Treo Brata Oroslava Verovska, ki je umrl 19. septembra 1934, poznajo društvene anale zgolj kot menitega podpornika, ker je svoje dolgoletnega zvestega člana in ple-iz redne delovne sile posvečal največ trgovini in zasebnemu življenju. O njegovi globoki veri v poslanstvo Sokola, pa tudi o tem, kako je ocenil uspehe sokolskega dela, priča zgovorno poslednja volja, v kateri je na svojstven način izrazil svoje priznanje d'ehi in uspehom Ljubil janskega Sokola; naklonil je društvu iz zapuščine znatni legat Din 10.000’—. Brata dr. Eda Šlajmerja, ki je umrl 23. decembra 1935 na Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano, ni poznala samo vsa Slovenija, njegovo ime je bilo znano in nje- t Dr. Edo Šlajmer f Oroslav Verovšek govo epohalno delo priznano tudi po vsem znanstvenem svetu. Kot odločen nacionalist je postal že v mladih letih navdušen in vnet Sokol. Svoje sokolsko prepričanje je obdržal do- poslednjih trenutkov svojega življenja. V duhu sokolskega bratstva in pojmujoč pravilno slovansko vzajemnost, je v balkanski vojni hitel med prvimi na srbske bojne poljane, lajšat gorje ranjenim bratom Srbom. Ob velikih sokolskih zletih, kadar so bili v Ljubljani, pa je br. dr. Šlajmer dal v službo sokolske misli svoje neizmerno zdravniško znanje; vsekdar je stal na čelu zletne zdravniške službe. Pa tudi sicer je pokojnik iz bogate zakladnice svojega znanja dajal mnogo koristnih in uspešnih nasvetov ter nudil pomoč našemu članstvu, kadar se je, pomoči potrebno, zateklo k njemu. Poleg naštetih bratov je društvo izgubilo: 2. februarja br. Franja Stupico; 7. februarja br. dr. Valentina Rožiča; 15. marca br. Filipa Pristoua; 22. marca br. Božidarja Bežeka; 6. aprila br. Lamberta Brucknerja; 5. junija br. Frana Oseta; 29. junija br. Albina Drobtino, dobrega telovadca in vaditelja, ki se je po naključju ponesrečil pri kopanju na Savi pri Črnučah; 24. julija br. Rado Pavliča; 4. oktobra br. Josipa Čada, svojčas odličnega telovadca! našega društva v času preporoda slovenskega Sokolstva; 5. oktobra br. Alojzija Pirnata, ki ga je prištevalo društvo nad 40 let svojim članom in ki je svojo sokolsko dolžnost z vzgledno vztrajnostjo izvrševal s tem, da se je udeležil vsake prireditve našega društva in s ponosom in samozavestno nosil sokolski svečani kroj; 7. oktobra br. Josipa Omerzo; 7. oktobra br. Josipa Rupnika; 17. oktobra br. Alojzija Sodnika; 18. oktobra br. ign. Jakoba Turka star.; 2. decembra br. Frana Gnezdo; 24. decembra br. Petra Žmitka. Vse pokojnike smo spremili na njihovi poslednji poti ter jim izkazali zadnjo čast in priznanje za njihovo sokolsko zvestobo. Slava njihovemu svetlemu spominu! * Društvena kronika minulega leta beleži nastopne dogodke: 7. januarja: članski sestanek glede občnega zbora. 9. januarja: ponovni članski sestanek, na katerem so bili formulirani razni predlogi za občni zbor in dokončno sestavljena lista kandidatov za društveno upravo. 10. januarja: 67. društveni občni zbor v mali dvorani v Narodnem domu ob udeležbi članstva obojega spola, ki so mu prisostvovali za- stopniki ljubi j. sokolske župe in ljublj. sokolskih društev ter starosta Sokolskega društva Vič. Na tem občnem zboru je bila soglasno izvoljena društvena uprava. Storjeni so bili nekateri važni, društveno organizacijo zadevajoči sklepi. 13. aprila: mladinska akademija v društveni telovadnici v Narodnem domu ob ogromni, lahko trdim rekordni udeležbi članstva in prijateljev društva. Akademija, ki je bila na dostojni višini telovadske izurjenosti, je s svojim pestrim programom zadovoljila občinstvo. Pokazala pa je zlasti, da je mladina pri Ljubljanskem Sokolu v rokah dobrih vaditeljev. Za tem je bil družabni večer v restavraciji »Zvezda« ob izredno dobrem obisku. S pohvalo omenjam, da je bila na tem večeru zlasti mnogoštevilno zastopana mladina. Po dolgem presledku je nastopil — za enkrat še skromni — društveni pevski zbor pod veščim vodstvom br. Ferdo Juvanca. Na tem večeru se je starosta brat Kajzelj spomnil življenjske 50 letnice bratov dr. Franceta Kandareta in ing. Alberta Poženela ter glede obeh podčrtal, da sta redka akademika, ki sta izšla iz našega društva in še dandanašnji aktivno delujeta: oba sta namreč že dolgo vrsto let namestnika staroste Ljubljanskega Sokola. Sestanek, čeravno časovno kratek — pričel je, glede na akademijo šele ob V223. uri — je bil prijeten in zelo živahen. 18. maja smo imeli odlične in ljubke goste, delegacijo telovadnega društva »Sokol« na Kral. Vinohradech v Pragi, ki je prinesla deci Sokola I v dar mladinski prapor. 31 dečkov in deklic, pod vodstvom 4 bratov in 2 sester, nas je obiskalo v dopoldanskih urah. Po razkazovanju društvenih prostorov in letnega telovadišča in po tolmačenju zanimivosti in posebnosti našega društva, smo goste povabili na skromno zakusko v društveno malo dvorano. Pri tem se je razvilo tako presrčno in intimno veselje, petje in zabava, da smo se težko poslovili od živahne mladine in ljubeznivih spremljevalcev. 8. junija: najlepši praznik in najpomembnejši dan v minulem letu. Kar tri pomembne prireditve: skupni telovadni nastop z bratskima dru-štvirna Sokolom I in Sokolom II, slovesna otvoritev preurejenega letnega telovadišča v Tivoliju in svečana izročitev prapora Postojnskega Sokola v naše varstvo. Misel o prirejanju skupnih javnih telovadnih nastopov ljubljanskih sokolskih društev je vznikla iz žive potrebe ter z namenom najtesnejšega zbližanja v prospeh skupnega sokolskega dela. Pozdravljena je bila z odobravanjem. Velik moralni efekt pa je jedva odtehtal šibki gmotni uspeh prireditve. Zato bo treba izpopolnitvi organizacije teh skupnih nastopov posvetiti v bodoče vso skrb in pažnjo, da bo ogromen trud za priprave dal zadovoljiv rezultat tudi v financielnem oziru — vsaj dokler so društva navezana na te vrste dohodkov. O potrebi in uspehu nastopa samega poroča obširno brat načelnik. Odposlanstvo Sokolskega društva Sisak Že davno smo si prizadevali, da se nam izroči v varstvo prapor Postojnskega Sokola, s katerim smo bili v tesnih in zgodovinskih od-nošajih — saj je bilo to društvo v prvih početkih podružnica Ljubljanskega Sokola. Po naključju je ta prapor prešel k sokolskemu društvu Sisak, kamor ga je bil na umiku iz Postojne prenesel brat Franjo Gregorič. Bratje in sestre iz Siska so ta prapor tako vzljubili, da so se le težko ločili od njega. Naposled, upoštevajoč stvarne razloge, so se vendarle odločili, da ga izročijo Ljubljanskemu Sokolu, ki ima v varstvu vse ostale prapore iz Julijske Krajine. Še celo posebno delegacijo, 17 članov in članic, pod vodstvom brata Mijo Lugariča, so odposlali z njim v Ljubljano. Hvala jim tudi s tega mesta. Odsek za zgradbo doma Ljubljanskemu Sokolu je v minulem letu izvršil prvi del gradbenega programa; dokončal je preureditvena dela na letnem telovadišču. S temi deli so zaključene do nadaljnjega investicije gradbenega sklada. Ta za zgodovino društvenega razvoja pomemben dogodek in mejnik je društvo proslavilo na viden način, poudarjajoč s tem njegov izreden pomen za cilje naših prizadevanj. Preurejeno letno telovadišče je gotovo eno najlepših v Jugoslaviji, edinstveno pa glede na svojo lego. Zato s ponosom ponavljamo za bratom starostom Kaj-zeljem obljubo, ki jo je dal predsedniku gradbenega odseka ob otvoritvi, rekoč: »da bomo pazili, da bo telovadišče neoskrunjeno' vsekdar služilo svojemu vzvišenemu namenu: sokolski vzgoji«. Potek prireditve je še v živem spominu, podrobno je bil opisan v dnevnem časopisju, zato ga ne ponavljam. Omenim naj ile, da je celotna prireditev uspela; zlasti je na bratsko delegacijo iz Siska napravila najgloblji vtis ter izzvala spontano in nedeljeno pohvalo. Če bo dal ta skupni nastop novih pobud in svežih moči za uresničenje plemenitih teženj in stremljenj v posameznih društvih, ki so napravila ta poizkus, potem je trud poplačan in v polni meri dosežen uspeh. Ob otvoritvi letnega telovadišča 4. avgusta: izlet v Ziri na proslavo 30. obletnice obstoja ondotnega društva. Na treh tovornih avtomobilih je pohitelo 84 članov obojega spola iz vseh ljubljanskih sokolskih društev v prijazno Poljansko dolino, da osebno čestita jubilantu k uspehom svojega 30 (letnega dela. Med potjo so izletniki obiskali grob blagopokojnega bivšega društvenega staroste brata dr. Ivana Tavčarja na Visokem, poklonivši njegovemu nesmrtnemu spominu kito cvetja. Pri javnem nastopu v Zireh so sodelovali telovadci in telovadke pri skupnih prostih vajah; nastopili pa so tudi s samostojnimi točkami, za katere so želi polno priznanje. Izletniki so se vrnili preko Logatca in Vrhnike. Dobro zamišljen izlet ni dosegel popolnega uspeha, ker zlasti mlajše članstvo ni prav razumelo globokega pomena teh izletov, ki jih prirejamo že dolgo vrsto let. Sokolski izleti v obče, pa tudi taki, kakršen je bil izlet v Žiri, nimajo samo namena gojiti družabnost, niso samo zabavne prireditve, ki služijo medsebojnim stikom članstva, ne, taki izleti imajo višji pomen — namenjeni so predvsem širjenju sokolske misli, so propaganda. Iz tega pa sledi nujno, da so udeleženci takega izleta v sokolski službi, ki nalaga tudi sokolske dolžnosti. Teh dolžnosti pa zlasti mlajše članstvo ni izpolnilo v zadostni meri! Ne bom govoril o vzrokih, zadostuje naj ta ugotovitev kot resen opomin za bodoče podobne prireditve propagandnega značaja. Kmetijski družbi in veletrgovcema Maksu Severu in Josipu Verbiču, ki so omogočili izlet s tern, da so dali na razpolago vozila, bodi s tega mesta izrečena topla zahvala. 1. decembra: interna proslava: praznika Ujedinjenja v telovadnici v Narodnem domu s slavnostno sejo društvene uprave, predavanjem brata Ivana Polovica o temi: »Ob 100 letnici Ilirskega pokreta«, prevedbo dece v naraščaj in naraščaja v članstvo; naposled z zaobljubo članstva, ki je prestalo z uspehom pripravniško dobo. Sodelovala sta društvena fanfara in pevski zbor. Skromna proslava je uspela dobro; poudariti moram, da je bila dobro pripravljena. Popoldne tega dne pa je posebej proslavila ta pomembni praznik sokolska mladina v društveni mali dvorani. Na sporedu so bili nagovori in deklamacije ter slavnostna lutkovna predstava. 5. decembra: nastop Miklavža in njegovega spremstva za deco ob 18. uri v društveni telovadnici, v režiji brata Milana Skrbinška, režiserja Narodnega gledališča, je zadivil mlado in staro ter žel nedeljeno priznanje in pohvalo. Bratu Skrbinšku in vsem sodelujočim bodi izrečena topla zahvala za trud in požrtvovalnost. 26. decembra: na Štefanovo sta socialni in lutkovni odsek, pod vodstvom brata staroste Kajzelja, pripravila naj-mlajšim pripadnikom božičnico, ki je dosegla popoten uspeh. Nabiralna akcija med člani in prijatelji društva nam je omogočila, da smo obdarovali najpotrebnejše — 34 dečkov in 27 deklic — s koristnimi darili; vrhu tega pa se je vsem postreglo s čajem in pecivom. 31. decembra: smo silvestrovali v društveni telovadnici. Ob pestrem in zadovoljivem programu, ki so nam ga pripravili in dobro po- dajali po večini člani prednjaškega zbora in telovadci. Ob zvokih godbe in popevkah društvenega pevskega zbora, naposled ob prijetnem rajanju je naše razpoloženje rasilo vse do polnoči, ko smo prestopili prag Novega leta. Pozdravili smo ga polni najboljšega upanja, da nam prinese mnogo, mnogo novih in lepih uspehov. ♦ Društvena uprava se je sestala na 12 rednih sejah redoma vsak prvi četrtek v mesecu; vrhu tega na 1 izredni in 1 slavnostni seji. Izvršni odbor je imel več sej, ki so se sklicevale po potrebi ob torkih. Društveno življenje je živahno plulo, razen v upravnem odboru, tudi v odsekih in komisijah, ki smo jih obrazovali v smislu našega programa in pravil. V okviru društva je deloval samostojno jezdni odsek pod načelstvom brata Vladimirja Franketa. Konstituirani pa so bili tudi: 1. Gospodarski odsek pod predsedstvom br. Slaveta Simončiča. 2. Prosvetni odbor (predsednik ob koncu upravne dobe br. Viktor Markič) z lutkovnim pododsekom (predsednik br. Lojze Kovač). 3. Smučarski odsek (predsednik br. Boris Gregorka). 4. Zdravstveni odsek (predsednik dr. Franta Mis). 5. Odsek za gradbo doma Ljubljanskega Sokola, pod predsedstvom br. dr. Vladimirja Ravniharja). 6. Odsek za vzdrževanje letnega telovadišča (predsednik br. Peter Pavšič). 7. Socialni odsek, ki mu predseduje starosta br. Kajzelj. Pod pokroviteljstvom društva deluje povsem samostojno ruski odsek, ki mu načeluje brat N. Tkačev. * Tudi v minulem letu smo v duhu sokolskih načel, zavedajoč se svojega poslanstva in vsekdar varujoč ugled sokolske organizacije sodelovali pri raznih kulturnih, socialnih in nacionalnih prireditvah. Ni treba posebej poudarjati, da smo vso pozornost obračali predvsem Sa-vezu SKJ in Ljubljanski sokolski župi. Sodelovali smo pri vseh saveznih in župnih prireditvah: telovadnih, kulturnih in prosvetnih. Zlasti pa smo radi pohiteli na razne sokolske prireditve v župi in tudi izven nje. V prvi vrsti smo zahajali k društvom, s katerimi nas vežejo posebni ali zgodovinski oziri, pa tudi k tistim, pri katerih je naše sodelovanje služilo propagandi sokolske misli in utrditvi sokolske zavesti. Tako smo se ude- ležili korporativno vseh prireditev Sokola I Ljubljana-Tabor povodom razvitja dečjega prapora, ki ga je podarila deca telovadnega društva Sokol na Kral. Vinohradech v Pragi, sodelovali'smo pri jubileju 301etnega obstoja sokolskega društva Žiri, z vrsto izbranih telovadcev na župnem zletu v Bjelovaru in pri društvenih javnih nastopih sokolskih društev Brezovica in Vrhnika ter z izbranimi telovadci in telovadkami pri javni telovadbi sokolskega društva Škofja Loka. Društvena deputacija in jezdni odsek sta se udeležila proslave 30 letnice sokolskega društva Domžale. Da manifestiramo za veliko idejo slovanskega bratstva in slovanske vzajemnosti, smo pohiteli na VIII. zlet Saveza bolgarskih »Junakov« v Sofiji v dneh od 12. do 14. julija, pri katerem smo tudi sodelovali. Od drugih nacionalnih prireditev in manifestacij, pri katerih smo sodelovali s svojo navzočnostjo, naj omenim zlasti: slavnostni koncert v veliki dvorani »Uniona« v proslavo 85 letnice prezidenta T. G. Ma-saryka, ki je bil prirejen pod okriljem Jugoslovanske-Češkoslovaške Lige v Ljubljani, častni večer v proslavo 70 letnice staroste gasilske zajed-nice dravske banovine brata Josipa Turka na Taboru, odhodnica našega člana brat ing. Ševčika, konzula ČSR v veliki dvorani »Zvezde«, komemoracija za Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem na Kongresnem trgu, ki jo je priredil akcijski odbor narodnih in kulturnih društev, svečana izročitev reda Belega orla III. stopnje našemu članu br. dr. Egonu Staretu za 'državljanske zasluge, na češkoslovaškem konzulatu, naposled spominski koncert ob 100 letnici rojstva skladatelja »Napreja« in državne himne Davorina Jenka. Leta 1933. ustanovljeni meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev z namenom, da rešuje vprašanja, ki po svoji naravi ne morejo biti rešeni v okviru župe, ker so specifična in vezana samo na območje Ljubljane, je bil aktiven tudi v minulem letu. Na čestih sestankih so bili storjeni važni sklepi glede vprašanj, ki zadevajo enako vsa sokolska društva v Ljubljani. Z inkorporacijo okoliških občin Veliki Ljubljani se je odbor razširil za društva Moste, Stepanja vas, Vič in Zgornja šiška, ki so prišla v območje Ljubljane in katerih sodelovanje z društvi prejšnjega okoliša Ljubljane je postala živa potreba. S temi sestanki bomo nadaljevali. V organizaciji društva so bile izvršene potrebne reforme Jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola v zmislu veljavnih pravilnikov Sokola kraljevine Jugoslavije. Dalje smo pripravljali v okviru društvenega prednjaškega zbora taborni odsek in sestavili in odobrili zanj pravilnik; odsek sam pa še ni ustanovljeni. Letno telovadišče v Tivoliju je bilo v preteklem letu mnogokrat pozornica raznih sokolskih in športnih prireditev; ravno tako so se v društveni telovadnici vršile številne priprave za župne in savezne prireditve, kakor tekme, izbirne tekme, tečaji, razstave1 itd. Omenim naj, da smo dali društveno telovadnico brezplačno na razpolago prirediteljem II. Evharističnega kongresa' v Ljubljani za prenočišča udeležencem kongresa. Tako odločitev nam je narekoval čut hvaležnosti za usluge, izkazane o priliki I. pokraj. zleta Saveza SKJ v Ljubljani leta 1933. Večkrat smo telovadnico oddajali tudi drugim kulturnim in prosvetnim ustanovam za prireditve kulturnega značaja. # Vsekdar, kadar je bilo to potrebno-, smo imeli krepko1 oporo v naprednem časopisju; celo spontano, brez našega sodelovanja, se je postavilo v bran za naše elementarne pravice ter z odločno besedo zavračalo napade in opozarjalo1 javnost na preteče nevarnosti. Uprave nekaterih dnevnih in periodičnih časopisov so nam brezplačno pošiljale svoje liste ter omogočile, da imamo dobro založeno čitalnico. V imenu društvene uprave izrekam toplo zahvalo in priznanje. Hkratu prosim, da nas tudi v bodoče podpira v naših stremljenjih ter nam ohrani nedeljeno naklonjenost. * Ko pregledamo uspehe in neuspehe svojih naporov in stremljenj v minulem letu, nas tolaži zavest, da nismo1 krenili s pravega pota; nasprotno, da smo kljub neugodnim razmeram dosegli mnogo. Prepričani pa smo, da bi bila bilanca našega dela še ugodnejša, če bi bili dali od sebe vse in vsi, ki nam je bilo izročeno vodstvo društva, če bi v svojem članstvu našli tisto podporo in sodelovanje, ki je potrebno, da se dosežejo veliki in trajni uspehi. Opozarjam na ta nedostatek v društveni organizaciji in želim, da v bodoče tudi v tem oziru premagamo' vse ovire: povečali bomo uspehe svojega dela za napredek Ljubljanskega Sokola in z njim jugoslovensikega Sokolstva. Zdravo! Francé Ahčin, tajnik. Poročilo prosvelnega odseka Ker že stereotipna vsakoletna poročila prosvetnih odsekov sokolskih društev izzvenevajo običajno v navedbah števila proslav, predavanj, uprizorjenih gledaliških iger, govorov pred vrstami, debatnih večerov, pevskih in recitacijskih nastopov, bodi omenjeno, da je i Ljubljanski Sokol skušal v letošnjem letu zadostiti vsem navedenim premisam. Oskrbel je predavanja bratov dr. Janka Lokarja o velikem Jugoslovanu, vladiki Juriju Strossmajerju (ob priliki 301etnice njegove smrti), prof. Polovica Ivana o ilirizmu, dr. Kandareja Frana o organizaciji Sokolstva, dr. Misa Frante o zdravstvenih nalogah in vprašanjih, Kovača Lojzeta o zgodovini lutkarstva. Uprizarjal je marljivo lutkovne igre: »Gašperček prvič v Ljubljani«, »dr. Faust« (v režiji br. Milana Skrbinška), »Janko in Metka«, »Koren-lečen«, »Gašperček dvorni norec« in druge. Ustanovil je pevski pododsek, ki se je pod vodstvom br. Juvanca Ferdinanda s sodelovanjem nekaterih pevcev ostalih ljubljanskih sokolskih društev tehtno uveljavil' pri žalni župni proslavi na Taboru, ki se je vršila ob priliki počastitve spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitetja, ter pri župni proslavi sokolskega in narodnega praznika. Dne 1. decembra: je svečano proslavil narodni in sokolski praznik s čitanjem savezove poslanice, predavanjem o ilirskem pokretu, z zaobljubo novega članstva in prevedbo dece v naraščaj ter naraščaja v članstvo. Res je, da je torišče prosvetnega izživljanja v Ljubljani, sedežu univerze, narodnega gledališča in nebroj drugih kulturnih institucij raznoliko in pestro, ali vendar specifično sokolsko' prosvetno zrno vendar kleni le v naših telovadnicah, ideja pronica v srca naše dece in naraščaja ter izžareva preko srčne omike v jekleni odraz žilave borbenosti in sokolske discipline članstva do one duhovne sproščenosti, ki cčišča in plemeniti, osvaja in odpušča... In v tem vidim v sokolski prosveti pravega mentorja, ki nas intuitivno, nevidno in neslišno1, a globoko občuteno sprcvaja v zmagoslavno kraljestvo resnice in dognanja, lepote in kreposti, v brezbrežje, kamor se stekajo žile življenja, ki jim je vlil kri nesmrtni Tyrš. V tem pravcu naj utira pot naša sokolska prosveta, brez krilatih šablon i-n nepotrebnega črkopravdarstva, in kronist, ki bo beležil zgodovino prosvetnega udejstovanja naših sokolskih društev, ne bo mogel izbegniti ugotovitvam večjih uspehov in širšega razmaha. Markič Viktor. Poročilo načelnišlva Društveno načelništvo je bilo sestavljeno : načelnik br. Rudolf Rudolf, načelnica s. Milica Vazzazova, nam. načelnika br. ing. Gojmir Pehani in ing. Kajetan Kavčič, namestnici načelnice s. Vena Mandrinova in Jelica Vazzazova. Prednjaški zbor je štel! v začetku leta 28 članov in 20 članic. Člani: Franc Bazelj, Franc Borko, Gvido Brüfach, Albin Drobtina, Danci Erbežnik, Josip Flego, Boris Gerrnek, Boris Gregorka, Alojzij Kramar, Niko Kržišnik, Janez Mainarle, Miloš Miloševič, Jože Marčan, Vlado Pavšek, Peter Pavšič, Milan Potokar, Drago Pustišek, Milan Rudolf, Edo Slanina, Marjan Skrbinšek, Tomaž Šaunik, Leopold Šega, Mitja Švigelj, Jože Vadnov, Lojze Vrhovec, Oton Wildman, Jože Zalokar, Stane Žilic. Članice: Spelea Bučar, Silva Boltavzer, Milka Cotman, Duša in Mira Gajšek, Zora Hauptman, Ančka in Olga Kržan, Pavla Koretič, Slavica Mehak, Eta Mužina, Ida Marvin, Lidija Medica, Vera Orel, Vanda Povhe, Angelca Preskar, Bogomila Senekovič, Majda Slapničar, Mija Velikonja, Vida Vrezzec. Med letom so odšli k vojakom člani prednjaškega zbora: br. Niko Kržišnik, Vlado Pavšek, Drago Pustišek, od vojakov pa so se vrnili br. ing. Roman Briifach, Herbert Kaiser, Bogomir Longyka, Ivko Pustišek, Jože Valentinčič in Neli Zupančič. Tekom leta so izstopili iz prednjaškega zbora br. ing. Roman Brüfach, ki je odpotoval na Jesenice, od sester pa: Silva Boltavzer-Burjeva, Mija Velikonja in Duša Gajšek. Brat Albin Drobtina se je smrtno ponesrečil na Ježici, 28. junija 1935. Iz prednjaških zborov je bilo črtanih: 4 sestre in 6 bratov. Telovadilo se je v devetih oddelkih. Člane je vodil brat Rudolf Rudolf, starejše člane brat Bojan Drenik in br. ing. Nace Perko. Prvi oddelek moškega naraščaja brat Josip Flego in Janez M al n arie, drugi oddelek moškega naraščaja in moško deco brat Tomaž Šaunik. Telovadbo članic je vodila sestra Milica Vazzazovai, žen. naraščaj s. Jelica Vazzazova, prvi oddelek žen. dece s. Zora Haiuptmanova in drugi oddelek s. Milica Vazzazova. Tajniške in zapisnikarske posle prednjaških zborov sta opravljala br. Milan Rudolf in s. Ida Marvin, statistiko pa so vodili s. Lidija Statistika telovadečih y letu 1935. a pij \ >N uadn^g CO CS T—1 >o CO Os CS jn 'peAopj, 00 00 os wo SD VO Dh oo oo 00 s — >jsiqo uaoaadAoj SD SD W0 so r- VO SD TT co s cs g SD •^r wo 483 J* «3 u w £ c ^siqo T-H CS CS VO os CO a\ o -5 00 VO 00 wo 00 SD g 00 wo M uadnsjg SD uo TT CS co 1-1 >o CO CO co wo CO an ‘pBAOjajL os 00 r- VO oo co Cl OS 00 00 CS J ^jsiqo uapaadAoj JO sO CO 00 CO g oo wo r- vo T“H T—t vo co wo OS 'rt' 00 Os CS vO ^s.q° os Os JO 00 CO g g co 00 wo cs wo 00 wo g CO 00 CO >C uadn>jg wi W0 VO VO co cs CO CO CO g an *peAo[3jL oo 00 O- r* oo SD OS 00 co 00 oo CS Os O o 5tsjqo uapaadAoj CS CS T—< 00 OS 'šf 00 T—( os 00 OS SD ^ o 00 wo g 00 oo OV 959 -S >Cfl ^siqo S g s s g g g 00 rr g 00 W0 uadn^jg Os r^* SD 00 SD cs wo SD CS S an •pBAO|3j( 00 oo 00 OS t"- wo wo os 00 r> s 1 IS ^siqo usoaadAoj SD On CO g CS cs co cs 15 15 OS 2 CO cs cs cs 323 ijsiqo O O g SD OS SD OS SD oo o vn wo CO CO wo o CO 00 rr wo vO « >o 1 uadnjjg CO CO CO CS t-H T—' t-h t-H T—H T-H T-H T-H SD CS 2 s an -pBAOjax 00 00 O'* Os 00 I6 01 00 os 00 o T-H 5jsiqo g CS s CS OS OS wo WO cs wo ON rr SD >o s •Ï uaoaadAOj o WO 3 ^sjqo T—< CO oo Os CO 00 CO co CTv wo ’o cs 00 cs co wo co s uadn>(g CO wo VO ■*=f wo T-H CO TT CO K an -pBAopj^ sO CO oo OS T—t OO oo S ^siqo S VO CS 00 wo cs WO "T W0 rr sD CS T— SD co 3 Os wo g uapaadAOçj SD ( ^siqo SD CO O SD wo 00 SD cs CO CS OS o 00 wo CO oo 00 00 CO C0 ><_ uadn>(g -O SD wo Tf t-h t-H * ' CO •^r o- O 'rt* an -psAopj, 00 00 oo 00 OS 00 00 CT\ oo 00 S sjsiqo T—< O O cs OS s 00 es T-H o O >55 uaoaadAoj g 4J člani >jsiqo uadnsfg K O CO Os VO r- T-H cs c s g CO 00 g 749 an -pBAOpx Os os so o co CL wo SD rn SD 00 SD ■q Januar o JO 0 V w <ü s ra g 1 g B 70 Oh *«r ‘5 w s '70 bc t; > -M CL J0 0 5 § S g > V J) 409 „ IX. „ br. Jože Vadnov >> v >> 375 „ X. „ br. Rado Stegu v >> V 366.5 „ člani srednjega oddelka: I. mesto br. Boris Sodnik od 500 dosegljivih 495 točk v. „ br. Franjo Mihelj V » M 457 „ X. „ br. Vlado Pavšek >> V V 420 „ XII. „ br. Polde Šega 1) v >> 413 „ XIII. „ br. K amil o Wildman v >> 389.5 „ XXVII. br. Iviko Pustišek yy >> » 268.5 „ Kot posameznice so članice višjega oddelka dosegle od 400 d gljivih: I. mesto s. Zorka Sodnik z doseženimi 361 točkami II. „ s. Marta Pustišek V 323 >> III. „ s. Lidija Rupnik J) 297 >> IV. „ s. Fanči Ponikvar >> 261 » V. „ s. Jelica Vazzaz V 254 J J Pa tudi pri tekmah v igrah nismo zaostali. Člani in članice so namreč pri župni izbirni tekmi v odbojki dne 22. septembra izšli kot zmagovalci, ženski naraščaj je dosegel I., moški naraščaj pa III. mesto. Pri medžupnih tekmah v Celju dne 29. septembra t. 1. so člani ponovno zasedli 1. mesto ter se s tem uvrstili za končne tekme za zvezno prvenstvo. Članice so zasedle v Celju II. mesto in žen. naraščaj III. mesto. Tekme za prvenstvo Saveza SKJ v igri odbojki so bile dne 13. oktobra v Beogradu. Naša vrsta članov, kot banovinski prvak, se je udeležila teh tekem. Tekmovalo je 19 vrst s 124 tekmovalci in tekmovalkami. Vrsta članov Ljubljanskega Sokola je ob živahnem zanimanju občinstva premagala društva Kragujevac 15 : 0, 15 : 8, Split 15 : 4, 15 : 1, Sarajevo 15 : 6, 15 : 1, Zaigreb 15 : 3, 15 : 10 in Beograd 15 : 12, 14 : 16. Kljub temu, da je bil očitni napredek pri vseh vrstah, je naša vrsta članov tehnično nadkriljevala ostale vrste. Popoldne tega dne ob 15. uri so se vršile slovanske medzvezne tekme v igri odbojki. Po redu prva je igrala vrsta Sokola SKJ — vrsta Ljubljanskega Sokola proti Bolgarskim Junakom — vrsti Junakov iz Sofije, ter po krasni igri premagala brate Bolgare s 15 : 7 in 15 : 9. Sledila je tekma vrste Sokola Kraljevine Jugoslavije — vrsta Ljubljanskega Sokola in vrsta ČOS — vrsta iz Kromeriža. Brati Čehi — sveži in spočiti, so zmagali z rezultatom 15 : 5 in 15 : 7. V tretjem kolu, ki je bilo sicer prekinjeno radi teme, so naši bratje nudili bratom Čehom hud odpor; igra je končala z rezultatom 5 : 6 v korist bratov Čehov. Končni uspeh tekem za slovansko prvenstvo v igri odbojki je bil nastopni: I. mesto ČOS, II. mesto SSKJ in III. mesto Savez Bolgarskih Junakov. Savezni prvak S. K. J. v igri odbojki v 1. 1935. Bratje: Edo Slanina, Miloš Skrbinšek, Ani Oražem, vodnik Ivko Pustišek, Jože Valentinčič in Drago Pustišek Dne 24. novembra 1935 je bila izbirna tekma članic za olimpijske tekme v Berlinu leta 1936. Med 20 tekmovalkami je bilo tudi 5 sester iz našega društva. Tekma je obsegala obvezne vaje za olimpijske tekme, to so: vaje na visoki gredi, na dvoviškiski bradlji, v preskokih čez konja in v prostih vajah. Sestre iz našega' društva so se prav resno potrudile ter zasedle tudi odlična mesta. Od 40 dosegljivih točk je dosegla I. mesto sestra Marta Pustišek s 36.7 točkami, II. mesto s. Lidija Rupnik s 34.5 točkami, III. mesto s. Tuša Hribar s 32.8 točkami, V. mesto' s. Ančka Kržan s 31 točko ter XIII. mesto s. Lojzka Omota. Slednja vsled poškodbe na nogi ni mogla tekmovati v preskokih čez konja. Želimo, da tudi naše sestre sodelujejo pri olimpijskih tekmah v Berlinu in da tam dosežejo častne uspehe. S tem bodo pokazale pred svetovnim forumom, da se v jugoslovanskem Sokolstvu skrbi sistematično, pa tudi uspešno za telesno vzgojo žene. Tečaji Sedemdnevnega tečaja za narodna kola v Beogradu, ki ga je priredil Savez SKJ meseca januarja 1935, se je udeležila s. Milica Vazzaz. Meseca aprila sta obiskovali 14 dnevni tečaj za igre pri ÛOS v Pragi s. Jelica Vazzaz in Ančka Kržan. V Martinščici pri Sušaku se je vršil enotedenski tečaj za plavanje za članice. Ta tečaj so obiskovale sestre: Olga Kržan, Ida Marvin in Jelica Vazzaz. Tudi v Splitu se je vršil sedemdnevni tečaj za plavanje za člane, in sicer od 9. do 14. septembra 1935. Tega tečaja sta se udeležila brata: Rafael Ban in Marjan Skrbinšek. Od 22. avgusta 1935 dalje je bil v Ljubljani prirejen župni tečaj za plavanje v kopališču S. K. Jadran v Koleziji. Ta tečaj je obiskovalo več članov, članic in naraščajnikov. Zaradi trajnega slabega vremena je bil tečaj prekinjen in se ni dokončal. Slikal Milan Potokar Sestra Marta Pustiškova prvakinja pri olimpijski izbirni tekmi za Berlin v letu 1936. Prednjaški tečaj Ljubljanske sokolske župe za članice od 9. septembra do 24. septembra 1935 sta redno obiskovali sestri: Erika Nepužlan in Davorinka Tejkal. Tudi za štirinajstdnevni župni prednjaški tečaj ljubljanske sokolske župe za člane smo prijavili brata Dušana Bufona in Drago Pustiška. Tečaj pa je bil odpovedan, ker se je zanj oglasilo premalo udeležencev. Gostovanja Ljubljanski Sokol se je rad odzival vabilom drugih društev za sodelovanje, kadar je bilo to sodelovanje potrebno in smo pripomogli do boljšega uspeha, ali pa, kadar je šlo za propagando sokolske misli. Tako je pohitela društvena vzorna vrsta članov na župni zlet v Bjelovar dne 28. in 29. junija 1935, kjer je nastopila na predvečer pri akademiji z vajami na konju na šir z ročaji, ter naslednjega dne pri javnem nastopu z vajami na drogu in na bradlji. Vsakokrat je bila vrsta deležna viharnega odobravanja množice občinstva. Dne 4. avgusta 1935 je priredilo društvo izlet v Žiri na proslavo 30 letnice obstoja ondotnega društva, s katerim nas vežejo zgodovinske vezi. Sodelovali smo pri javni telovadbi in sicer z vrsto članov z vajami na drogu in bradlji, z vrsto članic pa z vajami na dvovišinski bradlji; slednje so nastopile tudi pri prostih vajah. Dr. Murnikovo telovadno skladbo »Turški marš« so člani Ljubljanskega Sokola izvedli prav strumno. Dne 11. avgusta 1935 je vrsta članov sodelovala pri javni telovadbi Sokolskega društva na Brezovici z izbranimi vajami na drogu. Tudi na Vrhniki pri javnem nastopu dne L septembra 1935 je vrsta članov nastopila z vajami na drogu in bradlji. Vabilu sokolskega društva v Škofji Loki, ki je priredilo 8. septembra svoj društveni letni javni nastop, so se telovadci in telovadke odzvali v častnem številu. Pri javni telovadbi je nastopila vzorna vrsta 11 članov na drogu in bradlji, izvajajoč vrhun-ške vaje. Članice našega društva so sodelovale pri prostih vajah ter graciozno izvedle skladbi dr. Murnika »Chopinov valček« in Davorina Jenka »Po jezeru«. Javno telovadbo so zaključili naši telovadci z dr. Mur-nikovim »Turškim maršem«. Za vzorno izvedbo jih je občinstvo zasluženo nagradilo. Omenim naj, da se je skladba izvajala ob spremljevanju na harmoniki po br. Vlado Prinčiču. * Dnevno in vsako nedeljo dopoldne vežbajo v naši telovadnici najboljši med najboljšimi telovadci in telovadkami, ki se vestno in marljivo pripravljajo, da dostojno zastopajo naše Sokolstvo na olimpijski tekmi v Berlinu. To naporno vadbo nadzoruje stalno br. dr. Viktor Murnik, ki je že nekolikoikrat vodil naše vrste na mednarodne tekme in dosegel sijajne uspehe. Odločitev načelništva Saveza SKJ je jamstvo in porok, da bosta šli vrsti dobro pripravljeni na mednarodno poprišče. Društveni zdravnik dr. Franta Mis čuva1 stalno in z veliko vnemo nad zdravjem telovadečega članstva. Vsako sredo posluje v prednjaški sobi zdravniška posvetovalnica, ki je postala nepogrešljiva. Pa ne samo z individualnimi preiskavami nas očuva škode na zdravju, tudi v nagovorih pred vrsto nas opozarja na nevarnosti, ki nam pretijo; s strokovnimi nasveti pa nam pomaga, da se obranimo največjega sovražnika našega pokreta — bolezni. Kljub velikemu delu, ki smo ga opravili in kljub uspehom, ki smo jih dosegli, nismo povsem zadovoljni. Premalo srno' namreč napenjali svoje mišice, zato nismo dosegli ciljev, ki smo se jih postavili v po-četku leta. Razne nepričakovane ovire, predvsem pa nepremagana lastna slabost, nam je zastavila pot navzgor. Ob tem spoznanju, upoštevajoč sokolsko geslo »o večni nezadovoljnosti«, se hočemo' v bodoče obvarovati teh lastnosti, z intenzivnejšo samovzgojo dvigniti same sebe, ter s tem omogočiti društvu večji razmah in napredek. Zdravo! Milica Vazzaz, načelnica. Rudolf Rudolf, načelnik. Smučarski odsek Snežne razmere v prošlem letu niso bile ugodne za razvoj smučar-stva v našem društvu. Ugodna smuka je bila to leto nekaj časa po Dolenjskem in kot vedno, visoko v planinah. Radi tega so ostali načrti, ki jih je zasnoval smučarski odsek našega društva, večinoma neizvršeni. Odsek si je nadel nalogo organizirati čim več izletov za deco, naraščaj in članstvo v bližino Ljubljane, da bi omogočil udeležbo tudi gmotno slabše stoječemu članstvu. Na teh izletih naj bi se vršili kratki pouki o smučanju. Nadalje je imel smučarski odsek namen prirediti smuško tekmo. Pripravili smo tudi tečaj za začetnike. Od načrtov se nam je posrečilo, vsled neugodnih snežnih razmer, prirediti le nekaj skupnih izletov. Na prvi izlet smo odrinili 6. januarja v novo odkrite smučarske livade Dolenjske in sicer na Polževo, bilo nas je 24 članov in članic. Naslednjo nedeljo, 13. januarja smo enako zavili na Dolenjsko, ker ni bilo drugod snega. Prijetnost in navdušenje pri prvem izletu je pritegnilo na ta izlet 65 članov in članic in je bil številčno dosedaj najmočnejši smučarski izlet. V Višnji gori smo se razdelili na dve skupini, prva na Polževo, druga pa na Gradišče in Kucelj. Sneg na Dolenjskem je v naslednjih dneh skopnel, zato smo pa bili odškodovani s par dni trajajočim snegom okoli Ljubljane, več ga pa je bilo na Gorenjskem. Za Svečnico smo napravili dva izleta. Prvi v Žlebe pri Medvodah in na Katarino, udeležba 22 članov in članic, druga skupina je pa šla na Pokljuko v Gorjuše, udeležba 12 članov in članic. S tem so bili skupni izleti zaključeni. Župnega tečaja na Veliki Planini se je udeležilo iz našega društva 5 članov in 4 članice. Saveznih tekem se naše članstvo, razen br. Petriča, Zuccate in Brezarja, ni udeležilo, ker ni imelo prilike prej vežbati. Br. Petrič se je pri Savezni izbirni tekmi v Zagorju plasiral in bil izbran v Savezno moštvo za tekmovanje v smučarskih tekmah Slovanskega Sokolskega Saveza na Češkem. Ljubljanski Sokol je bil z br. Petričem prvič zastopan v Savezni vrsti na smuških vseslovanskih sokolskih tekmah. Zdravo! Boris Gregorka. Zdravniško poročilo V pr-ošlem letu se je vršila razen v času velikih počitnic zdravniška posvetovalnica v prednjaški sobi -vsako sredo zvečer. Izvršenih je bilo 166 sistematičnih pregledov ter rezultat socialne in zdravstvene osebne ter družinske anamneze in zdravstvenega stanja zabeležen v zdravstvenem matičnem listu. Zdravljenja oziroma nasveta je v posvetovalnici iskalo 83 bratov in sester, ordinacij je bilo izvršenih 123. Radi pljučne bolezni je bilo poslanih na rentgen pregled v P-rotituberkulozni dispanzer 21 bratov in sester. D vem bratom in trem sestram je bila iz zdravstvenih razlogov začasno odsvetovana telovadba. Omarica za »Prvo pomoč« je bila v prošlem letu dvakrat izpopolnjena s potrebnimi obvezili in zdravili. V času protituberkuloznega tedna sem predaval o boju proti tuberkulozi, v prednjaškem tečaju se je vršilo šest zdravstvenih predavanj, v telovadnici pa pet zdravstvenih nagovorov. Zdravo! Dr. Franta Mis, društveni zdravnik. Z nekaj spremembami v odboru med letom (izstopili: br. Murovec, Masek, Kačar in Valentinčič; vstopili: br. Franke, Keržan J. in Fajdiga) je vse delovanje odseka v preteklem letu vodil sledeči odbor : načelnik: Franke Vladimir, tajnik: Velepič Ciril, blagajnik: Mächtig Karel, gospodar: Cvetrežnik Alojz, odbornik: Fajdiga Henrik, praporščak: Kumar Matija, namestnik: Keržan Josip. Odbor je na 21 rednih sejah razpravljal interne odsekove zadeve, vršil priprave za javen nastop, obravnaval ustanovitev enotnega župnega jezdnega odseka in ostale v njegov delokrog spadajoče zadeve. Edina žalna seja je bila posvečena ustanovniku in dobrotniku odseka br. Franu Krapešu. Devetdeset dvojnih številk ekshibita, 5 okrožnic v skupnem številu 400 komadov, 7 članskih sestankov in nekaj skupnih nastopov dokazujejo, da je bil odbor vedno v tesni zvezi s članstvom in da je bilo odsekovo delovanje dokaj živahno. Neprevelika aktivnost članstva, ovire pri dobavi konj in prostora za javen nastop, so razlogi, ki so onemogočili vsako samostojno večjo prireditev tako, da je odsek sodeloval le pri sledečih prireditvah: pri jahanju tečajnikov, pri nedeljskem jahanju starejših članov, pri pogrebu ustanovnika in dobrotnika br. Frana Krapeža, pri pogrebu konj. kapet. br. Stanka Turka, ob priliki razvitja dečjega prapora Sokola I, ob proslavi tridesetletnice Domžalskega Sokola, pri žalni svečanosti na Taboru 9. oktobra, pri župni stavnostni prireditvi na predvečer narodnega praznika 30. novembra v Narodnem domu in pri svečani prisegi 1. decembra 1935. S svojimi delegati je odsek sodeloval pri organizaciji župnega jezdnega odseka, župnega začetniškega jahalnega tečaja, samostojno' pa vodi tečaj za članice. Odsekov članski seznam izkazuje 84 aktivnih članov, 12 članic in naraščajski oddelek pod vodstvom br. Maseka. Pri inventarju, razen zamenjav nekaj instrumentov za fanfaro, ni bilo nobenih pridobitev in znaša skupna vrednost Din 17.072’—. Blagajna izkazuje dve hranilni knjižici, Kmetske posojilnice ljubi j. in Poštne hranilnice, v skupnem znesku Din 1513-52. Odsekova fanfara beleži svoje sodelovanje pri obletnici jezdnega odseka Sokola III, pri pogrebu br. Frana Krapeša in pri prireditvi našega društva 1. decembra 1935. Sicer odsek v preteklem letu ne izkazuje nobenega samostojnega nastopa, vendar je bilo njegovo delovanje dokaj živahno. Spomladi 1936. leta pa namerava prirediti samostojno jahalno akademijo, sodeloval pa bo tudi pri vseh društvenih, kakor tudi župnih prireditvah. Zdravo! Franke Vladimir, načelnik. Br. dr. Vladimir Ravnihar: Poročilo odseka za zgradbo sokolskega doma Ljubljanskemu Sokolu Namen odseka je izražen v njegovem naslovu. Zgraditi lasten dom, ker so sedanji prostori v Narodnem domu postali nedostatni in ne ustrezajo več svojemu namenu, to je glavna naloga našega odseka. Temeljno glavnico je ustvaril čisti prebitek prvega pokrajinskega zleta Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani 1. 1933. Nepričakovano lep je bil ta prebitek. Pokazal je na zgleden način, kako smotreno je bil orga-nizovan zlet, ki je poleg ogromnega moralnega uspeha zapustil tudi materialni uspeh. Pokazal je, kako je mogoče tudi s skromnimi sredstvi veliki prireditvi dati poleg stvarne vsebine ves potrebni sijaj, ako1 se ne troši nesmiselno, zlasti pa, ako vodi vse delo osebna požrtvovalnost poedincev. Osnovna gradbena glavnica je dala našemu odseku in njegovi ustanovitvi šele pravo legitimacijo, hkratu pa mu naložila tudi vso moralno obveznost, da izvede stvar do kraja, do onega trenutka, ko bo zgradbo novega doma mogel izročiti društveni upravi. Povsem se zavedamo, da v današnjih težkih časih ne moremo toliko apelirati na vso našo javnost, čeprav bi bil tak apel matice vsega jugoslovenskega Sokolstva popolnoma upravičen. Več se moramo zanašati na požrtvovalnost lastnega članstva, ki naj ob vsaki priložnosti pokaže svoj smisel in svoje razumevanje za veliko nalogo, ki jo je bilo zaupalo našemu odseku. Ne samo s tem, da samo žrtvuje, ampak da razmišlja o nasvetih, kako bi se nam gradbena glavnica od leta do leta zviševala. V pretečenem poslovnem letu je odsek osredotočil svoje delo na ureditev letnega telovadišča na prostoru, ki ga je bila mestna občina ljubljanska velikodušno poklonila našemu društvu. To je popolnoma v smislu pravilnika, veljavnega za naš odsek, kateri pravilnik v svoji drugi točki nalaga odseku, da zbira glavnico za ureditev letnega telovadišča, kolikor je v zvezi z gradbo doma. Za ureditev samega telovadišča smo izdali Din 40.403’25, za ograjo in vhod Din 236.910'—, za tribuno ter za ograjo pred tribuno Din 58.024'50, skupaj tedaj Din 335.337'75. Moremo se ponašati, da ima naše društvo s tako preurejenim telovadiščem eno najlepših letnih telovadišč v državi. Ureditev telovadišča je bila dovršena letos spomladi, tako da smo ga mogli dne 2. junija na slovesen način izročiti njegovemu namenu ter ključ izročiti društveni upravi. Ruski odsek Ljubljanskega Sokola je na rednem občnem zboru meseca februarja 1.1. soglasno izvolil prejšnji odbor v celoti, zavedajoč se njegovega neumornega delovanja, ki je visoko povzdignilo delo Sokolstva v vrstah odseka. Na istem občnem zboru je bil soglasno izvoljen za častnega člana večletni predsednik ruske kolonije v Ljubljani, član mnogih organizacij, profesor univ. v p. br. N. M, Jasinskij, ki ga je pa žal neizprosna smrt iztrgala iz naših vrst dne 25. septembra t. L Naj mu bo lahka bratska zemlja! Nekateri; člani so letos odšli iz Ljubljane, nekateri so bili črtani, tudi jih je nekaj pristopilo, tako da odsek sedaj šteje 1 častnega člana, 37 rednih članov, 8 članic, 2 naraščajnici, 8 moške in 3 ženske dece. Telovadna skupina šteje 7 članov, 3 članice in 6 moške dece, ki je dokaj redno obiskovala telovadne ure v Narodnem domu ter se pripravljala k svojim nastopom še posebej v dvorani »Tivoli«. Letos smo zopet nabavili nekaj slavnostnih krojev. Odbor je nabavil mrežo in dve žogi za »odbojko« za člane in za deco, ki so celo poletje trenirali na vrtu hotela »Tivoli«. Odsek je priredil izlet na Vršič ter pešizlet na Ježico z odbojko in celodnevnim taborenjem. Izleta so se udeležili vsi oddelki odseka. 1. junija je odsek v dvorani »Tivoli« priredil akademijo s telovadnimi nastopi vseh oddelkov ter izbranim koncertnim sporedom, ki ga je izvajalo vse članstvo in deca odseka. Prireditev je bila zelo dobro obiskana ter je prinesla zelo razveseljiv moralni in gmotni uspeh, ki je vsakega člana vzpodbujal k nadaljnjemu neumornemu delovanju. 15. decembra je odsek svečano proslavil tradicionalni praznik ruskega Sokolstva. Proslava, ki bi se morala vršiti 9. decembra na dan Sv. Georgija, patrona ruskega Sokolstva, je bila iz tehničnih razlogov preložena na zgoraj omenjeni dan. Svečanost je poveličevala tradicionalna sokolska zaobljuba članov ter naraščaja; temu je sledil spored, ki so ga izvajali člani in deca, nakar je bila prirejena prijateljska čajanka za vse pripadnike odseka in prijatelje Sokolstva, ki je potekala v prav prijetnih družabnih pogovorih. Za člane odseka se je razen predavanj idejne vsebine vršila tudi vrsta drugih predavanj1, od katerih naj omenim predavanje univ. profesorja g. Spektorskega, g. Kuna, članice Šuljgine in drugih. Br. starosta Tkačev je izčrpno poročal o poteku in vtisih zgodovinskega zleta bratskih junakov v Sofiji. Smučarski odsek se lansko zimo ni mogel popolnoma uveljaviti, ker ni bilo snega v okolici Ljubljane, zato se pa letos pripravlja na delo z vso vnemo. Zleta bratskih bolgarskih junakov v Sofiji v času od! 11. do 15. julija t. 1. se je udeležilo 6 članov odseka, ki so prisostvovali vsem nastopom in manifestacijam v vrstah ruskega Sokolstva. Po svojih odposlancih se je odsek udeležil svečane proslave rojstnega dne našega mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. in sicer v slavnostni povorki dne 5. septembra ter pri slavnostnem razvitju prapora Jadranske Straže na Kongresnem trgu dne 6. septembra. Ob žalostni obletnici tragične smrti našega ljubljenega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja se je odsek udeležil žalnega zborovanja Ljubljanske župe na Taboru. Odsek se je udeležil polnoštevilno s svojo zastavo tudi proslave 1. decembra 1935. Končno naj omenim, da vkljub raznim težavam in pomanjkanju, ki prav nič ne prizanašajo posebno nam emigrantom, odsek počasi, toda čvrsto koraka naprej ter utrjuje svoje članstvo v prepričevalnosti sokolskih idej, s katerimi se bomo nekoč zmagoslavno povrnili v našo ljubljeno domovino-matuško Rusijo. Zdravo ! Nikolaj Tkačev, starosta. Pod pritiskom razmer socialni odsek tudi letos ni mogel razviti svoje delovanje tako, kot si ga je zamislil in zaželel; odpadlo je letovanje, ki je mladini neobhodno potrebno in so se ile najpotrebnejši pridružili skupinam, ki jih je mestna občina pošiljala med letom na okrevališča v našo lepo prirodo. Odsek si bo prizadeval, da v prihodnjem poletju ugodno reši to svojo važno nalogo in omogoči mladini to letovanje pod zanesljivim in veščim vodstvom. Od Saveza potom župe nam poslani vzorčni pravilnik je že župni socialni odsek prekrojil našim razmeram primerno in si ga je tudi naš odsek v celoti prisvojil. Kakor vse doslej, smo tudi letos posvečali vso pažnjo brezposelnim bratom in sestram. Ta akcija nam je le deloma uspela, to pa iz razloga, ker smo v večih primerih naleteli na nezadostno razumevanje, ponekod pa tudi na pomanjkanje socialnega čuta. V težkih časih živimo, zato naj bo še vedno naše geslo, ki je bilo poudarjeno v Savezni novoletni poslanici 1. 1933. in ki glasi: »Brat pomagaj bratu, sestra pomagaj sestri do največje možnosti« — in to onim, ki so pomoči potrebni in tudi — vredni! Na praznik Sv. Štefana smo priredili svoji deci v našem društvu v zadnjih letih udomačeno božičnico, ki je v vsakem pogledu lepo uspela. — Po prigodni lutkovni predstavi je deca zapela pred jaslicami s sprem-ljevanjem harmonija ono večnolepo pesem: »Sveta noč, blažena noč«, nakar je na odru zažarelo božično drevesce. Sledile so deklamacije, nato pa je bila vsa deca pogoščena s pecivom in čajem, deloma tudi obdarjena z obleko1, perilom ali obutvijo'. To lepo mladinsko prireditev so omogočila dobra srca — prijatelji naše sokolske mladine — z darili in znatnimi denarnimi prispevki, predvsem mestno poglavarstvo in Savez. Vsem dobrotnikom izrekam toplo zahvalo odseka, prav posebno še v imenu obdarovane dece. H koncu naj omenim, da so mi tudi letos zvesto stali ob strani vsi oni bratje kot v prejšnjih letih in to: bb. Miroslav Gregorka, ing. Franjo Fine, dr. Riko Fux, Peter Klinar, Janko Milost, ing. Albert Poženel, dr. Janko Rupnik, Rudolf Rudolf in Janez Slapničar. Zdravo! Bogumil Kajzelj. Kriza gospodarstva, krčenje dohodkov državnega in privatnega urad-ništva, ki tvori večino našega članstva, se zrcali jasno v našem letošnjem računskem zaključku. Ta izkazuje zmanjšanje imovine za Din 4222'03, oziroma stroški so «bili za ta znesek višji nego dohodki. Članski prispevki so se skrčili za približno Din 6000'—, dohodki od prireditev pa za približno Din 8800'—. To naj bo za naše društveno gospodarstvo memento, da je treba na vse strani skrajno štediti in gledati, da ohranimo društveno gospodarstvo v ravnovesju. Zdravo! Gospodarski odsek. imetje Račun Imovlnskega razmerja Din P Gotovina , 3.448 04 Dolžniki 67.752 49 Vrednostni papirji 3.501 — Inventar 162.331 45 Nepremičnine 34.201 — 271.233 98 i i stroški Račun stroškov Din P Organizacijske dajatve Župi in SSKJ 19.273 — Upravni stroški . . 35.749 48 Kurjava . . 16.181 25 Razsvetljava . 9.625 75 Davki 7.474 75 Časopisne notice 1.732 50 Naročnina na časopise 1.241 20 Vzdrževanje letnega telovadišča 12.376 50 Potrebščine telovadnice . . 7.204 85 Razni stroški 12.606 60 123.465 88 Pregledali Gregorka Miroslav, s r. Klinar Peter, s. r. Dr. Stele Albin, s. r. stroški Proračun Din p Tajništvo in pisarna 36.000 — Organizacijske dajatve 14.770 — Lutkarski odsek 2.000 - Telovadnica 7 000 — Smučarski odsek 500 — Zdravniški odsek 3.000 — Prosveta 2.200 - Gospodarski odsek 46.000 — Letno poročilo 8.500 j - 1 119.970 — 1 dne 31. decembra 1935 Dolg 65.549 Upniki ................. Imovina 31. decembra 1934. Presežek izdatkov . . . Din 209.907-01 4.22203 205.684 271.233 in dohodkov Dohodki Din P Prispevki članstva 73.755 — Darila 2.190 10 Prireditve 2.408 25 Najemnine 18.000 — 265 — Razni dohodki 22.625 50 Presežek izdatkov 4.222 03 123.465 88 1 1 in v redu našli : Tujec Evgen, s. r. Rogi Lev, s. r. računovodja. Za ielo 1936. Dohodki Din P Članski prispevki 72 420 — Prireditve 4.500 — 1.000 Najemnine 15.300 — Razni dohodki 18.250 — Donos lutkovnega gledališča 2.000 — Inserati 6.500 — ■ 119.970 — 1 1 Odsek za zgradbo Aktiva Račun bilance z dne Din P Gotovina 2.509 Poštna hranilnica 1.015 77 Denarni zavodi 273.152 56 Debitorji . . 39.220 45 Vrednostni papirji 6.000 — 321.897 78 Leo Čebular s r. Nadzorni blagajnik Miroslav Gregorka s r., Peter Klinar s. r., Zguba Račun zgube in dobička Din P Račun Telovadišče „ bilance za prenos dobička 39.388 10.592 75 31 49.981 06 Leo Čebular s. r. Nadzorni blagajnik Miroslav Gregorka s. r., Peter Klinar s. r., sokolskega doma 31. decembra 1935 Pasiva Din 311.305-46 10592,31 Imovina 31. decembra 1934 Dobiček................ Imovina 31. decembra 1935 321.897 321.897 odbor : Simončič Josip s. r. dr. Albin Stele s. r., Evgen Tujec s. r. knjigovodja z dne 31. decembra 1935 Dobiček 1 Din P 14.231 35.750 06 49.981 06 odbor: Simončič Josip s. r. dr. Albin Stele s. r., Evgen Tujec s. r. knjigovodja Poročilo statistika Bratje! Sestre! O gibanju članstva, naraščaja in dece v preteklem letu priča tabelarični pregled. Številke, ki sem jih nanizal po statističnih podatkih, kažejo nazadovanje v številu pripadnikov; nasproti stanju koncem leta 1934. je padlo celokupno število pripadnikov našega društva za 26-75 %. To sicer ni razveseljiv pojav, ima tudi neugodne posledice za društvene finance; kljub temu ni tragičen. Upoštevajoč vzroke, ki so ustvarili tako stanje, je ta pojav sezonski in ni konstanten. Zato tudi ni povoda za bojazen in malodušnost. Stvar se bo sama popravila, ko bodo ustvarjeni pogoji, ko bo življenje krenilo zopet v normalni tir. Občne nepovoljne gmotne razmere, v katerih se je nahajalo naše članstvo, ki je po večini uradniškega stanu, so se znatno 'poslabšale po znani uredbi o zmanjšanju prejemkov drž. in samoupravnim uradnikom. Iz-premenjene politične razmere tudi niso ostale brez vpliva na naš pofcret; nasprotno, iz raznih nagibov — upravičenih in neupravičenih — se je članstvo odreklo Sokolu. Okolnosti, ki so prisilile k izstopu člane, so se avtomatično prenesle tudi na naraščaj in deco — otroke teh članov. Toliko o vzrokih. Temu nasproti pa ugotavljam tudi razveseljiv pojav. V naših vrstah imamo še dokaj društvu zvestih in sokolski misli vdanih članov. Naštejem naj samo one, ki letos 50, ah več kot 50 ilet vztrajajo v društvu in katerih vzgledna vdanost nas bodri. To so bratje: Dečman Anton, Hribar Ivan, Košenina Ivan, Lilleg Alojzij, Rohrman Viktor, Schrey Jean in Tekaučič Karel. Vsem tem bratom bodi iz tega mesta izrečena zahvala in priznanje za njihovo zvestobo in vztrajnost, mlajšemu članstvu pa stavljam te brate kot bodrilni vzgled z željo, da bi ob času tudi samo izkusilo sladko zavest takšne nepokolebljive zvestobe. Gibanje članstva, naraščaja in dece v letu 1935. Člani Naraščaj Deca Celokupno število pripadnikov moški ženski skupaj moški ženski skupaj moški ženski skupaj Stanje dne 31. XII. 1934 1194 500 1694 240 217 457 237 180 417 2568 Tekom leta 1935. prirastlo 114 42 156 90 28 118 70 19 89 363 Tekom leta 1935. odpadlo 242 149 391 224 162 386 162 111 273 1050 . j prirastek . . . Torel 1 odpadek . . . 128 107 235 134 134 268 92 92 184 687 Stanje konec leta 1935. . 1066 393 1459 106 83 189 145 88 233 1881 Odpadek v °/o . • . . 10-7 21-4 13-8 558 61-7 586 38-8 51-1 44-1 26-75 Članstvo je bilo črtano: zaradi smrti.................................20 zaradi izstopa...............................165 zaradi prestopa v druga Sokolska društva . . 46 zaradi preselitve iz Ljubljane itd...........56 zaradi neizvrševanja sokolskih dolžnosti . . 104 Skupaj . . . 391 Od skupnega članstva odpade na posamezne stanove : advokate in notarje......................22 dijake...................................213 duhovnike................................ 2 državne in samoupravne uslužbence . . . 370 lekarnarje, farmacevte................... 7 obrtnike.................................42 obrtne pomočnike.........................50 Odnos . . 706 Prenos oficirje........................ podoficirje in vojake profesorje in učitelje privatne nameščence posamezne druge stanove . trgovce in trgovske sotrudnike zdravnike....................... 706 17 9 141 268 203 85 30 Skupaj 1459 Naposled prosim ponovno vse brate in sestre, da nam sproti javljajo vsako izpremembo poklica, službenega naslova, bivališča, stanovanja in druge podatke, ki so potrebni, da je kataster vedno točen in zanesljiv. To naj velja tudi za one člane, ki služijo kadrski rok. To ne zahtevata samo red in disciplina, to je potrebno, če naj tudi šibke društvene finance obvarujemo vsaj nepotrebnih izdatkov. Simončič Josip, statističar. Hribar Ivan, pokrajinski namestnik p., minister n. r. in senator. Adamič Josip. Agnola Franc, trgovski zastopnik. Ahčin Fran, pomožni sekretar banske uprave. Ambrož Ivan. Ambrožič Mirko, veletrgovec. Amedovič Bari, slaščičar. Antič Ivan, uradnik Tob. tovarne. Antloga Jakob, višji sodni svetnik. Antosiewicz Edvard, prokurist zavarovalnice »Jugoslavija«. Arko Adolf, ravnatelj drž. jetnišnice. Avbelj Ladislav. Avčin Franjo ing. Avsec Anton, višji sodni svetnik. Ažman Josip dr., odvetnik. Babnik Jakob, vodovodni inštalater. Babšek Milan, uradnik Kmetske pos. Babšek Tasilo, trg. sotrudnik. Bačar Rafael, profesor. Bačko Juraj, šofer. Baebler Baltazar, direktor »Izis«. Bajc Oton dr., zdravnik. Bajuk Izidor, uradnik drž. železnice. Bakarčič Gvidon Mr. ph., lekarnar. Ban Boris, dentist. Ban Rafael, savezni prednjak. Banjac S. Dragutin, upravnik glavne fil. drž. Hipot. banke. Bakič Mihajlo Ljub., peš. polkovnik. Baraga Evgen, inženjer ban. uprave. Bassin Egon dr., zdravnik. Bassin Rajner dr., zdravnik. Batič Alojzij, vis. polic, stražnik. Bavčar Ivo, diplom, tehnik. Bazelj Franc, urarski pomočnik. Bazelj J[akob, dijak. Belič Viktor, komerc. zvaničnik. Benčič Dragomir, akademik. Benčina Anton, tajnik Srednje tehn. šole. Benulič Rudolf, suplent. Reran Igor, poročnik korvete. Murnik Viktor dr., tajnik Zbornice za trg., obrt in industrijo. Člani: Berce Gorazd, akademik. Berce Janko dr., podravnatelj Kreditnega zavoda. Berčič Jože, gradbenik. Bergant Franc, mizar. Berger Danilo, akademik. Bernardi Rajko, fotograf. Bevk Stanko dr., prosv. inšpektor v p. Bezič Luka dr., zdravnik. Bezenšek Arnošt, ravnatelj zavarov. banke »Slavije«. Bianzani Ivan, poštni tajnik v p. Biber Alfred, dijak. Biber Josip, inšpektor Kred. zavoda. Binter Smiljan, akademik. Bizjak Anton, banovinski uradnik. Bizjak Filip, trgovec. Bizjak Martin, uradnik ban. uprave. Bleivveis-Trsteniški Fedor, inženjer. Bleivveis-Trsteniški Jana, akademik. Bleiweis-Trsteniški Janko, mestni višji svetnik v p. Bleivveis-Trsteniški Milan, general-štabni polkovnik v p. Blenk Robert, knjigovodja. Bogataj Božidar, akademik. Boh Anton, polic, stražnik. Bohinjec Joža dr., ravn. O. U. Z. D. Bole Ivan dr., gen. ravnatelj zavar. banke »Slavije«. Bonač Fran, industrijalee. Bonač Fran, dvorni svetnik. Bončina Fran dr., referent ministrstva isaobračaja. Bone Ivan dr., uradnik Nar. banke. Borko Franc, trg. sotrudnik. Borštner Vinlko, banski svetnik. Bostele Mihael, namestnik stražniške-ga nadzornika. Božič Fran, glavni arhivar banske uprave. Božič Jakob, poštni kontrolor v p. Božič Lado, rač. uradnik fin. dir. Imenik članstva Častna člana: V Božič Rajko, dijak. Bradaška Peter, kontrolor drž. žel. Brajkovič Metod, čevljar. Brazda Erih, trg. sotrudnik. Brčic Branko, inženjer. Bremec Fran, polic, agent. Bren Peter, gradbeni tehnik. Brenčič Ivan, višji polic, stražnik. Brenčič Lojze dr., zobozdravnik. Brezar Maksin, stavbni tehnik. Brezigar Danilo dr., sanit. poročnik. Brezigar Zorin, zasebni uradnik. Breznik Alfonz, trgovec z glasbili. Breznik Dušan, gradbeni tehnik. Brežnik Pavel dr., profesor. Brolih Mirko dr., banski tajnik. Bučar Anton, trg. potnik. Bučar Josip, profesor. Bučar Julij, svetnik drž. železnice. Bučar Vekoslav, novinar. Budak Anton, višji polic, stražnik. Budimir Djordje, protorej, višji vojni svečenik. Bufon Dušan, akademik. Bufon Janko, inženjer. Bufon Milan, akademik. Bufon Zmagoslav, diplom, fil. Bunc Stanislav, profesor. Burger Ivan, diplom, filozof. Burgstaler Tomo, blagajnik Ljublj. kred, banke. Burian Vaclav dr., univerzitetni prof. Cerar Josip, državni uradnik. Cichocki Bruno, cand. ing. Cichocki Franjo, akademik. Cimperman Maks, trg. sotrudnik. Ciuha Jože, trgovec. Cvetko Rudolf, žand. podpolkovnik v p. Cvetrežnik Anton, služitelj drž. tožilstva. Cvetrežnik Lojze, višji polic, stražnik. Czerny Ivo, odvetniški pripravnik. Čadež Matej, magistratni uradnik v p. Čarman Fran. Čebular Franjo, komandir žand. postaje v p. Čebular Leon, uradnik Ljublj. kreditne banke. Cekada Andrej, trgovec. Celar Stjepan, urednik »Sokolskega Glasnika«. Čelik Roman, akademik. Čepon Martin, polic, stražnik. Čermelj Lavo dr., profesor. Cerne Boris, akademik. Cerne Dušan, akademik. Černe Fran dr., direktor Mestne hranilnice ljubljanske. Česnik Drago, nadučitelj v p. Cesnik Ivan, knjigovodja Učiteljske tiskarne. Česnik Janko, veletrgovec. Čič Janko, blagajnik. Čobal Josip, odvetnik. Čok Bernard, banovinski uradnik. Cotar Radoslav, akademik. Culk Božidar, inženjer banske uprave. Debelak Gvidon dr., zdravnik. Debeljak Alojzij, sodnik. Debeljak Anton dr., profesor. Dečman Anton, industrij alee. Dejak Rudolf, narednik kraljeve mornarice. Deleja Zdravko, privatni uradnik. Del Cott Rudolf dr., zdravnik. Demirovič Alija. Demšar Jernej dr., primarij. Derč Bogdan dr., primarij. Derganc Franc, akademik. Derganc Stane, industrijalec. Deu Julij, uradnik Kmetske posojilnice v p. Deu Stanko, lastnik klišarne. Dežman Josip, knjigovez, poslovodja. Djinovski Ljubomir, direktor Jadranske podunavske banke. Dobravec Ivan, polic, agent. Dobrič Nikola, akademik. Dobršek Karel, poštni uradnik. Dolak Adolf, strokovni učitelj. Dolenc Boris, akademik. Dolenc Milan, akademik. Dolinar Franc, akademik. Dražil Branimir, dijak. Drenik Bojan, finančni računski inšpektor v p. Drenik Teodor, artil. kapetan L ki. v p. Drganc Anton, referent OUZD. Dular Alojzij, trg. zastopnik. Dular Milan dr., direktor velesejma in belgijski konzul Eisenbart Adolf, Mr. ph. Engelman Viktor, posestnik in trgovec. Erbežnik Danilo, učitelj telovadbe. Ercigoj Ferdo, carinski kontrolor. Erker Erih, politični upr. pripravnik banske uprave. Ernakula Valentin, trg. potnik. Fabian Viktor, suplent. Fajdiga Demeter, privatni uradnik. Fajdiga Hinko, referent Drav. direk. pošte. Fajdiga Silvester, akademik. Fakin Anton, ravnatelj meščanske šole. Fakin Boris, akademik. Fakin Pankracij, blagajnik drž. pro-tezne delavnice. Fantini Edvard, trgovska agentura. Fasan Vladislav ing., višji gozdarski svetnik v p. Felicijan Oslkar, elektrotehnik. Fellacher Julij dr., državni tožitelj. Ferfila Bogumil, dijak. Ferjan Fran, profesor. Fiala Jan, posestnik. Fine Franjo ing., načelnik stroj. odd. direk. drž. železnice. Fischer Franjo ing., tehn. svetnik banske uprave. Finžgar Viljem, kartograf. Flego Josip, tehn. uradnik drž. železn. Flere Fran, šolski upravitelj. Florenini Luči, zastopnik. Florjančič Ignacij, ravnatelj pivovarne »Union« v p. Florjančič Igor, uradnik Kreditnega zavoda. Florjančič Ludovik, odvetnik. Foerster Jaroslav ing., univerzitetni profesor. Forte Miroslav, akademik. Franchetti Angeloslav, brivski salon. Franke Leo, knjigovodja mestne plinarne. Franke Vladimir, trgovski zastopnik. Frantar Gašper, lastnik menjalnice. Frantar Svetozar dr., odvetniški pripravnik. Fras Stanko, inženjer. Frelih Emil, konservatorist. Fröhlich Flubert, akademik. Fröhlich Franjo, magistratni uradnik. Fuchs Alojzij, juvelir. Furlan Boris dr., odvetnik. Furlani Vinko, telefonist ban. uprave. Fux Riko dr., narodni poslanec. Gaber Milko dr., sodnik apelacijskega sodišča. Gaberšček Metod, inženjer. Gaj Emil dr., javni zastopnik. Gangl A. Danilo, poručnik korvete. Gangl L. Engelbert, dvorni svetnik, I. namestnik staroste S. S. K. J. Gasparini Ante, akademik. Gašperlin Anton, uradnik zavar. ban. »Slavije«. Gašperlin Anton, dijak. Gerčar Jakob, uradnik drž. železnice. Germek Jakob, vodovodni inštalater. Geršelman Aleksander, uradnik Ljublj. kred. banke. Glaser Pavel, pošt. rač. inšpektor. Glaser Pavel, administr. pošt. uradnik. Gliha Ivo ing., šef kurilnice drž. žel. Globokar Anton, natakar. Gnjezda Franc, profesor. Goljevšek Milovan inž., univerzitetni asistent. Goli Stanko, akademik. Goli Robert, trgovec. Golob Franc, tehn. uradnik drž. žel. Golob Karel, trgovec. Gombač Fran, vin. nadinspektor v p. Gomišček Lucijan, bančni uradnik v p. Gorečan Franjo, sodnik okr. sodišča. Gorišek Karel, učitelj. Gradnik Alojzij dr., podpredsednik apel. sodišča. Gorjup Alojzij, učitelj. Grasselli Andrej, mestni komisar. Grasselli Mirko dr., višji drž. tožilec v p. Gregorič Benon, drogerist. Gregorič Vinko, učitelj. Gregorič Vladimir, akademik. Gregorin Gustav dr., senator. Gregorin Janko dr., profesor. Gregorka Boris, tehn. uradnik drž. železnice. Gregorka Dušan, inženjer. Gregorka Miroslav, svetnik drž. žel. Gričar Ivan, zasebnik. Grmek Boris, privatni uradnik. Grmovšek Slavko, zavod za čiščenje. Grobler Alfred, učitelj. Grošelj Franc, polic, stražnik. Grošelj Leopold dr., mestni komisar. Groznik Franc, polic, stražnik. Gröblacher Božidar, banovinski rač. uradnik. Gruden Mirko, bančni ravnatelj v p. Gspan Julij ing. Guštin Alojzij dr., banovinski ispektor. Habbe Ernest, tiskar. Habič Avgust, ortopedik. Hadži Jovan dr., univerzitetni profesor. Habjan Ferdo, sodni kancelist. Hartman Boris, uradnik O. U. Z. D. Haszlakiewicz Waldemar, svetnik drž. železnice. Hedžet Vilko, kuhar. Hieng Janez, dijak. Hieng Vojislav, akademik. Hinič Dušan Milan, suplent. Hladnik Franjo, uradnik Trbov. prem. družbe. Hočevar Kuno, gimn. direktor. Hočevar Maks, ravnatelj mešč. šole. Hočevar Zvone, akademik. Höfler Edvard, inženjer. Höfler Teodor, akademik. Horvat Ivo dr., notarski kandidat. Horvat Pavel, polic, uradnik. Hrašovec Gvido, akademik. Hrehorič Fran, veletrgovec. Hribar Mirko dir., profesor. Hrovat Alojzij, inženjer, univerzitetni profesor. Hrovatin Makso, tiskarnar. Hrovatin Radoslav, konservatorist. Hubad Matej, direktor drž. konservatorija v p. Hudnik Adolf, sodnik. Ileršič Ivan, uradnik drž. železnice. Ilič Dragoljub P., car. kontrolor. Indihar Alojzij, polic, stražnik. Jakoš Alojzij, višiji polic, stražnik. Jalen Franc, dijak. Jamšek Ivan, gradbeni tehnik. Janež Vekoslav, trgovec. Janežič Matko, prokurist Ljublj. kred. banke. Janušič Vladimir, uradnik Ljublj. kred banke. Jarec Janko, magistratni višji rač. inšpektor. Javornik Bogomir, akademik. Javornik Josip, industrij alee. Javornik Staž, industrijalec. Jedretič Franjo, viš. polic, stražnik. Jedrlinič Tomo, učitelj. Jelačin Ivan, veletrgovec, predsednik zbor. za T. O. in I. Jeločnik Viktor, trgovski sotrudnik. Jelušič Zdravko, polic, stražnik. Jenko Boris, cand. ing. Jenko Ivan dr., primarij. Jenko Ivan, polic, stražnik. Jenko Slavoj, inženjer. Jenko Stojan, uradnik. Jeranče Avgust, podnadzornik polic, agentov. Jereb Drago, notarski kandidat. Jerman Jakob, starešina sres. sodišča. Jerman Vinko. Jerovec Leon dr. Jeruc Oton, tajnik Mestne hran. ljublj. Jeruc Viktor, kontrolor drž. železnice. Jeseničnik Karol, polic, stražnik. Ješe Leopold dr., primarij. Ježek Josip, krojaški mojster. Josin Emanuel, fin. blagajniški ravnatelj v p. Juh Josip, računski inšpektor v p. Jug Milan, referent zavar. banke »Slavi ja«. Jugovič Zorko, akademik. Jurak Adolf, elektromonter. Jurca Anton, polic, uradnik. Jurčič Josip, rudarski uradnik. Juričev Milan. Jurjavčič Vekoslav, poštni uradnik. Jurjec Fran, polic, agent. Jurjovec Avgust, trgovec. Justin Maks, strojni ključavničar. Juvan Rudolf, referent mest. soc. urada. Juvanec Ferdo, šolski ravnatelj v p. Juvanec Ferdo, profesor drž. konservatorija. Juvane Maks dr., sodnik. Kačar Drago, mehanik-šofer. Kadunc Avgust, trg. poslovodja. Kaiser Heribert, trg. sotrudnik. Kajin Anton, polic, stražnik. Kajzelj Bogumil, podravnatelj Ljublj. kred. banke v p. Kajzelj Mirko dr., zdravnik. Kambič Mihael dr., podravnatelj Krnet- profesor. Kandare Fran dr., odvetnik. Kapus Franc, profesor. Kari« Boris ing., šef sign. sekcije drž. železnice. Karis Boris, tajnik zav. družbe »Feniks«. Karlin Ivan dr., banski svetnik. Kastelic Ivan, uradnik drž. železnice. Kastelic Ludovik, ključavničar. Kavčič Kajetan, ing., mestni gradbeni komisar. Kavčič Josip, industrijalec. Kavšek Ivan, profesor. Kek Drago, dijak. Kenk Roman dr., univerzitetni prof. Kermauner Boris Robert, sodni pripravnik. Keršič Belizar, akademik. Keršič Peter, predsednik dež. sodišča. Keršovan Vekoslav, upravnik policije. Keržan Heribert, trgov, sotrudnik. Kham Franc, trgovec. Kham Milan, trgovec. Kilar Riko, inšpektor Trbovlj. prem. družbe. Klemenčič Ladislav, ključavničar-šofer. Klemenčič Rudolf, soboslikar. Klemenčič Viktor, krojaški pomočnik. Klinar Anton ing., gradbeni dir. v p. Klinar Peter, ravnatelj Hipotekarne banke jugoslov. hran. Klopčar Ferdo ing., mestni gradbeni svetnik. Kmet Milan, trgovec. Kmet Valentin, krojač. Knez Tomo ing., industrijalec. Knez Zdenko, veletrgovec. Kneževič Atanazij, akademik. Kobe Peter, akademik. Kobi Joško ing. Koderman Ignacij, sodar. Kodran Stanislav, dijak. ske posoj drnce Kambič Mihael, Kogej Ivan, plačilni natakar. Kokalj Viktor, polic, svetnik. Koman Leopold, knjigovodja finančne direkcije. Končar Joško, uradnik drž. železnice. Konda Rado dr., sodnik apel. sodišča. Koprivec Ferdinand, elektrotehnik. Koprivšek Stipko, šef pravobr. oddelka priv. agrarne banke. Kordelič Rudolf, uradnik O. U. Z. D. Korenčan Ivan, trgovec. Korenini Aleksander, prokurist Kreditnega zavoda v p. Kos Danijel, polic, stražnik Kos Rajko, korektor. Kostnapfel Aleksander, višji oficijal zbornice za T. O. I. Košak Ivan, slikarski mojster. Košenina Ivan, posestnik. Košenina Janko, uradnik Nar. banke. Košiček Ivan, uradnik drž. železnice. Košiček Jože, magistratni uradnik. Košuta Josip, poštni uradnik. Kotnik Alojzij, polic, stražnik. Kovač Ciril, odvetniški pripravnik. Kovač Lojze, univerzitetni laborant. Kovač Viktor, računski kontrolor banske uprave. Kozak Jože, učitelj telovadbe. Kozic Aleksander, elektrotehn. pod- j^je. Koželj Anton, profesor. Koželj Vladimir, faktor Učit. tiskarne. Krajc Matija ing., načelnik ban. tehn. oddelka v p. Krajec Otmar dr., mestni zdravstveni svetnik. Kraigher Ciril, tisk. strojnik. Kranjc Milko dr., apelaci jski sodnik. Krakar Ivan, posestnik. Kralj Franc, akademik. Kralj Ivan, postaj enačelnik. Kralj Ivan, deželni sodni svetnik. Kramar Alojzij, akademik. Kramberger Robert dr., sodni pripravnik. Kratochwil Ludvik, preglednik mestn. dohod, urada. Kravos Vladimir, akademik. Kreč Vladimir dr., odvetnik. Krejnik Josip, banski inženjer. Kretič Ivan, polic, stražnik. Krevl Josip dr., javni notar. Krisper Josip ing. Krištof Ignacij, preglednik mest. doh. urada. Križ Janko, bančni uradnik. Krofta Hanuš, glavni ravnatelj Ljublj. kred. banke. Krulej Pavle, inšpektor pošte. Kržišnik Niko, litograf. Kugler Davorin, trg. potnik. Kuhar Jakob, polic, uradnik. Kuljiš Andro, profesor. Kukec Vilko Kumelj Ivan, kleparski pomočnik. Kunc Alojzij, konfekcija. Kunc Marjan, akademik. Kunc Karel, profesor. Kunstelj Štefan. Kuralt Matko, polic, stražnik. Kurinčič Franjo. Kurnik Rudolf, brivski pomočnik. Kušar Dore, knjigovez. Kušar Ivan, davčni upravitelj v p. Kužnik Adolf, polic, stražnik. Kužnik Friderik, polic, stražnik. Ladiha Ljudevit dr., višji uradnik dir. drž. železnice. Lampič Julij, peš. podpolkovnik v p. Lap Anton, ravnatelj mestne vrtnarije. Lasič Dušan ing. Lasič Henrik, kasacijski sodnik. Lavrenčak Vilko, šef drž. tožilstva. Lavrenčič Alojzij, inženjer. Lavrenčič Alojzij, učitelj. Lavrenčič Ivan, trgovec. Lavrinc Ferdo, župnik Narodne cerkve Lavrič Josip, trg. potnik. Leban Andrej, kaznilniški paznik. Leben Ivan, inženjer, šef progovne sekcije drž. železnice. Leben Leopold, pekovski pomočnik. Lederhas Rajko, sodnik dež. sodišča. Legiša Avgust, trgovski družabnik. Legiša Jože, krojač. Lenassi Hugon, predstojnik poštne blagajne. Lenger Ferdo, privatni uradnik. Lesica Ivan, učitelj. Lesjalk Vekoslav, trgovec. Leskovic Josip, tiskarski strojnik. Levčenko Vasilij, poštni uradnik. Levstek Milivoj Mr. ph., lekarnar. Likar Rudolf, uradnik drž. železnice. Lilleg Alojzij, zasebnik. Lindtner Henrik, rač. ravnatelj v p. Lindtner Viktor, inženjer. Lipovec Josip, učitelj. Lipovšek Bogdan, akademik. Lipužič Franc. Logar Ante dr., zdravnik. Lokar Janko dr., gimn. direktor. Lokovšek Jan, učitelj. Longyka Bogomir. Lorenzutti Andrej, polic, uradnik v p. Lorenzutti Drago, akademik. Lorger Alfonz, upr. Standart Oil Comp. Lovše Anton, profesor. Lozic Marko, gostilničar. Ludvik Avgust, uradnik Kred. zavoda. Lukež Aleksander, zobotebnik Luikič Ivan, trgovec. Lukič Zvonimir, trgovec. Lulik Ivan dr., odvetnik. Lunaček A. Aleksander dr., prokurist Stavbene družbe. Lutman Milan, industr. ravnatelj. Lužar Vladislav, diplom, gradbeni tehnik. Mächtig Karol, davkar. Maček Filip, industr. poslovodja. Maček Ivan, gostilničar. Maček Stanko, inženjer. Madon Albert, mehanik. Mahkota Anton, učitelj. Majaron Ferdinand dr., odvetnik. Majcen Ciril, restavrater. Majcen Dušan, akademik. Majzelj Franc, banovinski uradnik. Malenšek Janko, ravnatelj Kmetskega hran. in posoj. doma. Malgaj Ivan, uradnik Mestne elektr. Malnar Jurij, trgovec. Malnarič Ivan, akademik. Malnarič Ivan, nadučitelj v p. Marčan Joško, upravitelj Šlajmerjevt-ga doma. Marčič Edvard, višji tehn. manipulant Marčič Edvard, akademik. Marinčič J. Janko, zas. uradnik. Maretič Matko, skladiščnik. Markič Viktor, računovodja viž. dež. sodišča. Markočič Peter, polic, agent. Marn Ivan, tipograf Marn Ivo, uradnik Ljublj. kred. banke. Maršič Robert dr., banovinski komisar za agrarne operacije. Martinc Anton, glavni blagajnik Ljublj. kred. banke. Marušič Drago dr., minister n. r. in senator. Marušič Slavko, banski služitelj. Masek Dvorak Dragotin, konj. podpolkovnik v r. Mašera Fran, profesor. Mafanovič Drago ing., univerzitetni asistent. Matelič Joško, trgovski zastopnik. Mayer Ernest dr., načelnik oddelka za soc. politiko in narod, zdravje. Meden Viktor, industrij alee. Medica Fran, trgovec. Medič Franjo, industrij alee. Medič Rudolf, uradnik Kmetske pos. Medveš Josip, profesor. Meliora Silvo, dijak. Meier Anton, elektro-mehanik. Meinel Karol, delovodja. Mencinger Anton, banski svetnik. Mencinger Leo ing., tehn. višji svetnik. Merčun Ljudevit dr., zdravnik. Merhar Boris, suplent. Merhar Ivan, detektiv. Mermolja Fran, učitelj. Merslavič Ivan dr., svetnik drž. želez. Mešek Ivan, davčni inšpektor. Mešek Joško, knjigovodja Mestne hranilnice. Meznarčič Josip, pekovski mojster. Mihelič Tomo, preglednik finančne kontrole. Mihelj Franjo. Mihler Ivan, sreski šolski nadzornik. Miklič Matko ing., mestni gradbeni višji svetnik. Mikola Fran, akademik. Mikuž Vladimir, inženjer drž. žel. Mikyška Vaclav ing., ravnatelj zavar. banke »Slavije«. Milavc Franc, tehn. uradnik dež. sodišča. Milavec Vojko, trg. sotrudnik. Milivojevič Dragoljub, peš. podpolkovnik v p. Milosavljevič Vojislav, trg. sotrudnik. Miloševič Miloš, učitelj telovadbe. Milost Janko, uradnik mestnega knjigovodstva. Minatti Vilko, drž. geometer. Mis Franta dr., mestni zdrav, svetnik. Mitzky Branko, trgovec. Mladič Anton, višji dež. sodni svetnik v p. Mlejnik Rajko, inšpektor delegacije ministrstva financ v p. Mlejnik Vital, akademik. Mlinar Vladimir, elektromonter. More Karol, sodavičar. Mosetizh Josip, finančni svetnik. Mrak Ivan, višji kontrolor drž. žel. Mramor Fran, banovinski sekretar. Mrovlje Milan, geometer. Mulaček Josip, uradnik Kmet. družbe. Mušič Makso, magistratni računski kontrolor. Muzlovič Janez, akademik. Müller Janko, sodnik okrož. sodišča. Naglas Viktor, industrijalec. Naglič Vladko, kapetan fregate. Nagode Črtomir, inženjer. Nanut Franc, detektiv. Narad Ivan, polic, stražnik. Nečemar M. Jožef, prometni uradnik. Nemenc Viljem, ravnatelj pivovarne »Union«. Novak Fran dr., minister n. r. in odvetnik. Novak Ignacij, veletržec. Novak Leon, inženjer. Novak Stanko, banski svetnik. Novotny František, mestni vrtnar. Obereigner Stane, tehn. uradnik drž. železnice. Ogorelec J. Albin, banovinski uradnik. Ogorelec Vladimir, akademik. Ogoreutz Robert dr., prvi drž. tožilec v p. Ogrin Rajko, upravnik Zanatske banke. Okorn Alojzij, strojnik Mestne elek'r. Olifčič Robert, admin. pošt. uradnik. Omerza Niko, dijak. Oražem Bronislav, polic, stražnik. Oražem Franc, polic, služitelj. Oražem Franc, akademik. Orel Karel ing., tehn. višji svetnik. Oroszy Reinfried, trgovec. Orožem Fran, sodnik. Osenar Anton, trgovec. Osterman Milan, trg. sotrudnik. Oswald Miha, knjigovodja Pokojninskega zavoda. Otahal Josip ing., tehn. višji svetnik. Otrin Rajko, akademik. Paljk Leopold, učitelj. Palovec Ferdo, dentisi Pance Vilko, sodnik. Papež Milan dr., višji zdravstveni svetnik. Papež Oton dr., predsednik dež. sodišča v p. Papež Peter, trg. poslovodja. Pardubsky Henrik, inženjer. Parma Bruno, uradnik drž. železnice. Pavlič Marijan, akademik. Pavlin Ciril dr., ravnatelj in gen. tajnik Združenih papirnic. Pavlin Fran dr., ravnatelj Ljublj. kred. banke. Pavličič Joško, akademik. Pavlinič Otmar, višji carinski kontr. Pavlovčič M. Anton, polic, nadzornik. Pavlovčič Franc, detektiv. Pavlovič Jakob, polic, stražnik. Pavšek Vladimir, diplom, gradbeni tehnik. Pavšič Pero, diplom, gradbeni tehnik. Pečanka Vladislav, višji ravnatelj Ljub. kred. banke v p. Peček Bojan, član Narodnega gledal. Pečenko Vlado, elektroinženjer. Pehani Gojmir, inženjer drž. žel. Pehani Polde, finančni rač. uradnik. Pelan Stane, uradnik Ljublj. kred. banke. Perič Filip, profesor. Perko Lovro, šol. upravitelj v p. Perko Nace ing., mestni gradb. svetn. Perpar Gabrijel, akademik. Perše Vladimir, podravnatelj »Put-nika«. Peršič Vekoslav, privatni uradnik. Pestevšek Karel, višji polic, svetnik. Petelin Anton, prokurist Ljublj. kreditne banke. Petelin Bogdan dr., sodnik okr. sod. Peterlin Viktor dr., profesor. Petrič Anton, prakt. tehnik. Petrič Bojan, akademik. Petrič Ivan, nadučitelj v p. Petrič Ivo, sodni poduradnik v p. Petrič Martin, uradnik drž. železnice. Petrovčič Srečko, inženjer. Pevec Janez, poštni uradnik. Pezdič Anton, poštni ravnatelj v p. Pfeifer Vilko dr., načelnik ban. uprave. Pfeifer Ciril dr., sreski načelnik. Pibernik Bogomir, inženir chem. Pinterič Martin, višji sodni of ici jal. Pirh Emil, zobotehnik. Pirjevec Karol dr., direktor Trgovske akademije. Pirjevec Stanko, uradnik drž. žel. Pirkmajer Milko, inženjer. Pirnat Rajko, gimn. učitelj veščin. Pirnat Slavko, polic, stražnik. Pirš Josip, stereotyper. Pirš Bogomir, privatni uradnik. Pišot Franc, višji polic, stražnik. Pizzulin Josip, jetniški zvaničnik. Planinc Ivan, uradnik Poštne hranilnice v p. Planinšek Egon, trgovec. Planinšek F. Fran, svetnik drž. žel. Platner Josip, zasebnik. Platner Jože, inženjer, arhitekt. Pleiweis Karol, javni notar. Plemelj Josip dr., univerz, profesor. Pless Ivan dr., tajnik Zbornice za T. O. I. Počivavnik Lojze, mestni računski inšpektor. Podboj Ivan, inženjer. Podgornik Bojan, dijak. Pogačnik Ciril, mestni inženjer. Pogorelc Dragotin, uradnik Kreditnega zavoda. Pohar Robert, državni uradnik. Polajner Karol, kavarnar. Polc Josip, sodnik. Poljanec Drago, poštni zvaničnik. Poljanec Franc, polic, stražnik. Poljanšek Rado, akademik. Polovic Ivan, profesor. Pompe Leon dir., sodnik. Popovič S. Milan, gimn. nastavnik. Potočnik Alojzij, učitelj. Potočnik Mihael, višji polic, stražnik. Potočnilk Vinko, kapetan I. klase v p. Potokar Anton, trgovski sotrudnik. Potokar Milan, privatni uradnik. Poženel Albert ing., mestni višji gradb. svetnik. Poženel Ivan, inšpektor drž. žel. v p. Poženel Ivan, trg. skladiščnik. Praprotnik Avgust, predsednik Prometnega zavoda za premog. Predalič Stanko, trgovec. Predolič Danilo, krznarski pomočnik. Predovič Ilija, veletržec. Preinfalk Anton, akademik. Prelovšek Matko ing., direktor mestnega gradbenega urada. Premrov Boris dr., pristav banske uprave. Premrov Ivan dr., zdravnik. Preobraženski Nikolaj dr., univerzitetni docent. Prepeluh Albin, novinar. Preslker Milko, kavarnar. Presi Mihael, šolski nadzornik. Prešern Milan, uradnik Ljublj. kred. banke. Pretnar Fran, direktor Mestne hran. Pretnar Miha, dijak. Prijatelj Marjan, akademik. Primec Rudolf, davčni, inšpektor. Primožič Janez, dijak. Primožič Leopold, vodja zemljiške knjige v p. Primožič Ludvik^ dijak. Pristavec Franjo, posestnik. Pristovšek Fran, šolski upravitelj. Prodan Josip dr., zdravnik. Prosenc Anton, služitelj. Prunk Josip, tajnik konzorcija »Jutra«. Puc. D. Boris dr., odv. koncipijent. Puc Dinko dr., odvetnik. Puc Igor, pol. urad. pripravnik banske uprave. Pučnik Adalbert, konfekcija. Puharič Krešimir, konc. pripravnik. Pustišek Drago, učitelj. Pustišek Ivan, ravnatelj tvrdke I. Knez. Pustišek Ivko, akademik. Pustoslemšek Rasto, direktor »Jutra«. Putinja Herman, akademik. Rabič Viktor, uradnik Kred. zavoda. Radojčič Nikola dr., univ. profesor. Radovan Ivan, dentisi Rajč Slavko, profesor. Rajšič Stevo, trgovec. Rak Fran, skontist Mestne hran. ljublj. v p. Rakovec Ivan, poštni uradnik. Rant Jože dr., zobozdravnik. Ravnihar Vladimir dr., podpredsednik mestne občine ljublj. Ravnikar Alfonz, poštni upravnik v p. Ražem Joahim dr., odvetnik. Rebek Josip, ključavničarski, mojster in podpredsed. zbornice za T. O. I. Rejc Viktor, brivec. Rekar Franc, predsednik dež. sodišča v p. Repič Henrik, akademik. Resnik Franc, knjigovez. Resnik Jože, tipograf. Reščič Abel, uradnik. Ribnikar Branko, akademik. Robič Maks dr., profesor. Rogelj Gregor, višji polic, stražnik. Rogina Anton dr., predsednik viš. dež. sodišča v p. Rogi Leo, ravnatelj Združ. opekarn. Rohrman Viktor, veletržec. Roš Mile dr., zdravnik. Rovšek Davorin, fotograf. Rovšek Vladimir, inženjer. Rozman Bogomir, diplom, elektrotehnik. Rožencvet Ivan, žel. sprevodnik. Rožet Anton, revizor Zveze slov. zadrug. Rožnik Franc, uradnik kontrole mer. Römer Jurij, inženjer. Rothi Božo, inženjer. Rudolf Ivan, profesor. Rudolf Milan, gradbeni tehnik. Rudolf Rudolf, uradnik mestnega knjigovodstva. Rupnik Franc, polic, stražnik. Rupnik Janko dr., mestni višji svetnik. Rupnik Valentin, sodni pis. višji ofic. Rupnik Vlado dr., sodnik okr. sodišča. Ruprecht Janez, cand. med. Ruprecht Janko, cand. med Rus Franc, ravnatelj Ljublj. kreditne banke. Rus Igor, sreski tajnik v p. Rus Josip, trgovec. Rus Srečko, ravnatelj zavarovalnice »Dunav«. Rus Viktor, trgovec. Rus Viktor, žel. sprevodnik. Rustia Josip ing., dvorni svetnik v p. Rutar Ignacij dr., direktor Poštne hranilnice v p. Rybar Miloš, višji uradnik Narodne banke. Saharov Konstantin, uradnik banske uprave. Sajevic Ivan, akademski kipar. Sajovic Marjan, strojni inženjer. Sajovic Oton, profesor. Samec Ivan, veletrgovec. Sancin Ivo, podredsednik Kmetijske družbe. Saršon Pavle, učitelj. Savinski Oskar, podpolkovnik v p. Sbrizaj Pavel, uradnik Ljublj. kreditne banke. Sedej Viktor, gostilničar. Sedlar Avgust, finančni direktor. Sekula Josip, trgovski poslovodja. Senčar Lado, trg. sot,rudnik. Senekovič Miroslav, banski svetnik, Sernec Dušan ing., minister n. r. Seunig Ivan, industrij alee. Sever Maks, veletrgovec. Sevnik Franjo, inženjer. Sferza Anton, uradnik Zavar. banke »Slavije«. Sfiligoj Rado dr., zobozdravnik. Sfiligoj Bogoljub, poštni uradnik. Sieber Andjelko, absol. tehnik. Sikovšek Boris, akademik. Simčič Mihael, inkasant. Simončič Josip, upravitelj invalidskega doma. Simončič Slavo, prokurist tvrdke »Lesna«. Simončič Vlado, uradnik mestnega knjigovodstva. Sire Vinko, industr. zastopnik. Sirnik Janko, poštni tajnik v p. Sivka Mihael, polic, stražnik. Skaberne Avgust, veletrgovec. Skaberne Milan, veletrgovec. Skaberne Viktor ing., načelnik ban. tehn. oddelka. Skalar Josip, višji rač. svetnik v p. Skrbinšek Milan, glavni režiser Na-rodn. gledališča. Skrbinšek Miloš, dijak. Skrbinšek Marijan, akademik. Skružny Vaclav, gledališki slikar. Škulj Fran, okrajni šol. nadzornik v p. Slana Avguštin, privatni uradnik. Slanina Edvard, akademik. Slapar Alojzij, podnadzomik polic, stražnikov. Slapničar Janko, magistratui rač. višji inšpektor. Slavik Vladimir, inženjer. Smoliš Janko, uradnik Kmetske posojilnice. Smole Albin dr., odvetnik. Smole Fran, uradnik Ljublj. kreditne banke v p. Smolnikar Ivan, polic, stražnik. Smrkolj Stojan, akademik. Snoj Josip, trgovec. Sobotinčič Blaž, knjigovodja drav. fin. direkcije. Sodnik Anton, šumarski inženjer. Sodnik Boris, akademik. Sodnik Rudolf, profesor. Solar Bogomir, akademik. Soršak Anton, ravnatelj Ekonoma. Soss Karel, veletrgovec. Sofelšek F. Ivan, pom. sekretar banske uprave. Souvan Hubert dr., državni pravobranilec. Souvan Leo, veletrgovec. Spreitzer Matko, veletrgovec. Spiller-Muys Fran, vladni svetnik v p. in odvetnik. Spinčič Ivo, mestni arhitekt. Špindler Martin, pomočnik finančnega direktorja v p. Stajer France, inšpektor art. radionice. Stare Bruno, ravnatelj. Stare Egon dr., odvetnik. Stare Emil dr., odvetnik. Stare Leon dr., načelnik upravnega odd. banske uprave v p. Stegnar Viktor, višji sodni oficijal v p. Stegu Rado, akademik. Sterle Marjan, profesor. Stele Albin dr., podravnatelj Ljubljan. kreditne banke. Sterlekar Milan, blagajnik Mestne hranilnice. Sterlekar Viktor, državni uradnik. Steska Henrik dr., član upravnega sodišča. Stojanovič Milisav, artil. kapetan I. ki. Stožir Rafael, kletar. Strauss Luce, uradnik Kredit, zavoda. Strehar Franc, ključavn. pomočnik. Strajnar Josip, zlatarski pomočnik. Strmoli Štefan, trgovec. Stupar Kazimir, poštni uradnik. Stupica Janko, trgovec. Stupica Josip st., trgovec. Stupica Josip ml., trgovec. Subašič Silvan, soboslikar. Sušnik Josip, Mr. ph., lekarnar. Sušnik Rihard, Mr. ph., lekarnar. Schaffer Aleksander, uradnik drž. železnice. Schauer Dolfe, tajnik Zveze slovenskih zadrug. Schell Hugon, arhitekt in stavbenik. Schiffrer Stanko dr. Schmitt Rihard. Schrey Jean, zasebnik. Schwab Pavel, pol. upravni uradnik banske uprave. Schweiger Josip, profesor. Schwenfner Lavoslav, knjigotržec. Žabec Ivan, pomožni sekretar banske uprave v p. Šantel Bojan, akademik. Šantel Saša, profesor. Šapla Tone dr., inšpektor agrarne direkcije. Šarabon Andrej, veletrgovec. Šarabon Fran, trgovski, poslovodja. Šaunik Franjo, drž. puškarski mojster. Šaunik Tomaž, magistratni uradnik. Šavli Jože, publicist. Šebenik Dragotin, ravnatelj magistrat. pomožnih uradov. Šeber Franc, tapetniški mojster. Šega Leopold, tipograf. Šest Osip, profesor. Šeučik Josip ing., konzul Č. S. R. Šifrer Andrej, revizor Zveze sloven. zadrug. Širaj Alojzij, privatni uradnk. Šivic Pavel, profesor glasbe. Škerlj Božo dr., zdravnik. Škerlj Pero, uradnik zavarov. družbe »Feniks«. Škofič Jernej, služitelj gimnazije. Škopek Edvard, urar. Šlajs Jan, profesor drž. konservatorija. Šmuc Drago. Šolar Viktor, tehn. uradnik. Špeil Avgust, magistratni računski višji svetnik. Štefančič Franc, čevljarski pomočnik. Štefančič Peter. Štempihar Jurij dr., sodnik. Štibernilk Hubert, dijak. Štolfa Josip, inženjer. Štrekelj Ivan, učitelj. Štrekelj Josip, šolski nadzornik. Štrekelj Saša, koncept, uradnik banske uprave. Štrikberger Karel, uradnik O. U. Z. D. Štrucelj Boris. Štrukelj Fran, ravnatelj Učiteljske tiskarne. Šubert Jože, poslovodja Kemične tov. Šubic Rajko, akad. grafik in slikar. Šuklje Vladimir dr., odvetniški konci-pijent. Šumi Peter, blagajnik Sploš. jugoslov. bančnega društva. Šušter Slavko, vrtnarski pomočnik, šušterš-č Adolf, akademik. Šušteršič Anton, glavni blagajnik Mestne hran. 1 j ubij', v p. Šušteršič Lovro, žandarm. kapetan I. klase v p. Švigelj Anton dr., odvetnik. Tavčar Ante, ravnatelj Sploš. jugosl. bančnega društva. Tavčar Igor dr., zdravnik. Tavčar Ivan dr., odvetnik. Tavčar Josip dr., zobozdravnik. Tauzes Fran, finančni računski ravnatelj v p. Teger Ivan, podnadzornik polic, agentov. Tekaučič Karel, trgovski prokurist. Tenente Rudolf, posestnik in trgovec. Terček Janko, magistratni uradnik. Tomažič Miroslav, višji poštni kontrolor. Tomažič Pavel, akademik. Tomc Joško, sodnik. Tominec Franjo, banovinski uradnik. Tominec Milan, sodnik. Tominec Vladimir, uradnik drž. želez. Tomše Franc, polic, stražnik. Tomšič Emil, višji carinski kontrolor. Tomšič Mirko, geometer. Tomšič Teodor, finančni računski inšpektor. Tory Rihard, zastopnik tovarne »Ju-gočeška«. Tosti Avgust, gen. ravnatelj Kreditnega zavoda. Trampuž Boris, dijak. Trampuž Franjo, višji banov, svetnik. Trampuž Vladimir dr., zdravnik. Tratnik Franc, bančni uradnik. Trček Franc, ravnatelj Zveze slov. zadrug. Treven Viktor, šef oddelka Poštne hranilnice. Trošt Franc, telovadni učitelj. Trtnik Franjo, uradnik Mestne hran. 1 j ubij. v p. Trost Maks, akademik. Tujec Evgen, elektrotehnično podjetje. Tujec Evgen, akademik. Turk Leopold, zobotehnični praktikant. Turlk Vladislav, podravnatelj Ljubljan. kreditne banke. Umberger Anton, trgovski zastopnik. Umnik Ivan, šolski služitelj. Umnik Ivo dr., sodnik. Uranič Ferdo, akademik. Urbanc Feliks, veletrgovec. Urbančič Anton, učitelj. Urbanič Josip, trgovec. Urdih Alojzij, višji polic, stražnik. Uršič Emil, poštni uradnik. Vadnal Alojzij, profesor. Vadnal Josip, poštni; uslužbenec. Vadnov Jože, akademik. Vahen Rudolf, dijak. Valašek Karol, tajnik Zveze za tujski promet. Valentinčič Josip, akademik. Valentinčič Leopold, višji policijski stražnik. Vančata Jan, prokurist Ljublj. kreditne banke v p. Vardjan Vojteh, carinski posrednik Vazzaz Vladimir, geometer. Valenti Davorin, akademik. Velepič Ciril, uradnik poštne hranil. Velepič Ivan, poštni upravnik v p. Verč Anton, admin. uradnik poštne direkcije. Verčon Ivan dr., zobozdravnik. Verlič Josip, veletrgovec. Vernik Alojzij, predstojnik poštne blagajne v p. Verovšek Žorž, veletrgovec Vesel Rudolf, finančni blagaj. ravnatelj v p. Veselič Slavko. Vičič Janko, upravnik Kmet. lista. Vidic Ignacij, strojni inženjer direkcije drž. žel. Viršek Stane, dijak. Vivod Friderik, dijak. Vlach Josip, bančni ravnatelj v p. Vodišek Maksimilijan, uradnik drž. železnice. Vodnik Albert, trgovec. Vodnik Alojzij, industrij alee. Volčič Ludvik, diplom, gradbeni tehnik. Volk Ivan, trgovski družabnik. Vončina Fran dr., načelnik sploš. oddelka banske uprave. Vouk Ivan, šolski upravitelj. Vovk Josip, blagajnik Kmetske posojilnice. Vrančič Božo, poročnik fregate. Vrančič Ciril, diplom, strojni tehnik. Vrančič Ivan, sodnik stola sedmorice. Vrančič Ivan, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske. Vrančič Janko dr., direktor Pokojninskega zavoda. Vrečko Karel dr., inženjer, profesor. Vrhovec Alojzij, uradnik Mestne elektrarne. Vrhovec Franc, trgovec. Vrhove Fran, dohodarstveni paznik. Vrtovec Matija, ravnatelj zavarovalnice »Duna v«. Vučinič Marko, carinik. Vukovič Slobodan, akademik. Wedam Josip, finančni pisar, uradnik. Wester Josip, oblastni šolski inšpektor v p. Wildman Kamilo, akademik. Wildman Oton, akademik. Windisch Joško, muzičar. Windischer Fran dr., gen, tajnik zbornice za T. O. I. Wisiak Aleksander, trgovski zastopnik. Zadnikar Franc, polic, stražnik. Zadnikar Franc, polic, stražnik. Zajc Joško, trgovec. Zajc Viktor, višji veter, svetnik. Zajec Slavko, inženjer. Zajšek Ivan, polic, stražnik. Zalokar Jože, uradnik Poštne hraniln. Zalokar Milan, diplom, tehnik. Zamida Matija, višji ravnatelj dež. uradov v p. Zaplotnik Martin, služitelj policijske uprave. Zarnik Miljutin dr., magistralni direktor v p. Zavrtanik Peter dr., profesor. Žepič Ludo vik, tajnik zavarov. banke »Slavije«. Zidanšek Josip ing., referent ministrstva polj opri vrede. Ziherl Branko, dijak. Zima Ignacij, banovinski uprav, pisarniški uradnik. Zobec Ivan dr., sreski podnačelnik. Zore Dominik, polic, stražnik. Zorec Franjo, poštni uradnik. Zorec Josip, višjii polic, stražnik. Zorman Ivan, polic, stražnik. Zrimec Stanislav, dijak. Zuccato Remigij, diplom, geometer, banske uprave. Zuccato Rinaldo, keramik. Zuccato Vincenc, dijak. Zupan Ervin, tipograf. Zupan Ivan, arhitekt. Zupan Vlado, trgovski potnik. Zupanc Franc, dohodarstveni preglednik. Zupanič Niko dr., minister v p., direktor etnografskega muzeja. Zupančič Arnold, elektroinženjer. Zupančič Danijel, geometer. Zupančič Franc, inženjer. Zupančič Joško, glavni urednik Slov. Naroda. Zupančič Lojze, rudarski inženjer. Žaček Rudolf, višji uradnik državne železnice. Žagar Joco, višji kontrolor drž. žel. v p. Žajdela Franc, šef kriminalnega oddelka policije. Žargi Mirko, trgovec. Žekar Franjo dr., uradnik državne železnice. Železnik Albin, poštni uradnik. Železnikar Aleksander, urednik »Trgovskega lista«. Železnikar Ivan, trgovec. Željeznov Ivan, profesor. Žigon Štefan, krojaški salon, Žilic Stane, upravitelj Delav. doma. Žirovnik Janko dr., odvetnik. Žirovnik Janko, trgovec. Živko Friderik, podnadzornik polic, agentov. Žlajpah Anton, monopolski kontrolor. Žmavec Pavel, uradnik O. U. Z. D. Žnidarič Franjo, poštni uradnik. Žnidaršič Branimir, akademik. Žnidaršič Josip, višji kontr. drž. žel. Žolgar Zvonko, ravn, zavar. »Feniks«. Žorga Fric, profesor. Žumer Anton, trgovski sotrudn k. žužek Bogdan dr., odvetnik. Žvan Ludvik, gradbeni tehnik. Članice: Ahčin Izabela, uradnica. Ahčin Jerica, soproga pom. tajnika banske uprave. Ahčin Lija, učiteljica. Aleš Vera, privatna uradnica. Ambrožič Vida, privatna uradnica. Arko Ana, soproga ravnatelja drž. jetnišnice. Avbelj Ivanka, otroška vrtnarica. Avbelj Marija, strokovna učiteljica. Babšek Mara, uradnica poštne hraniln. Bajželj Irma, soproga profesorja. Ban Bojana, soproga dentista. Bazzanella Roza, krojačka. Benčina Silva, dijakinja. Berčič Anka, damska krojačka. Berlot Zora, uradnica. Bevk Julijana, soproga prosvetnega inšpektorja. Bitenc Mara, učiteljica. Blaževič Štefka, diplom, zaščitna sestra. Borštner Stana, soproga prometnega uradnika. Bradaška Aleksandra, dijakinja. Breuer Marija, dijakinja. Brezigar Jožica, učiteljica ženskih ročnih del. Briifach Mihaela, uradnica finančne direkcije. Breznik Nuša, soproga načelnika prosvetnega oddelka banske uprave. Bučar Špela. Bufon Eliza, polic, uradnica. Bufon Gizela, privatna uradnica. Bufon Matilda, privatna uradnica. Bukovec Anica, dijakinja. Bukovec Štefka, dijakinja. Burian Julička, konservatoristka. Cegnar Ivanka, učiteljica. Cerar Marija, učiteljica. Ciber Vera, uradnica. Cotman Milka, privatna uradnica. Cvenkel Nada, trgovka. Čarman Anica, dipl. zaščitna sestra. Čarman Iva, učiteljica. Čebular Sonja, privatna uradnica. Čemažar Valerija, kontoristinja. Čermelj Olga, učiteljica. Černe Nada, dijakinja. Černe Olga, soproga profesorja. Černota Mary. Češnik Viktorija. Čuček Melita, dijakinja. Defranceschi Dijona, soproga primarija. Dekleva Nada, hran. uradnica. Ditz Melita, učit. abiturientka. Dobnik Vlasta, banovinska uradnica. Dobrin Eta, uradnica Poštne hran. Dolanc Vida, dijakinja. Dostal Vera, akademičarka. Dougan Ljuba, akademičarka. Dovgan Zlata, dijakinja. Dovič Roza, trgovka in posestnica. Erjavec Ljudmila, učiteljica. Faganel Angela, uradnica dež. sodišča. Faganel Lea, učiteljica. Faganel Stana, učiteljica. Fajdiga Marija, učiteljica. Fajdiga Paimira, strok, učiteljica. Fakin Nada, učiteljica. Fatur Ljudmila, privatna uradnica. Fink Vida Mr. ph., šef lekarne sploš. drž. bolnice. Flere Vilktorina, učiteljica. Franke Darinka, učiteljica mešč. šole. Franke Lena, učiteljica. Franke Majda, visokošolka. Fuchs Avgusta, soproga juvelirja. Furlan Ladislava, akademičarka. Gaber Breda, učiteljica. Gabrščik Avgusta, visokošolka. Gabršek Zlata, učiteljica. Gajšek Duša, učiteljica. Gajšek Mira, privatna uradnica. Gams Dragica, učiteljica. Gangl Jakiča dr., sod, pripravnica. Gangi Jakobina, soproga dvor. svetnika. Gašperlin Marija, soproga bančnega uradnika. Gašperlin Maruška, magistralna urad. Germek Nada, učiteljica. Geršelman Elizabeta dr., zdravnica. Geyer Tilči, privatna uradnica. Gnezda Minka, uradnica. Gnezda Pepca, profesor. Gogola Anica, zasebnica. Golob Adela, učiteljica. Golob Albina, ravnateljica mešč. šole. Gomilšek Marija, učiteljica. Gregorka Vera, uradnica Poštne hran. Grimm Silva, privatna uradnica. Grmek Nada, učiteljica. Grossmann Božena dr., zdravnica. Grošelj Marija, učiteljica. Gruden Štefanija, učiteljica. Hacin Zora, soproga gen. direktorja. Hauptman Pavla, vdova pisar. ravn. zbornice za T. O. I. Hauptman Zorana, učiteljica. Hitzl Ana, učiteljica. Hočevar Vera, učit. abiturientka. Hrast Minka, uradnica Mestne hran. ljubljanske. Hrovatin Ljudmila, strok, učiteljica. Hribar Tuša, dijakinja. Hubad Jelica, soproga direktorja drž. konservatorija. Hiibl Marija, obrtna učiteljica. Izlakar Marija, strok, učiteljica. Jak Ana, učiteljica. Jak Tilka, poštna uradnica. Jakomin Jožica, privatna uradnica. Jan Irena, strokovna učiteljica. Janežič Ana, uradnica. Janowsky Draga. Jeglič Marija, učiteljica. Jenko Fina, soproga primarija. JeHcič Marija, zasebnica. Jezeršek Anica, trgovska sotrudnica. Jug Olga, soproga žel. uradnika. Junc Maša, uradnica dež. sodišča. Kačič Meta, učiteljica. Kadivc Ida, soproga veletrgovca. Kahne Mira, dijakinja. Kajzelj Jelena, soproga bančnega podravnatelja. Kalan Marta, privatna uradnica. Kalan Olga, modistka. Kalin Ivanka, strok, učiteljica. Kalin Minka, učiteljica. Kamenšek Jelka, poštna uradnica. Kandare Marija, soproga odvetnika. Kappus Franica, poštna uradnica. Karlin Mira, učit. abiturientka. Kavčič Vida, soproga industrijalca. Kerševan Slava, dijakinja. Keržan Ana, dijakinja. Keržan Albina, uradnica. Keržan Olga, privatna uradnica. Kette Vika, soproga trgovca. Kezele Ljudmila, učiteljica. Kiferle Danica, učiteljica. Kladnik Marija, akademičarka. Kladnik Nada, dijakinja. Klavora Danica, dijakinja. Kleč Karla, učiteljica. Klemenčič Angela, poštna uradnica. Klemenčič Miroslava, poštna uradnica. Klinc Vita, uradnica Poštne hran. Knaflič Dragomila, profesor. Kobal Iva, ravnateljica mešč. šole. Kobentar Santa, soproga komerc. uradnika Združenih papirnic. Koce Lucija, uradnica Poštne hran. Kochi Zlata, učit. abiturientka. Kofald Frančiška, dijakinja. Kokalj Dora dr., profesor. Kokalj Nina, poštna uradnica. Koretič Pavla, privatna uradnica. Komar Marija, učitel ica mešč. šole. Kostanjevec Mira, akademičarka. Kostnapfel Lojzka, soproga višjega oficijala zbornice T. O. I. Kovač Marija, trg. sotrudnica. Kovač Mija, banov, uradnica. Kovačič Heda, magistralna uradnica. Kozak Milica, učiteljica. Kozina Ljuba, profesor. Krajc Erna, dijakinja. Križaj Vojica, banovinska uradnica. Kuhar Ada. Kuhar Boža, notarska pripravnica. Kuhar Vladka. Kuljiš Diva, profesor. Kunc Ljudmila, privatna uradnica. Kuntih Julija, učiteljica. Labič Marija, dijakinja. Lampič Roza, učiteljica. Lavtar Minka. Leskovic Ivanka, trgovka. Likar Jela, učiteljica gospod, šole »Mladika«. Likar Vilma, kontoristka. Lukan Rada, učiteljica mešč. šole. Lukežič Danica, kontoristinja. Lukežič Ida, uradnica. Lukežič Mila, absolv. žen. obrt. šole. Macanič Katica, privatna uradnica. Malnar Minka, soproga trgovca. Mandrino Vera, soproga inženjerja. Marčan Zinka, soproga upravitelja Šlajmerjevega doma. Marvin Ema, diplom, zaščitna sestra. Marvin Ida, privatna uradnica. Mathian Josipina, magistratna uradn. Matkovič Marija, strok, učiteljica. Mazi Ida, učiteljica. Mazi Olga, učiteljica. Medica Berta, soproga trgovca. Medica Lidija, uradnica. Medič Marija, učiteljica. Mehak Slavica, dijakinja. Majnel Ivana, zasebnica. Mencinger Anica, soproga viš. tehn. svetnika. Mežnarčič Marija, soproga pekov, mojstra. Mikyska Marija, soproga ravnatelja Zavar. banke »Slavije«. Milčinski Marija, vdova dvornega svetnika. Milost Vera, soproga magistralnega uradnika. Mladič Marija, strok, učiteljica. Mlakar Vida, dijakinja. Mulaček Berta, soproga uradnika Kmetijske družbe. Mužina Adela, uradnica zavarov. banke »Slavije«. Naglas Franja, soproga industri j alca. Nardin Angela, učiteljica. Nepužlan Rika, učiteljica. Obleščak Zora, učiteljica. Omota Joža, uradnica univerze. Omota Lojzka, šivilja. Orel Vera, privatna uradnica. Otoničar Marja, akademičarka. Papež Franja, soproga višjega zdrav, svetnika. Papež Vera, soproga predsednika dež. sodišča. Papež Vera, Mg. ph. Pavlič Tilka, suplentinja. Pavlin Ida, uradnica drž. tožilstva. Pečan Ivanka, privatna uradnica. Pečar Asta, akademičarka. Peče Ema, učiteljica. Peče Hermina, učiteljica. Pečenko Mileva, uradnica. Pečenko Stana, otroška vrtnarica Pehani Milena, učiteljica. Petelin Marija, učiteljica. Peterlin Ela, soproga profesorja. Peterlin Zofija, učiteljica. Petrič Ida, učiteljica. Petrič Melita, akademičarka. Petrovčič Stana, privatna uradnica. Petrovec Nežiika, učiteljica Pibernik Marija, soproga inženjerja. Pirc Zofija, poštna uradnica. Pirjevec Ida, soproga direktorja trg. akademije. Pirnat Vlasta, dijakinja. Pirnat Zlata, akademičarka. Planinšek Danica. Podboj Sabina, akademičarka. Polak Marija, šolska upraviteljica. Polak Marija, strokovna učiteljica. Ponikvar Fanči, uradnica. Potočnik Fanči, dijakinja. Potočnik Pavla, strok, učiteljica. Povhe Vanda, privatna uradnica. Poženel Angela, soproga mestn. viš. gradbenega svetnika. Prašnikar Greti, učiteljica. Prekuh A. Josipina, nastavnica. Prelogar Mimi, šivilja. Presker Angelca, priv. uradnica. Pristavec Štefanija, posestnica. Prosenc Milica, učiteljica. Pučnik Ana. Pustišek Marta, dijakinja. Raikovc Vekoslava, poštna uradnica. Ramovš Marija, učiteljica. Rangi Roza, učiteljica. Raznožnik Vida, učiteljica. Resnik Dana, privatna uradnica. Resnik Mimi, privatna uradnica. Ribič Milka, šivilja. Rihar Draga, dijakinja. Rijavec Zora. Robida Marija, soproga primarija. Rogar Krista, privatna uradnica. Rogi Karla, soproga industr. ravn. Rojšek Julka, uradnica Poštne hran. Rožič Heda, dijakinja. Rožman Franka, učiteljica. Rudolf Rea, poštna uradnica. Rumpel Lina, soproga opera, pevca. Rupnik Lidija, dijakinja. Rus Malči, zastopnica Havre Nev/ York Line. Rus Marija, soproga sres. tajnika. Saharova Ksenija, soproga banovin, uradnika. Saje Zorka, dijakinja. Saršon Friderika, nastavnica glasbe. Satovšek Franica, učiteljica žen. roč. del. Sedej Marija, lastnica modnega salona. Selan Marica, uradnica. Seiko Danica, abiturientka učiteljišča. Semen Mara. poštna kontrolorka. Semen Pavla, učiteljica. Senekovič Bogomila, dijakinja. Senekovič Milena, učit. žen. roč. del. Senekovič Olga, vdova dvor. svetnika Sieber Mica, privatna uradnica. Simončič Marija, privatna uradnica. Skaberne Minka, profesor. Skalar Ida Elza, načelnica S. S, K. J. Slapar Zinka, dijakinja. Slapničar Majda, soproga mag. viš. inšpektorja. Smolič Marija, učiteljica. Soban Josipina, učiteljica. Smrekar Vida, dijakinja. Sobotinčič Vera. Sodnik Marija, strok, učiteljica. Sodnik Zorka, akademičarka. Speil Marija, magistralna uradnica. Špindler Erika, dijakinja. Špindler Martina, uradnica L j ubij. kred. banke. Stanič Klara, poštna uradnica. Stegnar Ivanka, lastnica modnega salona. Stegu Anita, akademičarka. Stegu Lili, akademičarka. Stele Milena, soproga bančnega pod-ravnatelja. Sterle Magda, soproga svetnika apel. sodišča. Strajnar Ida, učiteljica. Strauss Vera, magistratna uradnica. Strelec Zlata, diplom, filozofinja. Stres Vera, akademičarka. Svetek Albina, učiteljica. Schleimer Mija, profesor. Schott Erna, učiteljica. Schwarz-šušteršič Silva, učiteljica. Schweiger Jelka. Šantel Dušana, ing. arh. Šaunik Marija, privatna uradnica. Šimenc Ivanka, damska krojačica. šiškoviš Filomena, učiteljica veščin. Škrajnar Vera. Šlajmer Nada. Štolfa Malči, polic, uradnica. Štrukelj Tončka, soproga tisk. ravn. Šturm Marija, d-rž. uradnica. Šubert Jožica, višja pošt. kontrolorka. Šuster Stana, uradnica. Šušteršič Ana, drž. otroška vrtnarica. Švigelj Mira, absol. učiteljišča. Tavčar Franja, častna dvorna dama. Tavčar Marija, učiteljica mešč. šole. Tejkal Davorinka, učit. abiturientka. Tičar Anica, uradnica. Tomec Ana, učiteljica v p. Tominc Mara, suplent. Tomšič Ana, učiteljica. Topolovec Olga, magistr. uradnica. Toros Gerti, učiteljica. Tory Heda, soproga tov. zastopnika. Trampuž Marija, učiteljica. Treo Irma-Desanka. Triller Alojzija, učiteljica. Triller Marija, uradnica mestne hran. ljubih Trošt Marija, poštna uradnica. Tujec Božena. Turk Pavla, uradnica dež. sodišča. Udovič Danica. Uranič Justina, akademičarka. Uršič Pavla, poštna uradnica. Valenta Berta, učiteljica. Valenti Cirila, dijakinja. Vazzaz Jelica, učiteljica. Vazzaz Milica. Vehar Ana, strok, učiteljica. Velepič Marija, poštna uradnica. Velikonja Mija, učiteljica. Verbič Anuša, učiteljica. Verbič Nada, diplom, filozofinja. Verdir Anica, uradnica Poštne hran. Verdir Medarda, šivilja. Verovšek Anica, knjiigovodkinja. Veršec Marija, uradnica Kred. zavoda. Vidic Mara, učiteljica. Vidmar Angela, soproga industrijalca. Virant Marica, magistr. uradnica. Volčič Anica, dijakinja. Vončina Elizabeta, učiteljica. Vrane Vida, dijakinja. Vrančič Štefica, učiteljica. Vrčon Milena, učiteljica. Vrezec Vida, dijakinja. Vrhove Marta, trgov, sotrudnica. Vrhove Slava. Vuga Valerija, kontoristinja. Vujčič V. Ada, učiteljica. Wilhnann Elfi, zasebnica. Zadel Leopoldina, visokošolka. Zajec Božena dr., zdravnica. Zaplotnik Mija, uradnica. Zdravlje Magda, učiteljica. Zupanc Štefka, privatna uradnica. Zupanič Ida, privatna uradnica. Zupan Mihaela. Žagar Dana, diplom, zaščitna sestra. Žagar Nada, akademičarka. Žagar Zalka, akademičarka. Žargi Mimi, trgovka. Željeznov Marija, profesor. Židan Milka, šivilja. Žigon Darja, uradnica. Žigon Milena, abiturientka. Žolgar Jelica, soproga ravnatelja zav. družbe »Feniks«. Župančič Sava, privatna uradnica. Župančič Saša, akademičarka. Žvan Izidora, uradnica rudarskega glavarstva. DELNIŠKA DRUŽBA LJUBLJANA priporoča svoje izborne izdelke: sveHo in črno pivo v sodih in sfeklenicah PEKOVSKI KVAS ŠPIRIT VSEH VRST Bmltje! Ses tire! Naročajte in kupujte pri trgov cit), obrtnikiß in industrijciß - Sokoliß! Svoji k svojim! Š t e d i t e 2 a Krofe! UèUefyska tiskoma registrovana zadruga z omejeno zavezo i/ JßiuMianC, TcanušUanolca Attica U. 6 Telefon 23-12 je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne, znanstvene in druge knjige. Ilustracije. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. Vse tiskovine za društva in šole (lepake, letake, vabila, izpričevala itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni ! Najnižje cene ! jUUtdfaUe' UsUacHe? ° T i I « f o n 33-97 Priporoča svojo bogato zalogo angleških, francoskih, hrvatskih, nemških, poljskih, ruskih in srbskih knjig, preskrbi vsako kjerkoli izšlo knjigo v kateremkoli jeziku! Ima vedno na izbiro znanstvene in modne journale! Sprejemajo se naročila za tu- in inozemske znanstvene, pedagoške, leposlovne, športne knjige in revije. Priporočamo bogato zalogo muzikalij, kakor klasičnih, modernih in za pouk vseh instrumentov! Nabavlja po naročilu vsa potrebna učila za šole! DROGERIJA V PREŠERNOVI ULICI 5 jel založena s fotografskimi aparati in z vsem fotografskim materialom in potrebščinami ter najvestneje razvija, kopira in povečava amaterske fotografije. Poleg fotomanufaktu-re ima imenovana drogerija tudi oddelek za parfumerijo, kemikalije, zelišča in drogve. Zahtevajte gratis naše foto - cenike ! Od 3 da S°io se Vam obrestujejo prihranki, ki jih naložite pri nas. ?Md niotitui je zavarovan denar, ki se zaupa nam. Hod 10.000 vtogaidiev štejemo v svoj krog. OoOCfeoi ste vsi, ki hočete vlagati v shranitev in obre-stovanje pri zavodu, za katerega jamči z vsem premoženjem in davčno močjo dravska banovina. ktûilùatûUiû U6SGU&Û dajemo pod ugodnimi pogoji. (prej Kranjska hranilnica) Ljubljana