LISTEK. Bankovec za milijon funtov zlata. Angleški spisal Mark Twain. (Dalje.) Vst(^)il sem in vprašal, ali imajo kako skaženo obfcko naprodaj, ki je nihče noče kupiti. Prodajalec je pomignil z glavo proti svojomu tova'Uu in ni zinil besedice. Vljudno sem stopil daljc. Pa tudi drugi prodajalec ni zinil besede in je malo"jarno pomignil, naj grem naprej. Podvojil sem svojo v'judnost in končno dobi! od tretjega prodajalea odgoyor: «Počakajte nialo!« Ponižno sem čakat, da je dovršil svoj pusel. In tedaj i"e je vzel seboj v stransko sobico, prebrskal kup odlo^iih, najbrž neporabnih oblek, izbral najslabSo in jo P°finil pred mene. Poskusil sem jo. Ni mi bila prav, hlačo so mi bile ^ pas preširoke in v nogah daleč predolgc, rokavi iw Su^nji so rai segali črez prste in ves sem se izgubil v *i«j. Prav nič ni bila okusna in vabljiva, ta nova oble- pa nova je bila in nove obleke sem si želel —. Zalo -^em gledal na njenc pogreške tn sem dejal oprezno in  "^upno: «Zelo bi mi ustregli, če bi hoteli nekaj dni pocakati s plačilom. Nimam drobiža seboj.« Prodajalec jc nabral obraz v skrajno prezirljivi' gube in rekel: «Nimate —V Kajpada, taki gospodjc nosije le velik denar seboj —¦!« Njegove besede so mc zbodle. Odgovoril sem: «Dragi prijalelj, nv sodite tujccv samo po njihuvi zunanjosti! Denarja imam zadosti, da vam plačam to-Ie obleko! Le nadležem vam niscni hotel biti. da bi morali menjati večji bankovec« Ugladil je nekoliko svoje jtrczirljive gubc, pa dejal še vedno prece j visoko: «Nikogar nisem botel žalili in popolnoma sami slc krivi, če najdetc kaj razžaljivega v mojih besedah, ker ste izrazili bojazen, da bi naša tvrdka ne mogla menjati vašega papirja. Naspiotno menjala vam ba!« Dal sem mu bankovec iii rekel: «i\o dobro, pa oprostitc!« Vzel ga jc in sc nasmehnil, s tistim smehljajem, ki sr raztegiie po celem obrazu in naredi gube in 6rte in kote in oglc. v katcrih se skriva hudomušna zlobnost in pritajena zaničljivosi ~ ko pa jt" pogledal na bankovec, se mu je smehljaj zlcdenil in slrdil, kakor se razstoplje- ni svinec strdi, ako vliješ nanj mrzle vode. Nisem še videl smehljaja, ki bi bil tako hipoma okamenel, kakor je njegov. Stal je pred mouoj in drzal papir v rokuh in ga gledal in gledal, in mojster je prihitel, da vidi, ka j se je zgodilo in jc živahno popraševal: «No —! Kaj je? Kaj se je zgodilo? — česa vendan manjka?« «Nič se ni zgodilo«, sem odgovoril. «čakam, da mi tale prodajalec menja moj bankovec« «Torej —! Mcnjaj mn, Toddy, menjaj mu!« «Menjaj mn —!« je godrnjal Toddv. «Lahko rečiE •— Ampak poglejte sami tale papir!« Mojster je pogledal —. Polglasen, pa izrazit žvižg mu jc ušel, nato pa je planil nad kup skaženih oblek, ga razmetal in vmes razburjeno in napol samemu sebi govoril: «Pa gre in pioda temu milijonarju-čudaku takolc ponesrečeno oblcko! —-Toddy je oscl — rojen osel! —• Vsakikrat naredi kako neumnost! In vsakega miHjonarja mi prežene, ker ne zna ločiti milijonarjcv od postopačev in nikoli ni znal in ne bo! — Torej tule jc končnt* stvar, ki sem jo iskal! — Prosim vas, plemeniti gospod, slecite tisto spako in jo vrzite v ogonj! Pa poskusite tole obleko! Prav kaj takega potrebujcte! Pripiosto, bogato. skromno — pa knežje plemenito! — Naredili smo li» le obleko za nekega inozemskega princa — morebiti g* imznate, milostljivi gospod,— za Njegovo PrevzviSenosH kneza iz Halitaksa. Pa jo je moral pustiti in vzeti na* mesto nje žalno obleko, ker je njegova mati nenadoma na smrt zbolela. Pa ni umrla. — Pa nič ne de. PaČ ni mogofie, da bi šlo vedno, kakor mi — hočem reči, kikor naži —. Tnle poglejte! Hlafe kakor nalašč za ras, ple^ meiiiti gospod! Zares dražestno! — Sedaj pa telovnik — ah! — Prav dobro! — In sedaj suknja —. Ej, — poglejte se sedajle! Dovršeno dobro vse! Pri vseh svojih bogatih izkušnjah še nisem doživel kaj enakega!« Izrazil sem svoje zadovoljstvo. «Dobro, izvrstno, milostljivi gospod! Zaenkrat bo že, to smelo trdim! Ampak — počakajte nckoliko in videli bodete, kaj vam naredimo po meri! — Toddy, — hitro knjigo in perol Piši! — Noge 67 cm .« Preden sem še mogel djati besedo vmes, me je že zmeril zgovorni krojač od pete do temena ip dal svoja povelja za jutranje obleke, za družabne obleke, za šport ne obleke, za perilo in za vse mogoče druge stvari. Končno sem ujel priložnost, ko si je moral oddahniti, in sem rekel: «Ampak, gospod — jaz teh stvari ne moreni naročiti, razen če čakate na ncdoločen čas na plačilo, ali pa mi menjate bankovecl« «Za nedoločen čas, plemeniti gospod! — To je slabotna beseda, milostljivi gospod, siabotna beseda! — Za večno! — To je prava beseda, Vaša knežja Milost! — Toddy, poskrbi, da bo vse to v najkrajšem času izgotov ijeao in pošlji vsč stvari brez vsakršncga odloga plemenitcmu gospodu na stanovanje! Naj počakajo manj ime nitni naročnikil Napiši si naslov —!« «Pravkar se namcravam preseliti. Fa pndem ob pri liki inimo in vam dani svoj novi i:aslo !« c-Prav dobro! Prav dobro! — 'Trcnulek. — dovolite, milostljivi gospod, da vas pospreruim do vrat —. Tako- le! — Moj poklon, plemeniti gospod, moj ponižni poklon!« In šel sem —. Moj obisk pri krojaču mi jc popolnoma izpremenil mneje o mojem položaju in o vrcdnosti mojega milijon skega bankovca. Kakor sem naredil pri krojaču in pred njim pri krčmarju, tako scm storil, še pri drugih. Kupil sem si, kar sem potreboval, in povsod sem ponudil svoj bankovec v zameno. In črez teden dni sem bil preskrbljen z vso mogočo udobnostjo in razkošnostjo ter sem stanoval v prvovrstnem hotclu v najimenitnejšem delu mesta. Večerjal sem doma, na obed pa sem še vedno zahajal v skromno gostilno k Harrisu, kjer sem dobil svoj prvi obcd na račun milijonskega bankovca. In ^rinesci sem Harrisu srečo. Hitro se je razglasilo, da si je njegovo gostilno kot svoj ><pihjubljeni kotiček« izbral tisti čudak-milijonar, ki nosi bankovec za milijon funtov zlata v telovnikovem žepu. In ta glas je zadostoval. Iz ubogega, malega podjetnita, l;i se je boril za svoj obstanek, je postal Harris imcnitcn, slaven gostilničar in vse je vrelo k njemu. In hvaležen nii je bil! Ponujal mi je posojila in za nobfr.o ceno ni pripustil, da bi mu jih odklonu Čeprav scm bil ubog in nisem imel niti vinarja svojega denarja, sem torej vkljub temu imel denarja zadosti in sem živel, kakor živijo bogatini in velikaši. -«-¦!.. (Dalje prihodnjič).