Polje in vei*te f lasie varovati«
{Dober Jvet sa v faz/ga krnetovavza.^ Koliko flana in fresh seJfhem in drevju takrat fhkodje , kadar raftejo , »veto iti sanjo, vfa-zimu kmetovavzu vladna fkufhnja pove. V(%k ve, de fta flana in fresh kriva , de kmetovavez doftikrat veliko menj pridela, kakor je upanje imel. Sa to fe mu je ref bati po merslim deshju, si a Al zhe fe temena hribov s [negam pokrile vidijo, zhe fe obnebje proti vezheru naglo rasjafni in zhe hladno prihaja, de bi flana ne padla ob zhafu, kadar fo selfha fhe prav mlade in veliko foka v febi imajo , ali kadar zve to in sorijo. Takrat jih filno rada fhkoda sadene. To fe pa v nafhih goratih krajih ne sgodi po redkama, v pomladi in proti jeleni; v bolj vifokih krajih pa tudi fhe v fredi  poletja.
Doftikrat kmetovavez vidi, de fe mu fhkoda priblishuje; pa njegovo ferze oftane merslo in nizh fi ne prisadeva fhkodo odverniti, de bi tako fad fvojiga polja, drevja in fvojih vinogradov, ktere je v potu fvojiga oblizhja obdeloval, s pomozbki obvaroval, ktere mu je livarni k fam dal, in de bi shetve varoval, ktere njemu in njegovim shivesh dajejo. Gotovo bo vfak priden kmet prafhal, kako de mogozhe biti more, fvoje felve in drevje ob zhafu nevarnofti flanc in po-mersnenja varovati *in kakfbni pomozhki fo sa to nar bolji. Dva profta in žena pomozhka mu na-f velo varno , in  ta fia :
i. Kuriti, de f e d i m n a r e d i. To je dobro in fkufhnja priporozha s tem selfha fla-ne in pomersnenja varovali. De fe to flori, fe na varnih krajih zeli in ofredkov med njivami, verti in vinogradi vlashen preleshan leS, ger-movje in hofta, ftare trohlene korenine, lerfhe, liftje , fmrezhje, mah, rufhnja, fhota i. t. d. in fpioh rezhi nakopizhijo , ki fo nekoliko vlashne (fajhtne), ki poznali gorijo, vezh dima kakor plamena delajo. To fe proti polnozhi fpodshge, tako , de fhe eno uro po folzhnim is-hodu tli in polje s gollim dimam pokrije. To fe fme gotovo prizhakovati, zhe ni fape. Zhe je pa fapa po nozhi, fe flane ni bali. To flori ti je dobro sa shilo in  fad je.
2. Selfha, na ktere je flana padla, s prav merslo vodo polivati; prav doftikrat to selfha obvarje. Tako, poftavim, bi tri ofebe ali perfhone s pripravnimi kangljami, ali pa tudi en fam mosh, s rozhno derfkavnizo ali fhprizov-nizo , v i uri en jarm ali j6h polja prav lahko s vodo pofhkrepile , de potem flana fhkodovati ne more. To fe mora slafti pri povertnji, fo-zhivji, krompirji, lanu, maku i. t.  d.  ftorili.
Kako bi fe lahko kmetovavzi na tako visho, pofebno kterim rok in shivine sa delo ne min k a, s majhnim prisadevanjem fvoje polje , verle in travnike obvarovali, in fi tako lepe pridelke shi-vesha prigotovili, ktere leni, toshljiviga pofto-panja navajeni kmelji  is  sanikernofti,   ktera jim
30
toliko fhkode prinefe, ggubljajo in fi tako rev-fhino pripravljajo, ktera mora tim bolj obzhutlji-vabili, zhim vezhji je sanikernoft.
Lepo in pofnemanja vredno je, kar fo ne-ktere gofpofke na Tirolfkim vkasale in tudi s pridani ftorile , namrezh, de morajo vfi kmetji, Itteri imajo fvoje polje, travnike, verte i. t. d. rkupej, kakor fo njih laftnine vezhji ali manji, vezh ali menj pomagati, de fe brani, de flana ne pade. Kdor tega ne ftori, mora pa kasen ali fhtrafingo plazhati. Skoraj ravno tako tudi y Sa 1 zburf hkim vPinzgavfbki dolini delajo. Tukaj je ftara navada, flano s dimam preganjati. Kadar fe namrezh v tem kraju flane boje, od rafi do vafi napove, de morajo iti dim delat. Okoli defete ure po nozhi fe da ob takim zhafu s velikim svonam snaminje , de imajo germade sashgati, in vfak gofpodar, vfak kmet ogenj naredi, kter do drusiga dne s velikim dimam gori. Dim fe kmalo po dolini potegne in jo sakrije. Kadar fe sdaj folnze pokashe, njegovi sharki ne morejo fkosi dim priti in nadelanim selfham od flane sadetim fhkode prinefti. Zhe fo pridno kurili, flana zlo nizh fhkode ni ftorila ali pa zlo malo.
De bi tudi prebivavzi nafhih deshel tako delali! Saj bi vfe k fvojimu pridu in k frezhi do-mazhije ftorili!