gt. 37. V florici, v solioto dm* 1). maja 1903. Letnik V. l/.liajn vs;i ick in solioto ol> \\. im i |i|i'il|iolilni' /.;i ineslu Ifi' öl, !>. un |i.|i. /;i dt'/.i'lo. Ako |i:nli' n.t l;i iIik v;i [n;i/.iiik i/.iilc il:ni |>nij nl> I». /.v• ¦ «'• • • i'. Slam- |)D posli pn'jcmaii ali v (.uiki n;i ilnm pošiljau ci'li»|i>tno K \, pollrlno 4 K in tVtrllHno 2 \\. l'niil;ij;i si- v (lurid v to !>;ik;u'ii;tii Schwur/, v SolsLili iilicah, .1 c I Icisil/. v Nuiiskiii iiliruli in I-1' bau na Vcnliji'Vt'iu tckališeu po K vm. GOKICA (Zjutnu.Jr izrinnj«».) t'rcdiiistvo in upraviiiNtvo «<• iiit'-ajata v «Narndni Uskarni», iihca Vfttiirini li. At. 9. I liopise )c nasloviti na urt'dniitvo. '>(ilasH in naroihnno pa na upraviuAlvn »(ioric»'«. Ofilani st- računijo po petit- vrstah in »irt-r ak<> «»• tiükajo 1-krat po 12 vui., 2-krat po 1U vin.. 3-krat po 8 yii;. Ako «•• v*-čkrat tiskajo. rai*u- liijo se po iroguiibi. IzdajaU-ij in oilgovorni urednik Josip MaruSif-. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MarušiO). Ydikoimuljari in VHiko- lirvalje. Te ilni je "''kl niudjarski radikalni list zapisal te If bcscde: „Vsc, kar /,ivi v j<>dinstveni madjarski državi, mora di- hrtti mmljarskim diibom, a vsc, kar pridc v razkol l njim, tivba izkoreninili, vsc se mora prcd Madjarinn ukloniti, kdor IukV /, našo moejo ^ospodariti. l).incs iivimo dobi iwtroilnih drZnv, v dolti, ko je dr/.ava prem-bala biti ^co^rat^ki pojm, ra/.širjcn samo v mcjab pustn«'". ,. lUidmpesti llirlap" pa izziva lir- vatsk«* vseiu'ili^i'iukc s tem, ko pravi, da imj porijo o' je/e, ako s«- jim zabrn^i v obraz, da Itrvalskn ni bila nikdar samo- stojna država. iimrvre da cd nekdaj pri- pada k Ogerski, da na Jii^u monarhijc ziveči Slovani nimajo praviee ilo drAav- nopravncga obsUmka ter ila s llrvuti ne simpatizujejo ne Srbi. nc !'.u-i. tic Ua! inatitici in nikdo drutri tcr da mhj le kar opustijc svoje drJ.avnopntvne sanjarijc. ?.(* snder po tak i pisavi madjarnkih listov, tnoremo narediti zakljucek o in o ralni stopinji panmadjar^k»^» chMnenta lz te pisave inorumo sklfpati, da ji1 ta ¦dement vsrskozi /.iol)en in krivi o nczasliAannm tprorizmu madjarsk«» irrrdcnttv \l vs»*h krajev Hrvatske prihajajo pornöila o nc- cuvcru'in poslopanju v madjaronski sluZiii stojcc'ih javi'ih Oimt»*lj«»v nasproti hrvat sk(Miiu ljud>ivu, o icniur poroOainn na druf^om kraju naA«»ya listn. Vr vscni torn nastnj atiju s(» ka>.c panmadjarski namrn, da sc s silo in c<»lo s prrlivanjcm dra^c hrvatskc krvi /.atrc vsako samostojno /.ivljt-nj<* lirvatskc^a int rod a. Ali zdaj poj»lpjmo, v koliko so o[>ra- vičeni baA Madjari trkati na pravico ob- stanka svojc nacijonalno države in koliko iniajo pravico braniti isto drutfim, kar hočejo sanii. Pravi Madjari t. j. O^ri 2iv*> \\> nu ÜROrskein, a v sarni O^orski je odstotek resničnih Ogrov tako majhen, da pac; nimajo uzroka biti ponosni na svojo na- rodno mot1, a So ti Ogri, kolikor jib je, niao niti V(»c podoba prvotnih Arpadovih ainov, marveč so le po strastHi in pu- priki d(unoralizovana in tolosno propala i masu. Ako naj irria ta poAčira pravib j O^rov pravico Irkati na dr/.avno avto- ! noinijo, bourne polcm smcino z vcčjo pravico misliti rm hvojo državo liidi rni Sb>vrnc:i. Vse drugo na D^cr>k»Mii knkor drm'od na<'»'lo M^-olutn»' krivicc. sovin/üiit in brc/.mi'jm* scbirno^ti Mail jaron^ko /,dn\sko Oasopi.sj»* j»* v ilobi trid»*M'tih b-t poliuj-alo r»y»Tski narod in 1,'a tnoraln.'i. pa tudi ^o^podnr^ko npro pa-tilo; ki i'* wi'ojiln nipd jfijnim delom o^«Tskdi Sitivanov >;rdo r^n^uat^tvo in ki j»' kultiviralo neki vladni zittern, po kah'H'm naj bi /rtovalo madjaronski dr- I htvni id»'ji svoj obxtatu'k vsh, knr živi I»' knlirkaj v dotiki z inadjar> Hrvat«*ki. ali knkor bi \ ! si radi doinišljali. Indi \>>> lhiltnaciii. Ho^m I H«Tct'^ovini, kcr tu so ^ospodani Sl<>- i 1 v a n i ' /c ako bi iincli nuidjarski politiki kulitkaj inoralt» in sranut v scbi. nc l'i I hott'li sc v svrbo vrcsnu'j*nja svojib po- litirnih sanj pola$i>vati jedno ncnmd- ' iar>kt* narodno^ti. Toda politiki v ltudim- , i ¦ i pi»jeua bli/- ; nj^'ja ' Taka drAava pa bi bila ncmoralna I spaka prvc vrstc1 Madjari novur*' o n:i- cijonalnih driavab. ko iinajo z.a to najmanj naravnt» podlairo; ker pa že o tem »a- njanjo. pa st» jim mora povcdati v brk, da na v«»liko nat'ijonalno državo bi imeli i tisoc'krat vcO pravii'p inisliti Slovani. ka- . terib je ccz 200 milijonov, no pa ppsoii'u I razsulib Madjarov. Hrvatje sami. živcci v Hrvatski, Slavoniji, lianatu. Dalmaciji, I Istri t«»r Bosni in Ueroo^ovini, iinajo pat' utonielj(Mi uzrok misliti na zdru/.enje svojib narodnib nias v jedno državno- pravno celoto, ali Oe hočotno z dru^imi bcscilatru oznatViti, državnopravno Htrem- Ijfnjc Hrvatov. da nznacimo to dunes s> idcalno brvatsko driavno obliko z besedo V c I ! k a H r v a t H k a. V to so, kakor n*eeno, Hrvatje tisoekrat bolj opraviceni n'*^o Madjari. Ako irnajo poslednji vied dualiztna v roki neko državnopravno oro/.je, pa ]ib to nikakor nc opruvieüje, da silijo i'rvatsko. kal<-ra ima, v-led pogodbe zno- traj .svojib mej istc narodne in tinan- cijaln«* pravicc. pr>d svojft okrilj e. ter da narod brvat-^ki z oroijem v roki potisnejo pod mad/.arsko kopito madjaronaki pan- diiri. na 0« In jim madjaron ban Khuen I !••').-rvarv Na Hrvatskem se bližajo ¦i-odne reri. — rckli bi. da se bliža za llrvat«* odloOilcn trcnutck za drhtvno in narodno biti ali ne biti. V»dika Matljarija in Velika llrvatska /.njedno ne rnorota biti Wlika Urvatska postane labko čcz nu". ne da bi bi bilo treba pobrvatili le jedne^a Madjara. — nikiiar pa ne more biti Velika Madjarsk«, nc da bi bil^ treba pomadjartti in pod- jarrnili celi hrvatski narod. To poslcdnjc pa hočejo Madjari in :.iko na- slutnja ne vara. bi se v ta nainen lioteli po-lu2iti uprar turskih -Tfdstf-v. l>a u'.cüne priti Ae do hudetra. to je v oei^led madjaron^kim nasilnim na- kanam prav priOakovati. Ali 9 Hrvati se ni šaliti. - to je ta bistri narod Mad- jarom prav bridko pokazal I. tS48 pod JeiaCicero. öesar seveda paprikajunaki ne morejo preboleti in bi se radi za to zma- ^Cevali. Gotovo je le. da ako bi ?e oba nurod», — zob za zob — postavüa na- spp'ti brez vsakc tuje intervencije, da bi zalostni Arpadovci kruto podlegli. Kajti vse kaj druze^a je, s pomoOjo požidov- ljenih madiaronskib paragraso? pre^anjati nedolžne brvatske kniete in kontiscirati brvatske li^te. kakor pa poskusiti se v odprttMii bojn /. inečem in pusko v roki. Tu bi Hrvat pokazal, da je Slovan in torej junak cd temelja do glave. AU /.di se, da za vsem tem tiči ven- darle neki drugi taktor — oni faktor, ki ^re za uničenjem Slovana 9ploh, ker se u'a boji taktor, ki ruje v Husiji in na Balkanu in ki hoöe potujčiti ves slovanski }UL. Ni zaman Bismarck silil na dualizem, ker znal je, da je Madjar najboljše sred- stvo za uničenje južnih Slovanov. Ali se vse te nakane, ki imajo brez dvorna tesno zvezo med Berolinom in Budimpe§to tudi vresničijo, to je drutjo vprasanjc. o kateretn morda odloči že najbližja bodočnost. Do p isi. I/. roma,ja. — Kakor srno poročali Hvoječas.no v rGorici->, so zaeeli dne HU. marca vo/.ti pri nas kamenje za zidanje nove^a vodnjaka. Dne IS. aprila pa ae je oglasil neki dopisnik v ,.Sočiu, ki je zatrobil v svet grdo Ia2, da si je dal naä ',>. župan po roboti čistiti svojo senoiet, tcr la jc to kamenje, ki ni za nobeno rabo. üdmenil za vodnjak. l)a je to grda laž. se ;e lahko vaakdo prepričal, ki je videl izrilo kamenje. To ima torej naš g. Aupan za zahvalo. da je dovolil. da se na njegovi 3enožeti rije kamenje za novi vodnjak. Dopi>nik v „Soči" omenja tadi neko protestno polo, katera se je od- poslala z nekolikimi podpiai na nameat- ni^tvo. Kakega pomena in kake vrednosti so take protestne pole. razvidno je naj- bolj iz dejstva. da izhaja ta pola od biv- iets. podžupana Vrana in drugih, ki so sami sedeli v starešinstvu, ko se je skleriilo. da naj se napravi vodnjak tarn, kamor y;a ti ljudje zdaj nočejo imeti in da so Vran ;.n njegovi tovariäi takrat v «tare?instveni seji sami za to glasovali. Z gradbo vodnjaka na doloöenem mestu ne izvršuje äedanji g. župan nič drugega, nego starešinstveni sklep. ki je postal ie kedaj pra?ornočen. Ako si pa hočejo Vran in drugi njemu jednaki možakarji pijuvati sami sebi v usta, to je pač njib stvar ter o?vitljajp to dejstvo le njih čudni značaj in njih možatost v pravi luči. Ako noče biti torej naš g. Aupan ligamož. kdo naj mutozameri?! ..Sočin" dopisnik je jako predrzno človeče. Znano je nnnirec, da je napravil naert za novo napajališče inžener - strokovnjak, ki se veeinoma bavi le s takimi deli in kateremu je naš Kras v tem pogledu popolnoma dobro znan. In vendar se „Sočin" dopisnik kar naravnost norOuje z njegovim načrtom, akoravno nima niti najmanjšega pojma o načrtih. Sicer si zadaje dopisnik sa- merau sebi in pa svojemu klijentu, biv- šemu podžupanu Vranu, s takim pi- 9arenjem največje zaušnice, ako 9e po- misli. da je, kakor že zgoraj omenjeno, Vran, dne 19. nov. 1898 in 19. januvarja 1902 sam za to ^iasoval, da se napravi USTKK. Sfoni na 55-letnico nstaje v liiau ¦ in hTÄlo junaštvo v istej. (,'i.t uii'-iünissc juval-. Sj)isal M. Miliucljcv.) (l)alji'.) Prednje naznanilno straže, vsled ugodne teme, so se razpostavile bližje k fn^slu, topove so nabasali s kartačami, I ^ j- i liki orehom debelimi krogljami, r»ed teni ko je stal otočanski batalijon K k tlem obvnjenimi puškami po vrsti se nienjajo«i pri topovih ter se grel okoli stražnih ognjev. Na grajskih stolpih ao stali topnißarji pri svojih nabasanih to- povih z razbeljenimi prižigalnicami (lun- tami) in tako tudi konjica in pešci pri- merno pripravljeni na boj in odpor. Stre- •jalo in zvonilo se je nepretr^ano naprej. Noč je minula, ne da bi se bili drznili Milanci izvršiti svoj nelehki naklep. — 'l'opovi, na katere so merili ltalijani, so se nahajali, radi tam nakopičenega slav- benega lesa, korcev itd., za zagrajenje » ßrajskih duri in za zoženje in delnega zadelanja uhoda h gradu, v takšnem po- ložaju, da bi jib se ne bilo moglo tako z lohka spmviti na grajsko dvorišče. Dan 21. timrea in ravno tako tudi noč je minula z obojestranskim slrelja- njein. ltalijani so ubili mnogo naših vo- jakov s strelnim bombaiein*), da se ni videlo, od kod in od koga je priletela i morilna kroglja. Tudi ostala lombardo-boneöka mestu so se vzdignila v punt. Komo, Bergamo | in Brescia, Be.netke in Padova, celo naš bližnji Videm in Palma in tudi slovenska Benečija je vstalaproti Avstriji Trdnjave in posadna inesta za hrbtom maržalovim so bile v nevarnosti. Piemonteška ar- mada, dobro oborožena in 80.000 mož močna, se je bližala meji ob Tičinu. Takoj 2H. marca 1. 1818. napove piemonteški kralj Karol Albert Avstriji ¦) I'rah iz strclnc^a hotubaž;i jf Lirc/.tli- mcii in lirt'z. pokanja: pa tudi /.elo ilra^, tcr j(> sploh prepovuduiid bojno (»roiji». ltalijanoni pa jo liilo ilübro ilošlo vsaktem orožjc za inoviti sov- ruženi) Avatrijce. Pi». in svojemu svaku cesarju Ferdinandu 1. (V.\ vojno. Brez vseb pripomockov ostav- Ijen, brez vsepodlage z& nadaljno vspešno bojevanje proti Piemontu in to še v spuntani deželi. ni kazaio Kadetzku ni- cesar druzega, kakor se uniakniti iz Lom- bardije med trdnjavski čveterokot \Ve- stungsviereck : Mantua, Peschiera, Verona und Legnago). Vrnitev vojske se je tudi v noči od 22. na 23. marca izvršila, po- tem ko se je dne 22. marca 1848. ži- vahno streljalo na mesto Milan. Najprej so dobro zagradili sprednje grajske duri ter zabili ali zagozdili so topove, naha- jajoče se v zobtib vrh starega Juno- novega tempeljna, in veliko množico streljiva, katerega niso mogli seboj od- ( peljati, so pa pogreznili v bližnji globoki vodotoč „Naviglio grande". Otocarv'ki batalijon, kakor tudi ostale . čete, so b:le primorane svoje uboge, težko ranjene vojne tovariäe, prepustiti v bolnišnici na gradu njih usodi, ker se jih ni moglo peljati s seboj. V mestr.em oddelku „Rochetta" je stražil en odde- lek otočanskega batalijona mnogo poli- tiOnih jctnikov ; ta je moral zapustiti ob 9. uri zvečer v največji tihoti zagrajeno vojašnico ter se pridružiti svojemu ba~ talijonu. Že proti Oämi uri je bilo večjidel čet razvrsčenih na orožnem trgu ali na „Piazza delle Armi" in odhod se je vr- šil ob deveti uri pcd vodstvom maršala Hadetzka z 18,000 mož in 50 topovi. On je prijenjeval ustašem in mestu kolikor je bilo to le mogoče; ko bi bil on tako ravnal kakor vojskovodja Napoleon I., bi bil dobil britki ukoi, ali bi ga bil celo odstavil njegov Gospod od poveljniätva. Ali mesto da bi se bili zadovoljili oni ustaši s svojinii poročili o „zmagiu in 8 Bvojim prehvalisanim, nepričakovanim junaštvom pred vsem svetom, so razgla- šali lombardski ustaši najpodlejše laži o grozov tostih, katere je baje ukazal ali dopustil sam Badetzky — ltalijani, ob- veščeni o odhodu öet, so pomnožili z ustaši kolikor naogoče, predmestja, skozi katera je morala vojska korakati. « Owebna vest. Slavbinski adjunkt ct \i. K o t h e je i/. Gorier prestavljen k c. kr. zplezniskemu Htavbinskemu uradu iih Jesenicab. Hi>ši itali.jansM minister /a /u- iiaiijc ZRilcvc I'multi se je mudil v sredo in v oelrlek v nasem mestu. Odtod je odpotovni v ()[>:ttijo. SUnoval je „lJri južnem kolodvoru". /ii „ŠolsKI Hum" je projelo naSe upravnistvo : Anton ltuta^olj, vikar v Vtslrijatni [» K irnvno loliko za ,.AIoj /.ijovišče"i; B. l'iuoek v Trstu, mosto venfia na rakev prof. S. Butarjii 1<> K; Toncili Kollarjov iz Kanala, mesto vouch prut. S. Buturju f> K. I'redsednistvii jedoSlo: Julija I.eban v Clriiii-nli » K; „Narodna tiskarna" v liorici 20 K Namosto vonra nn krsto proraiii) umrlega prolosorja Sinn.mi !<<«- liiri» sla darovala |.r«l. Ivan Borbue l'i> K, prol. Josip Ivančič 2<> K ; v nponiin svuii'inii prijatolju in rojakii pok. prol. Siiiiomi Bularju pudaril Ivan S.irli. okr i-litvitr v ra/.inii M> K Najsrcnejša livala •[¦ Pokojni prol'. Simon Ituhtr. ti i^rozni smih sjosp. prnl Siiiinna i; ii t M r | a, o knien sum» /.adnjir le nx ; kirtlku poroeali, posnuuieiiiu i/. ..Hovenca" | M If Nil prav Jaloston nat'in si« ji> v n«-- j ilcljii (niMori ponesrenl v l.jubljani pro! S. Kutar. ua^ ro|:ik. |).mii:i v xvdj.mii *l.tno vaiiju v II. HHiUlf"pju Mfdjali'Vt' In-'- na l>tinn|-ki »-• -—11 At»*v. I11. nasli so «a mej /untiMjiiiii in nnlranjinii vralun n.i nek¦•in /abtiju -it*. 1» K'a in mrtve^n. Mil je -k>raj jni it'lt'iu hvotu o/.^tn in o^'iMMi. l'rnel je lul nkuli ;n. urc ponori iz „Naro'lti'V'a iloma" tluiiiov m je ;»'l v Holm. kj'*r jc mll(w.il puvr^nii suknjo, -pndiiju «uknjn in telnvnik in n.i I" je ¦"'I mm -trainees /. ni'rt'ru svi'ni I ukaj j'1 p>>->tnvil Hi-.'1 iHilfL' m»'|m- iinJM pi fliii/.d taku. da •«<• niu j»'v^'.ila -raj a in }>' /m ••!« l'¦ • r• *11 .>•• ^rtu'ii''/ ,•• -H it tfv'n! -f.vt_' ' rn. -•¦:..• in si' ji' pri t• -iii na rnkati oprkfl. a v -iralui in niutfH tiovolj hilrn tmji1»' ^tr^at. rft/ Hi-tn* in tako si- jc tudi vni'ln „tiiHja". ki jM jt< iiim'I riH *fhi in ta in plttliifn» -rd/ a in fiint.-»' d>> k«>!¦• n -¦' />¦T'-i»* na iiji'in V stranisi-u m na ti'ulniMi in-'d -In iiuvmij'Mii Ic7.mIi "U ko-i i ^fi^ant* »>IjI«-*k»• in «tu IjiIi na !l»'h -U*«lt»vi krvi, kat'Tn j.« /,n['U-til |..nif-r". '•!!»• /.a ^»*l»> »j. k> j-- jitilcl il; v H.iim, itnl't I.. * I«• i'-1 lit- ji' mural iini'ti taku fun!**. Ih j»* | "polnu dMi'-iiio ifi«I in | r, vralifi -»' \-mm|»«I na ;.aliuj uUi-kn ji' till takrat ra/cn tilfit'1 .'¦»¦ v«o rftitr^tt! ra/ «.»«In» in mi lnta takrat vet t'nii-lrt, ki> jf pn^cl nu*il vr.'tta in nbnr mo^'rl Kukur ji« policijski itlrnvuik >lr I I I n i' r k'Ui-ljitiral. u in r I j i« i'. u t a r ii a /. a 11 ti Ii I j •« n i si n p r k I i n a ii, k i * <> Ii i I I« taku i. .! il t', J u v |> j (• ni il s '. k a r I u > ( im I'li^ri'l» pri'liiM^i'v;a in nrpn/.almr^a [lukojinka sr jc vr-11 v tnr»ik /.vi-n-r i/. Ijiil'ljanskoiii inrtvn.Mii> c pn sv Kn-1o:u "Ii vi'liki Utlcli'Aiii t>li> i:ntva in tlijakov Hijaki sn niu napravili oli polu i/. mrt- VHšni« t« ijialir in mu /.aptli dv»» [icsmi v sluvo. l'>>:;rrli}t, kattTt'i^n jc vndil ^osp V Saltncr, sin sc inlt>|.-/.ili tiiili tlrn>tvi „Sokol" in ..Ljubljana11 /. /.astavama. Nn krsto jr lull) polo/.t'iiih v.'c krasnih v«mh:»»v ra/.nifi drust«-v. Mcj pi^rcbfi so hilt» tit'- putacijc „Slovcnskf Matitf1 m dru^ili ilruštev, tcr inno^o odličnjakov. Ob rakvi «luvtMiskejja pisateljskt'ua društva, v ka- Inro so položili pokojnika, ni nilice k«->- Kovoril /aslu/.nemu niožu v slovo. \,i/.n;milo in /alivala. CO. ^r. sobratom in dru^im p. n. •,'«., katcri me ho /.a Oasa inoje^a äasttedenske^a bi- vanja v bolnišnici obiskovali, tolažil; in osrcevali, naznanini tern potom, da 0. nmju s(mii zapustil bolnižnico, ter sem so vrnil doinov v Vodrijan. Obenemso vscm skupaj najprisrčnejše zabvalini za iz- kazano sočutje in ljubozon v inoji bo- lozni, ter prosiin vseinoyocnega Uo^a, naJ slotoro povrne, zlasti pa naj jib ob- varuje vsako budo in dolgotrajno bolezni. A s poHcbno bvalcžnim sreem ho ob loj priliki spominjam Tebe, stari in zvosti pnjatelj v Požarovcu, kateri ai so komaj uoznavši o mojem žalostnein stanju, oglasil « pomilovalno in tolažilno karto. Bog Te ^•'vi mili Janko] Bogu v cast in zabvalo, dH zapustii« to poslopje žalosti, darujem z» „Solski Dom" 5 K in za slov. „Aloj- zijeviäce- tudi f> K. v Gorici, (i. maja 1903. Anton Ii a t ag el j. "orotiiilii za prlhodnjo porotno /.asedanje. — yjä prihodnje porotno za- sedanje so bili izžrobani ti le porotniki insieop: Ferrario Wan iz Gorice, Bratina trance iz Ajdov.ščine, Berbuč Anton iz »v. Križa, Budin Ivan iz Zaloäc pri Dorn- wyu, JMarinig Avgust pok. Jakoba i/. Loenika, pi. Bortolomei Henrik iz Gorice, «atistič Ivan iz Vrtojbe, Ulaga Ivan iz «jttnala, Marzini France iz Gorice, Štrukelj Martin iz Sempasa, Sepenhoier Karol iz (^oriuo, Portelli Anton pok. Alojzija iz Kudo, JakoruMc Jonip i/ Kozanc, pi. Lo catolli Franco i/. Vrtojbo, Mozzini Alfred iz Gorice, Weber Matej iz Tržica. l.cnard baron Biancln iz Hubij, Bati»tig Anton \l Gorice, Mozetič Anton iz Solkana, Sirk Anton pok. Jozel'a i/. Visnjevika, Ni^ris Kmil iz (ilorice, Ballaben Alojzij iz Gra discn, Kodertnac Josip iz Sovodonj, 1'rinčič Stelan iz Vipolž, Brailascbia Ivan i/. Ciorvinjana, l.ntnmn A"drej iz St. An- dreža Ii. št. 12, Frant/. Artur iz GorifO, I'roHol Kajiiiund iz 'rolmina b. šf. i'M, Pallich Fran»- i/. (iorico, I'intar Stelan iz St. Ferjana 1IM, Klanjšcek Anton iz M. Kerjana KMi, l»oliac KhtoI vitoz iz (iorico, I't'tcnko Anton iz Brjij iMümmi- borgi, Scalclttiri Ivan iz Mirna, Marvin .lozel iz (ioricr. Namostniki so \'»*nuti I'oti'r, I.iiIiiihm Anton, I'inclierle Jo.m'p, Mnlnii/ Anton, hucrllns Krmin, liolMliio llijiTonini. Hor^ln's l.udovik, l.nd(jvik wrol I'hum in MaiiHitli I-rant-, vsi iz (iorn-e. \ ;itill«» k Ictncmu obcnonui zlwnn ..(loriškc žonsk»1 podružn:< r- dru/.be sv (.irila in MiModn"4, ki bode dnt* I", maja r.MM v prostonh tukajšti|i' ..(Jtalnnt'" s sl«'tl»'čiin dnrvnim ri'ijom : !. I.i-tnti pn rorilu načoUlva. 1. l'r«*b»T»'jii «•• nuzna- nila dru/.binc^a vmlstvn: 3 Murebitni prt'dloyi , 1. V'oliti'v načolstva. /ar»'- ti*k zboriivanja ob .'$ uri pop. N a č f Iu t v o 1'oriiiiuirtli \ (•osposUi uiiri. \ ti[itt in i'ornourwliji v (in-pnski uli. i -»• j»' zopi't Inkrtl članok. ki siri «inrail m p'ibujsanjf Mi.inlal, ki -»• _,»• v-;| m¦-».i -tirnin xtt'iLiini. [Mipistij»' /nani portin^ral '¦* takn »tnik> MitMii-kn mIm-Ii.i da jf prnti rij»*rnu „I! i • tii/.»• 11'n<•" .'ia««ilii la~k»* «nfijaln»' «I»*- iiiokr:ic:jr !. •• lii'li pornrn! o trj -tvan. pr}4vi AuMnar In lit* If tjia-ih» .-ncijtilnib • li'inokratov. ampak ludi žiJov-ki itali jhn-'ki l.-!i "u ->' l"takmli ti^»« ^kttn>lala v i|..»tnjiit'];i ini-ji in nliliki kakor (i»br- - i-K 'v;i ><>. ,-f 'I'm br«*/.M*aiuni h-[ j»* -i ravil s- ni'M'Miiini <¦«t>11ki t>> r»'č v jHvnu-t tiT ra/Siril brez ptitrt-tn' puliuj^Mnje p>» (i »r.'kfMii l'n«prir«ni -«iim ^i> »t, <\n ana tudi lr,*avii" pra v ini-'. v.. < > ;,iv n»*ni pubuj^anju xvtij»' na/.'-r»'. a nn in vctidar radi pn- /nali m'-i'ta. ki \>\ da! -vn|i tuerki all ^fr>u v r<»k»* /.H>lnj>> ..S(u'->>" in nj¦* clam'k ,./.rlva cfliliata" VojaSka liixprUciju \' t ir«*k /vi'rcr j«' dimpfl v (i >rIct) korni poyelj- mk !i'ldrMjii}Hi*t»*r S u f c h o w a t v in je v -r'')'1 iii-j'hirai ttikajMijo posadki) \o\i /dravnik > r v•>!•>,'» /.IraviUlva x Hudol! T Ii n in :i -»• jf UMiflil v (i'>n> i. v ulii'i Ii \'or>li -t I1.'. tiT sprfjeiim nd s «Id l.< urc pn'ilp . tf r od - 'I.» ,"•{ nre pop Brc/imnc ra/ulejlnice. lU vtv strain mini dnbaiajn pnto/bo n bre/'m ruli ra/u'lfilnit ab. katoro s»1 prav pojj.• - Mmna pi>>ilja;n ra/.niin. posobno pa mla dun tisf'hain .vfnske^'a sp>«la. Sliko in splob kankatiirf na tob raz^lotlnicali so takt» neni.»ralne in nstiiilno. >ih si» niora vsakdo tiiditi, kakii si' take ra/u'ledime splob zainorojo pt> pošti tlnstnvljati. Mi no vemo, all so ilt»ticno nar«'iltio. ki prcpovedujejo poAtam tlostavljanje takifi ostudnih raz- ^lodnii" bile le zato izdane. da ostanejt> mrlva t rka ali pa da je vsakeinu postnemu iislii/bfiuii na prosto dano, po m.ojem osebnem okusu razsojovati, kaj jo nemo ralno in kaj ostudno. Soditi po dojstvu, tla so na priliko samo v Uorici vsak ilan po voč takib osludnib raz^!ednic po pošti razpeča, pride človok do zakljueka, da sine v rosnici vsak postni uslužbenec po svojom okusu soditi, kake razglednice so nenioralne in ostudno. Ako je pa temu res tako, potem pa moramo z žalostjo kon- statirati, da imajo nasi požtni uslužbenci, ki dopust'ajo, da se take razglednice do- stavljajo, žo popolnoma pokvarjon in izpri- jen okus glede morale in dostojnosti, ier da bi morale visje oblasti skrboti za to, da se taki ljudje nadomestijo z drugimi osebami. Za vodo v («orici. — Kakor pise tukaj^nji „C'.orriere", naineravajo izvrtati na živinskem trgu globoko jamo, vzdigniti iz nje vodo, ki se tain steka od raznih studencev ter jo spraviti v kronberski vodovod. Govori se, da je dokazano, da močno puSčajo cevi kromberškega vndovoda in da se vsled tega izgubi vse polno vode. Kako je vendar to mogoče, da ne pride na urn mestni upravi, da bi to preiskala in nadoraeslila pokvarjene cevi z do- brinii'? Kakor je znano, pelje kromberäki vodovod mimo novega goriäkega poko- pali^ca, ki plava skoro vedno na vodi. Ta voda so s pokopali^ca odteka v Korenj, v katerein perico perejo perilo. Kako to, da ne pomisli naša mestna uprava na usodepolne posledice, ki bi lahko nastale v zdravstvenem oziru za inestno prebivalatvo, ako se pore perilo v vodi, ki se odteka izpod mrliških trupel. Dalje, ali je popolnoma izključeno, da so ne pomesa nekoliko te vode tudi H pitno vodo, ako mo cevi vodovoda. ki pelje rnimo pokupaliAOa, pokvarjene in razbile? Cle la voda iz njih pusca, zakaj bi ne bilo mogo^e, da bi ne prislo labko nekoliko vode h pokopaliSča vanje, po- sebno ob deževnem času, ko ho napravi v blziini pokopališča celo jozero in se voiJa iz jarkov pomesa c ono, ki se stoka s pokopaliSca. Odprti lekarni. -- Jutri popoludne bodeta odprti lokarni Kurnor in I'ontoni. I/vo/.iii trj; s Gorici. —- Izvozni tr^; za sadje, vrtrmrino in drugo zelerijad, so otvori 17 t. rn. na prostoru, nafiaja- jorcui so, kakfir tudi druga lota, nasprs)ti pokritemu sadnemu tr^'u Tn; bode odprt vsako jutro ob H. urab. Pogajanje pa se ne bo smelo pričeti pred r) urn zjutmi Ostro prfpnvodano je voziti nadje, vrt- nanno in drugo zelonjad, kam droi(am. kakor n. pr na privatna dvorižča, ali pa na dvorišča raznih kreem in gostilnic. Vvw ('rešnjr. -- V sredo so se vitlflf na tukajMijf.m sadiifm tr^u prve Ifto.Mlje ČroMIJO. /id.irski dolor se je zbralo v fiotelu ..< entral" kakili .i(X) zidarskih delodajalcev in dflavcev Med njimi je priälo do tega-le -(' )ra/.umljf nja ¦ helavn;^: se je dolocil /a mesece april. maj, junij, julij, av^u-t. -f ptomber in oktubf.r na ^ . ur. Za rne- • i o novei.iber. december, januvar, fe- bruvar in rnaroc pa nn 7 ur Place pa so if /visale pnbli/.no na L'< > ,, V po/.iinskern > a-u plačevalo m* bode le po r.izmerju ur. kot M« Lodo tlflalo. Ta do^ovor "tt)pi v vhIjhvo pribodnji ponfdeljok in bn-lf VfljMven do konca oktobra 1904. KlM>ilik«rija konj. V sredo in čftrtfk sc if vrM'la na živmskem trgu kla-ilikhcija konj iz uiH^tH in iz okolice, kaitMr je to vnako leto navada Int \ ina. V sredo ponodi so se pr^kradii tattivi v podstresje hiše štev. 7. I''i'lturnnrn. ter odnesli jedno srebrno ura. pjir /.latih ufianuv, par zlatih zaponk in dva dfžnika. Te ukradene reci vredne -it kakih 62 K. 1/pred Hodi^c.'t. — Stnfan Kanclor, po domnrf Misko. in neki njego? tovaris iz Solkana. bi se rada najedla špargljev, k.ttfrib nista ^adila Zato sta se podala liif U. apriia i^kat >oargljev tje, kamor st» jib sadili drugi. Narezala sta si jih, kolikor se jima je zdelo zado-ti. Ko sta M narezala Spargjje. nesla sta jih koj v lonoc 1'a redar Stefan Jun bil je Kanc- lerju koj za petami in priSel je do ^par^- Ijev. ko so sp kuhali >o v lonco. Dne 5. maja pa jc bila /.aradi tega kazenska obravnava na tukaišnjem okrajnem so- dišcu, kjor so Kant lorut zasili za 8 dni. Torej pustite pri miru tuje sparglje. da vatn ne ostanejo na želodcu. Komanjo >. orkvonoga pevskega zbo- ra (hi Marije Pomajjaj z Brezij na Sveto (ioro. V pondeljek II. majnika pride ves povski zbor obiskat yrob kardinala dr. Jakopa Missia Ob sesti uri zvecer bodo pete litauije M. Hozje. V torek ob doveti uri slovosna peta sv. inasa, med katero bo prepeval slavnoznani cerkveni zbor z Brezij. Vabimt) goriske Slovence tor častilce Matore Božje na Sv. Gori. da se to redko slovesnosti udeleže. Petje bo stroüo litiirgično pod vodstvom vrlega pevovodje g. Boleta. Iz Kožbane uam pisejo. — Dne 2. t. m. se je imela vrsiti v Kožbani Tolitov župana. V ta namen je prisel v Kolbano v imenu c. kr. glavarstva iz Grf.disča okrajni tajnik g. Mlekuž, V ob- činsko pisarno, kjer se je imela vrsiti volitev. pa je prislo le malo starešinov, večina njih se je podala v kre-mo. Na ta način ni bilo zastopanih zadostno število starešinov, da bi se niogla volitev iz- vr^ili. Zanian so poslali občinskega ob- hodnika klicat one, ki so se nahajali v krömi. Tudi zuganje da bodo kaznovani in sicer vsak z globo od 40 K, ni nič iz- dalo. Tako se ni mogla torej volitev iz- vrsiti, tin doloOiti se bode moral v ta namen kak drugi dan. Oni starešine namreč-, ki so äli v kremo mesto t ob- cinsko pisarno, mo ldri.ji ste razjii.iani dve učiteljski mesti za moski učni moči in eno mesto za žensko ucno ruoc Pro5nje naj se vloze tekom stirib todnov na c. kr. rudmsko ravnateljstvo v Idriji. Llstuica upr.isui^tva. — BI. g. And. N. v Br. (Cleveland . llvaleino pre- jeli doposlanih If» K narotnine, Prttv, da ste vsi zdravi. Srčen po/.drav Vam in vsem tamoš. Kočinjcem. Bog Vas zivi! WilbeliM-nvo r. in kr. priv tfkoče nia/.ilu ,.Ba»«ioriu" slant- 1 kumad K 'i. —. p'jitna pniiijalrv lö k<»m. K 24—. Wiliinlm-ovu [uALiU) ..Bassuriii ' j»* »redstvu, katt-rega učn^k s»' upira tia ^nanstvria pn-iskuvanja in d^jaiisk« i/kusiije ter »»• iitdfluj»« i / klj u «J Ij i v o v lekarni Krana Wiltielm. c. m kr. dfurn^tza zalagatelja v Nrunkireüen iSpudnj^ avstnjskui Mitzilu dfluj« punnruvaluo. bol blažeč in uteäljivo pn bolezni živcfv. kakor tudi pri bulečinah nuäic, udüv in r kustAh. Zdravrnki ga radi rabijo v takih sluiJajih, pust'biio. čf naütupijtt bi>l«fiöitif vsled kakt- napum*: huje ali zastarflih bolwznij: zato se ga tudi pu- siuzujfj>j i iiajbo'jiun Tifpehom turisti. gozdarji, vriiiarji. ttlovadci in kulesarji. Hvah s^ vsestransko tu maiilo tudi kot varstveno sr««dstvo proti tnrčes- lietnu piku. V inak priitnosti je odtisnjen na Tsakem iiavitku grb trga Neunkirchen ;neun Kirchen». Dobiva se ga po Y»eh lekarnah. Kjer ni zaloge, se pa direktno dopoJlje. Podpisana, popolnoma zadovolj- ii:i za tako hitro in točno izplačilo /avarovane glavnice po svojem so- progu lvanu Josipu Gavess-u, stro- jevodju (maiinistu) c. kr. drž. želez- iiii1. kateri je bil /avarovan od liiarca 1^0'Z ter umrl v mai'i'U tt'U'ii lfta. torej kinnaj eno leto zavarovanja, siljena sein javno izraziti svojo za- hvalo čislani zavarovalnici za živ- Ijenje .Janii»" i.a Duiniju. ter iinenovano zavarovalnieo toplo pri- pororati. Kozana pri Gorici. Alojzija Gavess. Podru/.nira v Ir^tu. (tuso Stadion st. 1Ö. Okrajuo zantopstvo v (ioriri, St*uicuišku üliia št. 3. \\ Teodor Slabanja. ft srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča precast, duhovžčini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- ry rodja olajšuje revnim cerkvam Ä s tem, da daje tudi na obroke. II Obroke si pa preö. p. n. gospod 'S? naročevalec sam lahko določi. Jjj ~^^^v ~v^^^ -^^1^^ -^BV^M Odvetniško pisarno je odprl dr. FRANČIŠEK PAVLETIČ v Gorici, ulica sv. Klare hiš. št. 8. Ob nedeljah in praznikih je pisarna zaprta. napajališče tarn, kjer ga on zdaj noče imeti. ker mu to tako kaže \i teg* je tore] razvidno, kake vrste moz mora biti Vran in pa vxi oni njegovi tovariäi, ki 10 v zgoraj navedenih sejah isto tako plaaovali knkor on. Ker pa noče na* g. Ziipan snesti svoje besede, od tod pa vsi napadi in vsa obrekovanja. (jlede po- sojilnice pomagali so si nasprotniki iu- panovi s tern, da so razlrobtli vest, da iii. hotel g. /upan kot predsednik po- sojilnice vsprojeti nekega posojila v znesku 30.000 gl. po 41 / „. Vsled taken» huj^kanja in s pomočjo nekega Drejčeta llahlina, posrečilo so je Vranu, da je pri občnem 7.t>oru nalovil za so t>2 glasov. ilorim jih jo g. zupan dobil '»'J. Pomisliti pa jo treba. da steje posojilniea vsega skupaj 3h» glasov. Kje je torej tisto vtli- kansko /.aupanje, ko So ni gotovo. da ne priilo celo do druge volitve, pri kateri M' zna razmerje glasov pokazati v po- poliKMua drugi obliki. Nasemu ljudstvu pa b; svetovali, naj bi se ne dalo toliko slepiti od takih ljudi, da ne bode vse to hudo obžalovalo, ko bode že prepozno. Na druge neslanosti in laii. katerih je noki tarlatan v Gosposki ulici vse polno nakopičil v „Soer, so nam ne zdi vredno odgovarjati. Politični pregled. Dritvnl zbor. V zbornici poslancev v torek je mi- nisterski predsednik pi. Korber odgovoril na interpeladjo poslanea Schonererja glede ex lex stanja na Ogerskein, da vlada no uamerava nicesar ukreniti. ker no ineni ničesar izvesti, kar bi bilo v dotiki z razmerami na Ogerskem. Na razpravo o nagodbenih predlogih re more sedanje stanje na Ogerskem niti najma- nje uplivati. Če bo nagodba rešena ustav- nim potom alt ne, o tern bodo odloče- vali edino le poklicani faktorji na Oger- skem. V vsakem slučaju bo avstrijska vlada znnla varovati najvitalneje intereäe to- stran?ke državne polovice. - V odgovoru na interpelacijo poslanca Biankinija in tovarišev o dogodkih na Hrvatskem, iz- javlja Kürber, da ne more odgovarjati na zadevna vprašanja, ki se tičejo izključno dogodkov na Ogerskem, ker državni zbor ni kompetenten za tako razpravo. — Predloga poslanca Iro in Biankini, naj se o odgovorn oUori debata, je zbornica otlklonila. — Nato se je nadaljevala raz- prava o nujnem predlogu dr. Stranskega v zadevi „Bectus>l-atere. Po govorih obeh glavnih govornikov, je zbornica s 7U proti 'M) glasovom priznala nujnost pred- loga in se je pričela nato meritorna raz- prava. Pri glasovanju o meritu se je pa pokazala nesklepenoat zbornice, vslod česar je predsednik zaključil sejo. Pri- hodnja seja bo v torek. Tiskovni odsek. V sredo je pododsek tiskovnega och,eka razpravljal o tern, ako naj se razžaljenje časti po časopisju izloči od porotnih sodišč. Soglasno se je vsprejel oredlog, da se razprave o razžaljenju pri- vatnili oseb ne vrše pred porotniki, pae pa morajo priti pred porotnike vsa raz- žaljonja državnih javnih funkcijonarjev. Sprejet je bil tudi predlog poslanca Iv- čevica, naj ta odločba velja tudi za po- slance, občinske odbornike, delegate itd. DttQodki na Hrvatskem Nad ^.»raieiu kriLev«kim in kr. svo- bodnim mestom Križevci, jo progla^en „prieki suci" vnagla sodba), odrodba toroj, ki so rabi le v skrajnih slmJajib O neposredi\em vzroku silne^a rut burjenja kmotov v teniokraju, pise osoäka „Narodna obrana" Due 2S april» «(» bili priredili dijaki «hod v vasi Tu (spniku, na katori jo doslo tudi do li")O kmetov. Mod zborovanjein pa jo priAol mod njo pristav \i KriAovrov, (iral, da arotira jurista hoOaka. Navzot'i so protostirali proti toinu, ali roooni jo bil odvoden v zapore okrajnoga sodisča. Kadi toga jo priSlo v Kriievcih do domon- stratij in jo bilo tern povodom zaprtih ()0 oseb. Trije dijaki so bili obsojeni iih izi,fon za 10 lot iz obmoeja križevskoga ter na tri dni zapora. Jeden dijakov je bil obsojon na i/.gon zk tri lota. ZaOotnik sliodu jo bil vrhu izgona obsojon na 1 i dni zapora. Te obsodbo so razburilo kmete po vsej okoliri. Dne ~2\K aprila pa so prišli orozniki v Glogovniio pri Kri- ževi-ih, da arotirajo župnika N o v a k a. Ktnetje so pa branili svojega župnika. Na to je do^el v Glogovnico sam predstojnik Trnski ^sin znanega hrvatskega pesnika Trnskega). Ali to svojo odloonost inalo da ni poplaOal s svojo — glavo. Kmetje so prijoli Trnskega in ga zaprli in le posrodovanju župnika Novaka se je imol zahvali^i, da mu jo ostala glava živa. Predstojnik Trnski je moral vse obljubiti kmetom, saino da bi ga izpustili. Brzojavno pozvano vo- jastvo je os?obodilo predstojnika Trn- skega. Dne 1. uiaja je prislo silno ljudij v mesto, uverit se, da-li bo Trnski držal svojo besedo. Okolo poludne je pnžel predstojnik na balkon z zastavo v roki. Pozdravi! je narod, in zabvalivai i,'a, da mu je ohranil življenje, je zaprosil ljudstvo, naj se mirno razide na svojo doinovo. V to ime jim je izročil zaželjeno zastavo. Narod se je razšel ob živio-klicih. Načelnik vojakovaski je hoto! za- preti župnika Novaka. Začuvsi to. so kmetje s"li iskat naeelnika in nasl i so g a s k r i t e g a v n e k o m * o d u. N a - I i 1 i so vo:ie n a n j in ga nekaj casa držali v tej neprijetni poziciji. Neke stra- žarje so kmetje tepli s palicami. Novine javljajo, da je predstojnik Trnski saspendiran od slažbe in place. Nemški ct'sar v Vatikanu Papež je prisel neinškemu cesarjii, ko g» je obiskal, nasproti čez prag vzpro- jemne dvorane, ter ga pozdravil v tran- coščini. Cesar je bil tako ginjen vsled tako prisrčnega sprejerria papeževega, ki dolgo ni izpustil njfgove roke. da niti ni mogel takoj odgovonti. (iovorila sta mej drugim tudi o zadevi „Babel in bibel". Angleski kralj se je povrnll na Anglesko Angleški kralj Kdvard VII. se je te dni povrnil s svojega potovanja po Italiji in Krancoski na Angleško. Njegov sprejem v Parizu je bil sicer sijajen, a kakor po- ročajo listi, se je udeležil tega aprejema le ot'uijelni aparat Irancozske republike Ostalo prebivalstvo Pariza pa se je jako hladnokrvno vedlo in o kalcem navduäenju med Francozi ni bilo ne duha ne sluha. Ko je zapustil angleški kralj Pariz, da- roval je za uboge pariškega rnesta 100 tuntov žterlingov, t. j. okolo 1200 gl. Pa- riski abogi se pač ne bodo odebelili s tem kramarskim darilom. Kulturnl boj na Francoskem. Te dni se je Irancoskim vladnim organom posrečilo iztirati s silo iz sa- mostana du Ponl 23 kartuzijanuev. Vlo- mili so Sestero vrat ter zgrabili v ka- peli pri molitvi zbrane redovnike Preii sainostanom se je postavilo kakih 1000 Ijuili, katore jo vojn^tvo ra/.gnalo. Vsa- kega redovnikaje prijol po on oroinik tor ga odveilel v iu»ko za^obno biso, kjer so jo vr^ilo zasliševanje. Polkovnik (.lambortin jo prosil za umirovljenjo, ker ni hotel iti z vojaki na ubogo redovniktv Kapucini v Marzilji so dovolili, ila so iz sainostann umakno eivilna straža; satni sd pa i/.- javili da so uinaknoju le sili. Srbsk! kralj Alfksaiuler so lud uil svoje äoproyo. Iz iNovoga Sada so poroi-a, da jo ztlaj gotovu stvar, da so srbski kralj Aleksuuder loči od svojo soproge Drage. Draga jo niunroi- vso poskusila, da bi so njon brat proglasil /.a prostolonaslodnika. Ti poskusi so pa no lo pri Ijudslvu, ampak tudi pri vojaStvu našli tak odpor, da je /aOelo v Srbiji prav nioOno vroti. nele proti kraljioi. niarvoö tudi proti kralju saniomn. Da so toroj kralj izogno kakomu iznonadonju, sklonil jo toroj lo- i'iti so od svojo soprogo. Masakriranje židov v ruskem mestu Klst'iinwu Iz Kisonew a so poroOa. Ja so ta- mošnji kristijani na dan pravoslaviu* Vo- likenoči, ker so jo raznosla govorka o nekom novom ritualnem uinoru, napadli židovska stanovanja. K ipali in klali da so po njih tako silno. da jo bilo gro/.i l'inorili so baje kakih loo /.iilov, ranili pa so jih dvakrat toliko. Tako poroöajo nainroO židovski listi, ki si prav raili take stvari vočkrat tudi popolnoma i/.- mislijo. Mesto Kisenow Atojo kakih !;">()UiH» probivak-ov. Od toh jo skoraj polovica židov, Premaijanl Any11*žI Za Huri. pnsli so na vrsto Somali, divji narod v severo izhodni Al'riki. To liočojo zilaj Anglezi podjariniti. Vo.lja Somalov jo neki Mulah. /o dno (» oktobm pri^lo je nitul Mulahovimu vojaki in me I AngleAi do spopada. Ali An^loži so 1> !' takrat tepeni Izgubili so na»! 2 mo: Ali AngleAi ni-<. lazjo napadli Somalo, naprosili so Ualtjo. da jim je dovolila prehod do somalsko zt'inlje C'ez italijansko posest Da bi svuj namen öim prej dosegli, naprosili so Mo- nelika. da jim pride /. tUiHKJ mo.> moOno armado na pomoO. liolgo časa s»» je Mulah umikal Drod anglozkn vojsko. Nazadnj»* pa so mu je posrečilo, \t\. ni bil do /,da| i/.dan su'er nohen uka/. mobilizirati kak del n«st< arniHile Dostavil pa jo omenieni ra^tnik, da ima naA generalni Atab Ae vse pn- pravljono za m!ii«'mj novarnosii, ki dan na dan huje preti Kazume se -«»mo ol> se!»i. rekel je isti vi-*<>ki öa^tnik. \' ti namen narnnlH je nakup konj Povelj- niAtvo mornarice p» j« dobilo povelje, • la v riHulici oboroAi razno. vojno Uilije Mnnijn ladij je ie pripravljonih. dn so nanje ukr«'ajo vojaki, ter odpeljejo tje kamor jih lx> l>olj treha (iar je pmniloslil S('-«>rbiiiovega inn rilca Ibrahiuia. Ibrahim je /jlaj obsojen na mjimrtno jeco. Domače in razne novice. SmrtiiH Uiisa. \' neileljo so pokopali v Gorioi znanega Irgovca gosp. .lurijH M o s e t a. - V cetrlek so spromili k večnemu počitku gospo Kmilijo udovo Ambrosrh roj. Potholer, soprogo nek- danjega ljuhljanskega zupana pok gosp. Ambroscha. V Kohdilju jn umrl g Kranc Kos, oce c. g. Josipa Kosa, vikarja v Bro- atovici. F^il je pridon in razumon moz. Te dni jo umrl v Preserju [>ri Koninu g. JoAo Korčič. Pokojnik jo bilodličnjak v kino tijski stroki in kakor tak je bil tudi od- likovan od cosarja so zlatim križcom za /as I u go. N. p. v m. ! Odhod \ojske Iz Uilana v noci od 2'i--23. nittrca 1H4H. »K;uJ zazt'li sviiitli car, I »iiirt skuC'c gruničar«. V o ja ska p cse m. To je bila strahovita noč za Milan in za naSe čete. Hadezky, ki bi sicer ustajo Milancev sam premagal, da mu ni od toliko drugih strani Žugala nevarnost, moral se je namreč umakniti. Ob 9. uri zvečer se zaonejo čete pornikati iz mesta. Hadotzky bi bil s svojimi 50 topovi Milan lahko v grobljo spremenil, ali on ni po- vračal Italijanorn nemilo za nedrago, na- dejaje se trdno v bodočnost Avstrije in gesla njegove vojske: „V tvojem taboru je Avstrija", in da se bode gotovo vrnil zmagoslavno in je tadi že zdaj prijenje- val srditim laškim ustašem, ki niso niti ranjenim vojakom prizanašali ter jih ujete še mučili, kakor uči žalostna zgo- dovina tega upora. Haz strebe, iz hiä in iz podzeinljuhov ipodhišnih hramovj so streljali na korakujoče četo. Peäci in lovci so morali ob deani in levi udreti v hiäe in ae vleči v tu in tam se naha- jajoče poulične jarke ter vskrižno stre- Ijati proti oknom, da olajšajo s tem ko- njiti in topničarstvu prehod. Tam, kjer so se atikale ulice, so postavili topove ter rnetali vanje granate. Nad mnogimi hišami se je izlilo ognjeno morje. Gro- menje topov, neprestano zvonenje iz cerkvenih zvonikov in vsestranski hrup in - tje, je preglušalo prasketanje stre- ljunja \l puäk. Poflamezne hiše, ki so deloma že pogorele, deloma še tlele, ali se je iz njih kadilo, so v nevarnost pripravljale mimo korakajoče čete ter so se ruäile na kup. Nebo je bilo oblačno in skozi posarnezne ulice so morali vojaki kora- kati v terni; tu in tarn je zadela noga korakajočega ob mrtvo truplo ali ob je- čajočega težko ranjenega. i'ri izhodnih durih, „Porta Orientale", so goreli veliki ognji lepih kočij, požtnih vozov in druge lesene hiäne oprave. Tako se je posrečilo vojski, da je ostavila okoli 11. are v noči Milan, pa s precejšnjimi izgubami. Otočanski bata- lijon je imel te-le izgube: \ mrtvo, H ranjenih in 72 mož se je pogresalo. K tej izgubi je računiti še enoga častnika in osom mož, kateri so Sli v Verono po vojaško obleko, pa so jih ustasi ujeli blizu Broscie. Znamenito število pogre- sanih je nastalo h tem, ker so ustasi za- jeli v notranjem mestu stoječe straže. Da ho imeli tudi ustaši in ostalo čete iz- datne izgube, si jo lehko mislili, kajti besni ustafii, ki niso poznali nobenega asuiiljenja, so večjidel iz varnih skriva- lišč streljali na korakujoče čete. Straho- viti so bili ti peteri dnevi krvave milan- sko ustajo, posebno pa so bili strahoviti bojni prizori to tomne, krvave noči! Otočanski batalijonje stopal na čolu kot prednja ntraža vojsko, in okoli polu- noui se je rnorala uslaviti vsa vojska, ker je dosla do prekopane ceste, čez ka- tero ho ustaSi napeljali dva vodotoča. Okopniki (pijonirji) so odstranili zadržek v eni uri, in vojska je nadaljevala svojo pot jugovzhodno proti meßteeu Melegnano, Noznansko utrujeni in spehani so bili vsi vojaki, kor so so morali boriti proti srditim ustašem nepretrgoma skozi pot dni in noci v deževnem vromonu, potem še zaradi občutečega pomanjkanja hrano, da so padali in spodtikali so, pri vsakem kamnu, pa srčno zopet ustajali, gledajoč svojega ljubljenoga visjega po- veljnika marsala Kadetzka, jahajocega z nevpogljivim pogumorn na krasnem belcu. Prednja straža je došla komaj pol ure pred Melegnano, ko se naenkrat ogiasijo vsi zvonovi v tem mestecu in oboroženi kmetje hitijo tje iz bližnjih krajev. Tu so je pjslalo eno stotnijo lov- cev v pol ure oddaljeni grad bivšega podpolkovnika Binonin-a, da ga preiščejo. Kar nekdo vstroli iz hiSe na lovce, na kar so jo odgovorilo sstreljanjem granat. Dva uslaSa ho tu prijoli tor pripeljali k prodnji straži, kjer ata bila takoj ustre- Ijena. (Dalje pride.) 1 Nova zaloga pristnih vin. 5 Andrej Abuja, 1 v Gorici. Križne ulice (Via della Croce) štev. 4, i priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo 1 zalogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja 'i na dom in razpošilja po železnici v sodih po 56 litrov naprej. Na zahtevo pošiljatudiuzorce. Postrežba i poštena in točna. > Naznanilo! < I lNulpi>;mi si usojaiu na- /naiijati slavnenui ohčinst- vii v lno^tii in na de/oli. da piv\/anu'tn \>lod nnrti >Yojetil»ip „Pri Golobu" na voglu ulice ..Morelli'. Skrhoi bodkin, da bode hidi v hodoOo postre/.bu \>o- Mran>ko soliilna. kakur je hi la ilosloj. ! Leopold Rcja. Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga v?akovr?tnega trdega in mehkega koroskesa in kranjskega lesa ter pohistva, rakev (trug), vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporoea p. n. obeinstvu svojo bocato zalogo. zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. Anton Pečenko Vrtnii ulira 8 i.OUK A Via Giardino f priporočn pristna bela in črna vina iz vipavekih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i - nogrado«. Dostavlja ua ii.uu in nuposuja po irw/.- .iici na vst> krajc ;nstro t'gcrskt* rnmarhijt» v soilih oii oti litrov naproj. Na *:ihtt Saunig & Dekleva, ^W\ ulica Municipio St. 1. ^^ ^nH \i. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoi'H casüli duhovSc'ini in sluvncmn ohi-insh'u v mostu in n:i doJ.oli svojo trpovino j lilnii'a sania. > ) Dajc posojila inioiii na ost'bni ; krt'dil po Bl7u in >'» vknjižbo po S'/a- \ Hpri'jtMmi ölane z pi:» v ni mi d<>- > It* Ži po 200 K in /. o p r a v i I n i in i ! d t> 1 c Ž i po 2 K. 1 (Hvarja cManom tckoJi1 ra^uiii1, kali'rc ohrt'stujc po liogovoru. Za nala- 1 ganjc in vra^anjc mo na ruznulugo po- > loiiiict' c. kr. poAtnc tir.'iniliiioi1, Inko da | jc mosjoiV poslati d"iwir brez poälnih i stroäk v. Uradiie ureso vaak dulavnlk od8 12. I ure zjutraj In ob pomiuljkih In čutrtkih tuill popohulnc oil 2 4 v ullcl Vctturlnl lJ. -^ Pri svetem Antonu Padovanskem _^^J^ ^J PRVA ZALOGA 1 cerkvenih oblek in nabožnih stvari. | Trst. Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) ( Dob: ot. bogata izbira piaiu-t, dalui.ilik, pluvial, liiniK-ral, rokctnv i kvadralov, kidarjov Loo. pisnikov, uusalov, brcvirjov. ritualov, diuninv in I noMcviliio nabo/uih ra/li(.'-iii) lino vozanih knji:4, svonukov, kri/ov, svclilnu", I kclihov, ciln^rjov so srobnio kupo. I Jedina zaloga za colo Primorjo kipov o vsakovrstni volikusti i in kvaliteti, umetniško dolo v romv.iskoin kartonu, priporooljivih posobno I za vlazno'corkve. 1 Zaloga svoč iz čistoga čobclnega voska kakor tudi nu^aiio I svočo I. in 11. vrste, podob, vonoov, kn/Jov in svotinj vsakovrstnih. i Lastna izdolovalnica palm iz umctmh rvotlu- in vsakuvistnili I driiLjih del spadajooili k bo^ooaslju, izvišijo se vezenja (ricauii) najtiiu-jsa I za zastave, pre^rinjala i. dr. 1 Popravlja se vsakovrstno stvari za cono, =- - ..-----.....—-==- I — —— pri Kojej jo izključona vaaka konkuronca. 1 NaroC'ilve se izvrsijo toJno in Intro. i rj0F Ob nedeljah in prazuikih je prodajaluiea zapna. ~^PQ f Z ndlu-nim spostovaujem AntQn j Vop;rtt. J Ivan Schindler. Dunaj lll.|i. Erdbergstrasse 12. (MlSlljU /V YtllliO IV\ IIOIH'O /I1MIM' Mlroje vsaikr vi'hIc in |>ol j«kd«'lsl\ o. Mi>tit» /.a sniljc in urod/.ic stiskalniec /.a smljc in /A](\ ^kroi'iinict', poljska omdja, stiskalnice in st'tio, mlatilmc1. vitl»'. trijerj«1, ('•istilnict' za A its). In sOiln'n-«» za koriuo, slainorc/.nn •>, stroj /a rezanji1 repe, rnline za «,'olHnje, kotlc za kuhanje khijc sc salke za vodnjake in ynojnii:e, vodovodc žel. ccvi ltd 0d sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih - cenah! Kavno tako vse priprnve za kletarstvo: medent» pipe, senalke za vino, ^utiiij<'vt> in konop- Ijene cevi, nunii.j^vc ploce, stroj za tnčenje piva, fc škrinje za Icil, stroj(^ za sladoled, priprave ah izde- r lovanjt? sodovke in penečih vin, inline za dišavo. u kavo itd. ; slroj«» za izdelovanje klol)as, tehtnice z.li živino, tc'htnicf^ na droj», st»»berHk<* tchtnict», naini/. 1 ne tehnice, (lecimalne tehtnice ; žclc/.no pohištvo, železne bhi^iijne, šivalne stroje vsrh st^stav, orod)ti in stroje vsake vrste za ključavniČHrje, kovače, klc parje, Hedlar'p» ploskarje itd. lr$e z iH'clctnim jamstvom! ' Po Mjioäiejl jlačiliiili ppjih, tiiü n oliroke1 > (cniki / \ cr kot KM) KÜkaini hre/jtlačuo f- Prekupcem in agentom posebne prednosti! \ Dopisujc se tudi v slovemskcm jc^iku. j i'isr naj se naravnost: Dttnaj /JIi, JCrdbergstrasse Me**- !¦*> „Krojaška** ###zadruga" I Gorica, I (iosposka ulica St. 7. Ravno došle so zadnje novosti raznega krojnega blaga za spomladansko in letno sezono, kakor: Volne, perkal, Oksfort, Batist, satin, Zefir, svilo za prati, Tennis, Pique bele in barvane. — Moška sukna po V8aki ceni in veliki izberi. — Nada- Ije ima bogato zalogo platna, Chif- rona in prtenine, hlačevine, volnene odeje, kovtrov, bombaževine, žepnih rut, robcev, ovratnikov, naprsnikov in raznih drobnin, ; HHHHHHBHHHHBMHBHHBBBnMK8BBSHSHBBSB9 Prrproj^, /ii^riujala in po- lii'iiijiihi i/i vohi^ in iMHiiha- i xtwilltt. —- Tudi sc so naziij.mjfi I shiviicrnu obeinstvu, da so ru/- l»rodat vne od preJHiijili sczoii xaiosiailo blaj>o pod last no ceiio. M^ Na zahtevo stranke pošiljajo se uzorci poštnine prosti hitro in točno. "Tpffi Koiiečiio we naxiiaiija slaviicinu obfciiistvu, da ho cene ludi vmeniu no- veuiu blagu tako iii/ike, da we ni buti nikake konknrence! Cene so stalne! Zdaj se nudi rojiikom v ineslu in na dežeh prilika za pošteno in solidno postrežbo! Št. 37. V Gorki v snlioto | ! . ill i |i|i'il|M,iiin c /a niolo I rr ni, ,'1 uri |'ii|>. /a ili'/.i'lo Ako p;iili' ii;i l:i iIiii\;i |ii;i/.nik i/.iih' ilan prcj <> 1» C> /.vim-it. SI;«im¦ jio pnsli |M'i*j<'iii:iii ;ili v (iunci n;i. ilmii |nišii|;iu fi'lnli'l no 8 \ , | < < > I! i -1 ii * > I K in (¦•clrt ..no 2 K . I'nMI.ij;i m> v (inrin v I«> - li;ik;irii;in S c Ii \v ;i r/. v Šulskili iilicali. .1 *¦ I 111 i'K i I/. v Nuiiskili 11111 ¦; 111 in !<<¦- l) ;i ii n;i \ i'nli|cvi'in t«*k:tlišt>u |><> H vin. GORICA (\«mmtiio i/- Ic Ih'hciI«» : „V.se. kar Aivi v jcdinstveni madjarski drAavi. niora di hati 111H (] j a rs k i 111 duhom. a vsc. kar pride v ra/.kol I njini, Ircba izkorcniniti, vsc so mora prcd Madjarom ukbiniti, kdor hoče z našn močjo gospmlariti. hams ?.ivim<> dobi nuroilnili divav. v dobi. ko je dr/.ava prcncbala b'li '„»co^ral'ski pojm, r:t/.-irj<*n sanm v ini'jah pastils'. „Kinlapc-li Ilirlap" pa i/./.iva br- vaUkc vst'iu'ili-rnikc s Lem. k(i pntvi. da j naj [mm-1j»» nd j»v.»'. ako sc Jim zabru-i v nbraz, da Hrvatska ni bila nikdar sarno stt»|iii«. tirAava nun Vs.'- da od n»*k«laj pri }.M'i}i k U^'tT'ki, da mi Jiik'U «in»mmrhij•• .ivt'c'i SI n v a in u i niMj > pravi«1»* do drAav- j nupraviit'i!» ub»-lain.H tcr da - llrvati n** Htnpati/.ujcjn Us >rl»i. in1 l!u-i, ii»* hal inatiiui in nikdo dnu'i t«*r da naj I»' kar opushjo '•M'M' dr^av nopravn»' **htijurij•* | /." •Jii'lct p.i taki p>avi mad ar-kili ; li-tuv. 1111• fi*iiivi narcd'ti .'.ak!:iii-i'k o in << , ralni '•.iipmji pamnad>ariii''^!i Hcmrnia I/, tc piMivc moraum *klcpati. du jc ta ' dement v>*t"*ku/.i /lobcn in krivic-*• ij t»• r I dh hure ,' /.loin» III kriVici dii-»'rl t >. kar mu n»* gn* m* po naravi. ne im in.Ajih | in nc pfi Oinvc^kih /.akonib 1" m* nabolj | kaAc /.d«j nil .ft*i^f- idki ti n;i llrvNt-kt'in ol. ; dogodkih. ki km"'- v rn«: . <> ti'-/a-!i-^mn¦md ! tcrorizimi inadjitr^k«' irrcdcntc I/. v^cb krajt'v llrvRtskf pr;bajnjo porocihi o n»1 cuvt'iiciii po«t<'panju v madjHriinski -1 ii A: ¦ i , stojcčih jnviiih ririit«*lj«>v na-proti hrvat skriiui Ijudstvii. o (¦••iniir p'trtuaiii» na dru^rin kraju u:t-rk'a Ii^Im j V vst'in lein n.M-tnpaiiju "i* kit/»* [taniiiHiljarski naiiH-n. da -c s «ilo in ii'lo s [irtdivanji'in dra^c hrvnlsk«* krv: /.a' »> vsako snmiistnjuo /ivlji-njf hrvat-M'^a naroda. Aii /,daj j)n^lojmo. v koliko so Ofira- viCM'tii bus Madjari trkati na pravico nh stanka svoj«« nacijonalnr drAavc in koliko imajo pravicc iiraniti isto dru^uii. kar ' liučcjo »ami. I'ravi Madjari t. j. ()Kri Aivi- \o na O^'Tskcm, a v sami (»K'erski jc odstotok rcsiiičnih O^rov tako majlicn, da pae nimajo luroka hiti ponosni na avojo na- rodno nioO, a sc ti ()«ri. kolikor jili jo, niso niti vet: podoba prvotnili Arpadovih sinov, marvoč so l<» po Htrastoli in pa- priki dcrnorMlizovana in iflcHno propala niasa. Ako naj iuia ta pcnčica pravili O^rov pravico trkati na dr/avno avto- nomijo, Ijoijiik« pdtcm sukmho ¦/. vfčjo pravico misliti na svojo drAavo ttidi mi Slovcnci Vsm dru^o na (l^crskern pa sn Slovani Hiimuni, N'*nici. ci^ani in judjc. \'»*> t.H konL'lonicrat narodnosti, /ivfcih \ (»iji'r-iki. naj l»i - • zval ma .jdrn- kipcti piililo madjar^ko iiHmdno lc-|., In jii Ijc so, ki /.a^topajo tako ntt O^cr^kcm kuknr drw.r m| hui i'Ih «bx.iliitn»* krivict*. sovin'/.nia m brc^mcjnc sebičnOMti Mad- jHrorisko /iduv-ko raso[iisj«* jc v dobi tridc-ctih let ptdiuj-ubi oftT-ki naP)l in LA moraino. \>a tudi if^pndMr-ko iipro |ia**tibi. ki |c \7u'ojilo med j^dnim d^lorn otfiTskili Slovnnov k'fdo ronf'i;vitstvo in ki jf kihtiviraln ncki v'ndni jr.i-1»-:11. \>>> kalcrcm nwj b; /.rtovnlo inadjaron-ki <\r- htvni idfji svoj (»b«tMn»»k v*c, kar Aivi b* koliriiHj v dntiki z tntidjar^ko upravo Kak T r>* .•!¦ • prav.c" ]o dr/avn»' ldcjc imajo Ic [ri-i \ .i' , him ij.Hr^kc na- rodnoMl: v di-Afli kr*• n•• -v "•i»*1«nH. n:k lar i | ;t i »•.¦ ii ¦• mejc V nkvir u t»* iW'*b* na' \ si '.i^tVHrjajo MadjMri «v.';.> \- k Mnd- ! jHr««ko" nko hiin'jv irk iar \ •. imnajo , pravii'i« -'v'at: p • Hrvat-k a! miIct bi x: radi < 1 >• ri11A!jn 11. tudi p" I • .\i111m ¦, i Hhmi, 11 • • r¦••u'ovini. kt*r tu -O i;o«.podMr;i >l<> \ a n i ' /.»» nko bi iuu'li madjMr«>k; f'olit'.k k'du'-ka.! :i)"ral<' in -rama v -»'b;. n<* :. liololi --• V -VT1 ' •'¦¦-!! .Tl_ H "V ¦ \\\ pO- ' lltlrlllll hHllj pi-i.H-1-! t'V .tli jfilif n»MHJtd jarsk«' narodno^ti loia [olitiki v liudim jtc>ti miiiMj" V'T iiiorab' ni i bila ncmoralna spaka (irvc vr-ttc ' Madjari i;ovnrc o na cijonalmh drAavali. ko imajo /a to najmanj naravnc podlaee; kcr [>a Ac o tcm sa- njarijo. [in sc jim inora povcdati v brk. da na vcliko nacijonalno drAavo bi imcli tisočkrht vcč pravue misliti Slovani, ka- tcrili jc ČC/. 2(H) niilijonov, ne pa pp>oica ra/.sulib Madjarov Hrvatjc sami. Aivcti v llrvalski, Slavoniji. Manatu. Dalmariji. Istri tcr Hosni in Hcrcc^ovini, imajo pae utcmcljcn uzrok misliti na zdriuenje svojili narodnih mas v jedno driavno- pravno celoto, ali vv hočonio z drugimi bc-^cdami označiti, držnvnopravno strem- lj**njc Hrvatov. da označirno to danc- Ac idcaino brvatsko državno obliko z benf»do V c I i k a llrvatsk» Vr to so. kakor rcčfno. Hrvatjc tisočkrat bolj opravičeni ncL'o Madjari. Ako imajo poslcdnji vied dualizma v roki ri''ko drAavnopravno oroAje, pa jili to nikakor nc opravičuj^. da silijo Hrvatsko. katcra ima, v-lcd pou'Odbe zno- traj svojib mcj i.iti- narodnf in finan- cijaln»* pravii'c. prxl svojh okrilj c. ter da narod hrvat^Ki z oroAjcm v roki potisnfjo [.oil mtid/ar-ko kopito rnadjaronski pan- dun. nH ii !u jim madjaron ban Khuen Ib-dcrvarv Na Hrvat>kcm se bliAajo usodnc rcii. rekli b:. da sc bliia za HrvHtM ndb>('ilMn trcnutt'k in dr/avno in nari-lm b.t: .tli n<- bit: V-lika Mndarija in Wlika (Irfatska zajedno nc nj'T'-ta biti Vdika Hrvatska po«.tHr.'* iafiikt) 0»'/. n iO. nc da bi bi bilo f-t-tiH p.dirvatiti Ic jednc^'a Madjara. — n;kd.ir p.i ri" :iior»' biti Wlika Madjnr^ka, nc d.H b, b ¦ tn-ba pomadjanti in pod- jariii.ti . >'li brvHt^ki narod To p. >«b•();).' pa boč»'jc Madjari in hko na- •»!utnja nc vara. bi -c v ta nviicn boteli po«.lu/.iti uprav turskih •.r...Ui..v l)a utct'nc priti »e do hudejii. to jf v r><.'ji»|»»d madjMron*kim nasilnim na- knnMiu prav pnOakovati Ali " Hrvati *e is ialiti. - to jf» ta bintri narod Mad- .trom prav bridko pokazal I 1 .s-iS pod Jcla.. : cm. Oe-ar sevedn paprikajanaki ne ii)(>rcjo prcboleti in bi se radi za to zma- ičcvali (.iotovo jc |p. da ako bi se oba nMrod.H. zob ?a rob — postavila na- spr ti bnv. v«*akc tuj»1 intcrv»'ncije. da bi hiM'-tn: Arpniovci kruto podlejjli. Kajti vsc KMj dru/.c-ja jc. s pomoOjo požidov- Ijciiib madiaronskib paraprasov pre>,ranjati ncdolAne brvalske kmete in koniiscirati brvat^kc h>tc. kakor pa posktisiti se v odprtcm boju /. mečPin in pusko v roki. Tu bi Hrvat pokazai, da jc Slovan in torcj junak od tcmelja do ^lave. All zdi sc, da za vseni tern tiii ven- darlc neki dru^i laktor — oni faktor. ki Krrc za uničenjem Slovana spiob. ker ^e •ja boji laktor, ki ruje v Husiji in na Balkanu in ki hoče potujčiti ves slovanski ju^. Ni zanian Bismarck silil na dualizem, ker znal je. da je Madjar najboljže sred- stvo za uniOenje južnih Slovanov. Ali so vse te nakane, ki imajo brez dvorriH tf*sno zvczo mpd Berolinom in Budimppsto tudi vrennicijo, to je druffo vprasanje. o katorem morda odloöi žc najbližja bodočno-t. Dop i s i. 1/ Tout^ja. — Kakor smo porocali Bvoječasno v ».Gorici", so začpli dnp 'M). marca vozti pri nas kamenje za zidanje nove^a vodnjaka. Dnp IS. aprila pa se jp o^lasil neki dopisnik v ^Soč:*4. ki je zatrobil v svet jjrdo la/.. da si je dal naä K župan po roboti čistiti ^vojo seoožet, tcr da jp to kamenje. ki ni za nobeno rabo. odmenil za vodnjak. I>a je to ^rda iaž. Hp je lahko vsakdo prepričal. ki je videl izrito kamenje. To ima torej naš g. /upan za zabvalo. da je dovolil. da se na njegovi «enoieti rije kamenje za novi vodnjak. Dopi-nik v „SoOr omenja tadi ncko protestno polo, katfra se je od- poslala z nekolikimi podpisi na namest- ni>tvo Kakega pomena in kake vrednosti so take protesine pole, razvidno je naj- bolj iz dejstva. da izhaja ta pola od biv- >cga podžupana Vrana in drugih, ki so sami sedeli ? starešinstvu, ko se je sklenilo. da naj se napravi vodnjak tarn, kamor ga ti ljudje zdaj nočejo imeti in da so Vran in njegovi tovariši takrat v staresinstveni seji sami za to glasovali. Z gradbo vodnjaka na določenem mestu ne izvršuje aedanji g. župan nič drugega, nego starešinstveni sklep. ki je postal že kedaj pravomoCen. Ako si pa hocejo Vran in drugi njemu jednaki možakarji pljuvati sami sebi v U9ta, to je pač njih stvar ter o«vitljaje to dejstvo le njih čudni značaj in njih moiatost v pravi luči. Ako noče biti torej naš g župan tigamož. kdo naj mu tozameri?! „Sočin" dopisnik je jako predrzno človeče. Znano je namreč, da je napravil naOrt za novo napajališče inžener - strokovnjak. ki se veOinoma bavi le s takimi deli in kateremu je naš Kras v tern pogledu popolnoma dobro znan. In vendar se ,.Sočin" dopisnik kar naravnost noreuje z nje.govim načrtom, akoravno nima niti najmanjšega pojma o načrtih. Sieer si zadaje dopisnik sa- memu sebi in pa svojemu klijentu. biv- šcmu podžupanu Vranu, s takim pi- sarenjem največje zaušnice. ako se po- misli, da je, kakor že zgoraj omenjeno, Vran. dne 19. nov. 1898 in 19. januvarja 1902 sam za to glasoval, da se napravi I.ISTKK. Spnii M 55-letnico iislaje ? Milaoii in Mko jnuastvo t istej. (•¦l''t iiirniinissi' jiivat--. Spisal \l. Miliacljcv.) (Daljc.) Prednje naznanilno straže, vsled «Rodne teme, so se razpostavilo bližje k mestu, topove so nabasali s kartačami, I •¦• J- z liki orehom debelimi krogljami, med tern ko je stal otočanski batalijon s k tlein obrnje.nimi puäkami po vrsti se mf-nJ»joč pri topovih ter se grol okoli stražnih ognjev. Na grajskih stolpih so stall topnißarji pri svojih nabasanih to- povih z rasbeljenimi prižiRalnicami (lun- tami) in tuko tudi konjica in pešci pri- meno pripravljeni na boj in odpor. Stre- Jjalo in zvonilo se je nepretr^ano naprej. Noč je minula, ne da bi se bili drznili Milanci izvršiti avoj nelehki naklep. — Topovi, na katere so merili ltalijani, so 8e nahajali, radi tarn nakopičenega stav- benega lesa, korcev ltd., z:r zagrajenje graialrih sin:i in -« _^ä„_:„ :_ j^i____ zadclanja uhoda h gradu, v takšncm po- loAaju, da bi jib se no bilo moglo tako z lcbka spravili na grajsko dvorišČe. Dan 21. marca in ravno tako tudi noč je minula z obojestranskini strclja- njem. llalijani so ubili mnogo naših vo- jakov s strelnim bombažem"1), da se ni videlo, od kod in od koga je priletela morilna kroglja. Tudi osiala lombardo-beneška mesta so se vzdignila v punt. Komo, Bergamo | in Brescia, Benetke in Padova, celo naš bližnji Videm in Palma in tudi slovenska Benečija je vstala proti Avstriji. Trdnjave in posadna mesta za hrblom maršalovim so bile v nevarnosti. Piemonteška ar- mada, dobro oborožena in S0.000 mož močna, se je bližala meji ob Tičinu. Takoj 23. marca 1. 1848. napove piemonteski kralj Karol Albert Avstriji *) Vvuii i/. stn'lnc^a honiliaža jtl bnv.iii- iiKMi in bn>2 [Mikunja: \m tinli /.clu iliafi, tcr jc Bploh pivpovuduuo bujno oroiji1. ltalijauoin paje bilo Jobro uoJlo vsaktero orožjo za inoriti suv- in svojemu svaku cesarju Ferdinandu 1. [W), vojno. Rrez vseh pripomoOkov ostav- ljen, brez vso podlage za nadaljno vspesno bojevanje proti Piemontu in to še v spuntani deželi. ni kazaio Hadetzku ni- česar druzega, kakor se umakniti iz Lom- bardije med trdnjavski ^veterokot iKe- stungsviereck : Mantua, Peschiera, Verona und Legnago). Vrnitev vojske se je tudi v noči od 22. na 23. marca izvršila, po- tctn ko se je dne 22. marca 1848. ži- vahno streljalo na mesto Milan. Najprej so dobro zagradili sprednje grajske duri ter zabili ali zagozdili 30 topove, naha- jajoče se v zobcih vrh starega Juno- novega tempeljna, in veliko množico streljiva, katerega niso mogli seboj od- peljati, so pa pogreznili v bližnji globoki vodotoč „Naviglio grande'1. Otočanski batalijon, kakor tudi ostale čete, so bile primorane svoje uboge, težko ranjene vojne tovariSe, prepustiti v bolniänitri na gradu njih usodi, ker se jih ni moglo peljati s seboj. V mestnem lek otocanskega batalijona ranogo poli- tic* n i h jctnikov ; ta je moral zapustili ob 9 uri zvecer v največji tihoti zagrajeno vojašnico ter se pridružiti svojemu ba- talijonu. Že proti 03mi uri je bilo večjidel čet razvrščenih na orožnem trgu ali na ,.Piazza delle Armi" in odhod se je vr- šil ob deveti uri pod vodstvom maršala Radetzka z 18.000 mož in bO topovi. Ün je prijenjeval ustašem in mestu kolikor je bilo to le mogoče; ko bi bil on tako ravnal kakor vojskovodja Napoleon I., bi bii dobil britki ukor, ali bi ga bil celo odstavil njegov Gospod od poveljniätva. Ali mesto da bi se bili zadovoljih oni ustaši s svojimi poročili o „zmagiu in s svojim prehvalisanim, neprieakovanim junaštvom pred vsem svetom, so razgla- äali lombardski ustaši najpodlejše laži ö grozovitostih, katere je baje ukazal ali dopust.il sam Hadetzky — ltalijani, ob- veščeni o odhodu čet, sc pomnožili z ustaži kolikor mogoče, predmestja, skozi Irolara i« mnrfllft vniska korakatL napajalisce tarn, kjer ga on zdaj noče irnoti. ker mu to tako kaie. Iz tega je toroj razvidno, kake vrste mož rnora bili Vran in pa vsi oni njegovi tovariäi, ki so v zgoraj navedenih sejah isto tako plasovali kakor on. Ker pa noee na$ g. 7upan snosti svoje besede, od tod pa vsi napadi in vsa obrekovanja. Glede po- sojilnice pomaga'ii so si nasprotniki žu- panovi s torn, du so rsztrobili vest, da ni hotel g. /upan kot predsednik po- sojilnice vsprejeti nekega posojila v znesku 3O.0UO gl. po 41 ._," „. Vsled takega hiijsktinja in s pomočjo nekega Drejöeta Ilahlina. posrečilo se je VTranu, da je pri obinem zboru nalovil za se 62 glasov, doc'im jih je g. župan dobil 3'i. Pomisliti pa je treba, da šteje posojilnica vsega skiipaj 31ii glasov. Kje je torej tisto vt li- kansko zaupanje, ko äe ni got >vo, da ne pride celo do druge volitve, pri kateri se zna razmerje glasov pokazati v po- polncma drugi obliki. Našemu ljudstvu pa bi svetovali, naj bi se ne dalo toliko alepiii od takih ljudi, ua ne bode vse to hudo obžalovalo, ko bode že prepozno. Na drupe ne^lanosti in laži, katerih je neki sarlatan v Gosposkl ulici vse polno nakopičil v ^Soči", se nam ne zdi vredno odgovarjati. Politiöni pregled. Drzavnl zbor. V zbornici poslancev v torek je mi- nisterski predsednik pl. Kürber odgovoril na interpelacijo poslanca Schünererja glede ex lex-stanja na Ogerskem, da vlada ne naraerava ničesar ukreniti, ker ne meni ničesar izvesli, kar bi bilo v dotiki z razmerami na Ogerskem. Na ruzpravo o nagodbenih predlogih ne more sedanje stanje na Ogerskem niti najma- nje uplivati. Če bo nagodba rešena uätav- nim potom ali ne, o tem bodo odloče- vali edino le poklicani t'aktorji na Oger- skem. V vsakem slnčaja bo avstrijska vlada znhla varovati najvitalneje interese to- stranske državne polovice. — V odgovoru na interpelacijo poslanca Biankinija in tovarišev o dogodkih na Hrvatskem, iz- javlja Körber, da ne more odgovarjati na zadevna vprašanja, ki se tičejo izključno dogodkov na Ogerskem, ker državni zbor ni kompetenten za tako razpravo. — Predloga poslanca Iro in Biankini, naj se o 'xJgovora oWori debata, je zbornica odklonila. — Nato se re nadaljevala raz- prava o nujnem predloga dr. Stranskega v zacievi ,.Rectus"'-afere. Po govorih oben glavnih govornikov, je zbornica s 70 proti 35 glasovom priznala nujnost pred- loga in se je pričela nato meritorna raz- prava. Pri glasovanju o meritu se je pa pokazala nesklepčnost zbornice, vsled cesar je predsednik zaključil sejo. Pri- hodnja seja bo v torek. Tlskovni od»ek V sredo je pododsek tiskovnega odseka razpravljal o tem, ako naj se razžaljenje časti po časopisju izloči od porotnih sodišč. KSoglasno se je vsprejel predlog, da se razprave o razžaljenju pri- vatnih oseb ne vrše pred porotniki, pač pa rnorajo priti pred porotnike vsa raz- žaljenja državnih javnih funkcijonarjev. Sprejet je bil tudi predlog poslanca Iv- čeviea, naj ta odločba velja tudi za po- slance, občinske odbornike, delegate itd. Dogodkl na Hrvatskem Nad okrajem kriJ.evskim in kr. svo- bodnim mestom Krizevei, je progla^on „prieki snd" inagla sodba), oilredba torej, ki se rabi le v skrajnili slueajih. O neposrednem vzroku silnega raz- burjenja kmetov v teniokraju, pise oseska „Narodna obrana": Dne 23 aprila so bili priredili dijaki shod v vasi Tu- eeniku, na kateri je došlo tudi do 1 r»0 kmetov. Med zborovanjem pa je prišol med nje pristav iz Križevrev, Graf, da aretira jurista Dečaka. Navzoei so protestirali proti temu, ali reeeni je bil odveden v zapore okrajnega sodisča. Kadi tega je prišlo v Križevcih do demon- stracij in jo bilo tem povodom zaprtili 60 oseb. Trije dijaki so bili obsojeni na izgon za 10 let iz obmoeja križevakega ter na tri dni zapora. Jeden dijakov ;e bil obsojen na izgon za tri leta. Začetnik shodu je bil vrhu izgona obsojen na 14 dni zapora. Te obsodbe so razburilo kmete po vsej okolu i. Dne 29. aprila pa so prišli orožniki v Glogovnico pri Kri- ževcih, da aretirajo župnika N o v a k a. Kmetje so pa branili svojega župnika. Na to je došel v Glogovnico sam predstojnik Trnski ^sin znanega hrvatskega pesnika TrnskegaV Ali to svojo odločnost malo da ni poplačal s svojo — glavo. Kmetje so prijeli Trnskega in ga zaprli in le posredovanju župnika Xovaka se je imel zabwliti, da mu je ostala glava živa. Predstojnik Trnski je moral vse obljubiti kmetom, samo da bi ga izpustili. Brzojavno pozvano vo- jaštvo je osvob.Jilo predstojnika Trn- skega. Dne 1. maja je prislo silno ljudij v mesto, uverit se, da-li bo Trnski držal svojo besedo. Okolo poludne je prišel predstojnik na balkon z zastavo v roki. Pozdravil je narod, in zahvalivši ga, da mu je ohranil življenje, je zaprosil ljudstvo. naj se mirno razide na svoje dotnove. Vr to ime jim je izročil zaželjeno zastavo. Narod se je razšel ob živio-klicih. Načelnik vojakovaški je hotel za- preti župnika Novaka. Začuvži to, so kmetje šli iskat načelnika in n a 5 1 i so ga skritega v nekem sodu. Na- 1 i 1 i so vode nanj in ga nekaj časa držali v tej neprijetni poziciji. Neke stra- žarje so kmetje tepli s palieami. Novine javljajo, da je predstojnik Trnski suspendiran od slnžbe in place. Nemški cesar v Vatikanu. Papež je priäel nemäkemu cesarju, ko ga je obiskal, nasproti čez prag vzpre- jemno dvorane, ter ga pozdravil v tran- coščini. Cesar je bil tako ginjen vsled tako prisrčnega sprejema papeževega, ki dolgo ni izpustil njegove roke, da niti ni mogel takoj odgovoriti. Govorila sta mej drugim tudi o zadevi „Babel in bibel". Angleski kraij se je povrnil na Angleško. Angleski kralj Kdvard VII. se je te dni povrnil s svojega potovanja po Italiji in Francoski na Angleško. Njegov sprejem v Parizu je bil sicer sijajen, a kakor po- ročajo listi, se je udeležil tega sprejema le oticijelni aparat i'rancozske republike. Ostalo prebivalstvo Pariza pa se je jako hladnokrvno vedlo in o katcem navdušenju med Francozi ni bilo ne duha ne sluha. Ko je zapastil angleški kralj Pariz, da- roval je za uboge pariškega mesta 100 tuntov šterlingov, t. j. okolo 1200 gl. Pa- riski ubogi se pač ne bodo odebelili s tem kramarskim darilom. Kulturnl boj na Francoskem. Te dni se je francoskim vladnim organom posrečilo iztirati s silo iz sa- mostana du Pont 23 kartuzijancev. Vlo- mili so äestero vrat ter zgrabili v ka- peli pri molitvi zbrane pedovnikp. VrvA samoslanom se je poHtavilo kakih I(HH) ljudi, katere je vojaStvo razgnalo. Vsa- ke^a redovnika je prijel po en oroznik ter ga otlveddl v neko zasebno hiso, kjer s'idi tajnika bolgarskega škofa Tonceea. Zaprtih je bilo do sedaj vse polno najuplivnejsih kristijanov. V Ciari- gradu zaprli so tudi voe bogatih bolgwr- nkih trgoveev. Spopadi medustasi in tur- ^kimi ("'otami ho dogajajo vsaki dan. Po- sebno hud spopad ho jo izvrsil te dni pri vasi l'anica blizu Soroaa. Vojaki so namrei; obkolili vas, v katori so jo na- hajalo vso polno ustasev. Ustasi so se branili s torn, da so metali med turske öete dinamilne bombe. Hoj je trajal 80 ur. V lein boju jo naälo smrt mnogo ustašev. Vas je bila vsa v ognju in je zgorelo pri ti priliki vse polno ljudi. V torn boju je paoVI vodja ustašev l)ol<5ev. Tudi Turki so izgubili mnogo vojakov. Zadnji čas so je ocitalo Bolgariji, da pod- pini ustajo s torn, da mirno gledn, ko proiiHšajo UHtusi čez mejo dinamil in drugo stroljivo. Bolgarski uradni listi so tako ob- dolžitvo odlouno zavračali. Noinski list „Vosische Zeitung"', pa zvrača zop(4 vso krivdo na Bolgarijo in pruvi, da je Bol- garijn najvoč kriva na tem, da živi zdaj Kvropa v vednem strHlui zaradi dogodkov v MHcedo.;iji. Ta list zalrjujo, da jo glavni tabor vsega ustaškega gibanj« glavno bolgarsko mesto Solija. Vsi glavni i>ini- tolji ustanka so Bolgari in mod vrslami ustaških čot nahaja se vso polno bol- garskih časlnikov. Z jodno bosedo, ni ga skoro dno, da ne bi zgoraj omeijeni lint luijskal proli Bolgariji. Da pti inm tako hujskanje svoj poseben namen, tega ne more nikdo tajiti Te dni se je raznesla vest, da misli Avstrija v resnici v najkrajäem casu od- poslati «voje vojako na macedonsko mejo, ter da nta prišla dva visoka častniku na neki kolodvor na Ogrskem in naročila tamošnjemu načelniku postaje, da mora imeti pripravljenih 400 vagonov za prevoz vojakov. Glede te vesti pise dunajskn „Zeit"', da jo v ti zadevi njon upednik govoril z nekim visokim častnikom, ki mu je rekel, da ni bil do zdaj izdan sicer noben ukaz mobilizirati kak del naso armade. Dostavil pa je omenjeni častnik, da ima nai5 generalni stab Xe vse pri- pravljeno za slučaj nevarnosti, ki dan na dan huje preti. Hazume se samo ob sebi, rekel je isti visoki častnik, da niso določene samo železniske črte, po katerih bi so naši vojaki odpeljali na jug, marveč določ'»no je celo število vagonov. Vojska med Turčijo in Bolgarijo bi bila po zadnjih poročilih skoro neizo- «ibna. Iz Carigrada se poroča, da se Turčija pripravlja resno na vojsko. V ta namen nsročila je nakup konj. Povelj- ni^tvo mornariee pa je dobilo poveljo, da v naglici oboroži razne vojne lndije. Mnogo ladij je že pripravljenih, da hh nanje ukreajo vojaki, ter odpeljojo tjt\ kamor jih bo bolj trebH. Gar je pomilostil Šf:ftrbinovega mo- rilca Ibrahima. Ibrahim jo zdaj obsojen na dosmrtno ječo. Du.r.ace in razne novice. Sinrtna kosa. — V nedeljo s<» pokopali v Gorici znanega trgovca gosp Jurija M o s e t a. — V Mrtek so spremili k večnemu počitku gospo Emilijo udovo Ambrosch roj. Potholor, soprogo nek- danjega ljubljanskega župana pok. gosp. Ambroscha. — V Kobdilju jo umrl g. Franc Kos, oče 6. g. Josipa Kosa, vikarja v Bre- stovici. Bil je priden in razumen mož. - Te dni je umrl v Preserju pri Komnu g. Jožo Forčič. Pokojnik je bilodličnjak v knie- tijski slroki in kakor tak je bil tudi od- likovan od cesarja se zlalim križcem za zasluge. N. p. v m. ! Orihori vojske iz Milana v noči oO 9 n^i Milan. lift s precojšnjimi izgubami. Otočanski bata- lijon je imel te- le izgube: 4 mrtve, 8 ranjenih in 72 mož se je pogresalo. K tej izgubi je računiti še enega častnika in osom mož, kateri so Sli v Verono po vojaško obleko, pa so jih ustaši ujeli blizu Brescie. Znamenito število pogre- šanih je nastalo s tem, ker so ustaši za- jeli v notranjem mestu stoječe straže. Da .^o imeli tudi ustaši in ostale čete iz- datne izgube, si je lehko misliti, kajti besni ustaši, ki niso poznali nobenega ']«miljenja, so večjidel iz varnih skriva- lišč streljali na korakajoče čete. Straho- viti so bili ti peteri dnevi krvave milan- ske ustaje, posebno pa so bili strahoviti bojni prizori te tetnne, krvave noči! Otočanski batalijonje stopal na čelu kot prednja straža vojske, in okoli polu- noči se je morala ustaviti vsa vojska, ker je doäla do prekopane ceste, čez ka- tero so ustaši napeljali dva vodotoča. Okopniki (pijonirji) so odstranili zadržek v eni uri, in vojska je nadaljevala svojo not iuffovzhodno oroti meateeu Melepnano. Noznansko utrujeni in spehani so bili vsi vojaki, ker so se morali boriti proti srditim ustašem nepretrgonia skozi pet dni in noči v deževnem vremenu, potem !?e zaradi občutečega pomanjkanja hrane, da so padali in spcfdtikali se pri vsakem kamnu, pa srčno zopet ustajali, gledajoč svojega ljubljenoga višjega po- veljnika maršala Radelzka, jahajočega z nevpogljivim pogumom nakrasnem belcu. Prednja straža je doäla komaj pol uro pred Melegnano, ko so naenkrat oglasijo vsi zvonovi v tem mestecu in oboroženi kmetje hitijo tje iz bližnjih krajev. Tu se je poslalo eno stotnijo lov- cev v pol ure oddaljeni grad bivšega podpolkovnika Uinonin-a, da ga preiäcejo. Kar nekdo vstreli iz hiše na lovce, na kar so jo odgovorilo sstreljanjem granat. Dva nstaša so tu prijeli ter pripeljali k prednji straži, kjer sta bila takoj nstre- Ijena. (Dalje pride.) OnHhih v«'Nt. StavbinHki adjunkl g. B. K<> I. ho je iz Gorico prestuvljen k (>,. kr. železniskemu slavlimskemu uradu na Jesenioali. Hivsi Halljauskl minister za zu- naii.jt' zad<'\<> PriiM'Hi se jo mudil v sred'o in v četrtek v naSom montii. Odtod jo odpotovul v Opalijo. Slanoval jo „Pri južnem kolodvoru". Za „Šolski Doni" jo projelo naSo tipravništvo: Anton Katagolj, vikur v Vodrijanu f» K (ravno toliko za ,.Aloj- zijeviščo"); H. Oin-ok v Trslu, mesto vonca na rakev prof. S. Kularju 10 K; Toncili Kotlarjov iz Kanala, niesto vonca pros. S. Rularju f> K. Prodsedništvu jo došlo : Julija Lohan v Črničnh ;> K; ,.Narodna tiskarmr1 v Gorici 20 K. — Namosto venca na krsto prorano umrlega. prulesorja Simonu llu- laria sta darovala prof. Ivan Hrrbuč 20 K,'prol. Josip Ivancič 20 K; v spomin sv-j.-mu prijatrlju in rojaku pok. prol. Simonu Rutarju poJaril Ivan Sorli, okr. glavar v 1'azinu lü K. Najsrčnejša hvala. Po^iH» Siiiiiina Ittitnrja, sloven Hki'gazgodovinaria,sejovrs Iv lorok zvci'it iz Ijuhljanske mrtvasnioe pri sv. Krištolii oh veliki udelezhi obeinslva in dijakov. Dijaki so niu napravili ob potu i/. rurt- vasnirt* špalir in urn zupeli dve pesmi v slovo. l'ogreba, kuten'ga jo vodil go.sp I'. Sattner, sta se udeložili tudi diuslvi „iSokol' in ..Ljubljana'1 z zastavama. Na krsto jo bilo položenih vosi krasnih vencev raznih druStev. Moj pogrebci ho bilo do- putacijo ,.SIovenako Malice'1 in dru^ih dmstev, ter mnogo odličnjakov. Ob rakvi slovenskega pisateljskoga drustva, v ka- tero ho pol' .ili pokojnika, ni nilnV go- govoril zaslužnemu možu v slovo. Xa/nanilo in zahxala. -- ('.(-. gg. sobratom in drugim p. n. gg., katori mo so /,a casa mojega Sestlodenskega bi- vanja v bolniSnici obiskovali. tolažili in osrčevali, naznanim teni potorn, da t>. maja sem zapusti! bolniSnico, tor som so vrnil domov v VTodrijan. Obenemse vscm skupaj nujprisrcnejše zahvalim z:i iz- kazano sočutje in ljubezen v moji bo lezni, ter prosim vsemogočnega lioga. naj atotero povrne, zlasti pa naj jib ob- varujo vsako bude in dolgotrajno bolezni. A a posobno hvaležnim srcem ho ob tej priliki sponiinjam Tobe, stari in zvesti prijatolj v Požarevcu, katori si so komaj doznavsi o rriojern zalostnom stanju. oglasil H pomilovalno in ;olažilno karto. liog To živi mili Janko! bogu v Oast in zahvalo da zHpustim to poslopje žak^ti, dariijem za ,.Šolski Dorn" f» K in za slov. ,.Aloj- zijevisOe-1 tudi f> K. V Gorici, 6. maja 190». Anton M a t a g o I j. Porotniki /a prihodnjo porotno /ascdaiijc. -- Za prihodnj»* porotno za- sodanjo so bili izžrobani ti lo po»*ctniki insicer: Forrario Ivan iz Gorice, Rratina Franco iz AjdovAdino, Horbuč Anton iz Sv. Križa, Hudin Ivan iz, Zaloše pri Dorn- ber^u, Marini^ Av^ust pok Jakoba iz Ločnika, pi. Hortolomei Henrik iz (Jorice, HatistiO Ivan iz Vrtojbo, Ulaga Ivan iz Kanaia, Marzini Franco izGorice. Štrukolj Martin vl Šompasa, Soponboter Karol h Gorice, Portelli Anton pok. Alojzija iz Hude, Jakončič Josip vi. Kozano, pi. Lo- catolli Krance iz Vrtojbo, Boz/ini Alfred iz Gorice, Weber Matoj iz Tržiča. Lonard baron Bianchi iz Hubij, Batists Anton iz Gorice, Mozetič Anton iz Solkana, Sirk Anton pok. Jozel'a iz Visnjevika. Nigris Emil iz Gorice, Ballaben Alojzij iz Gra- dišča, Kodermac Josip iz Sovodonj, Prinčic: Ötel'an iz Vipolž, Bradaschia Ivan i/. Cervinjana, Lutman Andrej iz St. An- dreža h. St. 12, Frantz Artur iz Gorice, Presel Rajmund iz Tolinina h. SI. (W, Pallioh Franc iz Gorice, Pin tar Stefan i? ^>t. Ferjana 118, Klanjšček Anton iz ^t- Ferjana 106, Doliac Karol vitoz iz Gorice, Pečenko Anton iz Brjij (Rihen- "er8), Scalettari Ivan iz Mima, Marvin Jožel iz Gorice. Namestniki so: Venuti Petfir, Lutman Anton, Pincherle Josip, Malnig Anton, Doerl'Ies Ermin, BolaHio ^'jtronim, Borgbes Ludovik, Ludovik grof Tburn in Mansutti Franc, vsi iz Gorice. Vabllo k letnemu občnernu zboru »Goriške ženske podružnice družbo sv. ^frila in Metoda", ki bode dne 10. maja 1903. y prostorih tukajšnje „Čitalnice" 8 sledečim dnevnim redom: 1. Letno po- roč*ilo načelatva; 2. Preberejo se. nazna- nila družbinega vodstva; 3. Morebitni Predlogi; 4. Volitev načelstva. — Zače- tek zborovanja ob 3. uri pop. Načelstvo. Pornograti v (iosposki ullcl. — V tipo- in pornografiji v Goaposki ulici se je zopet tiskal članek, ki Siri smrad in ponujäanje. Skandal, ki se je vrSil med «tirimi stenami, popisuje znani pornograf 8 tako strokovnjaSko spretnostjo, s tako satansko slastjo, da ie oroti niemu J\ (Jazzettino", j^lasilo laško socijalno de- mokracijo, ki jo tudi porocal o loj stvari, pravi sušmar. In no Ie ^la.silo socijalnib demokralov, arnpak tudi židovski itali- janski linti ho ho dotaknili tojja škandala v (loHl.ojnojsi moji in obliki kakor Gabr- Hcokova ,.Soča"'. Ta brozsranini lisl. je spravil v ne.sramni obliki to ree, v javnost tor razširil brez potrobo pohujŠHtijo po Goriskom. Prepričani smo sicor, da ima tudi državno pravilnislvo o javnern pobujšanju svojo nazoro, a mi bi vondar radi po- znali oreta, ki bi dal svoji licorki aii ninu v roko zadnjo ,.Sol'0"' in nje članek : ,,Žrtva colibata". VojaSUa InspoUcija. V torek zvecer je dospol v Gorico korni pov<*lj nik loldcaJFiiajslor S u cch owal y in jo v sredo inšpiciral tukajšnjo posadko. No\i /dravniU v dorici. I>ok tor vsega zdravilstva %. Mudoll T h o tn a so je naselil v Gorici, v ulici G. Verdi At. 19, tor sprejema od 8' ._, do 91 , ure prodp., ter od 2. do 3 uro pop. Krc/.iiinu' raz^U'diiicc. —- Od voč strani nain dohajajo pritožbe o brozirn- fiib ra/.^U'dnicab, katoro se prav po^'o- slotna poAiljajo raznim, posebno pa mla- ditn osobam žonskc^n spola. Sliko in sploh kurikature na t«'b raz^iodnicali ho takn noiuoraln«1 in ostiulno, ua se mora vsakdo Ouditi, kako s<» lake ra/.^lednico sploh zaniorejo po posti doatavljat'. Mi ne vemo. ah so dotično narodbf», ki preprjvodujejo poštarn dostavljanje takih o^tudnih raz- ^riciiiiic bilo lo zato izdano, da ostanejo mrtva črka :t 1 i \\w da je vsakemu poštnernu iiMlu/.bcncu na prosto dano, po svojem osobnoin okn-u razsojovati, kaj jo nerno- ralno in kaj ostndno. Soditi po dej°tvu. da so na priliko sarno v Gorici vsak dnn po vcO takih n^tudnib ra/.ßlednic po pošti razpoOa. pride clovek do zaključka, da hiiu1 v rosnici vsak po^tni uslu/.bonec po svojom okusu soditi, kako raz^lednice so ntMiioraln»1 in oslu in»J. Ako jo pa tcmu res tako, potem pa morarno z žalostjo kon- statirati. da iruajo naSi poAtni uslužbenci. ki dopusOajo, da so take razglednico do- stavljajo, žo popolnoma pokvarjon in izpri- j*in okus ylede morale in dostojnosti. ter da bi morale viAje oblasti skrbeti za to. da se taki ljudje nadomestijo z dru^irni oscbarni. Za \oilo v (iorici. - Kakor pi>»» lukaj^nji „Corriere"'. natneravajo izvrtati na Aivinskem trvju >jloboko jarno. vzdigniti iz nje voilo. ki se tain steka od raznih studoncov tor jo spraviti v kronberški vodovod. (Jovori st', da je doi-a/,ano, da mocno pusOajo cevi krombor^koi,Ta vodovoda in ila sc vsled tega izgubi vse polno vodo. Kako jo vendar to mo^oče, da ne pride na urn mestni upravi, da bi to [Tciskala in nadomestila pokvarjeno cevi / do- brimiV Kakor je znano, pelje icromlteržki vodovod mimo novej^a ijoriškega poko pališča, ki plava skoro veilno na vodi. Ta voda so s pokopJišča odteka v Korenj, v katei'om perico perejo porilo. Kako to. da ne pomisli naša mestna uprava na usodepoino posledict», ki bi lahko nastale v zdravstvenom oziru za mostno probivalstvo, ako s(» poro porilo v vodi, ki so odtoka izpod mrliških Impel. Dalje, ali je popolnoma izkljuOeno, da so ne potnesa nekoliko te vode tudi s pitno vodo. ako so cevi vodovoda, ki pelje mimo pokopaiišča, pokvarjene in razbite? Če že voda iz njih pušča, zakaj bi ne i>ilo moK'Oce, da bi ne prišio lahko nekoliko vode s pokopaiižča vanje, po- sebno ob deževnem Oasu, ko so napravi v blžiini pokopališča celo jezero in se voda iz jarkov pomeša z ono, ki se steka s pokopališča. Odprti litkarni. — Jutri popoludne bodeta odprti lekarni Kiirner in Pontoni. izvo/.ni trp; v («oriel. — Izvozni trg za sadje, vrtnarino in drugo zelenjad, se otvori 17. t. in. na prostoru, nabaja- jočem se, kakor tudi druga leta, nasproti pokritemu sadnemu trgu. Trg bode odprt vsako jutro ob 3. urah. Pogajanje pa se ne bo smelo pričeti pred b. uro zjutraj. Ostro prepovedano je voziti sadje, vrt- narino in drugo zelenjad, kam drngam, kakor n. pr. na privatna dvorišČR, ali pa na dvorišča raznih krčem in gostilnic. Prvo ('reŠnje. — V sredo so se videle na tukajänjem sadnem trgu prve letošnje črešnje. Zidarski di'lodajalci in delavcl. — V četrtek zvečer se je zbralo v hotelu „Central" kakib 300 zidarskih delodajalcev in delavcev. Med njimi je prišlo do tega-le sporazumljenja: Delavnik se je določil za mesece april, maj, junij, julij, avgust, September in oktober na!)1,, ur. Za mo- sece november, december, januvar, le- bruvar in raarec pa na 7, ur. Place pa so se zviSale približno na 20^ 0. V pozimskem času plačevalo se bode Ie po razmerju ur. kot se bode delalo. — Ta doaovor stopi v veljavo pribodnji ponodeljek in bode voljaven do konca oktobra 1904. Klasilikarija konj. - V aredo in Oetrtek so jo vršila na živinskom trgu klasilikacija konj iz rnostn in iz okolice, kakor je to vsako lelo navada Tntvina. V sredo ponoči so se prikradli tatovi v podstresjo biše 3tev. 7. Podturnorn, ter odneali jedno srobrno uro, par zlatib uhanov, par zlatih zaponk in dva dežnika. Te ukradene reči vredne so kakib b'2 K. I/prod Hodišra. — Stefan Kanclor, po domnOo MiAko, in neki njogov tovaris iz Solkana, bi .so rada najodla spargljov, katerih nista sadila. Zato sta se podala due 14-. aprila iskat spargljov tje, kamor so jib sadili druyi. Narezala sta si jib. kolikor se jima je zdolo zadosti. Ko sta si narezala šparglje. nenla sta jih koj v lonec. Pa redar Stefan Jug bil je Kanc- lorju koj za pelami in prišel je do 3parg- Ijov, ko so se kuhali že v ioncu. Dne .j. maja pa jo bila zaradi tega kazennka obravnava na tukajsnjem okrajnem so- discu, kjer so Kanclerja zašili za 8 dni. Toroj pustite pri miru tuje šparglje. da vain ne ostanejo na želodcu. Koinasijc cerkvonoga povskega zbo- ra od Marije Pomagaj z Brezij na Sveto (Joro. V pondcijek II. majnika pride ves pevski zbf»r obiskat grob kardinala ilr. Jakopa Missia Ob šesti uri zvečer bodo pete litanije M. liožje. V torek ob devoti ur. siovosna peta sv. masa. rned katero bo prepeval slavnoznani cerkveni zbor z Brezij. Vabimo goriške Slovence ter častihe Matere Božje na Sv. Gori, da se te redke slovesnosti udeleže. Petje bo -troRO liturgično pod vodstvom vrlega pevovodje g. Boleta. Iz Kožbanc nam pi-^ejo. — Dne 2. t. m se je imela vrAiti v Kožbani volitev župann. V ta namen je pri^el v Kožhano v imenu c. kr. glavarstva iz GradiSča okrajni tajnik g Mlekuž. V ob- Oin^ko pisarno. kjer se je imela vržiti volitev, pa je prislo Ie malo staresinov, večina njih se je podala v krOmo. Na ta nacin ni bilo zastopanih zsdostn.o število staresinov. da bi se mogla volitev iz- vrsiti. Zaman so poslali ol»činskega ob- hodnika klicat one. ki sc se nahajali v kremi. Tudi /uganj*» da bodo kaznovani in sifter vsak z globo od K) K, ni nič iz- ilalo. Tako se ni mrgla torej volitev iz- vrsiti, ,in doloOiti ne bode moral v ta namen kak drugi iau. Oni starešine namroč. ki so Ali v krOmo rnesto v ob- Oinsko pisarno. so «e bali. da bi bil iz- voljen za župana nekdo, katerega ni- kakor ne marajo. Torej volitev se bode vrsila v kratkem času. Potrebno je, da so staresine med s^boj sporazume. tor da se zjedinijo za moža. kateremu je blagor občine pri arcu. za moža, ki nosi v glavi zdravo pamet in ki bo znal ob- čino pri vsaki priiiki spretno in previdno zastopati. Omenimo naj na tern rnestu, da so ponudili župan?tvo dosedanjemu županu g. Antonu Blažicu, a da je on to ponudbo odklonil. Hraniluica in posojHnloa v Če- povanu. registrova zadruga z omejeno zavozo. vabi na svoj redni občni zbor, ki se vrsi v nedeljo dne 17. maja 1903 v drustveni'i prostorih ob 3. uri pop. s sledeOim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva ; 2. Poročilo pregledovalca ; 3. Potrjenje račnnov za 1. 1902; 4. Volitev načelstva in pregledovalca; 5. Slučajnosti. N a č e 1 s t Y o. Italijanskl napisi na Krasu. — V ..Kdinosti" čitamo : Gotovo bo zanimalo vaše čitateljo, ako bodo čuli, da ae v Gorjan3kem,na našem kršnem slovenskem Krasu, nahaja napis „Collettaria postale". Kdor ne umeje italijanšcine. temu bodi povedano, da pomenja to „poštna na- biralnica'. Znaeilno je tudi, da tu ni dobiti nobenih dopisnic v nobenem de- želnem jeziku ! To menda zato, da ae ne krsi — ravnopravnost! Pozor torej na rečeni napis. vsi vi, ki se utegnete voz>ti sko2i naše Gorjansko! — Tudi kateri gospodov s postnega rav- nateljstva, ki se bo morda sluöajno vozil proko Gorjanskoga v Kome-n, naj se ozre tja gori na omonjeni napis. Morda mu pride misel, da bi morda vendar dobro bilo, ako bi so izvräila kaka prememba na onem napisu. „TrAraiiKkl Lloyd". Tega tr- gorskega lista je izsel 10. broj z zanirnivo vsebino. UredniAtvo in upravni^tvo je v Trstu Via del Tehtro. 1. Tergesteum IV. Ta list je posebno važen za trgovce. Prinasa narnroč najrazlicnoj^e trgovske zadeve ter podatko, ki ho za trgovce prav pogostoriift velikega pornena. List prinana tudi slovenske clanks. Draiiiatii'iio druAtvo \ Trstu vpri- zori jutri dno lu. maja v gledali^ču wFe- nice'' prvikrat burko „Pojdimo na Dunaj' v 4 sliknh s potjem. Pri igri sodoluje or- kester 97. peipolka. Začotek ob 7' _, uri zvečo;. Gene: Vstopnina v pritličju 80 vin., na galerijo 40 vin. Sedeži v pritlic.ju fotelji od I.—VI. vrste 2 K, od VII- XII vrste 1 K 40 vin., klopi od XIII —XVIII. vrste 00 vin. Lo/.e 10 K Na c. kr. rudnlSki šoli v Mriji ste razpisani dvo učiteljski mosti za možki učni moči in eno mesto za žensko učno moč. Pro^nje naj se vložo tekom stirih tednov na c. kr rudniSko ravnateljstvo v Idriji. Llntuica upravni^tva. — BI. g. And. N. v Br. iCleveland . Hvaložno pre- jeli doposlanih If) K narocnine. Prav, da ste vsi zdravi. Srčen pozdrav Vam in vsem tamoš. Kočinjcem. Bog Vas živi! W ilhelmovo c. in kr. priv. tekoče ma/.ilo ,.Bas«»orio" stan»- 1 komad K 'I — , poštnu pusiljatev \h kuin. K "2+" —. Wilhelrn-uvu rnii/.iio ..iiassorin" y srfdstvu. kaU-rega učiuek ie opira na. /naiistvna pr^iskuvanja in dejanske izkusiije ttr »c izd^luje izkljuiiljivov le-karni Krana \Vilh«lrn. c. in kr. dvornt'ga zalagatelja v Neunkiichen (Spodnje avstnjskol. Mazilo deluje poiniruvalno. Lol blaž^č in uteäljivo pri bolezni živov. kakor tudi pri Lulečinah niiSic, udov ia v kost^h. Zdravniki ga radi rab:jo v takih slučajih. poäebno. i? naitopiju bolečine vsled kake naporne hoje ali za*tarelih boleznij: zato se ga tudi po- oluiujejü L uajboljäim T*pehom tunsti. gozdarji, vriaarji. teluvadci in kolesarji. Hvali se vsestraiiäko t¦) raazilo tudi kut vardtveno srt-ditvo proti iurčcs- neniu piku. V znak pristnoati je odtianjen na yaakem /.avitku grb trga Neunkirchen (neun Kirchen». DoLiva »c ga po vseh lekarnah. Kjer ni zaloge, s>.' pa direktno dopoälje. Zahvala. Potlpisana, popolnoma zadovolj- na za tako hitro in tučno izplačilo zavarovane glavnice po svojem so- progu Ivanu Josipu Gavess-u, stro- jevodju (niažinistu) c. kr. drž. želez- nic. kateri je bil zavarovan od marCA lVH)'i ter unirl v niareu teira lHst. torej komaj enu leto zavarovanja, siljena sem javno izraziti svojo za- hvalo čislani zavarovalnici za živ- ljenje „Jaim»" na Dunaju. ter imenovano zavarovalnico toplo pri- poročati. Kozana pri Gorici. Aiojzija Gavess. I'odru/.nica v Trstu. (orso Stadion št. 16. Okrajno znstupstv«» v (i»»ri«'i, Semeniška ulica št. 3. Teodor Slabanja, srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča precast, duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- rodja olajžuje revnim cerkvam s tern, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko doloci. Odvetniško pisarno je odprl dr. FRANČIŠEK PAVLETIČ v Gorici, ulica sv. Kiare hiš. št. 8. Ob nedeljah in praznikih je pisama zaprla. Nova zaloga pristnih vin. Andrej Abuja, v Gorici. Križne ulice (Via della Croce) štev. 4. priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo zalogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici v sodih po 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Postrežba poštena in točna. f Naznanilo! INulpisuit si iiso.jaui na- /iKinjali slavneum olH'in>l- vii v niostu in na do/eli. da provzanioni vsled smrti jjvojoiia oeela vodstvo in oski'hovanjo starodavno 140- sfiltie „Pri Golobu" na voglu ulice „Morelli1'. Ski'hol bodem. da bode Midi vbodoče poslrožba vse- -transko solidnn. kakor je bila doMej. Leopold Rcja. t Jakob Miklus, 1 trcovec z lesom in opeko, zaloga " vsakovrstnega trdega in mehkega \ koroskega in kranjskega lesa ter / pohistva, rakev (trug), vinskih p<-- u sod, stiskalnice za vino in sat J vsake velikosti \ v Pevmi, ¦ za Soškm mostom, p. Gorica, 1 priporoca p. n. občinstvu svojo * bogato zalogo, zagotavlja naj- % hitrejšo postrezbo in jako nizke ) cene. Anton Pečenko Vrtna «lica 8 (.OKU A Via Gmrdino 8 nrinoroča pristna oela in črna wina iz vipavskih, furlanskih. briekih, dal- f matinskih in isterskih v i - nogrado*. Dostavlja n;i dom in r:upošilja po želcz- .lici na vse krajt* avstro-cgorskt1 nionarhije T Bodih oil 5(i litrov naprej. Na zuhtevo pošiljn tiuii luorct". Cene zmerne. Postreiba poštena. V odlikovanem foto^rafskem atelije-u Anton Jerkic. v Gorici, Gosposka ulica St. 7 ili'Ut;o nadstronjo izdelujejo se vsa v foto,, .,f- sko stroko spadajoča dela v najmodernejšem stilu in ne- prekosljivo natančnostjo po jako zmernih cenah ; pripo- roca se tudi v izdelovanje krajevnih in drugih raz- glednic, ki so prisnane kot najlepše. Z odličnim spoštovanjem se priporoča Ant. Jerkic. füto«raf. "-> 0 Vt'likii zaloga šivalnih strojev vsak«* vrstc /a sivilje, I krojačc in tevljarje. 1 Edino zastopstvo Pffafovih sivalnih strojev, ; kateriso svetovno znani natrpežnosti in dobroti, tor so najsposobnejši za vsake vrste del, kakortudi za vezanje, rekamiranje, so edini, kise jamčijo za 10 let. Konknrenca je pri nas izkljnčena in leiopia!! . 1 V zalogi imamo tudi I BURSKA DV0K0LESA t ter ' angležke „Helikal Premier", in „Regent'. Cena |e od 18O K naprej. Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese < vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 v. Edina i meh. deiavnica za popravo sivalnih strojev indvokoies k- Za obilno naročbo sc priporočata sl. občinstvu ndaria j Saunig & Dekleva, *Wjh ulica Municipio št. 1. ^^ ^9\ii Anton Eaištrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoi'rt t'astiti dnhovSčini in slnvnomn obriiisivu v tnostu in na dcžcli ^vojo tr^'ovino jodilnoga hlaga n. pr. kavo : Santos, Sandomin^o, Java, Cojlon, I'orlo- rii'O i. dr. Oljo: LiifOM, St. An^-io. Korso istiTsko in thilmalinsko. l'otrolcj v zaboju Sladkor razne vrst<\ JMoko št. 0, 1, 2, 3 +, f». Vcc' vrst ri/,a. Miljsvet'O prve in druse vrste, narnretf po V« kil:t in od 1 funta. Teslenine iz tvorniee ^nideršič & Valencia v 11. liistrici, Zveplenko družhe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdit-evjja mlina v Knmju in z Jochmann -ove.ya v AjdovSi-ini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razposilja v zabojčkih najmanje po ft K«. na vse kraje. Rniflklf sl)on'i'U«'Mt<1 so o vsaki I lUjalVI. p,.iiiki „šolskoisii donui". I „Ceniralna posojihica" \[ v üorici, I registrovana zadruga z omejeno zavt>zo, 3 KprcjtMiia hranilne vloge, kalcn* o 5 brt'sLuj«1 po 4'/v p o I ii in es c ä ii o; 3 ncv/.difiiii'iii1 ol)rt'sti pripisiiji' konci" Ida ) ' h fjlavnici. Rcnliii ilavck plnftujc p»HO- 3 jilnica sama. > Dajf posojila utlom 11:1 oacbni 5 ' k rod it po 6"/,, in na vknjižbo po 5'/r I ' Sprcjrma člane i. pi a v ni mi dc- > Icii po 200 K in i o p r a v i 1 n i in i \\ il i' I(> t. i po 2 K. } Olvarja ölanoiii tekočt« ra«üu im>, i kalcrc obrcstujc pit dnpovoru. Za na!a- ; panje in vrai>aiij(' so n;i ra/.polajjo po- ) ložiiii'«' c. kr. poStn«1 liianilnicc, lako da ' jt> niosioöi1 poslati dciiHr brc/. pi»Slnih ) slrojkov. > Urarine ureso vsak delavnlk od8 12. I ure zjutraj In ob pondeljklh 1.. četrtklh 1 turil popoludne od 2 4 v ullcl Votturlnl 9. *-^ Pri svetem Antonu Padovanskem^^^^_ \J PRVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pin net, dalinatik, pluvial, humeral, rokdov kvadratov, kolarjuv Leo, prsnikov, inisalov, brevirjev, ritualov, diuniov in iicštevilno nabožnili razlinu) lino vezanili knji^, svcniikov, krizcv, svctiluic, kelihov, ciborj^v se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorjo kipov o vsakovrstni velikosti in kvalitcti, umetiiiško delo v romnnskem kartouu, priporocMjivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga svoč iz čistoga čobolncga voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, venrev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetiiih cvetlic in vsakovrstnih dmgih del spadajočih k bo^oenstju, izvršijo se vezenja (ricami) najfiiiejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstno stvari za ceno,---------^=^- - pri Kojej jo lzključena vsaka konkuronca. Naročitve se izvrsijo toeno in liitro. SJ4F" Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "^K Z odlifuim spoitci-Aujcm Anton j_ Vogrie. Ivan Schindler, Dunaj lll.li. Erdbergstrasse 12. |M»silja /c veliko let dobro /uaiie Htroje vsake vrwte za |»ol jcdelHlvo. Müne za sadje in grodzje, stiskalniee za sadje in grozdje. skropilnic. poljska orodja, stiskalniee za seno, mialiliii»1.«, vitle, trijerje, čistilnice za žito, lu- ščilnice za koruzo, slamore^nice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se- salke za vodnjake in gnojnice, vodovode, žel. cevi itd. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih Cenah! Havno tako vse priprave za kletarstvo: medene pipe, sesalke za vino, gurnijevo in konop- Ijene cevi, gumijeve ploče, stroj za točenje piva, , škrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izde- ' lovanje sodovke in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd.: stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za t živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namiz- J ne tehnice, decimalne tehtnice; želežno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh seatav, orodja I in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kle- parje, sedlarje pleskarie itd. Vse z velletnim jmnstvom! Po liajniodiiejii plaU poLojili, tudi Da otofce! | («Miiki / wv kot 400 slikami hrczplarno. | Prekupcem in agentom posebne prednosti! Dopisuije sc tudi v slovenskem jeziku. Pise nuj se naravnost: Dtinaj III'// Krdbergstrasse štev. u. „Krojaska## ###zadruga" Gorica, (josposka ulica st. 7. Ravno došle so zadnje novosti raznega krojnega blaga za spomladansko in letno sezono, kakor: Volne, perkal, Oksfort, Batist, satin, Zefir, svilo za prati, Tennis, Pique bele in barvane. — Moška sukna po V8aki ceni in veliki izberi. — Nada- lie ima bojjato zalogo platna, Chif- 1 fona in prtenine, hlačevine, volnene odeje, kovtrov, bombaževine, žepnih rut, robcev, ovratnikov, naprsnikov in raznih drobnin. PiTprotf«'., /iiü.t'iiijahi in ]>o- m'injiila i/ \o\iw in hoinha- /cvine. - Tudi se še nnznj;mj;i slavncinii olx'inslvu, da se i*aiz- : proda VHC od preJHiijili srzon xaoHialo hla«>o pod last no ceiio. mr Na zahtevo stranke pošiljajo se uzorci poštnine prosti hitro in točno. ^ps Koiiečno ne iia^nanja I Hlaviieuiu ©bfcinstvu, da I ho cene tudi vsemu no- vemu Magu tako nixke, da ne iii bati nikake konkurence! Cene so stalne! Zdiij se nudi rojjikom v inestn in na dežcli prilika za pošteno I in solidno postrezbo ! J