f osatnczne številke: Navadne Din —*7S, ob nedeljah Din 1*—. UREDN1S1VO a« wita)a v Utri- «iw. a. < i. »m UCSAVA a« nahaja n fvrttanvf •“•(«. 4, pahlja ■ prunikvv, ob 18. uri a dahsmom aaalednjejra dne Ur iUn< iDMečao po poiti O 10*—*, z« nw sem« tv o D IS' , doatavljen na do« D 11'—, aa isksMioc D Ifr meereti po dofovora. N««©«* ■* pri nprovi »TABORA* MARIBOR. IvČMev.oliM rtov. 4 Leto VIII. Maribor, nedelja 30. januarja 1927. Številka: 24 Napredna fronta 1 v Da-si šc v mali meri, vetndar se je pri minulih volitvah pokazal blagodejni vplivi konsolidacijo naprednega elomenta v Sloveniji- Ni breka povdar-jati, da je Napredna fronta velikega gospodarskega in socijafnega pomena za normalni razvoj nage mariborske oblasti kot življenja -zmožne gospodarske enote- Med tem, ko gre klerikalcem Predvsem le za strastne politične boje, morajo napredni krogi kazati vedno več umevanja za gospodarska in soci-Jalna vprašanja. Napredna fronta pa ima za našo oblast tudi še nacijonalen pomen, ker Je njena naloga, da roši čast nekdanjih in socln.nj-ih borcev 7.a pravico slovenskega obmejnega ljudstva. Nepobitno dejstvo je, da so bili v težkih bojih Slovencev s prodirajočim germanskim valom čez Balkan slovenski naprednjaki zmiiraj tisti, ki so. kot borbenejši del naroda doprinesli največ žrtev, bodisi ma-terijalnili, fizičnih in moralnih. Politika štajerskih naprednjakov je bila vzgled-no konsekventna in nacijonalizem se pri njih ni kakor pri klerikalcih pojavil eamo takrat, kadar je to narekovala ugodna Politična PerspektivaNeoretrga na veriga narodnih izdajstev od strani klerikalcev je marsikateri fl-dealno za-unišlieni in borbeno izvedeni akciji _ naprednih elementov vzela začeljem ii tisoeh- Pri zadnjih volitvah so zopet kle rikalci vi svoji slepi zagrizenosti in pohlepu po neomejeni oblasti izvršili izdajstvo, da rehabilitirajo tisto, ki n!so hoteli jugoslovanskega Maribora in ki so zastavili vse sile, da bodi naš Maribor sestaven del avstrijske republike. JjUviikalci so sklenili pakt s tistimi. ki Sn v Mariboru konsekventno zatirali živeli, s tistimi, ki so se leta lops Proslavili z divjaškimi napadi na Slovenca v M S riboni, Celju in Ptuju, s tistimi, ki so leta 1914 tirali vso zavedne narodnjake tu na meji v avstrijske ječe. s tistimi, ki so po prevratu organizirali nemško »Schutzwehr«. (la požene generala Maistra iz Maribora, s tistimi, ki so zakrivili preil amerikansko komisijo rovoiverski napad na naše straže, s tistimi, ki polnijo še danes inozemske liste s členki in Ilustracijami o zatiranem nemštvu V mariborski oblasti, s tistimi. Kj so izgubili nekdanjo neomeieno poli-icno moc m ki v zavesti svoje gospodarske moči izrabljajo to tako, (ia ži. viio cd r.pših denariev, a dnin kruha samo Inozemskim Nmncem. Vse to ni motilo klerikalcev, da te Nemce politično zopet retabli-rajo in to le z ozirom na eden edini cilj, žareti naprednjake in dobiti v roko neomeieno politično oblast v mariborski oblasti brez kon-tr°!c* PB .l- erikaloih nas to ni oresene-t-ilo- NenriJct.no pa nas je dimilo, da so sc nas-'.med naprc<]ninki ljudje, ki hočejo za vsa ko ceno dehti klerikalno izdajalsko slavo, ljudje, ki so drugače znali nastopati ob -vsaki priliki kot prin ciprtdnii protivTiiki ultra nemštva in ki .so bili smrtni sovražniki nemške brutal •ne ekspanzivnosti- Kako sj naj drugače predstavljamo, da S0_ Nemci'.ge Pred nedolgim časom razpisovali na glavo mariborskega radikalnega prvaka 200.000 kron. da na ie bil pri zadnjih volitvah taisti radikalski prvak z njimi v najtesnejšem objemu?! Pred vojno smo se Slovenci opredeljevali v najjh krajih v klerikalce in naprednjake tor socijaliste. 7a naše razmero *e mio to dovolj. Po vojni, ko smo presni .v novo državo zmflniŠani eno trebimo narodnega telesa, razmere .ravnotako nc dopuščaio večjega strankarskega htksusn -Kakor pa je vojna v vseh panogah živlienja imela zlo posledice, tako se je tudi v strankarskem življenju pojavila kusm cepljenja in sektar tsva- Politični vsevedci so ustanavljali svoie stranke aj; pa 8rt sj poiskali stranko iz drugih delov države, potom katn-rih so hoteli Postati rešitelji in voditelji naroda. Klerikalci so navzlic heteroge-nosti svojega članstva obdržali disciplino, le naprednjaki so čutili potrebo cepiti na vso^pretege. Kako nezdrav Edini izhod — volitve Konzultacije na dvoru trajale ves dan— Kralj za široko koncentracijsko vlado. — Minimalni izgledi. Beograd, 29- januarja. Radi včerajšnjega nepričakovanega Radičevskega nastopa v skupščini, ki je izzval veliko Presenečenje, je Uzuno-vič še tekom istega popoldneva podal demisljo celokupne vlade. Po splošnem razburjenju in prijetnem vznemirjenju opozicije so se vršile konference raznih klubov, na katerih se je podrobno razmotrival nastali Položaj. Ob 21. uri je bil klican na dvor skupščinski predsednik Marko Trifkovič. ob 23. uri pa poslevodeči podpredsednik radčkalskega kluba Ilija Aiihajlovič. — Kralj je danes dopoldan nadaljeval konzultacije z voditelji strank. Prvi je bil pozvan na dvor St j* Radič, ki, ie ostal Pri kralju poldrugo uro. Po avdijenci sta se Srečala pri vhodu v dvor z Davido-vičem in si prisrčno stisnila roke, kljub temu, da sta bila šc včerai neizprosna nasprotnika. Radič je izjavil novinarjem. da je svetoval kralju, da Poveri nekomu mandat za sestavo širokega koncentracijskega kabineta, v katerem bi fcilf zasto-pani radikali, radičevol, demokrati in klerikalci. Vendar ie imel pomisleke radi volilnega Proglasa, ki ga ie i~d?la ST S ored oblastnimi volitvami- Sestava kabineta naj bi se poverila bodisi radikalu Marku Trifkoviču ali demokratu Ljubi DavJdovlču. oziro- ma zemljoradniku Joči Jovanoviču. — Slednjemu pa predvsem radi tega, ker so pričakuje, da se bodo zemljoradniki v najkrajšem času združili z HSS-Davidovič ie izjavil pri odhodu (z dvora, da je država v nemogoči situaciji. Predlog, da bi se razpisale nove volitve je kralj odločno zavrnil in je mnenja, da je izhod iz nevzdržnega položaja mogoč samo s sestavo široke koncentracijske vlade. Tretji je bil poklican na dvor Svetozar Pribičevič, ki se trenutno še nahaja v dvoru. Tekom popoldneva bo obiskal kralsa tudi dr. Korošec. Pričakuje se. da bo mandat za sestavo vlade podeljen že do večera. Zastopniki HSS so bojevito razpoloženj in odklanjajo sleherno kombinacijo, v kateri hi prišli v poštev bodisi Uzunovič. Srskič ali Maksimovič. V političnih krogih se z resnosPo pričakuje, da bo prišlo do novih volitev, kajti izgledi za sestavo vlade so minimalni. PROTOGEROV UMORJEN? Beograd, 29. januarja 1927. Kakor poročajo iz Sofije, je bil vodja macedonskcga revolucionarnega, komiteja, general Protogerov, ubit od svojih nasprotnikov Mariborske vesti Opozarjamo na uradno popravljanje volilnih Imenikov I Pri volitvah dno 23. t-m- se je znova izkazalo, da mnogi narodnjaki in naprednjaki niso bili vpisani v volilnih imenikih. To je posledica starega greha mnogih naših ljudi, (la se kljub našim pozivom ob priliki reklamacijskega postopanja no pobrigajo takrat za to. ali so vpisani v imenikih ali ne. Meseca februarja bodo občine v smislu zakona o volilnih imenikih iste uradno popravljale. Važno je. da se vsi naši ljudie. ki so Pri nedeljskih volitvah dož.ivell neprijetnost. da niso mogli voliti, ker niso bili vpisani, tekom meseca februarja brezpogojno pobrigalo za vpis v imenik. V Mariboru naj gredo bodisi na občino in tam na zapisnik zahtevaio vpis, seveda na podlagi predpisanih dokumentov (dokaz o prekoračenin 21. leta starosti. dokaz, o domovinski pravici, odnosno pri onih, ki še niso državljani. Pa so Slovani, potrdilo, da so Slovani po plemenu in jeziku, končno pri državnih nameščencih, zdravnikih itd. dokaz o nastavitvi v dotični občimi). Ali pa naj Maribor, 29. januarja. pri-deio ® navedenimi dokumenti v naše tainištvo, kjer bomo storili potrebne korake. da bodo vpisani- V ostalih občinah no oblasti naj istotako vsi naši somišljeniki store enako bodisi sami v občinskih uradih, bodisi potom organizacij- Zadnje volitve so zopet pokazale, da ie vsak glas velike važnosti. Zato. je dolžnost vsakega somišljenika, da se Pobriga za svojo volilno pravico. Proračunska seja mariborskega ebč. sveta . Po dolgem odmoru se je vršila včeraj občinska seja, ki je potekla mirno in stvarno. Občinski svet je sorejcl redni proračun, ki izkazuje 10.834.(596 Din stroškov in 4.145090 Din kritja. O kritin 6 689.666 Din bo sklepal občinski svet šele na današnji seji. Zanimivo je bilo. d? je policija za-stražila magistrat, vendar p^ ni imela nikakega de'a- Glavno proračunsko poročilo je podal obč. sv. dr. Jerovšek. nakar je govoril obč. svet. Rabun. Predlagal je. da so za 140 000 Din, ki so v proračunu predvideni za požarno h—~>-bo. obremeni hišne posestnike, ker imnio poJa-v je bil to, kažejo današnje politične razmere. Napreden element, ob prevratu še enako močen klerikalcem, je rnulal vedno bolj in boli in prešel v položaj samoobrambo Protj klerikalni premoči, ki je grozila udušiti vsako napredno strankarsko gibanje- Vsi trezni činitelji so sprevideli zle posledice tega ccn'iem.ia ter so začeli iskati zoPet stara pota sknpne napredne fronte, ki je edina v stanu dati naprednim elementom listi položaj, ki jim gre- Prvi korak jc bil storjen pri zadnjih volitvah. Od 1-1 skrinjic pri skupščinskih .volitvah jih je ‘zginilo že skoraj deset. Napredna fr°n ta c/j ustvarja in so mora ustvariti- Njeno jedro Je SDS, ki so je pri zadnjih »'0-1’tvah skupno z NSS in drugimi uvidov rnml naprednimi elemenM Izkazala kot drnca najmočnejša strankarska skupina v Sloveniji. Volitve so pokazale, da je pričakovati uspešnega delovanja v korist naroda v , zdmženju^ moči, ki razcepljene^ ne pomenijo nič. združene Pa spus našega v prepad drvečega,gospodarstva, socijalne kriz-e in nncijomnlne časti. Še se bodo našli politični šarlatani. ki si bodo skušali kuhati svojo Posebno politično juho. Vedno bolj pa bodo občutili. da jih zapuščaio pristaši, ki se yračajo zopet k svoji nanredni matici, Radikalski pušeljc. ki so si ga pri zad-; njih volitvah vtaknili klerikalci za svoj Klobuk, bo kmalu ležal v cestnem jarku zavržen. Nemški gorjači Pa. ki je že nekdaj nela samo po slovenskih napred nih hrbtih in katero so Pri zadnjih volitvah vzeli v to svrho v roke klerikalci, sonročntnr, nnš memento: Vi hočete zo-net narodnostni boj, V| ste nas izzvaJi |n mi ta boj sprejemamo. Hodili smo k Vam v šolo, merili se bomo z enakim orož^m. Kompakten nastop nemštva v Mariboru in Celju proti narodnemu elementu pomen! za nas najdrznejšo no-!ItJ,čno provokacijo, katero bonm vročali pa gosoodarskem Polju. Oživeti mpra naše ,stnrp jn preizkušeno obrambno sredstvo »Svoji k svoiim!« Ne dvomimo, da. bo duh. ki .je.Pri žad-njui volitvah sf-nil šc n»kni naprednih Vrst v 'enotno 1'ni.id. prodiral vedno bolj in da bo pamečna fronta nri nrvih pri-ho-biiih yo,:tvnh šc komnaktnejša. živela napredna frontai od Požarne brambe le oni oz- zavarovalnice korist. Zavzemal se je tudi za obdavčenje luksuznih avtomobilov, ki bi se naj obdavčili s 5000 Din letno in protestiral poti odpustitvi nemškega u-radništva. (Galerija se je vmešala. Zu-Pan preti z izpraznitvijo. Klici: »V občinskem svetu še imate večino, ined ljudstvom pa ne.«) Obč- sv. Petejan (soc-) predlaga politično debato in omenja, da ie sprememba volilnega reda neobhodno potrebna, kajti občinski volilni red sili meščanske stranke k sklepanju blokov, ki so nenormalni Pojav, predvsem pa tudi nemoralni. kar so jasno dokazale oblastne volitve. Govoril je tudi obč- sv. Pfritmer. Nato je socijaliste zavračal dr. Jerovšek .nakar jo sledila specijalna debata, ki jo ootekla docela mirno in le mestoma dala povoda humorističnim izpadom levfse. Najzanimiveiša je bila razprava o mariborskem šolstvu. Socijalisti so zagovarjali tezp, da so v Mariboru še potrebne manjšinske- šole in dregnili so Nemce, naj se vendar malo izkažejo. _Dr- Jerovšek je prekinil njihova izvajanja; »Manjšinsko -vprašanje vam ie demagogija!«, nakar mu je soc. obč. sv. Eržen odgovoril: »Nemške kroglice jja niso demagogija!« Dr. Miihleisen se ie oprijel Jerovškovih besed in zatrjeval, da je bil govor socijalistov navadna demagogija, češ da se vprašanje rešuje na drugem mestu- Pač pa se je dr. Miihleisčn zavzemal za to, da dobe Nemci nčmške gledališke predstave; — Pravi; da je gledališka uprava že pristala na predlog, pod pogojem, da abonirajo Nemci vsaj 20 predstav, na kar pa niso pristali. Po njegovem mneniu žrtvuje občina vse preveč gledališče in jc gledališče zaradi tega pasivno, ker no daje nemških predstav. Letos bo dobilo gledališče 100.000 Din podpore. za za poslopje samo pa 115-000 Din. Druga društva so dobila naslednje Podpore; Glasbena Matica 21.000, »Drava« 4000. »Maribor« 1000, Katoliška otnladina 1000 Ljudska imiverza , 10.000. razna društva 60-000 in 10.000 Jc bilo votiranih v prosvetne svrhe- Pri debati o trgovstvu in obrtništvu io prišlo do jako ostre razprave. Veliki župan ie namreč sporočil občini, da se je Zveza za tujski promet izrekla Proti občinskemu davku - na prenočišča • Veliki župan Predlaga, da da občina 25% od gostilnist-ega oziroma hotelskega davka za gostilničarsko šolo in Zvezi za -tujski nromei sicer davka ne more dovoliti. Dr. MiiMciscn je davek zavračal. Na-dnlinia debata o tem vprašanju se je odlomila na danes. • . Za soci.ialho skrbstvo je v proračunu določenih 1.40?.000 Din. Ker j© novo zavetišče v Ljudskem vrtu. za -Predmestja nreoddaljeno, se ie sklepalo o tepi, da bi se zgradili enaki zavetišči tudi_v m agd o bn s Vem in meljskem pneidrne-stju. Ravno tako »e ie povdarjpln jto-treba o gradnji meščanske. š.o^e v mag-dalenskom in meliskem prodmestfu. Raz š'rfti.-bb treba tudi Razlagovo šolo, kajti nnšc Šolo so tako natrpane, da je ponk iako otežkočen.. Ob 21. uri je zaključil žuPan - javno sejo in otvoril tajno sejo .na kateri so med driigiin razpravljali 'tudi o mestnem kinu- Akademija naprednega dijašfva v Mariboru Dne 24. januarja je Priredil dramat-ski odsek naprednega dijaškega, društva »Napredek« pod vodstvom dijaka Alberta Sentočnika Nušičevo komedijo »Navaden človek«. Pri nas so navade take. da jc drama vedno prazna, publika jc ne mara- Publika ljubi komedije in cirkus. Navzlic Nučiče vi komediji bi bilo gledališče prazno, ako sc ne bi fantje sami pobrigali za razprodajo vstopnic. Igralci, kot sem jih videl na odru, so Wli. večinoma tiPi, ki so se zljubeznijo oprijeli stvari. Naslov.no ulogo jo igral režiser sa.m, kar je bilo dvakrat slabo: njegova energija je izgubila pri tem toliko moči, v kolikor se je moral baviti sam s sabo namesto z drugimi in kot režiser se sam ni mogel _ dovolj Posvetiti svoji vlogi, če se Pomisli na ozko odmerjeni čas in pa na to, da so to le diletanti ter kot taki ne morejo imeti veliko prakse. Sentočnikova kreacija je bila marljivo jn vestno naštudirana, 'poleg Grabnarjeve najbolj, kar ti dve vlogi tudi zahtevata. Vendar se Sentočnik kot »navaden človek« Damjanovič nidržal vedno na isti višini. Njegovi glas je trd in njegove kretnje energične; Nušičev Damjanovič pa je mehak in nežen človek, tako da Sentočnik v najtanjših finesah ni bil kos svoji nalogi — premalo čuvstva finega pesnikajc bilo v iigri. »In če bi smel, moči bi ne imel.« To govori plahi poetrz mehkim glasom, žal je Sentočniku ušel marsikak trd glas, marsikaka oglata kretnja- Izvrsten pa je bil pri prihodu Miciča iz Jagodine; ti momenti so bili zelo naravni. Nerodno sta trčila skupaj z _ Mici če m, kar Pa je bila bolj Grabnarjeva krivda, h kateremu se še povrnem. Eno je tudi bilo, kar je Sentočnika nekako težilo k tlom: večna maska mehkobe, ki ni zanj. Sicer pa so bili on sam, Grabnarjeva im Hrovatin vedno pri zavesti : “»Do tu in nič dalje«. In marsikomu manjka občutek te meje! -.. Lahko se ti zgodi, dn se spotakneš ob rampi in da se zvrneš prav nerodno med ljudi! Sentočnikova partnerica Grabnarjeva je živahna igralka,. vendar me to ne oviira, da ne bi dejal, da .ie bila njena igra precej lesena- Okorna sicer mi bila, ali to, česar se je ona posluževala zlasti v začetku, na. gugalnic], je spominjalo na mrtvi patos brez duše, nekaka okornost, ki ie izginila šele .v začetku dirugega dejanja. — Grabnarjeva Prerada gleda v stran, — igralski trik, ki ni vedno na mestu. Poleg Hrovatinovega Dušana je bila ona najbolje kreirana im najbolj Polna, živahnega temperam«!) ta. Predvsem j:i manjka vaje, V njej tiči iskra., Non plus ultra pa. je ibiil Hrovatin. Njegov nastop je bil simpatičen, igra sigurna, kretnje naravne, skratka brezhibno igranje. Zelo je ugajal Sentočnikov brat, ki mu je pa manjkala lastnost, radi katere -zapremo knjigo pisatelja, če je nima: resničnost. — Rutina in umetnost, umetnost je življenje in. brez življenja jc dolgčas- In to sem občutil pri njegovi kreaciji, ki je bila sicer dobro naštudirana. Mioič iz Jagodine, brat Grabnerjeve, je zabaval občinstvo imenitno. Vendar me jc mikalo spomniti ga: »Prijatelj, to ni cirkus!« Sicer sc je pa publika smejala. dobra, hvaležna Publika! Čeprav Korošec ni igralec, ni bil njegov arsa slab: zelo dobro izbrana je bila njegova obleka, kar sc o ostalih ne more ra vino trditi. M'slim, da ne bi bilo slabo, če bi se on odvadil svojega idioma. — Rajnišev sluga je bil precej pretiran, da no rečem več- Omenil bi prizor v zadnjem dejanju, ko so se vsi povprek objemali. Obnašali so se precej svobodno, mislim, da bi režiser ne smel dovoliti tako smešnih objemov pri generalni vaji. Dušanova in Damjanovičeva materi sta bib ženski brez vsakega življenja, katerega jc hotela pokazati Micičeva žena vi zelo burnih izpadih, vendar je bil uspeh dvomljiv. Kar se scenerije tiče, je bila v pravili rokah in je dajala zelo ugoden utis. — Manjkalo je Pri vsem le železne roke režiserjevo, ki mnogo zaleže in izda- V ostalem pa je Sentočnikova zasluga, da je stvar tako lepo uspela in da jc imela moralni in materijelnl uspeli- V. Karnevalski k©’edar Vrsta Plesov, ki je v letošnji sezoni bila, otvorjena z akademskim plesom bo v prihodnjih dneh dosevla kulmimacijo. Planinski ples dne 1. februarja bo Privabil gotovo ogromno število udeležencev. Toda s planinam n'esom se nredmiSitne prireditve Šele otvariajo-‘Medil mu bo 12. februarja velik ki ga prirera Jugoslovanska Matica. Računa se, da bo omenjena Prireditev, kakor doslej, najelitnejša in da med plesalci ne bo nikogar, ki bi se je ne udeležil. Ju-goslovenski Ples bo poleg planinskega dodobra izčrpal tudi najpožrtvo-val-nejše oboževalce charlestoma. Prireditelji pa so poskrbeli tudi za primeren odmor, sicer bi letošnje maškerade. in rc-duto nudile žalostno sliko izkrivljenih nog in iksastih udov. Cbarlcston je v velemestih že docela izpodrinjen, toda pri nas se šele uveljavila in pleše s tako strastjo, da prihajajo konzervaftv-nejšim plesalcem sobe v oči, dočim stopajo vnetim charlestonisfom potne srage na lica in v debelih kapljah odleta-vajo že itdk Prepoteno «vi]p kuštravih plesalk. Taka ie pač usoda. Po dvotedenske-rn odmoru pridno maškerade, ki bodo zaklhtčile prednostno razigranost m preložile udeistvo-vp-nje plesne umetnosti na jesen,- Celo na- ša deca bo imela otroški semenj. Sokol bo prirdil v Narodnem domu vsakoletno maškarado in tudi športno društvo »Rapid« pripravlja nekaj Podobnega. Vsekakor .ie letošnja plesna sezona jako bogata in prekaša po pestrosti in originalnosti vse dosedanje- Kakor nrav ljica iz tisočinene noči pa gre po deželi glas da bo krona vsem minulim in -vsem bodočim Prireditvam velika reduta ISSK Maribora, ki so bo vršila 1- marca v Gotzovi dvorani. V javnosti se že šepeče o Princu Karnevalu, ki bo zasužnjil ves ženski svet; o tajinstveni medeni uri, ki bo združila v sanjavo okrašeni dvorani stotine novoporočencev; o zakleti kraljičini, ? ki bo rešila nežni spol sužnosti in ga iztrgala za eno uro eksploataciji tiranskih soprogo-v in nešteto podobnih originalnosti, ki jih Maribor še ni doživel. Vse to bo n-udil samo en večer, samo ena kratka noč, ki bo potisnila vi pozabljenje vso burno preteklost. Torej, naj so zgodi karkoli, naj char-lesto-n zaideva še. toliko žrtev naj se parketi izližejo do podlage im podplati do nogovic, med tistimi, ki so vztrajali na plesiščih doslej. in ki ne b.odo manjkali niti na Planinskem niti pa Jugo-slovenskem plesu. . ne sme biti ni-kovpr, ki bi se ne udeležil zaključne prireditve letošnje plesne sezone — re-dute ISSK Maribora- m ff«nj posestniki se opozarjajo, da imaio od mestnega magistrata jim do-Poslane nop-isne pole glede psov in vozil oddati do 15- februarja e-rhnole mestnemu knjigovodstvu, kjer dobe tozadevno potrdilo, katero jih obvarme pred predvidenimi tozadevnimi kaznimi v. slučajih. v katerih bi. se pola ne v mil a ab pa oddala na nepra-vi naslov. ŽuPan: Leskovar. s. r. m Veseli semenj se bo vršil -v sredo, dne 23. februarja popoldan v dvorani pivovarne Union (Cot-z)- Kdor ie poselil lansko prireditev, se je lahko Prepričal, koliko zabave in užitka je nudila naši deci. Letos so pripravljena posebna presenečenig. Opozarjamo že sedaj sta riše na našo prireditev s prošnjo. da se je s .svojo deco v čim večjem številu udeleže’. Čisti dobiček je namenjen v nrid otroške bolnice. m T> Starčeva, Lubejev?., Kovačičeva in gg. Grom, Pirnat, Zveznik, K0v:č Pavel, Harastovič itd. Rež:ra ji0 kratke zapovedi, roke so sc dvigalc v drhtečem razburjenju in glave «© se polnile z drznimi snovi in nadami- Čez nekaj trenutkov, sc bo odločilo. Potem jim je bila varna. Toda ko je bilo že vse v redu in ko , /Zaec,a barka z napetimi jadri režati vaiove, je ona ncjarjia enega stražarja z dobro. namerjenim udarcem v semce, podstavil drugemu nogo, da se je zavalil po krovu m ^ V1 velikem skoku i glasnim smehom vrgla v morje. ■— Pobegnila je. je tarnal kapitan, ki je bil pri krmilu. Obrnil je ladjico in jo ustavil. Zopet so ribiči stali Pri ograji m gledali za plavalko, ki je kakor prejšnji dan gotovo in vešče rezala valove. Njen 3 a sni smeh se je slišal do njih. Iz nemirnih valov, ki so nad njo pleli .venček pen. jim je mahala zadnji pozdrav. — Odšla je>^ so zatarnali žalostno. , TT trotovo j© sirena, je resno mislil kapitan* Sirena, kj se z nanii šali« — No. .ie_ rekel Manuet zamišljeno, morda pride Jutri. Ribiči niso niti slutili, da je v malem, skritem zalivu otoka usidrana jahta Mrs. Edwine, ekstravagantne in pustolovne ameriške milijonarke, dvakrat ločene žene, ki je živela samo za vratolomne športne vežbe in do blaznosti smela podjetja. Lepa žena je bila nagrajena Plavalka in teh sedem Prirodnih nepokvarjenih ljudi primitivnih misli in surovih čutov ji je prišlo ravno prav. da jo dvignejo te blaziranosti in da dado njeni nasičeni fantaziji novo senzacijo-Zvečer je pripovedovala na krovu svoje jahte v krogu prijateljev vse podrobnosti nainovejše pustolovščine. — Eden ribičev, je smet© zatrjevala, me je resno smatral za sireno. — To bi bil šaljiv doživljaj, .ie vzkliknil eden izmed njenih mnogobrojmih oboževalcev* — Divno, so pripomnili ostali. Mrs. Fdvvin je udobno ležaja v naslonjaču in se igrala z dragocenim nizom biserov. Bila je čarobno lopa noč. Jahta je dvignila sidro. — Kam nas nameravat© sedaj odpeljati Mrs- Fdwin jo je vPvašal gost. — Dragi prijatelj, mislim, da je čas, da se povrnem v Newyork. da se začasno odrečemo pustolovščin a-m in uživanju. Umolknila je in zamišljeno glodala v morje. Tiho si jo šepetala: . —- Rada bi vedela, kai pripovedujejo ribiči o tej Pustolovščini in ali se mo spominja in z ogorčenjem ali s hrepenenjem v srcu. bkoda. škoda, da tega ne bom nikdar Jz vedela •.. So tri dni jc stala barka, kljub slabemu ^vremenu. usidrana jn sedem narav očije željno. a zaman gledalo v daljavo. Sirena sc 3ku ni več prikazala. v sovjetska iftdastirBji Sovjetska industrija zadobiva vedno resnejši značaj in postaja nevaren konkurent inozemstvu, ki je imelo v sovjetski Rusiji hvaležne odjemalce* Nezadostna domača industrija ni krila potrdil ogromno dežele, ki so z uvedbo modemih naPrav in z opuščanjem kon-zervatizma vedno bolj naraščale- Toda kakor na vseh drugih Poljih, se skušajo sovjeti otresti odvisnosti tudi v industriji in na vso moč podpirajo njen razvoj. Da Rusija industrijelno v resnici napreduje^ dokazuje vsakoletno zmanjšanje pasive ruske trgovinsko bilance-Doslej so sovjeti večino dragocenih surovin izvažali v inozemstvo za mal denar in nabavljali drage izdelke, vendar Pa je uspelo gospodarskim krogom, da so vsaj zajezdi neekonomsko a neob-hoduo potrebno poslovanje z inozemstvom. Strta ruska industrija je po revoluciji polagoma vzpostavila in danes jo. nekdaj cvetočim Podjetjem Pridružujejo nova. Mogočna Rusija stremi po Popolni autarkiii in je edma država na svetu, ki se ji z ozirom na ogromna bogastva lahko najbolj približa. V tej težnji je iskati vzroka razmahu sovjetske industrije, ki vedno bolj uspešno izpod-nva konkurenčno blago. — Na i večjo Poriši'!! Mb svetovne tmslis mornarice USA 1,570.000 ton 297 ladij Ji. Velika Britanija 5,381.350 bmtto ton 774 ladij Italija 765.335 ton Francija 1,274.724 ton b • J* Japonska 773.511 ton A Nemčija 663.984 ton Holandska 633.803 ton g Zadrugarstvo na Bolgarskem. V intenzivnost ie opaziti v sovjetski tek- j lotu 1926 se je na Bolgarskem ustano stilni industriji, ki je izgubo poljskih tekstilnih tvornic žc skoraj popolnoma Prebolela. Pred. dnevi je bila zopet svečam© o tvor jena nova tekstilna tvornica v Undolu na Progi Moskva-Nižnji Novgorod- Tovarna, ki je takoj pričela z obratovanjem, ima 100 tisoč vreten in bo zanosljevala ogromno število delavcev- Tudi druge industrije, ki iimaio v agrarnih predelih največ odjemalcev. se pridno ustanavljajo. »Ekonomiičas-kaja žtenj«_ navaja vrsto tvornic za izdelavo ^poljedelskih strojev. Največia mod njimi bo v Kazanu, kjer se bodo izdelovali skoraj vsi Poljedelski stroji v umožipah, ki bodo krile precejšen del domačih potreb. Po vseh i-zgl.edih fc Rusija tudi gospodarsko osamosvaja in ni več daleč čas. ko bo mirno lahko Prebolda carinske in ekonomske finančne udarce tudi s strani gospodarsko najmočnejših nasprotnikov. Zaenkrat lahko konstatiramo, da je ni države, v kateri bi se industriji mudila taka bodočnost, kakor Rusiji in v tem je tudi vzrok naglemu naPred'ku njene industrija. - - - * vilo 209 zadružnih pod ie ti j. (103 v mestih in 106 na deželi). Od teh je 79 kreditnih, 12 konzumnih, 17 stavbenih, 27 za gojitev živine, 58 produkcijskih. 14 zavarovalnih, 14 pa jo ustanovljenih v razne druge svrlie. g »Gospodarstvo«. (La Economia). Naši rojaki v Južni Ameriki so lani pričeli izdajati gospodarsko glasilo parih ?zseHencev. V decembru je izšla trinajsta številka zanimivega lista »Gospodarstvo«, ki ima bogato vsebino- Poleg srbohrvaščine so objavljeni tudi čbunki v: španščini in tudi v slovenščini. List eripaš? zanimive podatke o našem fese-ljeništvu in posveča precej Prostora ravno tem vprašanjem in je za na£ živelj, ki se je naselil v Južni Ameriki, kakor tndi za ono, ki se nameravajo izseliti velikega pomena. * Nova žetev ruskega lanu. Rusija je Pričela izvažati velike količine lanu, ki ga je pridela'a v zadnjem letu- Glavno izvozno pristanišče jc Riga. od koder sc ga največ izvaža v Severno Ameriko* VtH T» OTt «. v TViarnfoffl. trne .5rr Tonija T^rr. ti. D ruzo.vič; , - Naše gledališko-ifiuzlkalne prilike Gledališča sc nahajajo danes menda vsepovsod! v stalni krizi- Bije se tako-nekoč boj za obstanek vseh kulturnih dobrin, katere hočejo uničiti mafcrijali-stdčna stremljenja našo dobe, predvsem pa izpremenjeni gospodarski in socijalni odpošaji. Tudi o nanšem gledališču sc je tozadevno že izpregovorila mar,sika tora beseda. Nahajamo se v sedmi sezoni slovenskega gjedališča v Mariboru. Ako zasledujemo razvoj izza prvih početkov, moraimo ugotoviti predvsem celotno velik napredek- Celotno namreč, kajti -v tej dobi zaznamenujemo lahko sezone stalnega Pomikanja v smeri navzgor, katerim pa je sledila ž lansko (šesto) sezono razdobje hipnega nazadovanja in katero skuša Popraviti spet pričujoča sezona- Kulminaciisko točko tvori v razvojni liniji sezona 1924—25, ko so se lahko zaznamovale muzika1 ne predstave, ki bi bile ,v čast tudi večjim odrom. Bil je to sad skoraj troletnega delovanja umetniške dvojice Mitrovičev ih in ki je imelo kot posledico tudi stalno rastoč obisk gledališča; aboninanov je bilo pet -jn vsi so bili polno zasedeni. — Repertoar, katerega je sestavil operni ravmatejl Mitrovič, se je oziral na domača dela, kakor tudi na najbolj popa-larner opere iz svetovnega repertoarja. Ugodeno le bilo s tem našim potrebam in občinstvo se je tekom časa seznanilo z- lepim delom tozadevne literature. — Omcnjeiia sezona je potemtakem dokazala, da j c tudi v Mariboru mogoče, navzlic raznim težkočam, ustvariti položaj, ki je v stanu. Pospeševati prepotrebni kontakt med proizvajajočim u-metniš.kim delom .ter vzprejemajočo publiko in kar je živilenskega pomena za vsak kulturni zavod- Po odhodu Mitrovičevih se Je storila usodePolna napaka, da se je sicer nameravalo -voditi predstave na dosedanji višini, kvalitativni in kvantitativni, Pa so pri tem ni skrbelo za namestitev vsestransko odgovarjajoče osebnosti pri dirigentskem pultu. Eksperimenti -v tem oziru so imeli kot posledico, da je začel obisk nazadovati, kar je. dokaz isto-falco Poiemajočega zanimanja in zaupanja publike- Načelo štedenja je rodilo posledico, da je tudi publika znčeia šte-diti — namreč 7. obiskom. Varčevanje jo bilo torej na nepravem mestu, kajti staro gospodarsko načelo pravi, da more računati s trajnimi odlomici, le tisti Producent, ki je v stanu, tudi trajno zadovoljiti stoje k on s urn en te. Če zahteva torej višja kvalificirana umetniška moč. bodisi dirigent ali solist, večjo gažo. potem se poravna več>i izdatek na drugi strani gotovo z večjimi dohodki pri blagajni. Prdstave, ki. so v kvalitativnem oziru .na višji stopnji, morejo računati tudi z večjim nosetom- Lanska sezona nas Pa je učila, kako se naj ne Postopa; predstave, ki so pomenile v umetniškem oziru na-zadovanie. so rodle lcot posledico nekako nerouname Publike do našega kulturnega instituta, pred vsem do opernih predstav. In to stanje je sedaj težko popraviti. Rezerviranost publike se je izražala letos v tem, da se beležijo le tri abonmani, ki niti docela zasedeni niso- Gledališka uprava je sicer poklicala na dirigentsko mesto spet priznanega g. Mitroviča, kateremu Pripade sedaj naloga, da spravi muzikalne razmere .v pra-vi tir. S kakimi tež-kočami sc mu pa je boriti, dokazuje pač najbolje dejstvo, da je zamogel doslej spraviti na oder le eno _ večjo opero (Mancm) zraven dveh manjših (Pagliac-ci ter Bastien) ter o kaki reprizi izza prejšnjih sezon ne more biti govora, ker bi pomenilo to študiiranje na novo. Na-prarn temu zaznamuje pa predlanska sezona 5 opernih novitet in 4 reprize-Tosca je takrat doživela ob koncu sezone, junija meseca. Sc š-evjlne predstave pri razprodanem gledališču. Razmere so se torej tako predrugačile oz. , poslabšale, da moramo govoriti o krizi naše pete. Kako pa naj gradi stavbenik, in če je tudi najboljši mojster, ako mu niso v to na razpolago potrebna materijalna sredstva? To. kar artistični vodja v prvi vrsti rabi, je pač povsem odgovarjajoče odersko in orkestralno osobje- K svoječasnemu stalnemu napredovanju in končnemu razmahu je zraven umetniških in organizator iški h sposobnosti g. Mitroviča Pripomogla stalnost takratnega umetniškega osob.ia. V prvi vrsti je imenovati tukai dramatični sopran gp Mitrovičeve- Bila je to oderska moč. na katero se jo moglo zmiraj računati in ki ie bila vedno pa mestu. Danes ve Maribor, kaj je imel v tej umetnici- Naša opera potrebuie predvsem pet solističnih moči v prvi zasedbi. Je to ena diramatska sopranist in ja, ena liriško-koloraturna sopranistinja oz. tudi po potrebah repertoarja ena altistimja, en tenor, en bariton in en bas. S tem solističnim osobjem se more že sestaviti repertoar ,ki nudi potrebno meniavo. In kakšna je zasedba danes? Imamo v tej sezoni angaževane le tri nevske moči za prve partije (eno liriško soorani-stinjo, en tenor im en bariton) pri tem, ko so ostale pevske moči odvovariaoče za druge zasedbe (en sopran, en alt, en tenor, en bariton in dva basa). — V anrnževanbi takih solističnih moči torei pomešamo racionalnega postopanja in ekonomske izrabe, kar bi omdvočdo ^bVentu. sestaviti uri meren repertoar- No h a lamo n. Pr, oder-ske moči katerih. skoraj nikoli ne vidimo na odru. za to se ia moralo dram? »pet zaposliti v takih vilogoh. katere jim nikakor ne odgovnrinio. Tu k temu so to še večinoma troM. ki stote- v nočetVn orferjrfrm karitoro, Vajti usoda vseh malih n-prv/lfpišč k} nn o *a. d n mora rnčnnntl v vellkj merj 7 bsobiem. z manijo odeirsko nrakso. Ko le isto pa rpVj višini, preti novprnost. da jo pritožne veči" d petka dne 28. do vključno poudeljka dne 31. januarja l9-'7. — Cesarica Elizabeta, baronesa Tirnad. cesar Franc Jožef I., kralj Ludovik II-bavarski, knez Bismarck in Rihard Wa-gner so glavne osebe .v senzacijonalneu) filmu: STRAŠNA USODA KRALJA«. V glavnih vlogah: Olaf Fjord, Eugea Preis, Tliea v- Auersperg, grof M- Es& terhaszy- »GRAJSKI« L"NO. predvaja od četrtka 27. do vključno so. bote 29. januarja »KNEŽJA LJUBEZEN« (Lo Reveil). Krasna filmska igra po glasovitem romanu Pavla Hervieu. V glavni vlogi znameniti igralci največjega francoskega gledališča »Comediie Francaisa Pariš«. • predvaja ,v nedeljo 30. januarja do sred? 2. februarja J 927 »VALČKOV CAR«. ' ' Eden najvieojih filmov tovarne »USA«, Berlin. Krasna, komedija Po istoimenski opereti Oskarja Straussa. KINO »UNION« tnreie »BJoskop«) Ker nonovedaml film s Harrv Lie.aiVe v glavni vlogi še ni prispel, se bo predvajal od danes naprej: »VELIČANSTVO PLEŠE VALČEK!« Princesa Mariia ne ljubi dvornega življenja in se zato rada pozabava izven dvorca. Ob neki Priliki spozna talentiranega goslača Peperla in ga vzljubi. — Toda dvorni običaji gredo kruto preko idealizma in Marija se je morala poročiti s knozom Cirilom. Na poroki igra Poperle kot dvorni dirigent- Pozno v noči ji igra v parku serenado in se ves ootrt zgrudi mrtev na tla _ počilo mu ie. srce od tuge. Film »Ona si ne želi otrok« z Lied-keiem v glavni vlogi se bo predvajal sde začetkom prihodnjega rnešeca. Pripominjamo, da pe predvaja ta film že SotruMa i a dohrovpelja- bo pisai niško podjetje s kavcijo ali garancijo se i S i e. Prednest znanje jezikov. Pismene ponndbe. pa informacijski biro .Mlifstan*, Maribor. i ■ ' 131 ftCEnl-pniMkreilil ^ si dobavijo ilani kieditne in ^ stavbie zadruge ,.Mojmir“ z laitdci organiurano „Šsmopo-mo4‘. Pojasnila daje zadružna ‘pisarna LtParniU« ul. g. 131 Stasavaije L.L”! do RuS, tudi hližia okolica Maribor, iac« bol|Sa družina. Natančne ponudbe pod .Oskrbnik* na intoimacijski b ro .Marstan*. Maribor. 131 Opremifena sobi. 154 čista, solnčna s posebnim vhodom, ni’ zračnem kraju in lepim razgledom, se odda takoj. VpraSati Puškinova ut II Opremfjera soka snežna, poseben vhod, elektr. luč, -se gospodu za 250 Din mesečno takoj odda. Čopova ulica 10. 161 ■■> opremljena zračna uC soba c kopalnica) zakonskemu paru brez obok ali dvema gospodičnama. Na slov t upravi. Ip9 Iratlarila .t odda. Ponudbe na upravo lista pod .Št 500“. 156 Mizarski nomočnlk po dokončani učni dobi, se sprejme kot pomagač. Nadov v upravi. ' 151 novi ali p* dobro (hranjeni »trugalnlr Naslov v uprav. 152 KDPim OpozofllevLjrT.nu.T vee v Krsu u, sedaj stanujoč v Studencih, nima več pravice niti z stopati. Se ri.anj mka-siraM za posredovalnico nMar-stan*. 131 Prilika v najem. Ako imate na razpolago stn-novante, prazne sobe, lokale za obrt in trgovino, delavnico gostilne, trgovine 'tj., vam je brezplačno na razpolago prijava pri „Ma stan“. LekarniSk" ulica 2 lU Hupnejš’ m oUftle pri J. Trpln-u, Glavni trg17 Zimiko blago uol zastonj Cicppe de (Ihine .it 60 IJin nnprei itd. iti. Rreprlčajt. se s mi !! 60 ičair v r-to’ni uluh 6t 6/1. 14 f Pisarniška meč dobra In vestna. Govorim sloven ko, srbohrvutsko nemško in italijanski. Znam eno stavn'1, dvojno in amerikansko kniigovodstvo. Grem v vssko službo. .Spričevala na razpolago. Prosim obvestite pod ,Vest«w“ na upravo lista. posebno za mehanike ali kako podobno stroko se odda. M. Berdajs Maribor, Trg svobode. 110 Odda se neti. soba za dve osebi takoj. Naslov v upravi lista. 116 Sveže morske ribe najboljšo dalmatinsko In ljutomersko vino 2637 Jadranska klet (pod kavarno Jadran) Roktvornica Mm I. Vardian Sisak Hrv. 61. priporoča ko stara delavnica svoje najboljše TAMBURE; vseh vrst. Na željo se pošlje 100 cenik zastonj. \ Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom takoi oddam boljtemu solidnem« go poda. Tomšičeva ul. 6. 141 Zamena stanom]. £e talita zamenjati stanovanje, si omogotiU sami uspeh ■ takojšnjo prijavo pri stanovanjskem o ldelku ,Marstsn“ Lekarniška 8 Ul Prosta stonomjo ? Ctnrionrih šliri »ro,t*8la dlOlilKuLSIl. novanjanapro metni eesti, slektr.razsvethava za plačiiazmožne najemnike. Naslov; „Mar5tan‘,Lekarniška ulica 2. 131 Iva iHtelnvninica itampiliMI Mebllrana soba snažna, poseben vhod, olektr, luč, se gospodu takoj odda, Čopova ul. 10. 14? Pfi7flDl Uradniki, Cuancarji, I ULUn ! železničarji, dijaki in delavci obiščite brivnico . ŠTEFANA TOMAN, Aleksandrova essta 30 poleg krojača Cverlin, kjer se vam nudi prvovrstna postrežba in jako nizka cena. 175 Pati. Pafacbon v kavarni Evropa gostujeta ,Še nekaj dni komika Bojer in Waledn. Izbran spored. Nastopita tudi v nedeljo podoldnel 79 Halo! Halo! Danes, ter vsako sredo in soboto C* la ES S Igra izbrani orkester, na raspolago vedno sveže morske ribe in morski pajki (Grancjevoli). Prvovrstna štajerska in dalmatinska vina. — Se priporoča Josip Majdič 153 restavrater. 3Hek*r: »Mariborska Ti«kaxna« t Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Gizel> novinar. Izdajatelj; Konzorcij »Tabora« preditavaik,' Veknelav Špindler.