flOVICE
GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE
►
*
*
' L	ST. 14
§LjL4i4*te*	:DL
List izhaja vsako drugo soboto Cena 10 din
V KOČEVJU. DNE 18. AVGUSTA 1956
S PLENUMA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS V KOČEVJU
Več panacaasti iza&cažeacmiu
Socialno zavarovanje je važen činitelj
27. julija je bil plenum Okrajnega komiteja ZKS, ki je razpravljal o delu komunistov po okrajni partijski konferenci in o nekaterih organizacijskih vprašanjih.
Ugotovili so, da komunisti na terenu premalo tolmačijo ekonom-sko-politična vprašanja, zlasti pa ona, ki zadevajo našo politiko na vasi. Pojavljajo se celo napačna pojmovanj:! in stališča, pa tudi zagovorniki drobno-lastniške mentalitete. Poudarili so nujnost bor-
Plenum je tudi analiziral uspe- Plenum je postavil nujnost večin' irolitičnega seminarja v Ort- je perspektivnosti v politiki šti-neku in ugotovil, da je bil uspe- pendiranja, oziroma pri vzgoji na-
šen, sklenil pa je, da je treba obravnavano snov z razširjenim krogom predavateljev v zimskem času prenesti na vse osnovne organizacije. Resnost obravnave so na seminarju motili nekateri to-
še mlado inteligence. Postavil je kriterij, koga naj naša. družba materialno podpira pri njegovem študiju. Posebno skrb bo treba posvetiti študentom — bodočim učiteljem In profesorjem, ki jih v na-
Vloga in pomen socialnega zavarovanja se zrcali tudi v dejavnosti naše okrajne ustanove za socialno zavarovanje, saj je bilo v letošnjem prvem polletju izdano za zdravstveno zavarovanje zavarovancev, otroške dodatke in pokojnine ter Invalidnine nad 190 milijonov dinarjev, kar predstavlja za naš okraj vsekakor veliko vsoto.
be za prava napredna stališča. Da jah ne pozna osnovnlh ekonom
ki bi jim
varišl, ki so to nalogo podcenjeva- Sem okraju občutno primanjkuje, li, vendar to na uspeh seminarja bistveno ni vplivalo. Ugotovilo se je, da še precej tovarišev, celo funkcionarjev v naših organizaci-
bi se napake odpravile, bo organizacijski sekretariat nudil pomoč osnovnim organizacijam pri toll mačenju naših načel v zvezi s politiko na vasi, kot tudi načela splošne gospodarske politike v naši družbeni ureditvi. Tu ne gre za krožkarstvo ali študijsko obdelavo, temveč za usposobitev organizacij in posameznikov za delo — za akcijo.
že konferenca Je ugotovila, da je treba pomladiti kader v upravnih odborih kmetijskih zadrug, vendar v tem pogledu nismo storili dovolj.
Okrajna zadružna zveza naj bi zbrala nekaj vzornih kmetijskih zadrug, ki bi jih s pomočjo strokovnjakov usposobili in s tem ustvarili zgledne zadruge, ustvarjalce novih socialističnih odnosov na vasi.
Tovariši iz nekaterih krajev bodo potrebovali še precej pomoči v njihovi borbi proti zaostalosti.
skih zakonitosti, ki bi jim omogočale bolje razumovHtnje naše stvarnosti. Tem bomo v bodoče v okviru splošnega izobraževanja, v obliki seminarjev in tečajev, posvetili več pozornosti, predvsem pa tovarišem, ki delajo v organih delavskega in družbenega samoupravljanja.
Z vse večjim razvojem delavskega in družbenega upravljanja bo treba posvetiti veliko več stalne skrbi vzgoji in napredku kadra, ki se na tem področju uspešno uveljavlja in razvija.
Plenum opozarja osnovne organizacije tudi na ureditev osnovnih določil statuta, na primer glede ureditve članarine; nadalje na boljši odnos do socialistične literature kot osnove za boljše razumevanje in tolmačenje našega socialističnega razvoja.
V našem okraju uživa pravice iz socialnega zavarovanja že nekaj nad 57 odst. vseh prebivalcev okraja. Ta odstotek pa se še stalno veča, kar pomen, da zajema socialno zavarovanje vedno večje število prebivalcev.
Zavod za socialno zavarovanje je izdal v prvem polletju za ambulantne preglede 7,981.000 dinarjev, za zobno nego 2,300.000 dinarjev, za zdravljenje v bolniš-
Zaradl nesreč pri delu je bilo Izdanih v prvem polletju za nadomestila za plače nad 3 milijone dinarjev. Ce pa bi prišteli k temu še zdravstvene storitve in bolnišnice, bi bil ta znesek neprimerno večji.
Največ nesreč na rudniku
Vseh nesreč je bilo v prvem polletju 613. Od tega je bilo na rudniku 214 nesreč, na Kmetijsko
nicah 22,900.000 dinarjev, za zdra- gozdarskem posestvu 167, pri »Zi
vila 4,500.00 dinarjev, za ortopedske pripomočke 1,200.000 dinarjev, za potne stroške zavarovancev 4,600.000 dinarjev, za nadomestila za plače 9,900.000 dinarjev, za opreme novorojenčkov 1,860.000 dinarjev itd.
Občina Ribnica površine. Od tega je 31,40 odst. kmetijskih površin. Od celotnih kmetijskih površin je 32,23 odst. njiv, 4,3 odst. sadovnjakov, 19,78 odst. travnikov, 34,73 odst. koše-nic ln 9,23 odst. pašnikov. Tako vidimo da Ima občina Ribnica med
naj daje končne izdelke
Nekatere značilnosti družbenega plana občine Ribnice
meri 12.329 ha tudi hektarski donosi posameznih 5 odst. napram letu 1955. V lesni glavnih njivskih kultur v letu industriji predvidevajo porast na-1955.	pram lanskemu letu za 9,8 odst.
Z letom 1956 so osnovali tudi Na porast proizvodnje bodti vpli-
darju« 55 itd. Velik odstotek izgubljenih dni zaradi nesreč pri delu pa zlasti opažamo pri mlajših podjetjih, kot so Galanterija v Sodražici, »Smreka« v potoku in druga. Vzrok pogostim nesrečam pri delu je vsekakor v tem, da se vodstva podjetij premalo brigajo za izboljšanje higiensko-tehnične zaščite pri delu.
Zanimiva je ugotovitev, da od vseh invalidnin zaradi nesreč pri delu ali bolezni odpade tretjina
vendar pa so v glavnem krivi zavarovanci sami. Le-ti čestokrat ne predložijo dovolj jasnih dokumentov o delovni dobi, niti drugih potrdil, ki so potrebna za priznanje pravice do pokojnine. Čestokrat je vzrok temu tudi površno delo Komisije za priznavanje delovne dobe pri Posredovalnici za delo.
Se vedno so težave glede priznavanja pokojnine zaslužnim in izčrpanim borcem NOB. Upamo, da bo to kmalu rešeno z novim zakonom o pokojninskem zavarovanju, katerega osnutek je že v diskusiji.
Poseben problem predstavljajo za zavod privatni delodajalci. Težave so v plačevanju prispevka za socialno zavarovanje. Le-ti namreč plačujejo prispevek sami, ne pa tako, kot je urejeno za družbene gospodarske organizacije in uhanov, plačujejo prispevek v neme	0b priliki, ko dvigajo denar
za plače.
Obrtniki so oškodovali zavod
Med njimi so tudi taki, ki skušajo zavod oškodovati. Tako sta Arko Janez, tesar iz Dolenjih Lazov pri Ribnici, in Modic Janez,
Njihova premajhna perspektivnost	,	. , „
ovira napredek bodisi v ekonom- vsemi občinami kočevskega okra-
skem podvigu, bodisi politične zavesti delovnih ljudi. Na plenumu so poudar.jall, da sc komunisti v svojem delu premalo poslužujemo
analiz stanja na terenu, ki nam bi omogočale solidno ln uspešno delo.
ja najmanjši odstotek kmetijskih površin napram gozdnim, pa največji odstotek njiv med kmetijskimi površinami.
število živine glede na enoto površine je nad okrajnim povprečjem. Nad okrajnim povprečjem so
na na delavce lz gozdarske stroke in le tretjina na vse druge veje gospodarske dejavnosti.
Upravičencev do otroškega dodatka je v okraju 2688 s 5403 otroci. Znižane (Otroške doklade pri občini Ribnici posebne sklade	vali naslednji faktorji: večje izko-	prejema	531	upravičencev	z	1254
za gospodarski napredek vasi. V	riščanje obstoječih kapacitet s po-	otroci,	polne pa	1936	upravičencev
ta sklad se steka 55 odst. občin-	večanjem surovin in preusmeritev
skih doklad na dohodke iz kme-	proizvodnje na finalne proizvode,
tljstva in 45 odst. taks na pripra-	Porast Industrijske proizvodnje na
teh invalidnin na rudarje, tretji- tesar Iz Sajevca, oškodovala za-
s 3767 otroci. Tako znaša povprečen otroški dodatek na enega otroka mesečno 2330 dinarjev.
PO SVETU
KONFERENCA O SUEZU rudnika, ki ni dovolj skrbela za
16. avgusta se je pričela vLon- zaščito rudarjev, kajti rudarji, ki donu konferenca 22 držav, ki naj so ostali pri življenju, vedo pobi sklepala o bodočnosti Sueškega vedati, da uprava rudnika ni sto-prekopa. Sam Egipt se konferen- rila nobenih zaščitnih tehničnih ce ne bo udeležil. Predsednik Na- ukrepov v rudniških jaških in ro-ser zahteva, da Organizacija vih.
združenih narodov skliče konfe- V Moskvi so se pričela pogaja-renoo vseh koristnikov Sueškega nja za sklenitev mirovne pogodbe prekopa.	med Sovjetsko zvezo in Japonsko.
Stališče naše države do Sueza Pogajanja so precej zavrle preve-je v posebnem intervjuju pojas- like japonske zahteve po otokih, nil maršal Tito. Dejal je, da Ju- ki jih je v drugi svetovni vojni goslovansko vlado zelo preseneča, pridobila Sovjetska zveza. Besedi-da so tri velesile popolnoma pre- lo pogodbe je praktično že pri-zrle interese naše države v tem pravljeno in bo dokončna pogod-pogledu in njene pravice do sode- ba sklenjena ko se vrneta zunanja lovanja na tej konferenci. Nada- ministra Sovjetske zveze in Ja-lje je tov. Tito dejal, da se je ponske iz Londonske konference, egiptovska vlada izrekla za spo-	V Ameriki se pripravljajo na
štovanje svobodne plovbe po pre- veliko predvolilno kampanjo za iz- stvi sklada bo upravljal odbor kopu in da svoje mednarodne ob- volitev predsednika ZDA. Za pred- sklada. Ta sredstva se bodo pred-veze tudi dosledno izvaja. Vse lad- sednika bo ponovno kandidiral do- Vidoma uporabila za zdravstveno je plujejo brez ovir skozi Sueški sedanji predsednik Eisenhower, zaščito rastlin, za preskrbo s ple-kanal. Promet v preteklem mese- kandidata demokratske stranke menjaki, za kreditiranje urejeva-cu je bil celo večji kot v istem pa bosta Stevenson ali Harriman. nja gnojničnih jam, gnojišč itd. mesecu preteklega leta. Medna-	V Beograd je prispel na obisk
rodna konferenca lahko razpravlja komandant oboroženih sil Burme, samo o pogojih za uveljavljanje generalni polkovnik Ne Win. Po-načel svobodne plovbe in sicer vabil ga je načelnik našega gene-ob enakopravnem sodelovanju ralnega štaba.
Egipta, ne da bi Egiptu vsilili Umrl je minister za zunanje zadeve Ljudske republike Nejčev Minčov.
Vrniti morajo čez 3,5 milij. dinarjev
Zavod za socialno zavarovanje je tudi ugotovil, da so nekateri neupravičeno prejemali otroške dodatke, To pa zaradi tega, ker niso pravočasno javili, da so pridobili zemljo, ali pa niso sporočali sprememb, ki vplivajo na pravico do otroškega dodatka. Zaradi tega je nastalo preplačilo otroških dodatkov v znesku 3 milij. 748.167 dinarjev, katerega bodo morali prizadeti vrniti.
Naši zavarovanci se čestokrat jezijo zaradi tega, ker se pokojninske zadeve prepočasi rešujejo. Nočem reči, da ni pri tem krivda tudi na pokojninskem odseku,
vod na ta način, da sta odvajala prispevek za socialno zavarovanje od manjših zneskov, kot so jih delavci dejansko prejeli. Prvi si je tako prisvojil 19.210 dinarjev, drugi pa 73.126 dinarjev. Oba sta bila pred sodiščem obsojena na zaporno kazen in na povračilo škode.
V letošnjem letu smo izdali vsem tistim, ki imajo pravico do zdravstv. zavarovanja, zdravstvene izkaznice. Ce jo morda kdo iz kakršnih koli razlogov še ni prejel, jo bo moral takoj zahtevati, ker v bodoče ne bo mogoče več uveljavljati pravice do zdravstvenega zavarovanja z bolniškimi listi.
Podružnica v Ribnici
Naj omenim še to, da se v Ribnici snuje podružnica zavoda za socialno zavarovanje. Pomen podružnice v Ribnici je v tem, da bomo na ta način čimbolj približali ustanovo socialnega zavarovanja zavarovancem. Volitve v skupščino podružnice bodo 18. in 19. avgusta t. 1. in jim bodo morale zlasti sindikalne podružnice posvetiti vso skrb.	Rudolf Mohar
Zemlja premalo daje
Ribnica
ve za proizvodnjo, kar bo znašalo skupno 1,271.000 dinarjev. S sred-
splošno bazira na povečanju pro-
Seja občinskega LO Kočevje Minuli ponedeljek so se sestali stva. Sklenili so, odborniki Obč. LO Kočevje k 10. seji. Razpravljali so o podrobnostih v juniju sprejetega družbenega plana in drugih zadevah. Družbeni plan občin Kočevje predvideva, da bo industrijska proizvodnja v letošnjem letu porasla za
sklepe
Mnenje večine držav na svetu E' da se vprašanje prekopa reši °a miren način in da bi grožnje Anglije in Franclje bile prej V škodo kot v korist pravične rešitve. Vse arabske države, z nji-ml pa tudi mnoge azijske, so na strani Egipta ter popolnoma odobravajo nacionalizacijo prekopa. Pripravljene so tudi z braniti Interese Egipta.
ter za manjše melioracije.
Industrija z drugimi gospodarskimi panogami ter kmetijstvo bodo ostvarili v tem letu 461,446.000 dinarjev družbenega proizvoda ali 425,557.000 dinarjev narodnega Bolgarije dohodka. Vrednost družbenega proizvoda na enega prebivalca bo
izvodnosti dela, boljši izrabi obsto- 4,8 odst., ker se bo povečala pro-ječih kapacitet ter vložene Investicije v preteklih letih.
Večina investicij v občini Ribnica bo v letu 1956 opravljenih v zajdružnem sektorju. Medzadruž-no lesno industrijsko podjetje Ribnica bo usmerilo investicije v preureditev podjetja za izdelavo finalnih proizvodov. V tem letu bodo končana dela na trgovskem domu v Ribnici. Opekarna Ribnica,
izvodnost dela in bodo bolje izkoriščene kapacitete v prejšnjih letih vloženih investicij. Kakor industrijska in druga proizvodnja, se bo dvignil tudi družbeni proiz-
da se dodeli Občinskemu odboru SDZL 330.000 din, Zvezi borcev NOV 133.000 din, TVD »Partizanu« 368.000 din, društvoma DPD »Svobodi« 330.000 din, Ljudski mladini 67.000 din, Rdečemu križu 70.000 din, Zvezi vojaških vojnih Invalidov 75.000 din, Strelskim družinam 86.000 din, Društvu prijateljev mladine 48.000 in Društvu za pomoč družini 180.000 din.
Posebno živahna je bila razprava glede zemljišč agrarnih skup-
vod in narodni dohodek v merilu nostl. Z izidom zakona o agrar-občine. Največje povečanje proiz- nih skupnostih se je o teh zade-
vodnje se predvideva v proizvodnji elektro energije, ker bo začela z delom nova razdelilna postaja. Področje občine Kočevje je po
ki je edini obrat te vrste v okra- obsegu največje v okraju, saj ob-
ju, potrebuje večje investicije za krožno peč in umetno sušilnico.
PROSLAVA 20-LETNICE
STAVKE V KRANJU	vod napram letu 1955 dvignil za
Pod pokroviteljstvom člana 3,4 odst. Zvišanje je predvideno za Zveznega Izvršnega sveta Franca naslednje panoge: Industrija 9,5
znašala 103.400 dinarjev. Iz tega Pomembna je tudi gradnja šport-vidimo, da se bo družbeni proiz- nega stadiona v Ribnici in grad-
Leskovška bo 16. septembra v Kranju proslava 20-letnice velike stavke tekstilnih delavcev Slove-orožjem nije. Pred osrednjo proslavo bo vrsta svečanosti na Gorenjskem v
Premogovniku Marclnel v spomin na boj slovenskih delav-Belgijl se je pripetila največja ru- cev za boljše delovne in življenj-darska nesreča v tem stoletju. Za- ske pogoje. Razen glavne razstave radi kratkega stika je prišlo do v Kranju bodo odprli še lokalne požara, ki je zaprl izhod 260 ru- razstave v Tržiču, Jesenicah in v darjem, ki so bili tedaj v globini Škofji Loki. Te razstave bodo pri-1000 metrov.	kazale revolucionarno pot delav-
Vsa reševanja so bila do sedaj cev Slovenije.
brezuspešna in ni več nikakega upanja, da bi rešili rudarje. Pogrešajo 259 rudarjev, mrtvih so
Stavkovno gibanje se je 20. avgusta leta 1936 v Kranju in se nato razširilo med vse tek-
našli do sedaj 18, "opečenih in hu- stilne delavce Slovenije. V stavko sektor 38,8 odst. in privatni 20,6 do ranjenih pa 6. Med pogrešani- so stopili tudi delavci kočevske odst. od v okraju ostvarjenega
odst., kmetijstvo ln gozdarstvo 0,9 odst., gradbeništvo 10,8 odst. in obrt 3,4 odst., nasprotno pa predvidevajo ^nižanje v 'trgovini za 9,1 odst. in pri gostinstvu za 8,3 odst.
V letu 1955 so ostvarili v občini Ribnica 14,6 odst. družbenega proizvoda od skupno ostvarjenega v okraju Kočevje. Glede na to, da 1956 povečal za znaša število prebivalcev v tej ob- letu 1955. čini 17,8 odst. od celokupnega prebivalstva v okraju, vidimo, da začelo je ostvarjenl družbeni proizvod nekoliko pod okrajnim povprečjem.
Nasprotno pa je ostvaril zadružni
nja šole v Dolenji vasi.
Pereče vprašanje v sami Ribnici je pomanjkanje stanovanj. S prispevki v stanovanjski sklad bo vsaj delno omogočeno postopno reševanje tega problema.
Važna veja gospodarstva je tudi gozdarstvo. Naj omenimo, da je predvidena na področju držav-
sega 48 odstotkov površin okraja. Kmetijskih kultur je 34,47 odst. površin, od tega je 9,63 odst. njiv, 15,98 odst. travnikov, 36,16 odst. košnic, 36,88 odst. pašnikov, 1,35 odst. sadovnjakov. Stanje njiv je pod okrajnim povprečjem. Značilno za področje kočevske občine je to, da je 72 odst. vseh kmetijskih površin družbena last. V tem pogledu je na prvem mestu v naši republiki. Po podatkih statistike se na področju občine redi okoli
nega sektorja gradnja prve etape 500 konj, 4820 glav goveje živine, ceste Ribnica—Velika gora. Ob- 3100 prašičev, 750 glav drobnice seg pogozdovanja se bo v letu in čez 15.000 glav perutnine, šte-14 odst. napram vilo živine je po mnenju odbornikov premajhno. Zmogli bi rediti Že iz gornjega, kar smo na- več živine, kar nam dokazujejo vedli, je razvidno, da sodi občina podatki iz drugih občin kočevske-Ribnlca med gospodarsko močne ga okraja, ki dosezajo lepše uspe-
občine v okraju. Pravilno je, dt posvečamo vso skrb nadaljnji rasti industrije, pa tudi dvigu kmetijstva in drugih dejavnosti go-
mi rudarji je največ Italijanov in tekstilne tovarne. Stavke so traja- družbenega proizvoda v teh dveh spodarstva. Prepričanj smo, da bo
Belgijcev, nekaj pa je tudi Jugo- le do 16. septembra, ko so jo obla- sektorjih.
Slovanov. Vsa belgijska 1n svetov- stl s pomočjo vojske In policije na- Industrijska proizvodnja bo v na javnost ostro obsoja upravo silno skušale zatreti.	letu 1956 predvidoma porastla za
občinski družbeni plan Ribnice ob sodelovanju vseh delovnih ljudi te občine tudi uresničen.
he. V prihodnje bo potrebno kaj ukreniti, da se število živine poveča, saj so dani vsi pogoji za to.
Med drugim so odborniki razpravljali o dodelitvi dotacij organizacijam in društvom. Pri tem so upoštevali delo društev ali organizacij, potrebe in število član-
vah pojavilo mnogo vprašanj, zato so sklenili, da bo izvoljena komisija pregledala in po možnosti uredila ta zemljišča. Dokončno vseh vprašanj komisija ne bo mogla rešiti, ker se morejo reševati le vzporedno z ureditvijo katastra in zemljiške knjige. Delo na tem področju pa zahteva precej časa.
Obravnavali so tudi odlok o ustanovitvi občinskega cestnega sklada. Imenovan je bil svet za družbeni plan in finance, katerega predsednik je postal direktor Kmetijsko 'gozdarskega posestva tov. Ignac Nagode.
Na prošnjo delovnega kolektiva »Restavracije pri kolodvoru« v Kočevju so odborniki odobrili predlog, da se to gostinsko podjetje odcepi od hotela »Pugled«. Predlog o odcepitvi so odobrili zato, ker ima to podjetje precejšen promet.
Ima Vaš sosed že naročene Novice? če si jih še vedno Izposoja pri Vas, mu svetujte, da si za 24o dinarjev letno zagotovi redno prejemanje lista na svoj naslov!
2z dela in življenja lovs&ifi družin
LD Ribnica je zgradila kočo na Veliki gori
Grobovi ob Taborski steni
Tone Ožbolt:
Nedavno je bila na Veliki gori sredi poraščenega gozda, v prelepi gorski naravi, slavnostna otvoritev lovske koče, ki jo je zgradila Lovska družina Ribnica. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali republiški poslanec tov. Matija Ma-ležič, predsednik OLZ tov. Jože Kalan, zastopniki LD Sodražica, LD Žlebič, LD Dolenja vas, zastopnik Olepševalnega društva Ribnica ter polnoštevilna udeležba članstva Lovske družine Ribnica in še mnogo drugih prijateljev prelepe gorske narave.
Predsednik LD Ribnica tov. Bogo Fegic je na slavnostnem balkončku novozgrajene koče pozdravil vse navzoče in v kratkih besedah orisal pomen dolgotrajne želje vsega članstva novozgrajene koče, katera naj služi svojemu namenu v korist ljubiteljem narave. Tajnik družine tov. Vanič pa je imel krajši govor. Veliko vztrajnosti in požrtvovalnosti ter nesebičnega dela je bilo potrebno, da stoji danes lovska koča.
Morda bi nepoučen mislil, da so lovske koče nepotrebne! Ne! Lovske koče smatramo v lovskem smislu kot eno izmed važnih lov-
skih naprav, ki naj nudi lovcu po napornem dnevnem obhodu varno in kolikor mogoče udobno zatočišče. Lovska koča omogoča lovcu kontrolo lovišča ter smotrno gospodarjenje.
Današnji lovec, kot član socialistične družbe in državljan socialistične domovine, mora imeti pravilne poglede na lov in lovstvo. Današnji lovec je upravnik lovišča, ki mu ga je ljudstvo poverilo in zaupalo ter skrbnik divjadi, ki je občeljudsko premoženje. Torej je varuh in skrbnik, pri tem pa je seveda deležen vseh tistih užitkov, ki jih nudi priroda iskrenemu in poštenemu ljubitelju narave in si z njimi bogati duh ter s telesnim razgiban jem utrjuje svoje telo. Lep lovski užitek odtehta vse drugo, bodisi telesne napore ter ustvarja vselej notranje razpoloženje, ki človeka dviga iznad vsakdanjosti. Le ob taki privzgojeni predanosti je zrastla ob pomoči prijateljev lovska koča v Veliki gori, ki bo še poznim rodovom pričala o naši prizadevnosti, vztrajnosti in predanosti zeleni bratovščini. Koča pa bo v bodoče privabila enega ali drugega do-
mačina ali tujega gosta v okrilje Vse priznanje za izgraditev ko-prelepe Velike gore, ki je bila do- Če zaslužijo tovariši: Pepe Gril, slej kot izletniška točka več ali Jože Pucelj, Fridel Henigman in manj zanemarjena.	France Lovšin.	K. Pogačnik
Razstava v Kočevju
Ta teden je Okrajna lovska zveza pripravila v prostorih gimnazije v Kočevju veliko lovsko razstavo. Razstavlja II lovskih družin. Razstava je lep dokaz o vsem, kar lovec vidi in sliši v naših gozdovih, številni obiskovalci imajo priliko videti vse vrste živali od velikega kosmatinca do drobnih ptičev. Posebno veliko je razstavljenih lovskih trofej, vse
vrste rogov srn in jelenov; lepo je prikazana rast rogov od prvih začetkov do široko razraščenega rogovja.
Lovci so razstavili tudi vse pripomočke, ki jih imajo pri lovu, posebno pa puške od najstarejših do najnovejših.
Do sedaj si je razstavo ogledalo že nad 1000 ljudi.
• Lovska koča na Veliki gori
Kaj pravi lovec o srečanju z medvedko
Nič posebnega ni, če se lovec sreča s kosmatincem medvedom, ker se ta človeku rad izogne. Drugače pa je z medvedko, ki vodi mladiče. Zato si takega srečanja nihče ne želi. Tudi jaz nisem bil posebno navdušen, ko sem se pred leti znašel nekaj metrov pred medvedko s tremi mladiči. Danes seveda z zadovoljstvom mislim na to doživetje, ki je tudi za lovca redkost. Moram pa priznati, da se ml je zadovoljstvo pojavilo šele tedaj, ko mi je medvedkina zadnja plat že izginila izpred oči.
šla sva z nadlovcem Dolarjem na službeni obhod revirja. Povsod je ležala še precej debela plast snega, samo prav sončna pobočja so bila že kopna. Vreme je bilo lepo, sonce je grelo kot poleti.
Bolj natanko sva nameravala pregledati skalnati grič, kjer je še tu pa tam ležala krpa snega. Med redkim hrastov jem raste tamkaj nekaj leskovih grmov, bolj pa se šopirita češminj in črni trn, ki ju povezuje še srobot. Vendar je teren še kar prehoden, samo da se ponekod vidi le na nekaj metrov daleč.
V ta predel je zavil že pred dobrimi 14 dnevi v drugem revirju ranjeni merjasec. V snegu sva ga lahko sledila, mnogo teže pa je postalo, ko sva prišla do kopnin. Zato sva se razdelila. Dober prehod na grebenu, kak kilometer vstran, je šel zapret Dolar, jaz pa sem šel za sledom.
Ker sta bila trava ln listje prepojena z vlago topečega se snega, se je dalo kar tiho zasledovati. Ko tako lezem že dobre pol ure, opazim kakih 30 metrov pred seboj temnorjav hrbet, ki ga je zastiral velik grm, deloma pa zakrivala precej visoka skalh. Prepričan, da sem naletel na iskanega merjasca, dvignem puško. V tem pa se žival nekojlko premakne, da sem videl tudi del života. Barva se mi je za-
zdela nekoliko sumljiva. Zato sem se hotel prepričati, s kakšno mrcino imam opravka, žival me še ni dobila v nos. Počasi se je premikala po žlebini proti grebenu hriba.
V kritju se umaknem, da jo pre-strežem kakih 100 m više. Vse je šlo hitro in srečno. Kmalu sem bil v dobri zasedi. Pod mano je bila precejšnja strmina in visoka skala. Nestrpno sem čakal s pripravljeno puško.
Medvedka ni doslej kazala nobenega zanimanja za mene. Zdelo se ml je, da z nazaj obrnjeno glavo nekaj pričakuje. Ni dolgo trajalo, ko se kot mucek neslišno priko-baca čez meter visoko skalo zavaljen medvedek, težak že okrog 10 kg in se zateče v varstvo pod materin trebuh. Za njim jo pri-maha še drugi in tretji. Težko sem verjel logarju Hočevarju, ki je 1952. leta videl medvedko s štirimi mladiči, saj sem mislil, da medvedka ne skoti več kot dveh mladičev. Sedaj pa sem imel pred seboj tri mladiče in medvedko, ki ni bila posebno shujšana, pač pa precej umazana cd zemlje. Izkazovala je svojo ljubezen mladičem, jih oblizovala in drezala s smrčkom tef venomer nekaj godrnjala vanje.
Ko je vsem po vrsti zgladila kožuščke, se je pomaknila naravnost od mene in po kakih desetih korakih zopet čakala počasi kobacajoči naraščaj, še eno etapo umika sem lahko opazoval, nato pa mi je nepozabni prizor zagrnil zastor grmovja.
Šele ko sem medvedko opazoval od zadnje plati, sem opazil, da mi od nenavadnega srečanja drgetajo živci. Ko sem nato podrobneje pregledal ta sektor, sem vsepovsod na več kilometrov daleč naletel na medvedkine stopinje, ki je do tega dne sama krožila za hrano. Ta dan je medvedka prvič popeljala mladino iz brloga, še nekaj tednov sem jo sledil na istem terenu, toda nisem imel več sreče, da bi lahko opazoval vso medvedjo družino.
Jenko Rajko
Nastopila je tiha noč in ta noč je bila zadnja, ki sta jo Vinko in Jakec prebila med partizani. V gozdnem zavetju vrh strmih planin in v objemu rahlih zračnih tokov sta se ob budnem čuvanju partizanskega stražarja zleknila v travo ob Taborski steni. Potem je bilo vse tiho in mirno. Od časa do časa so prihajale partizanske patrulje, sem in tja so v daljavi prekinjali nočni mir vojaški streli, a nad ugašajočim ognjem se je jezila sova, ki je s svojim skovikanjem in preletavanjem z drevesa na drevo motila rahlo spanje utrujenih in zaskrbljenih partizanov. šele proti jutru, ko so ju pobožali topli sončni žarki, sta tudi dečka zatisnila oči in zadremala. Spala sta tako dolgo, dokler ju ni zbudil partizan in ju povabil k zajtrku. Najedla sta se zabeljenih žgancev in se nato še posladkala z medom, ki so ga prinesli partizani iz Belice in od Go-teniške strani.
Sedaj sta tudi prvič videla partizanskega komandanta Vasja in komisarja Jana, ki sta jima bila znana le po imenih. V dolini pa sta bila zelo znana. »Rešila sva si življenje in ostala bova kar med vami,« je predlagal Jakec, ki je bil starejši. Zopet sta se zazrla v dolino, mislila na svoje ljube starše, bratce, sestrice, pionirje in še enkrat v duhu preživljala dogodke prejšnjih dni. Slovo od mamice, veselje med partizani, živina na paši in delo v pionirski četi itd. In potem ... da, potem je nastala groza:	streli, dim,
ognjeni plameni, vik in krik vaščanov ...
Oči so jima zalile solze.
Kdo bi si mislil, da se je med tem nad 500 fašistov priplazilo po skrivnih planinskih prelazih, koder jim je kazala pot roka odpadnika domače vasi do same Taborske stene. Naskočili so in od vseh strani navalili na stražarja, ki je v neenakem boju takoj omahnil. Tudi pionirjema Jakcu in Vinku niso prizanesli. S puškinimi kopiti so ju pobili in nato razmrcvarili. Še ko je umiral se je Jakcu iz prsi iztrgal čuden krik groze, s čimer je še poslednjič
opozoril partizane, da so izdani. Preko mrtvih junakov so Italijani navalili na partizanski tabor, ki je bil v neposredni bližini v votlini Taborske stene. Vnela se je krvava borba, kakršni v tem kraju do tedaj ni bilo primera. Topovi, mi-nometalci, avioni, strojnice, puške ter tanki v ozadju, vse se je oglašalo v tem peklenskem trušču. Neštetim Italijanom je ob Taborski steni za vedno izginil pohlep po naši zemlji. Le koliko je bilo partizanov, da so vzdržali v celodnevnem boju proti tako številni in do zob oboroženi sili Italijanov? Samo enajst jih je bilo, enajst jeklenih src, ki so vedeli za kaj utripljejo in več kot polovica teh živi še danes.
Poraženi in [osramočeni so se zvečer 24. julija 1942. leta umikali Italijani v svojo postojanko. V zeleni travi vrh strmih planin, kjer se onstran Taborske stene začenjajo prostrani gozdovi, so partizani poleg mrtvih trupel padlih tovarišev našli tudi mrtva pionirčka Jakca in Vinka. Ker morilci niso mogli do kraja obračunati s partizani, so se med drugim znesli tudi nad mrtvimi trupli dečkov. Prebadali so ju z bajoneti, čeprav sta že zjutraj za vedno zatisnila solzne oči, polne groze in grenkobe. Zdaj sta ležala sredi gorskih trav in molčala. Vinko ni nič več spraševal: »Kje je moja mamica?« in Jakec tudi ne po svojem bratcu-dvojčku. še vedno je Vinko držal v roki kos satovja, iz katerega je polzel' curek medu in se mešal z mlado, nedolžno kr vjo kot grenka solza matere, ki je bila medtem že daleč od njega, na poti v taborišče smrti, od koder se ni nikdar več vrnila.
22. julija 1953. leta je Zveza borcev NOV padlim junakom tega znamenitega boja odkrila v skalni votlini Taborske stene spominsko ploščo, da bo še mnoga in mnoga leta spominjala znance na partizanske borce, ki jim ni bilo žal darovati svojega življenja za svobodo domovine. Med njimi so tudi imena Malenškega Jakca in Kaličevega Vinka iz partizanske vasice Belica pod Taborsko steno.	(Konec)
Ustrelila sta 70 kg težkega prašiča
Razočaranje pa ni bilo majhno, ko se namesto prašiča pokaže medved. Zagledam ga kakih 10 m pod seboj. Ker ni bilo prvič, da sem se srečal s kosmatincem, zavarujem puško in jo vržem na ramo s cevjo naprej, misleč: »Saj ni prašič, saj je medved!« V moje veliko presenečenje pa ta gib medvedke ni splašil (dokler nisem zagledal mladičev, sem mislil, da imam pred seboj medveda), kot se je to navadno zgodilo pri srečanjih z medvedom. Ta medved se je postavil na zadnji nogi in pokonci napravil še nekaj korakov. Presenečen sem bil tako, da nisem snel puške z rame, temveč sem le opazoval, kaj bo. Medved pa se je postavil spet na vse štiri noge. Tedaj sem neopazno segel z desno roko za hrbet in pripravil puško, da me nadaljnji razvoj ne bi presenetil.
Lovca B. J. in L. I. sta imela oni dan precejšnjo srečo. Bila sta na lovu v okolici Starega loga. Kar iznenada se jima je nasmehnila sreča. Do njiju je prišel blizu divji prašič, ki sta ga ustrelila, ščetinar je bil precej rejen in je tehtal okoli 70 kg. To je lep lovski uspeh. Kmetovalci in vodstvo Kmetijske uprave pa je bilo tudi zadovoljno, da jim prašič ne bo
čevskem, kar povzroča precejšnjo škodo za kmetijstvo.
Obvestilo
Uprava cest pri 0L0 Kočevje, obvešča vse koristnike vozil, da bo cesta Kočevje-Rudnik z 20. avgustom do nadaljnega, zaradi rekonstrukcije zaprta.
Promet se usmeri na relacijo Kočevje-Cvišlerje - Šalka vas - Rudnik, ali Kočevje -Klinja vas - Želnje - Rudnik
Uprava cest pri OLO - Kočevje
več delal po travnikih in njivah škode. Letošnje leto so divji prašiči 'prerill precej površin na Ko-
LOVSKA IZ OSILNICE
V nedeljo 5 .avgusta je lovska družina pripravila skupinski lov. Lova so se udeležili skoro vsi lovci, le Jurij štimac (Mirtoviči št. 1) se ga ni udeležil. Moral je odgnati živino na pašo. »Nič ne de,« sl je mislil in vzel puško s seboj. Nenadoma zagleda pred seboj »lisico«, pomeri in sproži. Veselo se približa plenu in glej — pred njim je ležala njegova krava s prestreljeno zadnjico, o lisici pa »ne duha ne sluha«.
Pravljica
O LOŠKEM POTOKU
Rudolf Mohar
(Nadaljevanje in konec)
Namreč, čeprav je bilo že davno konec hudobne vile, je njena hudobija še živela. Tavala je po gorah, družeč se z zvermi, in sejala med ljudmi sovraštvo. Do ljudi se ni upala, ker se je bala zvonjenja. — Zdaj pa, ko je zvonjenje prenehalo, je prišla mednje kot zloglasna vešča, hoteč ustvariti med njimi razprtije. Približala se je zdaj temu zdaj onemu in šepetala: »Sprejmi me, sprejmi me v svoje srce, pa boš videl, kako ti bo lepo! Vsa ta sreča bo samo tvoja ... Častili in priklanjali se ti bodo do tal!« Ali zaman je bilo
vse njeno prizadevanje, zakaj Potočani so se dobro zavedali, da bi pomenilo to konec njihove sreče ... Z župnikom pa je bilo drugače, že od vsega začetka se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi bili vsi ljudje enaki. Zato je toliko bolj prisluhnil šepetanju in zdelo se mu je, da mu je spregovorilo lastno srce. Tako opojno je bilo to šepetanje, da se mu je brez obotavljanja vdal...
Poslej je župnik še slaje govoril. Nekatere je vabil k sebi, druge pa preziral, samo da bi med njimi ustvaril sovraštvo. Pa ni šlo! Enotnosti Potočanov ni bilo mogoče omajati, še bolj so se ljubili med
seboj in pomagali drug drugemu, kjer so le mogli.
Ali župnik ni odnehal: neprestano mu je vrtalo v srcu. Slednjič mu je zašepetalo:	»Srebrni zvon
mora izginiti. ..«
Tedaj se mu je posvetilo: »Ha!« se je nasmehnil. »Prodam ga . . . To bo imenitna kupčija!«
Kmalu je dobil kupca. Bronast zvon in polnegg zlatnikov mu je ponudil zanj. župniku je kar za-gomazelo po životu spričo take velike vsote. Brez obotavljanja je pograbil za iztegnjeno roko in — kupčija je bila sklenjena.
Ko so zvon odpeljali, je zazvonil tako žalostno, da bi se moralo zganiti srce, in če bi bilo iz kamna. Ali župnik je ostal miren, kot da se ni nič zgodilo: ves blažen je prešteval denar, za katerega je prodal srečo Loškega potoka ...
Ljudje so slišali odhajajoče zvonjenje, dokler ni utonilo v daljavi. Spogledali so se in neka temna slutnja jim je zagrnila duše .. .
Na Loški potok so potem prišle vse nesreče.. Leto za letom je bilo slabše, da je kmalu presahnilo jezero. V domove se je vselila beda. Razdelili so si zemljo, misleč, da je v skupnem življenju vzrok pomanjkanja, pa so se še bolj pogrezali v siromaštvo, zakaj njihovih src se je loteval pohlep po Imetju. Nastajala je majhna peščica premožnih, večina pa jih je skoraj popolnoma obubožala, da so bili prisiljeni, služiti si kruh pri tujih gospodarjih. Siromaštvo pa je rodilo sovraštvo, ki se je stopnjevalo iz roda v rod in — nesreča je morala priti neizbežno.
Drago so plačali svojo zablodo. Mnogo dragocenih življenj jih je stala ...
Vendar pa — čeprav zapeljani od temnih sil — so ostali Potočani v svoji duši dobri in pošteni. In kot taki dobro vedo, da srebrnega zvona ne bo nikoli več, prepričani pa so, da se bo sreča še povrnila.
Pooblaščeni smo, da v imenu podjetij in trgovin obveščamo vse, ki se s kakršnimikoli vlogami obračajo na naslove spodnjih podjetij in trgovin za dodelitev podpor in slično, da za take dajatve nimamo sredstev in so za tekoče leto izčrpana. Na pismene vloge ne bomo odgovarjali, prošnje po osebnih delegatih že v naprej odklanjamo. Prosimo, da to upoštevate!
CKtt jigoooilski ceutet' CJCočeo je
Grosistično trgovsko podjetje „Trgopromet" Kočevje Trgovsko podjetje ..Tobak" Kočevje, trgovine:
Prehrana, Tekstil, Preskrba, Železnina, Galanterija, Knjigarna in papirnica, Hrana, Oskrba, Manufaktura, Obutev, Preskrba rudarjev, Trgovina Stara cerkev. Potrošnik in Špecerija Kočevje.
Sport in telesna vzgoja
Avto-moto dirke v Kočevju
Letne počitnice mladina- preživlja v naravi, ob vodi in soncu
TaSornihi se zahvaljujejo
Dosežen je bil nov rekord pro- Rezultati tekmovanja. — Moge. Najboljši čas dneva je dose- tor ji do 125 eem — dolžina proge
15,9 km: 13.53
1. Mrak Peter (Invalid)
gel Delorenco — Ljubljana v kate-
močni kmikurenH najWh"'dJ- ^an, Tržič 14.18 - J^km/h. kačev Slovenije je Drofenik Alojz °	T podreberšek
v kategoriji vozil 350 eem zasedel P S »Zdravko Vrhunc« Ljub-3. mesto s časom 12.19 s povprečno brzino 77.8.
500 ccm — dolžina proge 21,2 km: 1. Delorenco Edo, Ljubljana, stroj Gilera, rekord proge 15.23 — 81.8 km/h, 2. Černe Jurij, Tržič 16.25 — 77 km/h. Motorji s prikolicami do 500 eem:	1. Strle
Otroci okraja Kočevje letos le- urejeno, že prve dni našega biva-tujejo v Gornjem gradu na šta- nja v koloniji so se spoznali med jerskem. Ne vem, kdo je Izbral seboj in se zbližali kot bratje in
prav ta kraj za letovanje, vem pa to, da boljšega ni mogel izbrati. Kdor je hodil tod, ve, da leži Gornji grad v dolini, ki jo s severne
68 4 km/b 2 Podrekar Leopold, »Zdravko Vrhunc« Ljub- strani zapira Rogatec, z južne pa
’	/ ’	lirmti snvrvznZ« TVTn^plr rSrptlrn 1Q RP "MTonina 'Mo. •znhrvlu "ip crnralri rtrn-
Drago,
ljana 12.13 — 78,7 km/h, 2. Ažman Edo, Ljubljana 12.14 —77,8 km/h, 3. Drofenik Alojz, Kočevje 12,19 —	77,8 km/h. Motorji do
350 ccm — dolžina proge 21,2 km: 1. Trampuš Emil, »Zdravko Vrhunc« Ljubljana 16.11, 2. Ažman Edo Ljubljana 16.20. Motorji do
Preteklo nedeljo so bile v Kočevju avto-moto dirke za šampio-nat LRS. Nastopilo je 35 motoristov In 3 avtomobilisti. Nad 2000 gledalcev je imelo priliko videti vozače iz Ljubljane, Maribora,
Hrastnika, Trbovelj, Tržiča in Kočevja. Od domačinov sta nastopila dva motorista in 2 avtomobilista. Proga je vodila v krogu skozi mesto in je z ostrimi zavoji zahtevala veliko spretnosti od vozačev. Prevladovali so stroji tipa »Puch-Tomos«. Zaradi velike hi-
trosti so si mnogi zamišljali več streljanju pri mladincih padcev in poškodb, vendar jih za- kih predvojaške vzgoje, radi dobro zavarovane proge ni bilo.
Dirko je organiziralo domače avto-moto društvo, ki mu gre za brezhibno izvajanje dirke vse priznanje. Veliko truda so vložili tudi organi Tajništva za notranje zadeve pri zavarovanju ceste in drugi /organizaciji. želeli bi še večkrat videti podobne dirke, saj
ljana, sovozač Maček Cvetko 19.59 — 64 km/h, 2. Draksler Janko, Trbovlje, sovozač Škrlj Rafael 21,55 — 60,8 km/h. Motorji a prikolicami nad 500 ccm:	1. Ličen
Karel, »Zdravko Vrhunc« Ljubljana, sovozač Matjaž Niko 16.41 — 76,5 km/h, 2. Ribič Ivan, Ljubljana, sovozač Lajk Dušan 18.27 —
Menina. Na zahodu je gorski prelaz Crnilce, preko katerega je speljana cesta v močnih serpentinah, na vzhodu pa se razširi v Spodnjo Savinjsko dolino. Zrak je zelo svež in vzbuja pri vseh zelo dober tek. Kraj sam je zelo
sestre. Nezaupanje so kmalu nadomestili pravi tovariški odnosi, zato nihče nj čutil domotožja. Poleg tega pa je vsak našel v dijaškem domu, kjer stanujejo, topel domek, tovariše in vzgojitelje, ki mu bodo skoraj mesec dni nadomeščali starše.
Otroci so prišli sem, da si zdravstveno opomorejo in naberejo novih moči za prihodnje šolsko leto; prišli so, da spoznajo lepote
velik in nekako domač. Kmetijska svoje ožje domovine, zadruga Ima lepo urejeno kino- Prosti čas prežive otroci ob igri.
69 km/h. Avtomobilisti:	1. Černe dvorano, kjer so si otroci ogledali delu in ob spominih na NOB. Z
filme: »Kekec«, risanko »Pepelka« mladinci-domačini so odigrali že in »Cirkuški otrok«. V kraju je nekaj nogometnih tekem. Na pošta, dve trgovini, lepo poslopje predvečer Dneva vstaje so imeli
Jurij, Tržič 9.32, 2. Drofenik Lojze Kočevje 11.32, Pirkovič Ivan Kočevje 12,26.
Tekmovanje predvojaške vzgoje
Svet za kulturo in prosveto najboljše rezultate mladinci Klun OLO Kočevje je razpisal program, Alojz, Puc Bogdan, Levstek Alojz, po katerem se bo tekmovalo v Kordiš Jože in Oštir Rudi. Pripo-
obvezni- ročamo našim mladincem, da se
Pri tekmovanju v okrajnem merilu bodo izbrali najboljše strelce okraja Kočevje, ki bodo na dan 23. septembra t. 1. v Kopru zastopali okraj na republiškem tekmovanju za naslov najboljše ekipe v LRS.
V Kopru pa bodo izbrali zopet najboljše strelce, mladince tpred-vojaške vzgoje, ki bodo dne 7.
nižje gimnazije, torej vse, kar je potrebno za življenje v nekoliko večji vasi.
Otroci letujejo v dveh skupinah: mlajši in zdravstveno šibki otroci so v koloniji, starejši pa taborijo.
V Gornji grad so prišli 17. ju-temeljito pripravijo In jim želimo lija zvečer. Za njihov prihod je mnogo uspeha pri tekmovanju. bilo že vse pripravljeno in vse
skupno s taborniki proslavo v Domu Partizana.
Kolonijo so doslej štirikrat obiskali predstavniki oblasti, orga-' nizacije ZB in zdravstvene službe. Najbolj je ostal v spominu vseh obisk narodnega heroja Toneta
Vidmarja-Luke in tov. Toneta Šuštaršiča iz Glavnega odbora ZB v Ljubljani. Dolgo sta ostala med otroki m pripovedovala zgodbe iz partizanskega življenja in o pohodu XIV. divizije na štajersko. Veseli smo bili tudi obiska Iz Kočevja, ko sta prišla tov. Pirnat Janez in tov. Debeljak Pepca. Vsi so se o življen.iu m delu v koloniji zelo pohvalno izrazili.
Tako je življenje v koloniji izpopolnjeno vsako minuto z igrami, delom, izleti n počitkom. Otroci se bodo vrnili zdravi, telesno močni, tako da bodo v novem šolskem letu pričeli delati s podvojenim elanom. Vsi so zelo hvaležni organizatorjem letovanja, organizaciji ZB ter Tajništvu za zdravstvo in socialno politiko, ki omogočajo otrokom prijetno štiritedensko bivanje v Gornjem gradu, od koder pošiljajo vsem domačim in znancem tovariške pozdrave. Prav tako se zahvaljujejo tudi tov. upravniku kolonije, ki je vložil ves trud in prizadevnost, da bo bivanje še prijetnejše, veselo in domače.
Danica Melink
je proga dobra ter je pri tej dir- oktobra letos nastopili kot Slovenki privabila rekordno število tek- ska reprezentanca proti^LR Srbiji.
movalcev. Prav bi bilo, da bi se rn~	’’ Tjr".
med seboj pomerili tudi domači
vozači, saj imamo v Kočevju številne motorje.
To tekmovanje bo v Kpčevju.
Zaradi tega se mladinci iz učnega centra Kočevja že temeljito pripravljajo. Do sedaj imajo
VESTI IZ RIBNICE
V dvorani Partizana v Ribnici so v četrtek 9. avgusta prikazo-
vali dva dokumentarna filma; z naslovom: »Mladina in šport ter telovadba« in »Telesno
parada«. Nerazumljivo nam je, da se je mladina v razmeroma majhnem številu udeležila teh zanimivih in poučnih filmskih pred-vzgojna stav. Predvidevamo, da bodo podobni /športni filmi na sporedu vsak teden enkrat.
Naj zapišemo še to, da so s telovadbo v ribniškem »Partizanu« že začeli. Telovadci, pridno se udeležujte vaj! Tudi dela na športnem stadionu se bližaju h koncu.
Za zaključek še to: Prav v teh dneh so začeli z gradnjo nove 40-metrske skakalnice, kar bo za .Ribnico spet lepa športna pridobitev.	-er-
Prl delu mi stadionu
Ribniški pionirji v Taborski jami
Občinski odbor SZDL Ribnica pril ob izdatnem kosilu. Nato so
je pripravil ribniškim pionirjem preteklo nedeljo 5. avgusta lepo veselje. V nedeljo zjutraj sta odpeljala v Taborsko jamo 91 pionirjev dva avtobusa. Vožnja je bila prijetna, odmevala je pesem, harmonika pa je še povečala radostno razpoloženje pionirjev. V Taborski jami jih je čakalo majhno presenečenje, ker v jami ni bilo električne razsvetljave. Veselje so si zato priredili kar pred jamo. Nato so obiskali Tabor, kjer so slišali o zgodovini tega kraja in o njegovem pomenu v času turških vpadov na slovensko ozemlje. Nazaj grede so se usta-
šlj na turjaški grad, kjer so si ogledali vse zgodovinske znamenitosti. Tov. Pelc Jože, udeleženec bojev za turjaški grad v času NOV, je tolmačil potek bojev. Pionirji so zavzeto poslušali o silnem junaštvu partizanske vojske pri zavzetju tega mogočnega gradu. Menimo, da je najboljši način poučevanja mladine o NOB, če mladino pripeljemo na kraj zgodovinskih dogodkov, ker jim bo tako ostalo pripovedovanje vedno v spominu. Polni doživetja so se vrnili domov pionirji malo pred peto uro popoldan. SZDL Ribnica zasluži za -organizacijo vso jpo-
Druga Izmena tabornikov v Gornjem gradu
16- septembra v Ribnici
Na seji upravnega odbora Okrajne zveze Partizan Kočevje je bil sprejet sklep, da bo okrajni zlet 16. septembra 1956 v Ribnici. Na ta dan bo tudi proslava 50-letnice ustanovitve prvega telesno vzgojnega društva v ribniški dolini, ra|zvitje društvenega prapora in otvoritev stadiona.
Prvotno določeni program ostane. Društveni načelniki naj pospešijo ponavljanje vaj in drugo vadbo. Vsa potrebna podrobna navodila boste prejeli na seji društvene uprave, katere se bo udeležil tudi zastopnik okrajne zveze.
Zdravo!
Načelnik: Arko Andrej
vili na Turjaku, kjer so se pod- hvalo. Posnemajmo jo!
immiMi kotiček
ŠARADNA IZPOLNJEVANKA,
-er-
Prvi opis velja od začetka do debelejše navpičnice. Drugi od te do konca lika. Tretji skozi cel lik.
1.	tla — nenasitljivost — sred, stvo za podkurjenje.
2.	tečaj severni ali južni — oprati, oribati —- • pokvariti potreti;
3.	močan glas — spajam kovine — polomim, napravim nerabljeno;

OBVESTILA
KOČEVJE
Rodile so: Horvat Julijana, go-sPodinja iz Gorenja — dečka, Volk Marija, gospodinja iz Kočevja — dečka, Virant Matilda, gospodinja iz Cvišlarjev — dečka, Jug Marija, gospodinja iz Stare cerkve — -dečka, Vončina /Ana, gospodinja iz črnega potoka — dvojčka (dečka in deklico), Ofak Justina, poljedelska delavka iz Slovenske vasi — dečka, Mikulič Slava, gospodinja iz Dolge vasi — dečka, Pavlič Elizabeta, gospodinja iz Kočevja — dečka, Fekonja Antonija, živinorejka iz Rajndola
—	dečka, Rogelj Ljudmila, tkalska delavka iz Mahovnika -— deklico, Cukjati Albina, gospodinja iz Kočevja — deklico, Turkovič Ana, gospodinja iz Suhega potoka
—	deklico, Piršič Ivanka, gospodinja iz Novih sel — dečka, Valič Ana, kmetovalka iz Stružnice
—	dečka.
Srečnim mamicam čestitamo!
Poročili so se:	Sevšek Ivan,
strojevodja iz željn in Pohar Ana, tekstilna delavka iz Šalke vasi, Dolenjšek Alojzij, jamski rudarski delavec iz škovca pri Sevnici in Debeljak Marija, poljedelska delavka iz črnega potoka pri Kočevju.
čestitamo!
Umrli so: Bartol Alojzij, nočni euvaj iz Mahovnika — 58 let, Horvat Alojzij, dojenček iz Gorela, činkelj Ciril, dojenček iz Slovenske vasi — star 23 dni, Baraga Jože, dojenček iz Ponikev — star 4 mesece, Nagu Jožefa, kme-ovalka iz Suhorja — 66 let, Hodnik Marija, kmetovalka iz Slav-Ske.ga laza — 83 let, Knavs Jože, osebni upokojenec iz Ribjeka pri Osilnici — 7g iet, Ožbolt Anton, kmetovalec iz Bezgovice — 82 let, Kras Ferdinand, gradbeni delivec 12 Hrašenskega vrha pri Gornji Radgoni — Ig let.
DOBREPOLJE
Rodile so: Sever Julija, gospodinja iz Pake — deklico, Hren Kristina, gospodinja Iz Kompolja deklico, Zakrajšek Jožefa, go-sPodinja iz Rapljeva — deklico.
čestitamo!
Umrli sta Nose Frančiška, roj. Rus, preužitkarica iz Kompolja
—	88 let, Fitz Ema, osebna upokojenka Iz Ponikev — 74 let.
DRAGA-LOŠKI POTOK
Rodila je Mohar Elizabeta, gospodinja iz Hrlba-Lioški potok — dečka.
Čestitamo!
Poročila sta se Gorše Franc, zidar iz Ribnice in Knavs Ivanka, kmetovalka iz Travnika.
Čestitamo!
Umrl je Mihelič Roman, kmetovalec iz Pungerta pri Dragi — star 17 let.
LAŠČE
Rodila je Petrič Jožefa, gospodinja Iz Velikega Osolnika — dečka.
čestitamo!
Umrli so:	Kraševec Rozalija,
gospodinja iz Sela pri Robu — 73 let Zadnik Jakob, kmetovalec Iz Perova — 83 let, Lenič Jože, prejemnik socialne pomoči iz Roba
—	53 let, Gradišar Anton, kmetovalec iz Hlebč — 48 let.
Ribnica
Rodile so: Stupica Jožeta, gospodinja iz Kota pri Ribnici — dečka, Gelze Frančiška, gospodinja iz Ribnice — dečka, Starc Magdalena, gospodinja iz Prigorice — dečka in Merhar Štefanija, gospodinja iz Blat pri Ribnici — deklico.
Čestitamo!
Poročila sta se Košir Anton, krojač iz Šentvida nad Ljubljano In Pajnič Ana, tekstilna delavka Iz Ribnice.
čestitamo!
Umrli so: Klun Anton, preužit-kar iz Bukovice — 75 let, Gorše Franc, preužitkar iz Dolenje vasi
—	68 let, Oražem Janez, kmetovalec Iz Lipovca pri Dolenji vasi
—	60 let.
SODRAŽICA
Rodila je Vesel Marija, gospodinja- iz Podklanca — deklico.
Poročila sta se Gornik Alojzij, kmetovalec iz Janežev in Samsa Marija, kmetovalka iz KraČalov.
čestitamo!
Umrla sta Perušek Anton, kmetovalec tz žimaric — 70 let in Plos Frančiška, gospodinja iz žiro ar ic.
KRONIKA NESREČ
Ponesrečili so se: Stupica Milan, lesostrugar iz (Sodražice, si je pri delu poškodoval desno oko; Anžlovar Peter, rudarski delavec iz željn, si je s sekiro poškodoval prste desne roke; Božič Ivan, rudarski	delavec	iz	Kočevja, si	je
poškodoval desno nogo; Perko Stanko, rudar iz Šalke vasi, si je pri padcu poškodoval prsni koš; Bizjak	Anton	jamski kopač	iz
Rudnika, si je poškodoval levo nogo; Mihelič Franc, žagar na krožni žagi iz žimarlc, si je poškodoval palec leve roke; šteblaj Stanko, gozdni delavec iz Dolenje vasi, si je s sekiro poškodoval koleno desne noge; Florjan Milan, rudarski	delavec	iz	Rudnika, sl	je
opekel	levo nogo;	Lovšin Franc,
cestni delavec iz Slatnika pri Ribnici, si je pri polnjenju drobilca težje poškodoval prste leve roke; Bartol Jožetu, gozdnemu vozniku Iz Retij pri Loškem potoku, je konj poškodoval stopalo desne noge; Omerza Marija, gozdna delavka Iz Srednjih Ložln, si je pri čiščenju smrekovega mlaja poškodovala palec leve roke; Nose Ivan, rudarski delavec iz željn, sl je pri padcu poškodoval hrbtenico; Majcen Ivan, rudarski delavec iz Rudnika, si ’ je poškodoval prste desne roke; Vertelj Andrej, gozdni delavec iz črnega potoka pri Kočevju, si je pri podiranju drevesa poškodoval desno nogo; Majerič Ivan, poljedelski delavec iz Gorenja, je popravljal elevator pri mlatilnici; elevator, ki je bil v pogonu, mu je zdrobil prste na desni roki; Babič Janez, zidar iz Podgore, sl je poškodoval levo roko; Malnar Valentinu, konjarju iz Staro cerkve, je konj poškodoval desno nogo, Sočlč Ludvik, rudar iz Rudnika, si je poškodoval prste leve roke; Kavčič Dominik, rudarski delavec iz Rudnika, sl je poškodoval prste desne roke; Dolenc Ivan, jamski kopač iz Rudnika, si je poškodoval sredinec leve roke; Šturm Jože, rudar iz šalke vasi, si je z žago poškodoval palec leve roke; Papež Feliks, rudarski delavec iz Kočevja, si je pri prevozu tračnice poškodoval levo roko; Zupanc Jože, rudar iz Kočevja, si je poškodoval desno nogo.
Izžrebani reševalci
„Loški
Muhasti žreb pri žrebanju nagradne križanke »Loški potok« je takole razdelil nagrade:
1.	nagriulo prejme Zakrajšek Francka, Podgorska 12, Kočevje;
2.	nagrado — Vesel Stanko, sedlar, Loški potok;
S.	nagrado — Pogorelc Magda, Roška c. 1, Kočevje;
4.	nagriulo — Mohar Rudi, ZSZ, Kočevje;
5.	nagrado — Klun Marta, Ljubljanska 34, Kočevje;
6.	nagrado — Marineelj Matija, KZ Dolenja vas;
7.	nagrado — Rober Janko, Ribnica 138;
8.	nagrado — Merčun Zdenka, Kočevje;
9.	nagrado — Mohar Fani, Ljubljanska 19, Kočevje;
10.	nagrado — Oražem Karel, Vince 22;
11.	nagrado — Bončina Irenka, Ljubljanska 19, Kočevje;
nagradne križanke
potok“
12.	ngarado — Benčina Pavel, Travnik 83;
13.	nagrado — Rus Ivanka, poštna uradnica, Loški potok;
14.	nagrado — Rus Frane, Roška 1, Kočevje;
15.	nagrado — Rus Janez, Hrib št. 51;
16.	nagrado — Zbačnik Marija. Vel. Lašče 50;
17.	nagrado — Klun Marjan, Kočevje OLO;
18.	nagrado — Smole Mimica, Kočevje.
Izžrebani so bili še, a imeli so napačne rešitve: za 1. nagrado: Rus Janez, Loški potok, za druge nagrade pa: Gregorič Ivanka, Ret je 50, Ivanc Jože, Sodražica 25, Goljevšek Slavko, Dolga vas 56, Lesar Nežka, Loški potok.
Nagrade pošljemo po pošti, izžrebane reševalce iz Kočevja pa prosimo, da nagrade dvignejo na uredništvu.
4.	oseba iz grške mitologije — ulica v Zagrebu — srbohrvaška abeceda;
5.	predpona s tož. — presajam eno vrsto sadja na drugo — pre-koljem, razdvojim;
6.	domača žival — število (matematično enka) — ličinka metulja.
Na označenih poljih dobiš glasilo SZDL okraja Kočevje.
NEKAJ ZA SMEH
žena: »Povej, Janez, kaj bi ti storil, če bi jaz umrla in bi bil ti vdovec.«
Mož: »Ravno to bi storil, kot tl, če bi postala vdova.«
Zena: »Ti lump, ti, prej si pa zmeraj rekel, da brez mene ne moreš živeti.«
*
Miroljuben izletnik je po nesreči zašel v krčmo, kjer je kmalu nastal med fanti pretep. Izletnik je bežal, a predno je prišel iz hiše, so mu pretepači dva zoba izbili. Ko je stvar prišla pred sodišče, je obtoženi pretepač ogorčeno vzkliknil: »Kaj pa hodi tak v gostilno, če nobenega špasa ne zastopi!«
O RJAVE
KINO
»JADRAN«, Kočevje: od 17. do
19.	avgusta ameriški barvni film »Dvigni zaveso«; od 21. do 24. avgusta ameriški barvni film »čuvaj se vraga«; od 24. do 26. avgusta ameriški barvni film »Mogambo«; 29. in 30. avgusta italijanski film »Ana Za-keo«.
»SVOBODA« Rudnik: 18. in 19. avgusta ameriški barvni film »Ljubim Melvina«; 25. In 26. avgusta ameriški /barvni i film »Ona je vedela, kaj hoče«.
LOŠKI POTOK: 18. in 19. avgusta angleški film »Vzpon na Mont Everest«; 25. In 26. avgusta angleški film »Begunec«.
DEŽURNE TRGOVINE
Dežurno službo imajo: v soboto 17. avgusta od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina »Oskrba« Kočevje, v Ribnici
pa »Prehrana« Ribnica.
V soboto 25. avgusta od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina »Potrošnik« Kočevje, v Ribnici pa Trgovina Kmetijske zadruge z mešanim blagom Ribnica.
PREKLICI
Podpisana Ema Geld, gospodinja iz Kočevske Reke št. 27, preklicujem kot neresnične vse besede, katere sem izrekla pred hotelom v Kočevski Reki zoper Alojzija Zelnikarja. Plačam tudi vse stroške, ki so nastali zaradi tožbe in objave preklica. — Geld Ema, Kočevska Reka št. 27.
*
Podpisani Stanič Ivan, starejši cestar Iz Molzja št. 9, preklicujem, žaljive besede, ki sem jih Izrekel proti Lavrič Ivanu, cestarju iz črnega potoka št. 22. žalitve, navedene v zasebni tožbi, obžalujem In jih preklicujem kot neresnične. Tožitelju pa se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Stanič Ivan, Mozelj št. 9.
*
Podpisana Koleta Ana iz šalke vasi pri Kočevju izjavljam, da govorice o življenju otrok v koloniji »Stane žagar« v Bohinju, sem jih širila v Kočevju, niso resnične. Izkazalo se je, da me je o tem napačno informirala moja hčerka. Nasprotno, hvaležna sem vodstvu kolonije za prizadevanje In skrb za otroka. — Ko-leta^Ana, šalka vas, Kočevje.
Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 22. Telef. 389. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje, št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 240 din, polletna 120 din in je plačljiva naprej. — Za Inozemstvo 500 din ozir. 1,50 ameriškega dolarja. — Poštnina plačana v gotovini. — Rokopisi se ne vračajo.
Tiska tiskarna »Urška«, Kočevje
Iz naših krajev
Pri „feftanini
se oblečeš lepo in poceni
Tekmovanje gasilcev v Sodražici
Občinska gasilska zveza je v so se zvrstili nagovori o pomenu jel odlikovanje II. stopnje ter Mi-letošnjem letu ocenjevala svo- tekmovanja. Predstavniki okrajne količ Janko III. stopnje. Ob priliki ja društva. Najprej so se vršila gasilske zveze so ob tej priliki po- 100-Ietnice rojstva Ignacija Mer-ocenjevanja društev kategorije »C« delili odlikovanja zaslužnim gasil- barja v Dolenji vasi so prejeli od-ln so bili doseženi naslednji rezul- cem društva Sodražica. Za preko likovanja tudi tov. Ivanc Jože* tati: PGD Vinice-Zapotok je preje- 50-letno službovanje in za velike lo od 539 dosegljivih točk 238 ali zasluge na polju gasilstva je pre-44 odst. PGD Zamostec prav toliko jel tov. Oberstar Jože najvišje od-ali 44 odst., Globelj 222 točk ali 41 likovanje Gasilske zveze LRS. odst., Žimarice 181 točk ali 33 odst. Dolgoletni poveljnik in predsednik ter PGD Gora 176 točk ali 32 odst. društva tov. Vesel Janez je pre-dosegljivih točk. Ocenjevalna komisija je pregledala pri vseh društvih orodišča kakor tudi inventar. Pri ocenjevanju se je upoštevalo število prisotnih operativnih članov, pravilno poveljevanje, strumnost izvedenih povelj in izvedba požarnega napada z vsemi nadaljniml nalogami, ki jih predpisujejo pravila GZ LRS.
število doseženih točk bi bilo lahko bolj zadovoljivo; ker pa ni-
Mihelič Mirko in Lovrenčič Anton. Društvo ima sedaj šest odlikovancev, katerim tudi z naše strani iskreno čestitamo!
Na pomoč!
J. Ivanc
^Prometna nezgoda pri Osilnici
V soboto dne 4. avgusta 1956 okoli 22. ure se je pripetila na cesti Brod na Kolpi—Osilnica težja prometna nezgoda. Tovorni avtomobil še je zaletel ob rob ceste. Nezgoda jc nastala zaradi tega, ker je šofer Božič Jože vozil to-majo nekatera društva sanitetnih Vomi avtomobil, ki tehnično ni bil
torbic niti sanitejcev, je ocena v tej disciplini izostala. Ocenjevanje se je vršilo prvič letos, v prihodnje se bodo pa vsa društva bolje pripravila in bodo tudi natančneje seznanjena s strokovno literaturo.
Društvo Sodražica, ki spada v kategorijo »B« je izvedlo poskusno ocenjevanje tudi za članice. Najboljše desetine ObGZ Kočevje,
Ribnica, Sodražica in Loški potok potoku so tekmovale v Sodražici
v redu. K sreči ni bilo nikogar na cesti, ko se je pripetila nezgoda, škode na avtomobilu je za okoli 200.000 dinarjev. Kljub vsem opo-
Potočani za svoj praznik
Preteklo nedeljo so v Loškem proslavljali svoj občinski
zorilom še vedno vozijo mnogi vozniki motornih vozil vozila v javnem cestnem prometu, ki niso tehnično v redu. V tem primeru bi moral Božič takoj izvršiti popravilo vzmeti, za katero je vedel, da je počena. Tako bi po vsej verjetnosti ne prišlo do nezgode.
Za 1. občinski praznik Kočevja in zastareli. Kljub vsemu je tr- Letošnjo spomlad pa se je tr-leta 1953 je pričela	z rednim po-	govina že ob svojem nastanku	govina	vselila v	nove prostore
slovanjem trgovina	tekstilne to-	privabila veliko kupovalcev,	saj je	stanovanjske stavbe »Zidar«	poleg
varne »Manufaktura«. Prostori	prodajala odlično tekstilno	blago	občine	v Kočevju.	Prostori	so po
so bili vse do letos	tesni, zakotni	domače tekstilne tovarne.	opremi	in ureditvi	vzor vsej	ostali
—	trgovinski mreži v našem okraju.
Izbira blaga je vedno večja, cene so nizke in konkurenčne, prodajalci pa prijazni, ustrežljivi in hitri.
Promet trgovine raste, poleg kupovalcev iz mesta, obišče trgovino vedno več ljudi iz vasi. saj je trgovina pravi tekstilni Na-Ma, kajti z veliko zalogo zadovolji vse potrošnike.
Kaj vse nam nudi trgovina »Tkanina« ? Kamgarne in volneno metrsko blago za. moške in ženske obleke, blago za plašče, bombažno metrsko blago, barhent, doline, posteljno platno, pohištveno blago, blago za žimnice in podobno. Vedno so na zalogi vse vrste svile, dekorativno blago, trikotaža za vse od najmlajših do najstarejših. Kdor se želi hitro obleči, mu trgovina postreže z že narejenimi moškimi, ženskimi in otroškimi oblekami.
Z izbiro trgovina lahko zadovo-'-11 tudi zahtevnejše potrošnike, saj ima v prodaji tekstilno blago najboljših tovarn v (državi, ženski „	r . , ,	,,	,	,	.	svet pa more trgovina zadovoljiti
avgusta so Prvi je spregovoril tov. Podlogar fj^dstvo^ki^se bor^za svojo pra- tudl z blagom lz nyi0na, perlona
itd. Bodoči zakonci pa bodo hitro
»Tkanina« v Kočevju Ima nove prostore
ODKRITJE SPOMENIKA V KOPRIVNIKU
Koprivničani imeli veliko slavje. Rudi. Za njim pa je spregovoril vično stvar je nepremagljivo « je V vasi Hrib so odkrili spomenik tov. Ožbolt. V svojem govoru je dejal v svojem govoru narodni he-VIII SNOB Tu je pred 12 leti opisal boj VIII. brigade in drugih roj Jože Ožbolt.
TEKMOVANJE GASILCEV ZA NAJBOLJŠO DESETINO OKRAJNE GASILSKE ZVEZE
praznik. Praznik so na predvečer VIII. brigada NOV in POS popol- edmic na koprivniškem področju, naznanili kresovi, drugi dan zju- noma uničila belogardistični bata- ki se je razvijal 24. novembra le-traj pa je bila budnica. Ob 9. url ljon, okrepljen z Nemci, ki mu je ta 1944.
Vsi, ki so bili navzoči, so se po njegovem govoru in pred odkritjem spomenika z enominutnim
ie^hifa slavnostna sela Občinske- načeloval Rupnikov sin Vuk.	V tem boju je sovražnika zadel molkom oddolžili spominu padlih
-............	K^vsrj.'as'ss:
Butala Peter. Svečanosti je priso- šal prodreti na osvobojeno ozem- no salvo.
-bivši komandant VIII. lje Bele krajine.	Harmonike so zaigrale partizan-
■^sr^iwv^TiUr in narodni V hvaležnost in spomin borcem ske pesmi. Navzočim se je vzbu-
—	•	dil živ spomin na one težke in
id so se udeležili tega Zmagoslav- dili spomenik, ki bo v ponos vsem slavne dni iz NOB, ki je marsi-
onim, ki so se borili za nacional- komu priklical solze v oči, hkra-je stal vod no in (socialno osvoboditev naše ti pa dvignil našo nacionalno za-mladincev predvojaške vzgoje, ki domovine. Obenem pa naj bo sva- vest in ponos.
strumno nazdravil narodnemu rilo vsem onim, ki bi se kdajkoli Zatem pa se je v Koprivniku
in poceni prišli do opreme, če tu naročijo žimnice, posteljne vložke in drugo posteljnino.
ga ljudskega odbora Draga-Loški potok, nato pa je bila pred občin-V Sodražici je bilo 14. julija skim poslopjem pestra proslava z tekmovanje med najboljšimi dese- nastopom šolarjev in mladine s stvoval tinami občinskih gasilskih zvez za petjem in recitacijami. Med dru- SNOB
tmami oDCUlSKin gasiisain /.vm peljem ni icvivauijaiin.	v*	, , i	VTTT SNOB so Konrivničam 7ora-
d£STokrajnem meS. 8? prfdsSa^LoTov.	-°	dili spomenik, ki bo v ponos vsem
Vsaka desetina je izvršila trodel- za Pirnata. Ob 10. uri je bila pred nega boja. valo pravilno poveljevanje, strum- spominsko ploščo padlim učiteljem	Pred spomenikom
ni napad pri čemer se je ocenje- komemoracija in polaganje ven-nost izvedenih povelj in izvedba cev. Pri svečanosti in proslavi je
cev. rn svecanosu m prusiavi js js.o-“	skušali izneveriti svoji domovini pričelo zelo prisrčno domače ljud-
požarnega napada.	«----- „	, „
Po izvršitvi tekmovanja so se Loškega potoka. Popoldan so bile nato obšel vod, po zbrale vse desetine na trgu, kjer športne prireditve.	-em-
Velika izbira tekstilnega blaga pri »Tkanini«
portu pa je odšel k spomeniku, zasužnjevati našo domovinof — noč.
Obiščite tradicionalno
n
f \JHetLnuvadnn
■ razstavo vina
od 25. 8. do 2.9.1956
Razstava vin iz vseh kontinentov sveta — najmodernejši vinogradniški in kletarski stroji — tradicionalna poskušnja vina
Sodelujejo:
Ne smemo pozabiti, da ima »Tkanina« vedno na zalogi vse vrste ostankov za moške in ženske obleke po izredno nizkih cenah. Ti ostanki so še vedno za koristno uporabo, ker tekstilna tovarna oddvoji med ostanke tudi blago z manjšimi napakami.
O vsem, kaj vam trgovina nudi, ni potrebno pisati; oglejte si nekdo izmed na- njeno Izložbo, neobvezno si oglej-ali je operacija te zalogo blaga in prepričali se
ga
Velika Britanija, Alžir, Avstralija, Avstrija, Bolgarija, Ciper, Čile, Francija, Grčija, Italija, Malta, Madžarska, Maroko, Mehika, Južna Afrika, Portugalska, Romunija, Španija, Nemčija in Jugoslavija
25 °/ popusta na železnici
Gospodarsko razstavišče ■ Ljubljana
Zadnjič je videl sinjino morja
Mali Mike Sibole, štiriletni de- strpno pričakovala. Nato so ček iz Arlanda v Floridi, je doži- obkolili novinarji, vel eno najhujših tragedij, ki lah- »Mike ne bi živel, če mu ne ko zadene človeško bitje.	bi pravočasno odstranili okužene-
Že pred dvema letoma so mu ga očesa,« je pojasnil, morali zaradi raka na očesni In ko ga je mrežnici odstraniti desno oko. vzočih vprašal,
Pred kratkim so zdravniki ugoto- uspela, je dejal: »Pa imenujte to boste, da se lahko pri »Tkanini« vili, da se je rak začel tudi na uspeh, če si upate! Storili smo to, oblečete res lepo in poceni! Po-mrežnid (levega očesa In da je kar smo morali.«	trošniki iz podeželja! Ko pridete
otroku mogoče rešiti življenje le, Mike prejema v teh dneh na ti- v Kočevje, ne pozabite se ogla-če mu še to oko čimprej odstra- soče pisem, brzojavk in pozdra- siti v trgovini; z novo, trpežno ni jo, sicer se bo rak razpasel v vov ter mnogo daril, predvsem obleko, plaščem, perilom, nogavi-očesno duplino in od tam naprej, gramofonskih plošč, ki mu bodo cami boste najbolj ustregli vaši Mike je sirota. Njegova mati lajšale dolgčas.	družini,
je umrla za enako boleznijo, ki je, kot kaže, dedna.
Baptistovski duhovnik James Sibole in njegova žena Vera sta otroka posvojila in ga vzgajala z izredno ljubeznijo. Ko sta se odločila za usodno operacijo, ki je otroka za vedno oslepela, sta ga peljala k morju, da se je poslednjič nagledal njegove lepote in sinjine. Mikeju sta povedala, da bo po operaciji »nekoliko slabše videl«; nista si mu pa upala po-
IZLET ZADRUŽNIC IZ HRIBA
Mnoge žene so tako urejene hle-
M. Lesar
Pretekli mesec so obiskale za-družnice Kmetijske zadruge Hrib ve prvič videle.
Kmetijsko gospodarstvo na Mlar Direktor kmetijske šole na Grki pri Kočevju, Kmetijsko šolo na mu je povedal, jda bodo odslej Grmu in Kmetijsko gospodinjsko	gojili loškopoljske črnobele resa-
šolo na Mali loki.	ste svinje. Te so za domačo upo-
žene so se zanimale za vse pa-	rabo v gospodinjstvu najprimer-
noge gospodarstva. Videle so, da	nejše. Nudijo namreč več maščobe
povsod	uspešno redijo stvor.lave	kot	one bele	pasme na	Mlaki.
_____	...	krave,	ki so po zunanjosti kar	Slednje so	pa	primernejše	za	iz-
vedati,	da	bo	slep.	Mali ni odgo-	s.ične potoškim kravam. Tolmače-	voz.
voril ničesar in zdelo se je kot	da	njo brigadirja na	Mali loki in di-	V	Mali loki so se žene zanimale
ne ve kaj ga čaka.	rektorja na Grmu	je pa naše žene	tudi	za kokošjerejo.
Naslednji dan je pogumno pre- prepričalo o resničnosti izreka, da Ob povratku so obiskale oskr-stopil	prag	bolnišnice, se	na	stop-	kraVa pri gobcu molze.	bovance v Domu počitka v Penicah	obrnil	in	stegnil roko	kruš-	o reji in vzreji prašičev so mno-	nikvah. Oskrbovanci so bili obiska
ni mamici, ki je utrujeno šla za go videle in slišale. Lepo urejeni veseli.
njim, in kmalu nato stopil v ope- hlevi, tekališča, da se žival lahko žene so hvaležne vsem, ki so racljsko sobo.	mnogo giblje in prhe za kopanje pomagali k tako koristnemu iz-
Čez	40	minut	je	iz te sobe iz-	so jih	navdušile. Po teh zgledih	letu.	One,	ki	so letos ostale	dostopi kirurg utrujenega obraza	in	si bodo v bodoče	tudi posamezna	ma,	naj vedo, da zadruga tudi	v
svetlih oči- »Vse v redu,« je dejal	privatna gospodarstva naredila	bodoče ne bo štedila sredstev
zakoncema Sibole, ki sta ga ne- boljše hleve za to koristno žival, koristno stvar.
Franček Saje
Duhovniki - organizatorji bele garde =======
Nastajajoča oblast v Suhi krajini se je morala boriti s prirojeno boječnostjo ljudstva, s popolno politično nerazgledanostjo in končno s skrivnim vplivom duhovščine, ki je na zunaj delala partizanom lep obraz, skrivaj pa ščuvala proti nam ln organizirala belo gardo po suho-krajinskih vaseh ... Duhovščina je šla za svojim škofom in tako pripravljala neizmerno gorje Suhi krajini ...
Najnevarnejše belogardistično jedro je bilo v dobrepoljskem župnišču na Vidmu, kjer so od petih duhovnikov trije bili marljivi okupatorjevi obveščevalci in belogardistični organizatorji: župnik Anton Merkun, kaplan Ivan Lavrih in kaplan Franc Fekonja lz Gornje Radgone. Pri Izdajalskem delu jima je vneto pomagal bogoslovec Anton Polda, medtem ko je bil kaplan Janez Bukovec po lastni Izjavi le »premalo informiran glede partizanov« in »bele garde ni nikdar imel za pomočnico okupatorju«.
Partizani so že zgodaj ugotavljali belogardistično pomoč italijanskim okupatorjem. Tako sta 7. junija 1942 dve italijanski letali zaokrožili nad Strugami in po očitnem izdajstvu bombardirali Tisovec, kjer se je takrat zadrževal Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Dne 3. avgusta pa je župnik Merkun zakrivil topovsko obstreljevanje Dobrepolja, kot se je sam pohvalil in potožil umetnostnemu zgodovinarju dr. Francu Mesesnelu, ki sl je ta razgovor 4. oktobra 1943 takole zabeležil v svoj dnevnik:
». .. Popoldne pa me je v samoti zmotil dobrepoljski župnik Merkun. Srednjevellk, prej majhen, s povešenim trebuhom, nezdravim, zabuhlim obrazom, zlatimi zobmi in v civilni obleki, je bil prej podoben mešetarju ali blr-tu kot pa župniku... Na moje vprašanje me je strogo pogledal in vprašal, če sem partizan. Z odgovorom, da bi bil v tem primeru
v gozdu, ni bil zadovoljen in je izjavil, da je prav dosti partizanov tudi v Ljubljani. Potem je pa le povedal, da je zaradi očesne bolezni zapustil Dobrepolje in pa tudi zaradi »republike« ...
Pozna jih (partizane — op. S. F.) pa še iz časa prve republike, ko je ostal v Dobrepoljah... Bilo jih je le malo, tako da bi jih lahko vse postrelil, če bi le imel orožje. Zato je župnik poslal po Italijane v Vel. Lašče. Toda ta prekleta Ital. strategija! Prišli niso, pač pa so začeli streljati z artilerijo in sicer — naravnost na cerkveno posestvo!
Po Merkunovem izdajstvu so Italijani s topovi obstreljevali vso dobrepoljsko dolino. Med njimi je nastal preplah in stiska, ki jo je belogardistična duhovščina znala hitro obrniti v svoj prid. Dobrepoljski kaplani so žene iz Kompolj in okolice nagovorili, naj v procesiji odidejo k Sv. Antonu nad Zdensko vasjo, kjer je bila italijanska posadka. Tam so po maši s sklenjenimi rokami prosile italijanskega poveljnika, naj prizanese uničenje njihovih vasi. Poveljnik jih je prijazno sprejel, jltn obljubil skorajšnjo rešitev, za vso nesrečo pa zvrnil krivdo na par-
tizane. Nerazsodne ženske so mu verjele. Presenečeni partizani so aretirali nekaj vreščečih žensk in jih kmalu izpustili. Tako so premeteni kaplani vsadili v Dobrepolje seme narodnega Izdajstva.
Ker je bil kaplan Lavrih najbolj sumljiv za belogardistično rovarjenje, je 5. julija 1942 pobegnil v Ljubljano. Z njegovim odhodom pa belogardistično izdajstvo ni prenehalo. Ko so Italijani med lokalno ofenzivo v severnem delu Suhe krajine 7. julija prišli na Videm, jim je župnik Merkun povedal vse, kar je vedel o partizanih, in je laškim oficirjem zatrjeval da v vsej Sloveniji ni več kot 1500 partizanov. Cez teden dni pa so župnik Anton Merkun in druga dva kaplana (Fekonja in bogoslovec Polda? — op. S. F.) dali naslednje informacije: število, oborožitev in razmestitev partizanov, gibanje njihovih patrulj itd. ter podatke o domačih partizanih. Tudi župnik Merkun je nato zaradi slabe vesti zbežal k Italijanom pri Sv. Antonu.
Dne 12. julija je dobrepoljska duhovščina poslala na italijansko poveljstvo 30 ljudi, ki so okupatorje prosili, naj na Vidmu vzpostavijo svojo postojanko. V na-
slednjih dneh so belogardistični ovaduhi izročili Italijanom 79 oseb vsebujoč seznam partizanov in njihovih sodelavcev v občini Vi-dem-Dobrepolje, župnik Merkun pa je okupatorje že zaprosil, naj oborože njegove pristaše.
župnik v Vidmu v imenu prebivalstva ponovno zahteva, naj v okraju ostane posadka... če tega ne moremo storiti, naj oborožimo mlade prostovoljce iz kraja, ki bodo sestavljali oborožen obrambni oddelek. On sam prevzame odgovornost zanje ...«
čez mesec dni se je pri župniku Merkunu oglasila belogardistična delegacija lz Strug, ki je prav tako želela okupatorjevega orožja. O tem obisku je Merkun svojim nadrejenim poročal:
»6. Dne 22. VIII. je prišla de-putaclja iz Strug: Pogorelc Edvard, tovarnar iz Podtabora, No-, se Anton, trgovec v Pricerkvl, Oražem Janko, župnik iz Pricer-kve in Prijatelj Franc, župnik v pok. iz Podtabora. Najprej so potožili svoje gorje. Veliko so morali dajati v živilih partizanom, ki nič ne plačajo ali ki plačajo z boni. Prišli so pa tudi zato do mene, da so dobili informacije o položaju v Dobrepoljski dolini, o
okraju in celi pokrajini. Kar sem vedel, sem jim povedal. Močno žele dobiti orožje, da bi sami šli na partizane in jih pobili. Povedal sem, da se dela na tem ln da bodo morda dobili orožje. Nato sem jih šel javit po telefonu na kolodvor do majorja, da še njemu potožijo kot krajevnemu komandantu vojaške sile vse svoje gorje.«
Ker se je tedaj bližala italijanska ofenziva, sta kaplan Lavrih v Ljubljani in župnik Merkun, doma v Dobrepolju, preskrbela, da ne bi trpeli »nedolžni ljudje«, ki sta jih predvidela za belo vojsko, ampak le »krivi«. Zato sta italijanskim fašistom izročila sezname partizanskih ljudi, o čemer je Merkun poročal ljubljanskemu škofijskemu ordinariatu.
»18. Dne 25. VIII. 1942 zvečer sem prejel pismo od g. kaplana Lavriha, v katerem je sporočil, da je poskrbel vse potrebno, da ne bodo ob času čiščenja nedolžni ljudje trpeli preganjanja ali celo da bi bili izgnani. V kolikor je bilo to v moji moči, sem tudi jaz storil tu potrebne korake v isti namen.«
(Dalje prihodnjič)