Postntna plačana v gotovinl Izhaja Tsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, vCelju po raznašalcih dostavlje- na5"50Din,zainozemstvo lODIn Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redftkclja in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1 pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. OglasJ po tarifu. Štev. 41. Celje, petek 9. oktobra 1936. Leto XVIIL Druga obletnica marsejske tragedije Danes je poteklo drugo leto, odkar so počili v Marseillu zločinski streli in končali bogato in dragoceno življe- nje našega velikega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ob drugi ob- letnici te strašne tragedije, ki je bila pretresla ves kulturni svet, se v srcih našega naroda znova obnavlja huda rana, ki se je bila odprla 9. oktobra 1934. Neizprosna usoda nam je v razbur- kanih in usodnih časih vzela najbolj- šega sina našega naroda, velikega junaka, sijajnega državnika, ustvari- telja zedinjene Jugoslavije, plemenitega pobornika miru, narodnega velikana, vodjo in učitelja svojega nad vse Ijub- ljenega naroda. Mučeniški lik velikega kralja blesti v svetli zgodovini trp- Ijenja in vstajenja našega naroda v vsej veličini. Na Oplenac, v svetišče, kjer sanja nepozabni kralj večni sen, romata da~ nes globoka ljubezen in neminljiva hvaležnost naSega naroda, da se po- klonita manom Onega, ki je odSel od nas, a je kljub temu Se vedno med nami ter nas krepi in posvečuje v zve- stem nadaljevanju velikega in težkega dela, ki ga je On začel za blagor in veličino našega naroda in naše države. Večna slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju ! Živel Nj. Vel. kralj Peter II.! Zivel naš kralj evski dom! 60-letnica okoliške deške narodne sole v Celju Celje, 9. oktobra Danes je poteklo Sestdeset let, odkar ima okoliška deška narodna sola v Celju svojo lastno streho. . Leta 1777. so ustanovili v Celju prvo ljudsko šolo, ki se je takrat ime- novala »okrožna glavna Sola«. Od tega leta pa do 1875., torej skoraj sto let, je bila samo ena okrožna glavna sola za mesto in okolico in sicer trirazredna. Nastanjena je bila v poslopju nasproti župne cerkve, v katerem sta sedaj muzej in Glasbena Matica. Mestna občina je začela zidati novo šolsko poslopje poleg takozvane gro- fije, ker je uvidela, da je Solsko po- slopje nasproti župne cerkve nepriklad- no za poučevanje. Ko je bila nova sola dograjena, je dala občina dotedanje šolsko poslopje v najem kot vojaSnico za deželno brambo, kljub protestu okoliSke občine. Mestni Solski svet je uvedel v novi mestni šoli izključno nemški učni jezik. Da bi bili smeliotroci iz okolice še nadalje obiskovati to solo, bi bila morala okoliška občina plače- vati velik prispevek in pobirati od otrok šolnino. Takrat je okoliška občina uvidela nujno potrebo lastne sole. Leta 1875. je izjavila, da je pripravljena ustanoviti in vzdrževati lastno šolo. Zares je ustanovila triraz- redno okoliSko šolo, ki pa ni imela lastne strehe. Zato so bili razredi raz- kropljeni po mestu. Ena učna soba je bila v Gosposki ulici, druga v nekdanjem mestnem bolniškem poslopju, tretja pa v obCinski hisi. Leta 1876. je kupila občina Celje- okolica v mestu v tedsnji Novi ulici, sedanji Razlagovi ulici, privatno sta- novanjsko hišo za 14.500 goldmarjev od meščana Tapeinerja in namestila v tem poslopju okolisko Solo. To po- slopje je sedaj last Delavske zbornice. Dne 9. oktobra 1876. je bila otvo- ritvena služba božja, ki jo je opravil veroučitelj Jožef Žičkar. Šolski upra- vitelj je bil Jakob Lopan. Vpisalo se je 297 otrok, dečkov in deklic. Tudi deklice so bile namreč do leta 1878. na tej šoli. Leta 1878. so ustanovüe šolske sestre lastno dekliško šolo v Celju in okoliška sola se je pretvorila v deško šolo. Slovenci v okoliški občini in v mestu so z veseljem pozdravili sklep sloven- skih zastopnikov glede ustanovitve slovenske sole. Saj je veljal ta sklep predvsem slovenski mladini, katere žalostni položaj na nemški ljudski šoli je omehčal srca slovenskih zastopni- kov, da so se tako energično lotili dela. Tudi slovenskim starSem je bilo ustreženo, da so l?,hko svoie otroke poSiljali v slovensko solo. Takrat se je začela agitacija za nem- Sko Solo. Ta boj za slovensko deco je trajal do prevrata. Mnogo sloven- skih družin v mestu je na sijajen način pokazalo pravo slovensko zavest in narodni ponos ter so kljub tesnim in slabim Solskim pro- storom ter revni opremi pošiljale svoje otroke v slovensko Solo. Obiskovanje okoliSke Sole je bilo najzanesljivejSe merilo v narodnem oziru. Na njej so se vzgajali naSi zavedni okoliSki kmetje, slovenski obrtnik in slovenski inteli- gent. Naj navedemo dosedanje upravitelje okoliSke deSke narodne Sole v Celju: Jakob Lopan od leta 1875. do 1896., Armin GradiSnik od leta 1897. do 1921., Franjo Voglar od leta 1922. do aprila 1936. in Janko Kramer od aprila t. J. dalje. V »zlati knjigi« okoliSke deške sole so vpisana imena mož vseh stanov, ki zavzemajo danes važna mesta po vsej naši domovini. Naj navedemo ne- katere: dr. Radovan Brenčič, sodnik Mirko DettČek, Ivan GlinSek, Konrad Gologranc, lekarnar Fedor GradiSnik, zdravnik dr. Drago Hočevar, odvetnik Mirko liočevar, odvetnik dr. Šandor liraSovec, odvetnik dr. Milko HraSovec, sreski načelnik Franc liraSovec, od- vetnik dr. Ernest Kalan, duhovnik Janko KokoSinek, odvetnik dr. Ervin Mejak, narodni poslanec dr. Anton Novačan, urednik Rado Pečnik, Jože Pišek, župnik Alfonz Požar, državni tožilec dr. JoSko Požar, prof. Janko Presker, kapucin p. Dioniz Pristovnik, učitelj Franjo RoS, sodnik Mirko RoS, Anton Rebek, odvetnik dr. Gvidon Sernec, Jakob Strenčan, dr. Bogomil VoSnjak in dr. Martin Vrečko. Po prevratu je začela okoliSka ob- čina misliti na novo Solsko poslopje. Leta 1922. je kupila zemljiSče za novo Solo v Komenskega ulici, I. 1926. je pričela zidati in leta 1927. je bila kon- čana nova, lepa stavba. Vsem nam je §e v živem spominu, na koliko zaprek in ovir je Se v Jugoslaviji naletela namera, da se končno zgradi veliko, moderno Solsko poslopje, ki bi odgo- varjalo potrebam sedanjega časa. Da se je vse to končno srečno prebrodilo, je bilo treba pravega križevega pota. Takratnemu predsedniku krajevnega Solskega odbora g. dr. Juru HraSovcu in tedanjemu Solskemu upravitelju g. Franju Voglarju gre pač največje pri- znanie, da sta to veliko Solsko vpra- šanje spravila končno do reSitve. Jubilej zavoda, ki ima velike zasluge za sploSno narodno javnost, ni samo zadeva onih ljudi, ki na zavodu delu- jejo, marveč so na njem zainteresirani tudi javni činitelji. Naj bi bila okoliSka deSka narodna Sola v Celju Se nadalje v cast, ponos in korist naSemu narodu in v blagor naSi mladini! Politični pregled p JRZ je na člstem z državnlm edinstvom. Ono je ustvarjeno v morju prelite krvi in jugoslovenstvo je iz- vrSen čin, je faktično tu, ker Srbi, Hrvati in Slovenci niso in ne morejo biti drugo nego Jugosloveni. To po- membno izjavo je podal naS finančni minister g. Letica, ki se mudi Že dalje časa na politični turneji po Liki. Fi- nančni minister g. Letica je ob tej priliki v Liki tudi omenil, da so prej- Snje vlade brezobzirno ruSile osnove gospodarskih edinic in polnile državne blagajne, medtem ko vlada Stojadinovic- Korošec dela na tem, da se napolnijo žepi naroda. In Sele potem, ko bodo žepi naroda polni, se bo moglo iz njih dajati in jemati za skupne potrebe države. Vlada je preteklo leto, name- sto da bi po receptu prejSnjih vlad polnila državne blagajne in vodila ek- sekucije med narodom, dvigala tudi poslednje rezerve iz državne blagajne in jih dajala na razpolago v kraje, ki so trpeli pomanjkanje. — p Povečana občlna Vransko. Z u- kazom kraljevih namestnikov sta bila kraja Prekopa in Sv. Jeronim iz ob- čine Tabor in priključena trSki občini Vransko. Prekopa in Sv. Jeronim sta bila pred leti samostojni občini in sta bila potem priključena občini Tabor v Savinjski dolini. Stran 2. »NOVA D O B A « Stev. 41. p Razrešitev občinske up rave v La- škem. Banska uprava je razrešila žu- pana v Laškem g. dr. Frana Roša in razpustila celotni občinski odbor ter imenovala začasno upravo, ki ji pred- seduje hotelir g. Ognjeslav Trop. Raz- rešena občinska uprava bo vložila pro- ti razrešitvi pritožbo na upravno so- dišče. p Razveljavljen razpust obč. odbora v Skot'ji vasi pri Celju. Banska uprava jje letos meseca marca razrešila občin- sko upravo občine Skofja vas. Občina je vložila po svojem pravnem zastop- niku g. dr. Kalanu pritožbo na uprav- no sodišče v Celju, ki je pritožbi v polnem obsegu ugodilo in razrešitev predsednika občine in občinske uprave razveljavilo. p Razvrednotenje lire in čsl. krone. Italijanska vlada se je odločila za raz- vrednotenje lire za 30 in v primeru. potrebe še za nadaljnjih 10 odstotkov, češkoslovaška poslanska zbornica pa je odobrila devalvacijo češkoslovaške kro- ne za 13.3 do 18.7 odstotka. Razvred- notenje lire je prekinilo vso našo les- no trgovino z Italijo, kar bo zlasti ob- čutila Slovenija. p V Španiji napredujejo uporniške čete v smeri proti Madridu. Ker so Portugalska, Italija in Nemčija na strani upornikov, je sovjetska Rusija, ki podpira madridsko vlado, odpove-' dala svoje sodelovanje v londonskem odboru za nevmešavanje v dogodke v Španiji. Ta sklep sovjetske vlade je povzročil nevarnost mednarodnih za- pletljajev. p Srart predsednika madžarske vla- de. V Monakovem je umrl v torek madžarski ministrski predsednik Julij Gömbös. Pokojnik je kot državnik vz- drževal prijateljstvo z Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Naši državi ni bil naklo- njen, ker je z njegovo vednostjo na- stalo zarotniško gnezdo v Janka pusti. Domače vesti d Nove podružnice Privileglrane agrarne banke, Z novo uredbo o kmečki razdolžitvi, ki se v ^seh slo- jih naroda in vseh delih države tako navdušeno pozdravlja, preide velik del poslov od zadrug in samoupravnih hranilnic na Privilegirano agrarno banko v Beogradu. V tej zvezi je na- stala tudi nuina potreba, da se čim- prej, po možnosti še ta mesec otvo- rijo nove podružnice te banke v vseh važnejših središčih države, kjer jih še doslej ni bilo. Misli se v prvi vrsti na Zagreb in Ljubljano. Nameščenih bo tako tudi 500 novih uradnikov v cen- trali v Beogradu in v podružnicah, da bodo mogii zmagovati nove posle. Gospodarski razmah kot posledica nove uredbe se bo torej prav kmalu b!agodej>io občutil tudi pri nas. d Zaposlitev v gozdno - žagarskl Industriji se je silno zmanjšaia. Ne~ kaj časa sem že čitamo tolažljiva po- ročila, kako se v državi zaposlenost jači in brezposelnost pada. Podatki Okrožnega urada za zavarovanje de- lavcev za julij in avgust pa nam pri- našajo izkaz, da se je v dveh mese- cih v gozdni industriji zmanjšala samo pri nas v Sloveniji zaposlitev za 1224 delavcev. d Na konferencJ trgovsklh in in- dustrijsklh zbornic v Beogradu so kritizirali trošarinsko politiko po na- ših občinah in zahtevali, da se odpra- vijo ona določila glede trošarin in uvoznin, ki ovirajo gospodarsko živ- ljenje. d Dr. Jakob Konda — predsednik Stola sedmorice, oddelka B. Kasacij- ski sodnik g. dr. Jakob Konda, odličen pravnik, ki je služboval od leta 1921. do 1928. pri sreskem in okrožnem so- dišču v Celju, je bil te dni imenovan za predsednika vrhovnega sodišča za Slovenijo in Dalmacijo v Zagrebu. Gosp. predsedniku dr. Kondi iskreno čestita- mo k imenovanju! d Blasnikova Velika Pratika za leto 1987. je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj pri- ljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena ene- mu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani Breg 10—12 in v trgovinah. Poleg Velike Pratike je izšla tudi Mala pratika za 1. 1937., ki velja sarao 2 Din 50 par. Ta je razširjena zlasti na Stajerskem, kjer so je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalender« iz Gradca. d Milo se od mila razlikuje. O tem se boste najbolje prepričali, ako mo- rate predčasno nabavljati novo perilo. Za pranje vzemite zato samo Schichtovo Jelen milo, ker ste lahko uverjeni, da je izdeiano iz najboljših sirovin; je štedljivo pri uporabi in Varuje Vaše perilo. d »Jugoslovenski turista«. Pravkar je izšla v Ljubljani nova, dvojna Ste- vilka te lepe mesečne revije za pro- pagando turizma, sporta, kopališč, zdra- vilišč in letovišč Jugoslavije. Dvojna številka ima sledečo zanimivo in pestro vsebino : Pozdravljamo postavl janje tu- ristiČkog inspektora za Hrvatsko pri- morje i Gorski kotar. Vladimir Regally: Nekoliko najaktuelnijih problema našeg kraljevskog Bleda. Turistički dorn u Sponzi povezuje stare i nove napore za procvat Dubrovnika. Dr. Fran Mišič : Razvaline in rože ob Savinji. Vladimir Regally: Sentimentalne sanje ob morju. Još jedna veza Slovenije s morem. Turizam na Hrvatskom primorju i Tr- govinsko-industrijska komora u Za- grebu. In zgodilo se je tako kakor v pravljicah (Letovišče Sv. Pavel pri Preboldu). Vinko Antic: PoSumljivanje kupališnih mjesta. Vladimir Regally: Od zahoda na vzhod našega Balkana. Razne vijesti. d Podpora Rdečega križa za ra- njene, bolnike in otroke v Španiji. Zaradi izredno ostre državljanske vojne v Španiji je zelo težko stanje mnogo- Številnih ranjencev, bolnikov in be- guncev. Mednarodni komite Rdečega križa je 'poslal sporazumno z Ligo druStev Rdečega križa svojo komisijo v Španijo, da nudi pomoč ranjencem in bolnikomobeh vojskujočih se strank, kakor tudi beguncerrt, posebno pa deci. Potrebna je hitra in izdatna pomoč. Naše druätvo je poslalo preko Med- narodnega komiteja kot prvo pomoČ 20.000 Din. V preteklih vojnah so bili deležni mnogoteri naši ranjenci in bol- niki, kakor tudi begunci tuje pomoči ter so bili v mnogih primerih na ta način rešeni. Zato je treba pomagati sedaj tudi nesrečnim žrtvam meščan- ske vojne v Španiji, četudi z najrnanj- šim darilom v gotovini. Darila naj se pošiljajo na naslov: Glavni odbor drušva Crvenog Krsta, Beograd, Simina ulica št. 19, s poštno riakaz- nico ali poštno položnico St. 50.319, na katerih naj bo besedilo »Za špan- ski Rdeči križ«. Prejtta darila bo po- slal glavni odbor Mednarodnemu komi- teju v Ženevi za nabavo zdravil in sanitetnega materials. Darila, nabrana od otrok in šol, bo poslal Glavni od- bor preko Lige društev Rdečega križa za deco pogrešanih borcev in be- guncev. d Dunajska vremenska napoved za soboto 10. t. m.: Nikakih izprememb neprijaznega vremena, še dalje mrzlo, zopet pričetek padavin, na hribih sneg. Celje in okolica c Ob drugi obletnici smrti blagopo- kojnega kralja se je mesto danes o- delo v žalne zastave. Trgovski in obrt- ni lokali so bili od 8. do 10. zaprti. Ob 8. je bila žalna služba božja v opatij- ski cerkvi, ob pol 9. v pravoslavni cerkvi in v starokatoliški kapeli, ob 9. pa v evangeljski cerkvi. Službi božji so prisostvovali predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol, kor- poracij in društev ter mnogo drugega občinstva. Na šolah so bile žalne sve- čanosti. Dan je bil pouka prost. c Sokolska komemoracija za blago- pokojnim kraljem. Sokolsko društvo v Celju bo priredilo drevi ob pol 7. v veliki dvorani Narodnega doma kome- moracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljcm. Udeležba obvezna v civilu z znakom. Občinstvo je vabljeno, da se udelcži komemoracije v čim večjem številu. Mladina se bo zbrala ob 6.15 na dvorišču Narodnega doma pod vod- stvom vaditeljev. c Krajevni odbor Narodne odbrane v Celju poziva svoje članstvo, da se drevi ob pol 7. korporativno udeleži sokolske komemoracije za blagopokoj- nim kraljem v veliki dvorani Narod- nega doma. c Društvo »Soča« v Celju poziva svo- je članstvo, da se korporativno udele- ži sokolske komemoracije za blagopo- kojnim kraljem, ki bo drevi ob pol 7. v veliki dvorani Narodnega doma. c Komemoracijska seja mestnega sveta. Celjski mestni svet bo imel dre- vi ob pol 8. v sejni dvorani na mest- nem poglavarstvu komemoracijüko se- jo v počastitev spomina blagopokojne- ga kralja. c Redna seja mestnega sveta bo v čctrtek 15. t. m. ob 18. Na dnevnem reJu so poročila odborov. CENJENE DAME! Ako hočete res prvovrstno strokovno in higiensko postrežbo, vso udobnost in pra- vilno nego las, vedno najnovejše dnevne in večerne frizure ter specialno barvanje las, posetite »»Ion Frajle F., Celje, Kralja Petra c. 24. c Brez izpada ne gre! Upravo Mest- nega gledališča v Celju je vsa leta po prevratu vodilo Dramatično društvo. Ko je sedanji mestni svet Dramaticne- mu društvu odklonil podaljšanjo na- jemne pogodbe, je upravo gledališča prevzel g. katehet Lukman, ki oskrbuje tudi reklamo in vabi abonente in inte- resente na obisk gledališča. »Slovenec« graja prejšnjo upravo, češ da je vsako leto objavila program za sezono, ki se pa potem nikdar ni izvršil, kar je pov- zročalo v občinstvu nezadovoljstvo. Gosp. katehetu kot sedanjemu pred- stavniku Mestnega gledališča očividno ni bilo znano, da je program 2a sezo- no bil objavljen vedno sporazumno z upravo Narodnega gledališča, ki je go- stovanja prevzelo. Nepredvidene ovire pa so včasih močnejše, kakor šc tako dobra volja. Ovir in neprilik pa v gle- dališkem življenju ne manjka, ako je treba misliti tudi na blagajno in raču- nati z dejstvom, da javni in privatni nameščenci, ki so nam v glavnem gle- dališče moralno in gmotno vzdrževali doslej, ne žive v takem izobilju, da bi mogli povsod biti in za vse kulturno življenje v Celju doprinašati denarne žrtve. Občina doslej ni nosila odgovor- nosti za deficitne predstave, dvomimo, da bi jih sedaj, ko mora že itak velike vsote investirati za ureditev gledališča. »Slovenec« bi storil gledališki blagaj- ni boljšo uslugo, ako bi prejšnji upra- vi ne delal nezasluženih očitkov in nam mnogim tako očitno in javno ne zapiral vrat v gledališče, ki smo ga toliko let dostojno vodili, ker bomo gledaliseu v Celju še kedaj zopet po- trebni bolj, kot »Slovenec« danes mi- sli. c Mestno zavetišče Medlog. Voziček s tem napisom, skrbno naložen s povrt- nino, surovim maslom, smetano, sirom in drugimi dobrotami, se redno pojav- lja na celjskem trgu. Naše okoličanke, ki so po združitvi občin postale naše someščanke, niso nič kaj vesele te kon- kurence, ki se vzdržuje iz denarja celj- skih davkoplačevalcev. Mestno zaveti- šče je namenjeno mestnim obnemog- lim in obubožanim. Ali bi ne bilo mo- goče, da bi pod gostoljubno streho te- ga občinskega zavetišča dobili toplo kosilo mnogoštevilni domači brezposel- ni, ki sedaj beračijo po Celju od hiše do hiše. Mestno zavetišče bi tako morda bolj služilo svojemu namenu, kot pa da pridelke z občinskega po- sestva prodaja na celjskem trgu in dela nepotrebno konkurenco onim, ki jedva čakajo na borne dinarje, ki jih izkupijo, da si kupijo soli in najpotreB- nejšega za dom. i I Reklamna prodaja za jesensko sezijo! Sukno za oblcke in površnike, volneno za kostume in damske plašče, odejc in po- steljnino, mo^ko in žensko zimsko perilo kupite po zelo nizkih cenah pri tvrdki FRANC DOBOVIČNIK, CELJE c Koroški večer in zborovanje koro- ških Slovencev. Klub koroških Sloven- cev bo priredil v soboto 10. t. m. ob 20. v Narodnem domu koroški večer z zelo pestrim sporedom. Po sporedu bo preskrbljeno tudi za pravo koroško zabavo. Na ta večer so vabljeni tudi vsi prijatelji Korošcev. V nedeljo 11. t. m. bo ob 8. zjutraj v opatijski cer- kvi maša za umrle člane Kluba koro- ških Slovencev. Med mašo, ki jo bo bral župnik g. dr. Janko Arnejc, bodo peli pevci Ljubljanskega Zvona. Ob pol 9. se bo pričel v Narodnem domu 8. letni občni zbor Kluba koroških Slo- vencev. Kakor vsako leto, bodite ko- roški Slovenci tudi letos v Celju pri- srčno pozdravljeni! c Shod trgovcev, obrtnikov in go- stilniearjev, ki ga je priredil mestni akcijski odbor v nedeljo dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma, je bil slabo obiskan. Po pozdravnih besedah predsednika akcijskega odbora vele- trgovca g. Stermeckega je prečital taj- nik Združenja trgovcev za mesto Ce- lje g. Blazon referat, ki je obravnaval novelizacijo konkurznega zakona in zakona o poravnalnem postopanju, po- trebo uvedbe progresivne obdavčbe in določitve eksistenčnega minima, pre- povedi kartelov, obdavčbe nabavljal- nih zadrug in konzumnih društev, ki poslujejo tudi z nečlani, slično kakor velja za vse druge trgovine, potrebo prepovedi vseh sistemov industrijskih prodajaln in velikih magazinov, vpra- šanje reforme socialne zakonodaje, u- vedbe prisilnega zavarovanja trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, potrebo u- kinitve monopolizacije trgovine, od- prave šušmarstva in pobijanja nelo- jalne konkurence, onemogočanja izda- janja obrtnih pooblastil za trgovino in sploh izvrševanje obrtov osebam brez strokovne izobrazbe, prepovedi udej- stvovanja inozemcev v našem gospo- darskem poslovanju in najstrožje re- vizije vseh tujcem doslej izdanih obrt- nih pooblastil, potrebo ustanovitve Gospodarskega sveta, izenačenja in o- miljenja banovinskih in občinskih tro- šarin, zakona o svobodi shodov in go- vorov, zakona o svobodi tiska ter u- redbe o ustavitvi postoparya in spre- gled gostilničarjem naloženih k'azni za- radi trošarine in trošarinskih predpi- sov. Trgovec g. Fazarinc je iznesel ne- katere pripombe k referatu, nakar je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje vse v referatu navedene zahteve. Kino METROPOL Celje ,,,„,,, Oktobra Najnovcjši tednik! ®- Modeipni časi Ta film predstavlja človeka, ki je po- |Ja stal žrtev demona stroja . . . Kljub resnosti sižeia pa spremljajo film sami I2L komični zapletljaji. V glavni vlogi Charlie Chaplin Oktobra Najnovejši tednik! |3- Medeni tedni !#• (Flitterwochen) 15a Film vesele ljubezni in še vcselejših prepirov. Komične situacije — odlična režija! Ves kino pod dojmom žgočega humorja, ki prehaja s platna med ob- činstvo. V glavni vlogi ženski Chaplin : Anny Ontira Smell - Smeh - Smeh Smeh - Smeh - Smeh Matineje: ,Ciganslco dekle1 v glavnili vlogah Stanlio in Olio Predstave : V soboto ob 16. V nedeljo ob 1030 in 14. Vsi prostori Din 3"— c Kredit za gradnjo Delavskega do- ma v Celju. Osrednji urad za pospe- ševanje dela je odobril sklep ljubljan- ske borze dela, ki je dovolila mestni občini celjski kredit 2,u00.000 Din za gradnjo Delavskega doma odnosno azila v Celju. »Slovenec« piše, da se Delavski dom v Celju že gradi. Ta vest je preuranjena, ker tega poslop- ja v Celju še niso pričeli graditi. c Dosedanja prava gasilske čete na Babnem potrjena! Pred nekaj leti je bila uprava prostovoljne gasilske čete na Babnem razrešena in postavljena nova uprava. Glede na ponovne pri- tožbe razrešene uprave je prispel, ka- kor smo že poročali, vrhovni gasilski inspektor g. Ilija Pintar 26. septembra iz Beograda v Celje ter je zaslišal raz- rešeno in sedan jo upravo. Na podlagi tega zaslišanja je bila pritožba razre- šene uprave zavrnjena in potrjena se- danja uprava pod predsedstvom gosp. Maksa Oberžana. I Leopolda Kovača in poveljstvom gosp. c Velika škoda zaradi snega. V to- rek zjutraj je začelo tudi v celjski kotlini močno snežiti. Mokri sneg, ki ! je padal še v noči na sredo in v sredo j ves dan, je pobclil hribe in dolino ter I je vsled svoje teže izruval več dreves, polomil izredno mnogo vej na drev- ju, povzročil zelo veliko škodo v vino- gradih in na sadnem drevju ter pre- trgal vse polno telefonskih in brzojav- nih žic. Ker je treba izvršiti mnogo po- fctev. 41. »NOVA DOBA« Stran 3. ' Dober dan. kako |e kaj ? Kupuiem blago 20 obleko! Meni se ne godi toko dobro — moram kupiti plafno za postel|no penlol ____ ! 7opet? Zakai je Tvoje perilo j vedno tako kakor da |e novo? I Zato, ker ga perem z zares dobnm milornl Napačno |e varcevari pri milu — no ?kodo perila. Manj vredna mila ško- dujejo fkamnain. Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo temeljito in prizanesljivo: SCHICHTOVO MSIO JElfcN varuje perilo ZA NAMAKANJF: ZENSKA KVAf.A pravil, še telefonski promet ni v celoti vzpostavljen. Do danes je sneg v do- lini po večini skopnel. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj sestanek v so- boto 10. t. m. v Zalcu pri tovarišu Petričku. c O Vseh svetih in na vernih duš dan bo društvo Rdečega križa v Celju po- biralo prostovoljne prispevke pri vho- dih na obeh celjskih pokopališčih. Ko se boste ob teh dneh spominjali dragih pokojnikov, se spomnite s skromnim darom tudi onih, za katere skrbi dru- štvo Rdečega križa! c Društvo jugoslov. obrtnikov v Ce- lju opozarja vse svoje člane in ostale obrtnike, da je volilni imenik razgr- njen samo še nekaj dni in to do 13. t. m. v Obrtnem domu. Ker je imenik precej pomanjkljiv in nepopoln, pri- poročamo vsem, da pogledajo, ali so vpisani v imenik. Vpogled je mogoč dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18. c Društvo »Soča« v Celju. V sredo 14. t. m. ob 20. bo v društvenih pro- storih važen sestanek vsega članstva. Na sestanku bodo poročali delegati o našem kongresu, ki je bil v nedeljo 4. t. m. v Zagrebu. Ob tej priliki bomo obhajali tudi žalostno obletnieo koro- škega plebiscita s primernim predava- njem. Predavanje je za vse clanstvo strogo obvezno. V kratkem bo sesta- nek vseh emigrantskih društev v Slo- venski Bistrici. Ta sestanek bo združen z idejnim predavanjem naših najbolj- ših predavateljev iz Ljubljane in Marl- bora. Dan in natančnejši spored tega »estanka bomo še pravočasno nazna- nili. c Potresne sunke so čutili prebivalci Celja in okolice v soboto okrog 16.45. Potres, ki so ga precej močno občuli- li v viJrjih nadstropjih, ni povzročil ni- kake škode. c Obisk iz Beljaka. V soboto opold- ne je prispelo 30 uslužbencev mestne elektrarae, plinarne in vodovoda v Be- ljaku z avtobusom iz Beljaka v Celje. Po skupnem kosilu so si gostje popold- ne ogledali mesto, zvečer pa je bil v hotelu >Evropi« prijeten družabni se- stanek gostov in celjskih mestnih u- sliižbencev. Gostje so se v nedeljo od- peljali v Maribor in si ogledali mesto, nato pa so krenili po Dravski dolini domov. c Na kmetijski nadaljevalni šoli na okoliški deški narodni šoli v Celju se bo pričel pouk v novembru. Vpisovanje v to solo je vsak dopoldan v upravi- teljevi pisarni. Mladeniči kmetskega in kmetsko - delavskega stanu, vpišite se! Namen te sole je, da vzbuja in utrju- je v mladini ljubezen do kmetskega de- la in do kmetske zemlje, jo pouči v vseh tistih predmetih, ki so važni in potrebni za kmeta, ter jo navaja k na- daljnji splošni in strokovni izobrazbi. c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela je bilo 30. septembra v evidenci 465 brezposelnih (296 rao- ških in 169 žensk) nasproti 402 (264 moškim in 138 ženskam) dne 20. sep- tembra. c Za spomenik blagopokojnemu kra- lju Aleksandru I. v Celju so darovali: sresko načelstvo v Celju je poslalo pri- spevek sol: Sv. Pavel v Sav. dolini 250 Din, Griže 100 Din, Sv. Jurij ob juž. žel., dekliška sola 307 Din, Sv. Jurij ob juž. žel., deška sola 192.75 Din, Orla vas 60 Din, Zalec 273.50 Din, sku- paj 1183.25 Din; učiteljstvo narodne sole v Laškem 700 Din, učenci narodne sole v Laškem 226.25 Din, skupaj 926.25 Din; občina Velenje 400 Din. c Regulacija zemljišča pri mestnem zavetišču. Celjski mestni svet je v svo- ji seji dne 11. 9. 1936 odobril po §§ 37., 38, in 39. bivšega stavb. reda za Stajersko v zvezi s § 138. gradbenega zakona po načrtu tehničnega oddelka z dne 1. 9. 1936 regulacijo zemljišča v predelu med Ložnico, Savinjo in Krekovo cesto nekako do poslopij me- stnega zavetišča. Proti temu sklepu so dopustne pritožbe na kr. bansko upra- vo dravske banovine v Ljubljani, ki bi jih bilo treba vlagati na mestnem po- glavarstvu v 15 dneh od 9. t. m. dalje. Pravico do pritožbe imajo člani mest- ne občine, ki smatrajo, da sklep na- sprotuje veljavnim zakonom in zakoni- tim nalogom oblasti. V istem roku je na vpogled tudi zadevni načrt v sobi štev. 21 mestnega poglavarstva. c Mestno poglavarstvo opozarja vse dijake, pristojne v Celje, ki so bili ob priliki letošnjih naborov spoznani za sposobne za vojaško službo in želijo nadaljevati svoje študije, da najkasne- je do 1. novembra oddajo na mestnem poglavarstvu v sobi St. 6 svoje prošnje za odlog službe. Prožnje morajo biti kolkovane s 5 Din ter priloženo matu- ritetno in frekventacijsko izpričevalo in kolek za 20 Din. Dijaki, katerim je služba že odložena, morajo v istem ro- ku predložiti frekventacijsko izpriče- valo kot dokaz, da še študirajo. c Svileni in krep papir, umetno list- je in cvetje priporoča v veliki izbiri knjigarna in veletrgovina s papirjem K. GORICAR vdv., Celje, Kr. Pe- tra cesta 7—9. c, Zetev srnrti. Na Lavi je umrfa v soboto 71-letna žena upokojenega Le- leznirarja Elizabeta Mastn&Jkova, pri Sv. Lovrencu na Pohorju je umrla v nedcljo v starosti 78 let ga. Ana Jar- mtrjeva, vdova po znanem celjskem lesncm industrijcu Josipu Jarmerju, na Sp. Hudinji pa je umrl v sredo 27-let- ni krojaški mojster Konrad Terbuc. V celjski bolnici so umrli: v soboto 66-Ietna preužitkarica Ana Sketova z Mestinja, v nedeljo 73-letni kroja-5 Ju- rij Miinarič s Pristave pri Smarju in 47-letni slikar Bogomir Pasero s Sp. Hndiiije, ki se je bil 22. septembra pri padcu z lestve v Gaberju težko po?ie- srečil, v torek 81-letni občinski rcvež Miha Rojc iz Levca, v četrtek pa 30- letni čevljar Anton Belak iz Skofje vasi. N. p. v m.! c Opozorilo brezposelnim. Opozarjamo brezposelne na razglas banske uprave savske banovine glede navala nezapo- slenih oseb v mesta, zlasti v Zagreb, zaradi zaposlitve odnosno prejemanja podpore. Razglas je nabit na uradni deski v veži mestnega poglavarstva. c V Gubčevi ulici so se našle kole- sarske potrebščine. Vprašajte v gostil- ni »Branibor«. c Nove tiskovine! Prijava za dragi- njske dokla^, kandidatne liste in iz- jave za kandidate so na zalogi pri tv„ Franc Leskovšek, knjigarna in papir- nica. Celje, Glavni trg 16. c Nočno lekarniško službo ima od 10. do 16. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Od 11. do 17. t. m. ima službo I. vod, inspekcijo predsednik g. Dobovičnik. c Kino Union Celje. Petek 9. in so- bota 10. t. m. ob 18.30 monumentalni zgodovinski velefilm »Kleopatra«. V glavni vlogi Claudette Colbert. Pred- igra: zvočni tednik. — Sobota 10., ne- delja 11., ponedeljek 12. t. m.: »Na straži velemesta«. Izredno lep film iz berlinskega življenja. V glavnih vlo- gah Gustav Fröhlich, Sybille Schmitz in Emmi Sonnemann. Glasba: Milde- Meisner. Predigri: zvočni tednik in ju- goslovenski kulturni film. — V nede- ljo ob 10. matineja. — Torek 13., sre- da 14., četrtek 15. t. m.: »Klic pra- gozda«. Senzacionalen film po romanu j Jacka Londona. V glavnih vlogah Clark i Gable in Loretta Young. Predigri: j zvočni tednik in kulturni film. | Škofja vas pri Celju. Po dolgem in j nestrpnem čakanju smo končno dobili pšenico in rž za jesensko setev. Zal niso na merodajnih mestih dovolj u- poštevali, da nam je toča letos uničila vse poljske pridelke in pokosila žitna polja. Tako je bila količina semenske- ga žita za naše potrebe nezadostna. Na drugi strani pa je poslano žito za seme bilo tako slabo in nečisto, da ne zasluži imena semensko žito. Kaj po- magajo potem vsi lepi članki kmetij- skih strokovnjakov in njih predavanja in strokovni nasveti, ako se kmeto- valcu v nesreči pošlje za setev tako žito. Dramlje. »Zegnanje« pri Sv. Uršuli j v Dramljah bo letos pred godom in si- i cer v nedeljo 18. t. m. Uršulin sejem pa bo v četrtek 22. t. m. Ker pričaku- j jemo na tern glavnem letnem sejmu j velikega navala tujcev, opozarjamo v kramarje, da se zaradi prostora in pre- nočišča prej z dopisnico obrnejo na občinski urad v Dramljah. Gledališče MESTNO GLEDALISCE V CELJU Repertoar: Sreda, 14. oktobra ob 20.: »Madamo Butterfly«. Otvoritvena predstava. Gostovanje ljubljanske opere. Abon- ma. * Gostovanje ljubljanskega Narod- nega gledališča v Celju. Uprava Me- stnega gledališča v Celju razpisuje v sezoni 1936-37 stalne predstave Na- rodnega gledališča iz Ljubljane. Ljub- ljansko Narodno gledališče bo vprizo- rilo dve operi, šest dram, dve dijaški predstavi in dve mladinski igri. Abon- ma za dve operi in šest dramskih predstav znaša: lože I. vrste 1125 Din, lože II. vrste 900 Din, lože III. vrste 720 Din, lože IV. vrste 540 Din, sede- ži v parterju 180, 153 in 126 Din, se- deži na galeriji 90 in 72 Din. Dijaškc predstave in mladinske igre so izven abonmajev. Naročila za abonma in vstopnice v Slomškovi tiskovni zadru- gi. Abonma je plačljiv v treh obrokih in sicer I. obrok pri naročilu, II. v no- vembru in III. ob novem letu. Za a- bonma se je treba prijaviti do pone- j deljka 12. oktobra. * Gostovanje ljubljanske opere v Celju. Uprava Mestnega gledališča v Celju naznanja občinstvu, da bo otvo- ] ritvena predstava v Mestnem gledali- šču v sredo 14. t. m. ob 20. Za otvo- ritev bo ljubljansko Narodno gledali- šče vprizorilo Puccinijevo opero »Ma- dame Butterfly«. Sokolstvo x Iz celjske sokolske župe. Meseca avgusta je bil v Celju tridnevni Župni strelski tečaj, ki ga je z vso vnemo in uspehom vodil poročnik brat Jakob Tkalčec. Tečaj je obiskovalo 18 ude- ležencev iz 15 društev. Ti bodo v teča- ju pridobljeno znanje s pridom izko- ristili v svojih edinicah. V župi je do- bra polovica edinic, ki ima lastne strel- ske odseke. Da se strelski sport čim bolj poglobi, bo priredila župa predvi- doma 8. novembra na vojaškem stre- lišču v Celju župne strelske tekme. Udeležila se jih bodo po večini vsa društva, ki so napotila v tečaj svoje člane. Trije tekmovalci bodo tvorili tekmovalno vrsto, pripuščeni pa bodo tudi posamezniki. Zupa namerava omi- sliti prehodno darilo, da tako vzbudi večje zanimanje in veselje do tekem. x Odhodnica. Zupna uprava se je 2. t. m. poslovila od prosvetarja brata Zdenka Vrstovška, ki je kot sodnik premeščen v Brežice. V prisrčnih bese- dah se je od njega poslovil brat župni starešina Smertnik, nakar je brat Vrstovšek navajal nekatere spomine iz župnega prosvetnega delovanja. Brat Vrstovšek ostane še nadalje predsed- nik župnega prosvetnega odbora in si bo v Brežicah skušal pridobiti še nekaj sotrudnikov, tako da bo župni prosvet- ni odbor deloval v nezmanjšanem ob- segu odnosno da bo svoje delo še po- večal. Bratu Vrstovšku želimo na no- vem službenem mestu mnogo uspehov in zadovoljstva! x Sokolsko društvo Celje. Vpisovanje starejših sester bo v ponedeljek 12. t. m. in četrtek 15. t. m., vsakokrat od 17. do 18. v telovadnici v gimnaziji. Vabimo sestre, da se v teh dveh dneh vpišejo, ker je od števila vpisanih od- visno, ali bo telovadba ali ne. Podrob"- na navodila prejmete pri vpisu. — Na- čelništvo vabi ponovno vse, ki iiame- ravajo telovaditi v letošnjem telovad- nem letu, da se vpišejo do 15. t. m. Vpisovanje za mladino bo samo še v soboto 10. t. m. in sredo 14. t. m. od 16. do 17. v telovadnici. Opozarjamo brate in sestre, ki so obvezni telova- diti do 26. leta svoje starosti, da se do 15. t. m. vpišejo, ker bodo v nasprot- nem primeru predlagani v črtanje na podlagi društvenih pravil. Drevi od- pade članska telovadba. Načelništvo. Sport t Atletik:Maribor. V nedeljo 11. t. m. ob 15.30 se bo pričela na nogomet- nem igrišču pri »Skalni kleti« podsa- vezna prvenstvena tekma med celjski- mi Atletiki in ISSK Mariborom. Ker sta obe moštvi v dobri formi, bo tek- ma gotovo zelo živahna in napeta. So- dil bo g. Camernik iz Ljubljane. SK Celje in SK Olimp bosta igrala v ne- deljo dve podsavezni prvenstveni tek- mi izven Celja in sicer Celje v Mari- boru z Zelezničarjem, Olimp pa v Kra- nju s Korotanom. Obe moštvi bosta morali napeti vse sile ter igrati z moo- no voljo in elanom, če bosta hoteli do- seči časten rezultat. t Dve nosometni tekmi za kraljev fond sta bili v nedeljo popoldne na ce- ljski Glaziji. V prvi tekmi je moštvo SK Celja porazilo SK Jugoslavijo v razmerju 6:0 (3:0), v drugi tekmi pa je SK Olimp premagal Atletike v raz- merju 5:3 (1:1). Prav živahnima tek- mama je prisostvovalo okrog 300 gle- dalcev. t Medmestni lahkoatletski dvomatch Maribor:Celje, ki bi se moral vršiti v nedeljo 11. t. m. dopoldne v Celju, za- enkrat odpade, ker Maribor ni pristal na določeni dan. Gospodarstvo g Letošnji pridelck in izvoz hmelja v Bački. Iz poročila Trgovsko - obrt- ne zbornice v Novem Sadu posnomamo sledeče zanimive podatke o letošnji hmeljski letini. Za hmeljski pridelek so bili letos odlični izgledi. Trajnemu močnemu deževju od 13. do 18. avgu- sta pa je sledila peronospora. Ker pa hmeljarji proti tej bolezni niso pod- vzeli nikakih obrambnih mer, je pero- nospora nemoteno dalje pustošila, ta- Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 41. ko da je letošnji hmeljski pridelek kvalitativno slab. Obiranje hmolja se je pričelo okoli 24. avgusta in se je vsled pomanjkanja obiralcev zavleklo do 10. septembra. Kvanlitativno je bil letošnji hmeljski pridelek enak lan- skemu in je znašal 15.000 raetrskih sto- tov. Spočetka je bilo povpraševanje za boljšo kvaliteto hmelja zlasM. od ame- rikanske trgovinp. Plačevalo se je po kvaliteti od 10 do 18 Din za 1 kg. Risto Savin: Matija Gubec Narodna opera v petih dejanjih Risto Savin, s pravim imenom Fri- derik pi. Širca, bivši aktivni general, po rodu iz Žalca, kjer tudi sedaj stalno živi, je Že 1. 1922. po komaj Sestme- sečnem delu ustvaril narodno opero, ki je pa od takrat ležala — Bog ve iz katerih vzrokov, v arhivu ljubljan- ske opere — in čakala kot Snegulčica viteza, da jo reši. In priSel je v osebi dirigenta dr. Danila Švare, ki je po- stavil opero na oder. Premiera je bifa 30. septembra in rodila je senzacijo. Že prvi uvodni takti so nas prepričaii, da je opero pisal polnokrven muzik, poln dramatične sile, ki na podlagi temeljitega glasbenega Študija pri Robertu Fuchsu na Dunaju in Knittlu v Pragi suvereno obvlada orkester. Orkester zveni, da je veselje, in po- tegne poslušalca s seboj, da večkrat pozabiš na dogodke na odru. Glasbeni tok teče neovirano dalje, pri tem nas presenečajo vedno nove in nove glas- bene misli, oživljajoče se med seboj v silnih kontrastih. To je doslei najboljše, najenotnejše Savino delo. Že v prej- §njih njegovih operah v »Lepi Vidi«, v »Gosposvetskem snu«, se kaže oči- viden dramatičen talent, samo da je v tej operi dramatičnost še bolj poudar- jena. In ta opera je morala čakati na vstajenje celih 13 let. Ni namen teh vrst, navajati vzroke tega. Osebno mi je znano, da je komponist zaradi tega omalovaževanja umevno silno trpel in da mu je to ravnanje vzelo voljo do nadaljnjih glasbenih odrskih stvaritev. Gotovo je, da bi nam pod prijaznej- šimi okolnostmi ustvaril najmanj še eno opero, ker sam pravi, da ima na- ša literatura mnogo krasnih snovi. U- pajmo pa, da ga navzlic vsemu »še kdaj zgrabi opernt vrtinec«. Uspeh »Matije Gubca« je bil brez- dvomno veük. Zlasti muzikalni krogi so bili iznenadeni. Res je, da se je Savin s tem delom na mah postavil v prvo vrsto ne samo slovenskih, am- pak jugoslovenskih komponistov sploh, in po izjavi ravnatelja opere gospoda Poliča ima edino vrstnico samo v Konjovičevi opere »Koštana«. Toliko- krat smo tožili, da nimamo Slovenci reprezentativne opere, no, sedaj je tu! Po mojem mnenju je to bolj muzikalna drama, kot narodna opera — ker se pretežni del dramatičnega valovanja odigrava v orkestru, dočim se pevski del izraža v recitativih, ki so prenešeni tudi na zbor. Vmes so tudi daljše raz- predene melodične linije, kakor v I. dej. Gubčeva revolucionarna pesem, ljubezenski dvospev Jane in Mogaiča ob koncu I. dejanja. Silno močan je zaključek III. dejanja, ko ob vzhodu solnca prisegajo kmetje Gubcuzvestobo. Pri ljubljanski vprizoritvi je tu igralsko stopnjevanje na višku, dočim v IV. in V. dejanju vzgon popušča, mislim po krivdi režije, kjer Ijudske množice ne nudijo dovolj prepričevalne, naravne igre. Zlasti to velja za prizore ob ob- sodbi in usmriitvi Gubca, dočim je konec, ko množica iz petja očenaša prehaja polagoma v himno svobode, nadvse veličasten, apoteozen. Občutili smo pa, da je bilo zlasti v IV. in V. dejanju množica prepičla, saj je to v bistvu kolektivna drama ter bi bil po- tem učinek tem impozantnejši. Zakaj niso pritegnili tudi osobja dramskega gledališča, kakor je bilo to že pri ne- katerih operah, recimo pri Prokofjeva »Zaljubljen v tri oranže«. Besedilo se večkrat zaradi slabega postiranja soli- stov ni vedno razumelo, vendar pa je dejanje dovolj bogato in plastično, da smo sledili vsej tej tragiki, ki je pri- kazana naravno brez vsakršnekoli tendence. Izmed opernih solistov gre največie priznanje Primožiču, ki je ustvaril mo- gočen, prepričevalen odrski lik. V oceno drugih glavnih solistov se ne born spuščal, ker so to itak storili ljubljan- ski listi. Upam, da bo predstava po nekaterih ponavljanjih zrelej§a in da se bodo ublažile nekatere neokretnosti mas. Iz Celja sva bila pri premieri samo s prijateljem RoSem (ki je veliko sodeloval pri ustvaritvi libreta). Iz Žalca je bilo okrog 20 oseb z gosp. županom R. Lorberjem. Skladatelj, ki je bil nav- zoč, je bil po vsakem aktu ponovno klican na oder in je žel mnogo nav- duSenega priznanja. Kakor je bilo vi- deti, je bil z izvaniem, zlasti orkestral- nim, zelo zadovoljen. Ciril Pregelj Glasbena Matlca v Celju Glasbena Matica v Celju je 2. t. m. zvečer na rednem občnem zboru polo- žila obračun svojega smotrenega, po- žrtvovalnega in uspešnega kulturnega dela« Predsednik dr. Milan Orožen je poročal, da je zavod v preteklem letu po zaslugi odličnega učiteljskega zbora lepo napredoval. Ravnatelj zavoda g. Karlo Sancin je napravil letos na gra- škem konservatoriju z odličnim iispe- hom izpit umetniSke zrelosti iz violinske mojstrske Sole. Z novim šolskim letom se je učiteljski zbor pornnožil za eno moč, ko je bila nameščena bivša operna pevka altistka gdč. Zora Ropasova za pouk solopetia in za mladinsko zbo- rovno petje. Tajnica gdč. I. Zupančičeva je poro- čala, da so bile v preteklem letu pod okriljem Glasbene Matice v Celju na- slednje glasbene prireditve: dne 21. ja- nuarja koncert Praškega kvarteta s sodelovanjem pianistke ge. Mirce San- cinove, dne 7. rnaja koncert godalnega kvarteta Glasbene Matice v Celju, dne 27. maja koncert slepih gojencev iz Zagreba in matineja. Pri letošnjih javnih produkcijah, ki so vsestransko uspele, je nastopilo 57 posameznih gojencev in gojenk ter orkestrski ansamb!. Na- dalje je Glasbena Matica sodelovala pri koncertu CPD dne 1. decembra, pri jubilejni akademiji CMD dne 14. fe- bruarja in 26. septembra pri akademiji RK, gojenci z ravn. g. Sancinom pa so nastopili pri proslavah na celjski gim- naziji dne 1. decembra in 28. junija. Glasbena Matica prosi mestno občino. da bi posvetila vso skrb vprašanju prostorov Glasbene Matice, ker so se- danji prostori nezadostn'. Odločilni či- nitelü naj bi tuüi podprli šolo Glasbene Matice v njenern stremljeniu, da doseže pravico javnosti. Iz poročila blagajnika g. ravn. Turnška je razvidno, da je imela Glasbena Matica v preteklem letu 137.181 50 D dohodkov in 130.299*50 Din izdatkov. Prebitek znaSa torej 6.882 Din. Nadzornik sole g. prof. Fink je po- hvalil vestno, natančno in marljivo delo učiteljskega zbora pod vodstvom ravn. K. Sancina. Bivši gojenci Glasbene Ma- tice dosezajo na viSjih g'asbenih za- vodih lepe uspelie, ki so Glasbeni Matici v Celju v ponos. Za nameravano reorganizacijo Glasbene Matice v Celju služita kot vzor glasbeni šoli v Beo- gradu in Skoplju. Glasbena Matica naj bi se pretvorila v nekak srednješolski zavod kot priprava za konservatorij in naj bi imela pripravljalni, nižji in višji odde!ek. Poleg vseh glasbenih naj bi se poučevali tudi teoretični predmeti. Zavod naj bi dobil pravico javnosti in bi bil potem pod nadzorstvom ministra prosvete. V primeru reorganizacije bi potreboval zavod brezpogojno več pro- storov. O inventarju je poročal gospodar g. ravn. Jerič. Gosp. ravnatelj Karlo Sancin je po- roča!, da se je na Glasbeni Matici doslej vpisalo 127 gojencev in gojenk, in sicer 75 za klavir, 48 za violino in 4 za solopetje. Ob koncu preteklega šolskega leta je bilo na zavodu 145 gojencev. Ravn. Sancin se |e zahvalil vsem, ki so z zanimanjem slediii r^zvoju zavoda, zlasti pa ministrstvu prosvete, banski upravi, mes-tni občini m Dramatičnemu društvu za podporo. Zavod je v tesnih stikih s celjsko gimnazijo, s katere je največ gojencev. Učite!jski zbor Glas- bene Matice ima vedno pred očrni tudi vzgojno cielo Zavod pomapa in sode- luje v javnosti, kjer more. Glasbena Matica je za to poklicana, da postane nekak kulturni center za Celje. Na predlog pregledovalca računov g. direktorja Mravljaka je prejel ves odbor razrešnico, blagajnik pa pohvaio. Nato je bil izvoljen ves dosedanii odbor. Ob zaključku se je g. direktor Mravljak zahvalil g. ravn. Sancinu za vez, ki spaja gimnazijo z Glasbeno Matico. Proda se poceni različna kuhinjska posoda, namizni prti in dvc žclczni peči. Vprašati v gostilni »Pri mostu« na Bregu. Sprejmem več oseb na ht*ano Naslov v upravi Hsta. Vinofe6 Mari ja Hočevar Celje, Razl»gova ulica 8a se nadalje priporoča Kupim umetno zobovje in čeljusti. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro >Umetnost«. Dekoracijsk! dlvan lep, veük, dobro ohranjen, otomana in sko- raj nov mizni štedilnik se poceni proda. Naslov v upravi lista. Oddam v novi vili v Zavodni 2 elegantni, ločenl sobl s tekoCo vodo, vhod separiran. VpraSa sc pri ing. Krulcu, Zavodna. za osnovne, meščanske in srcdnjc Sole, monopolne zvezke, risalne in pisalne potrebščine k u p i t e zelo ugodno v knjigarni in trgovini s papirjem ŠOLSKE KHJIGE FRANC LESKOVSEK, ceue, glavni trs ie Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema via v zgoral navedene stroke jpadajoüa dsia in popravila — Cene zmerne — Postrežba toLna hl soNdna Celjska posojilnica d. d. v Celju V LÄSTNI HIŠI NARODNS DOM (Siavnica in rezerve nad Pin 16«5oo ooo*~- Kupuje in pro- dtaj«* de vlase tu Izdaja averenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter niidi za nje popolno vaar most in asrodno obrestovanje Podružnici: jvtaribor> Šoštani Urejuje Bado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Oetina. — Oba v Celju. 29 7515-99 Copatc iz sukna, lahke» tople in udobne, hrez peto.1 rdeče, modre in rjave barr« udobne 7225.00 Ženske copate za doma iz toplega pod- feiencga dubla z ovratnikom okraienim x obrobo in gipkim usnjenim podplatom. ¦ in so nie m m 3515 1405-00 Usnjcne copate brez pete z' specijalno lepljenim podplatom, vsled tega lahke in prožne. Najprikladncjie¦ za potovanje'W vlnitn. .^^1^. w 7217-0> Tople in udobne moškc copate iz kosmatega kariranega dubla, z nov traj podložeoe z vato. f%SBtf*