RADIO AJDOVŠČINA 18 JUNIJ 2010 Lanthieri Številka ioi • bioo izvodov Bog vetra ali bog dežja? CENA 0,00 € na razpis Bitka ob Mrzli reki Vipava, junija 2010 - Ministrstvo za kulturo je objavilo razpis za sofinanciranje operacij prenove in obnove, celostne revitalizacije in modernizacije kulturnih spomenikov v lasti občin. Tkp razpis se je prijavila tudi /■f Občina Vipava in sicer za obno-^ ^ vo dela Lanthierijeve graščine. Univerza v Novi Gorici naj bi iz Ajdovščine v Vipavo preselila svoj uni-'(rzitetni programom vinarstva in vinogradništva, hkrati pa bi v palači imela bdi prostore za protokolarne potrebe univerze. Župan Ivan Princes je prepričan da bo občina na. razpisu uspešna in bo pridobila do 3 milijone evrov. Zato je sklical Mi izredno sejo občinskega sveta, na kateri so svetniki sprejeli investicijski Program in predinvesticijsko zasnovo z« obnovo, dokumenta, ki sta sestavni 'lel za razpis potrebne dokumentacije. Viltati razpisa naj bi bili znani sredi avgusta. rl ^P^rireditev je bila lani izjemno ■^uspešna, saj si jo je ogledalo več JL kot sedem tisoč 7000 navdušenih obiskovalcev, močno pa je odmevala tudi v medijih in jo lahko štejemo za največji dogodek lanskega leta na našem območju. Spektakel bo obiskovalcem tudi letos ponudila prijeten in razburljiv kulturni večer. Hkrati jim bo približala izjemen zgodovinski dogodek, ki se je na naših tleh zgodil leta 394, ko je Teodozijeva vojska v bitki pri Mrzli reki s pomočjo burje premagala nasprotnika Evgenija, kar je odločilno vplivalo na usodo velikega Rimskega cesarstva, na uveljavitev krščanstva na tleh današnje Evrope ter na tok svetovne zgodovine nasploh. Univerza za tretje življensko obdobje Most tudi s folkloro Ajdovščina, 16. junija - Društvo Most, Univerza za tretje življenjsko obdobje je v večnamenskem prostoru Srednje šole Veno Pilon potegnila črto pod letošnjo, že 12. sezono. društva Družinsko tabor- . enje na Nanosu ^^^^ruštvo Most šteje trenutno več ■kot 300 članov, pretežno upo-iM^^kojencev iz zgornje Vipavske doline. Njihova dejavnost je neverjetno razvejana, saj so v zadnjem študijskem letu lahko člani izbirali med 30 različnimi dejavnostmi. Veliko zanimanja je bilo za tečaje tujih jezikov na različnih stopnjah, pa tudi za tečaje računalništva. V krožkih so se učili kreativnega in novinarskega pisanja, se poglabljali v zgodovino in umetnost ter celo astronomijo. Ustvarjalnost so lahko izživeli v kar štirih likovnih skupinah, dveh kamnoseških delavnicah, rezbarstvu, ročnih spretnostih. Pod vodstvom mentorjev so mnogi dosegli že zavidljivo ustvarjalno raven, tako da so lahko svoja dela že dali v presojo na priložnostnih razstavah in predstavitvah. Izpeljali so osem pohodniških izletov, še nekaj ekskurzij in ogledov razstav, lahko so se poučili o skrbi za zdravje ali pa se samo družili. V okviru društva Most deluje dramska skupina Žar, ki je s predstavo Čarobna jasa gostovala kar na 13 odrih v različnih krajih Slovenije. Še kakšen nastop več je imela Plesna skupina Ajda, celo v stavbi Evropskega parlamenta v Bruslju. »V tretjem življenjskem obdobju je za vse nas pomembno, da si obogatimo svoje življenje s tistimi dejavnostmi, ki nas veselijo in zanje prej nismo imeli časa. Naše zadovoljstvo prenašamo tudi na druge in tako je življenje vseh bogatejše. Brskamo po spominih, jih zapisujemo, nastajajo novi in novi izdelki. Nova znanja rodijo nove ideje. Naše učenje je prostovoljno, noben zakon nas ne zavezuje . Hote ali nehote smo del učeče se družbe,« je v poročilu ob koncu študijskega leta povedala predsednica društva Ljudmila Kovač. Ob vsej tej pestrosti dogajanja, številnih mentorjih in animatorjih, usklajevanju, obveščanju ... ima veliko dela tudi upravni odbor, ki mora zagotoviti še dovolj denarja, saj članarina ne zadošča. Zaključno srečanje je popestril nastop plesne skupine Ajda, ki preseneča z vse bolj zahtevnimi koreografijami, navdušeno pa je članstvo sprejelo premierni nastop folklorne skupine, ki deluje pod mentorstvom Silvane Bajc. Za predstavitev venčka slovenskih plesov so si sicer sposodili nekaj plesalcev iz vipavskega folklornega društva, kjer so se oskrbeli tudi z oblačili, toda prvi nastop je bil nedvomno plod resnega dela in obeta razcvet nove dejavnosti v okviru društva. V skupini pleše tudi predsednica društva Most Ljudmila Kovač (na fotografiji z možem Bojanom). Po tradiciji so izdali še zajetno društveno glasilo, kjer podrobno predstavljajo vse dosežke društva in njenih članov. —.j Kulturno - izobraževalno društvo Teodozij iz Vrhpolja bo to soboto izpeljalo pod zemonskim gričem izpeljalo uprizoritev bitke ob Mrzli reki iz rimskih časov, enega največjih spopadov ali celo največjega spopada na naših tleh sploh. Vremenska napoved sicer ni obetavna, toda tudi lani sojo morali preložiti na predvečer državnega praznika. O tem se bodo odločili v soboto dopoldne. Spremembe so nujne Ko je Edvard Pelicon, v petek, 28. maja 2010, v rednih radijskih občinskih minutah na radiu NOVA, vprašal župana Marjana Poljšaka, ali je res, da je Občina Ajdovščina padla na evropskem razpisu (Jadranska pobuda) za sofinanciranje izgradnje novega GRC - ja (Gasilsko reševalnega centra) v višini 1.5 milijona € ter kako si zaradi oddane nepopolne vloge (beri občinske šlamparije) razlaga izgubo 10 - ih % (desetine) celotnega letnega proračuna občine, je (pre)dolgoletni župan mirno odgovoril v stilu, da se tudi take stvari lahko zgodijo. Resje, se zgodi, ampak jaz se sprašujem - zakaj se to dogaja vedno njemu in zakaj se take reči ne zgodijo komu drugemu? In zakaj moramo potem mi te napake plačevati in najemati kredite? Dejstva: Izgradnja novega GRC - ja je potrebna. Stala nas bi 1,7 - 1,8 milijona evrov (brez stroškov financiranja). Če bi občina pridobila milijon in pol evropskega denarja ter iztržila za obstoječo stavbo, kjer domujejo gasilci, npr. dvesto petdeset tisoč, bi elegantno, predvsem pa ekonomsko učinkovito, da ne rečem evropsko, zaprli finančno konstrukcijo gradnje. Ker pa oddaja župan nepopolne vloge, bomo za GRC na osnovi sklepa Občinskega sveta - Potrditev IP z dne 27. 5. 2010 porabili cca 600 tisoč lastnih sredstev, 800 tisoč kredita ter pričakovanih 400 tisoč od prodaje stavbe. A kredit bomo morali vrniti, tako da bomo poleg teh 800 tisoč kreditno - lastnih sredstev, porabili še dodatnih 93.379,00 € za obresti (5 let / 3,35 % lom ). Verjetno obstoječe stavbe v današnjih nepremičninsko sušnih časih ne bomo zmogli prodati (mar obstaja terminska predpogodba, podkrepljena z bančno garancijo kupca?), tako da se bojim, da bomo porabili še dodatnih 400 tisoč lastnih sredstev, verjetno kreditnih, za katere bomo zopet plačali obresti (46.689,00 €). Iz lastnih sredstev. Skratka, GRC borno drago (kreditno) plačali in pa predvsem izgradili sami za skupnih 1,94 milijona €. Že lani maja sem napisal, da v glavnem vse naredimo sami. Pa ne bi bilo treba! Da o morebitnih dodatnih in več delih na tako velikem objektu niti ne govorim. Z eno besedo - obup! Ko sem se o tej zadevi, o propadlem evropskem denarju, o zašlampanem milijonu in pol, pogovarjal s človekom, ki je v prejšnjem režimu zasedal visoke položaje, mi je dejal: »Veš Mitja, ob ponedeljkih ob 8.00 smo imeli politično koordinacijo. Za tak primer bi dotični odgovorni ob 11.00 uri dobil klic in čez petnajst minut bi spraznil pisalno mizo.« Ampak sedaj živimo v demokraciji in takih klicev (verjetno) ni več. So pa volitve. Zato. Občanke in občani - zadnji čas je, da letos jeseni na lokalnih volitvah takemu vrtičkarstvu in nesposobnosti naredimo konec! Spremembe so nujne. Tako kot je, pač ne gre (in ne sme iti) več naprej. Spremembe!!! Mitja Tripkovič \/črina 15. iuniia - Na parkirišču Športnega centra Police je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ajdovščina pripravil vsakoletno prireditev, kije namenjena preventivi in vzgoji otrok v cestnem prometu. kar je izrecno poudaril poveljnik gasilske brigade Boris Šapla, ki je za gledalce, ob voditeljici Sandi Hain, tudi v živo komentiral dogajanje. Za sprostitev je potem poskrbela igrica, ko so otroške 'gasilske' ekipe tekmovale, katera bo v ročno brizgalno nalila dovolj vode, da je lahko z vodnim curkom 'sklatila' plastenko s podstavka. Malo starejši učen- Tevče in Vrtovce I.ci so se nato bolj zanimali za policijsko opremo in vozila, vsi skupaj pa so se posladkali s sladoledom, medtem ko so učenci prvih razredov prejeli naglavne svetilke za hojo v temi. Z izpeljavo in obiskom je bil na koncu zadovoljen tudi vodja prireditve Miha Ergaver: »To je bila že deveta izvedba in smo jo izpeljali brez težav, na roke nam je šlo tudi vreme. Ocenjujem, da si je zanimivo dogajanje ogledalo okrog 800 učencev in malčkov iz ajdovskega vrtca.« Ajdovščina, 8. junija - V sejni sobi Občine Ajdovščina se je zgodil slavnostni podpis pogodbe za rekonstrukcijo ceste Tevče -Vrtovče. Vrednost naložbe znaša 400.000 evrov, večji del bo krita iz občinskega proračuna. ep ^Preimenovali so jo 'Igrajmo se za varnost', saj ■^želijo predvsem osnovnošolski mladeži na JL privlačen način približati sicer zelo resno problematiko, s hudimi posledicami pri nepremišljenem obnašanje v prometu. Tako so se učenci lahko preizkusili v spretnostnih vožnjah s kolesom, v poznavanju cestnoprometnih predpisov na poligonu varne vožnje Vumicar, se spustili po 'za-letavčku' in si z zanimanjem ogledali še policijski helikopter, ki je pristal na bližnjem travniku. Najbolj pa sta pritegnili dve 'nesreči' - najprej je zagorel avtomobil, ki so ga gasilci hitro pogasili, nato pa se je v naletu dveh vozil hudo poškodoval voznik. Pripadniki Gasilsko reševalnega centra iz Ajdovščine so nesrečnika s sodobnimi tehničnimi sredstvi osvobodili iz zverižene pločevine, reševalci iz ajdovskega zdravstvenega doma pa so ga v zahtevnem posegu, saj je imel poškodovano hrbtenico, uspeli oskrbeti za prevoz v bolnišnico. Čeprav je šlo za vajo, pa so se vse službe, ki so pri 'nesreči' posredovale, izkazale s hitrostjo in visoko strokovnostjo. a izvedbo del je bilo preko javnega razpisa ^ kot najugodnejši ponudnik izbrano podje-AJltje Primorje. Dela se bodo začela še v tem mesecu. Tevče in Vrtovče trenutno povezuje makadamska cesta, ki so jo pred časom že razširili in zgradili nekatere spremljajoče cestne objekte. Zdaj bodo prenovo dokončali, v Tevčah izboljšali varnost v križišču, uredili pločnik in razsvetljavo. Cesto bodo seveda še asfaltirali. Odprli naj bi jo še pred volitvami. rnovski center Ajdovščina sobota, 19. junij, ob 10. uri rsfliggnD teJam Animacija za otroke z Damjano Golavšek Glasbeni gostje - godalni kvartet Podokničarji k Nagradne igre Dvojne pike! ■ Sladko presenečenje Vabljeni! Mercator Trgovski center Ajdovščina, Vipavska cesta 6, Ajdovščina odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure, nedelje: od 8. do 13. ure Teodozijeva vojska že koraka Zemono, 16. junija - Uprizoritev znamenite bitke ob Mrzli reki iz leta 394 bo letos v soboto 19. junija, če pa jo bo vreme zagodlo, jo bodo preložili na predvečer praznika, na četrtek 24. junija. Že lani v prvem poskusu vreme organizatorjem, Kulturno izobraževalnemu društvu Teodozij iz Vrhpolja ni bilo naklonjeno, je pa v drugo predstava doživela izjemen uspeh in presegla vsa pričakovanja, saj seje na Emonskem gričku zbralo več kot 7 tisoč ljudi. ^■Pato tudi besnenju nevihte med m včerajšnjo tiskovno konferenco Zemonu organizatorji niso pripisovali posebnega simbolnega pomena, saj so pripravljeni na oba scenarija: »Najpomembneje je, da je vse pripravljeno za spektakel, v četrtek zvečer bomo imeli tudi že generalko,« je povedal predsednik društva Teodozij mag. Anton Lavrenčič. »Letos bo dogajanje 'e bolj pestro, dinamično, z več sodelu-očimi, bolj domišljenimi igrami in ko-'tumi. Skratka, dogodek bomo postavili še za stopničko višje od lani. Z lanskim uspehom smo obdržali pokrovitelje, l^oda bo tudi letos ogled brezplačen,« je 4o4ji Lavrenčič. V predstavi bo letos s°dehvi\o skoraj 500 ljudi, polovica jih bo i/deVežena v bitki, še približno sto v različnih prizorih, močno pa bodo okrepili 'logistiko', namreč zmogljivost stojnic s hrano in pijačo, ki lani niso uspele dohajati povpraševanja množice. Tudi letos bodo plačilno sredstvo sesterci, 13.000 so jih naročili v kovnici v ZDA, zraven pa še 1500 zlatnikov. Menjalno razmerje bo 1 evro za 1 sesterec, ■ zlatnik je vreden pet sester-cev. »Zgledovali smo se po cesarju Evgeniju, ki je imel v glavnem naje- mniško vojsko in smo z oglaševanjem privabili v naše vrste dodatnih 80 prostovoljcev od drugod, saj vas Vrhpolje sama ne premore tolikšnega števila nastopajočih,« je povedala Karmen Ražem iz vodstva prireditve, ki je, podobno kot predsednik Lavrenčič jn še mnogi drugi v dvojni vlogi - kot igralka in organizatorka. Režijo so tudi tokrat zaupali domačinu Petru Bajnociju: »Na osnovi pobud in pripomb gledalcev in tudi stroke smo v igrani del vnesli nekatere dodatne elemente in tudi nove like, v bistvu je scenarij igre '394' napisan praktično na novo. Gre za dokaj svobodno interpretacijo dogajanja, dramatizacijo bitke, ki pa skuša biti zgodovinsko verodostojna. »394« je tako igra osebnih zgodb, ki se osredotočajo na Teodozija in njegovo notranje doživljanje bitke, na prijatelj- Petje je ljubezen, ki postane slišna... Zemono, sobota, 5. junija - »Sem pevec in peti, je vse mi na sveti«. S to pesmijo je MePZ Primorje začel 'h končal svoj jubilejni koncert ob 30. letnici delovanja. Polna dvorana ljubiteljev zborovske glasbe, bi-vših pevcev in gostov je s prisrčnim aplavzom nagradila pevke in pevce MePZ Primorje pod vodstvom zborovodkinje Nadje Bratina. T epo izbran, urejeno, disciplinirano, predvsem pa dobro zapet kon-^icertni program, ob številnih če-ttkah, je bil ponovno dokaz, da samo !,do delo, ki ga poleg tega še z veseljem javljaš, lahko prinese dobre rezultate. h Primorsko že res velja rek: štirje Wdje - pevski zbor, zelo malo pa je v Aveniji pevskih zborov, ki bi bili ustanovljeni na pobudo podjetja, kot je zbor Pfimorje. Trenutno se spomnim le dveh, še delujeta in to sta MePZ Revoz in !'rka iz Novega Mesta, ne poznam pa obenega, ki bi neprekinjeno deloval že ^ let. Tudi zato veljajo zboru iskrene :estitke. ^ePZ Primorje je svoj prvi nastop po ustanovitvi imel na kulturnem srečanju gradbincev, daljnega leta 1980. Od takrat pa do danes so imeli preko 300 nastopov po Sloveniji in več kot 60 v tujini. Gostovali so na Češkem, Avstriji, Italiji, Hrvaški, Madžarski, Nemčiji, Franciji, Argentini, Grčiji, Makedoniji in Avstraliji. V njihovih vrstah se je v teh letih zvrstilo 94 pevk in 58 pevcev, pred pevci pa je stalo sedem zborovodij: prva zborovodkinja Marinka Šuštar, Miran Rustja, Vida Červ, Klavdij Koloini, Matej Petejan, Josip Mihelčič in sedanja zborovodkinja Nadja Bratina. Vsak od njih je zboru nedvomno dodal svoj kamenček v mozaik kakovostne rasti. Trud pevk, pevcev in njihovih zborovo- dij pri ohranjanju slovenske narodne in umetne pesmi, pa tudi tuje zborovske literature ni ostal neopažen. Tako je zbor pred petimi leti prejel priznanje občine Ajdovščina, letos ob 30. rojstnem dnevu pa najvišje priznanje občine Ajdovščina - Petomajsko nagrado. Od vsega začetka v njem prepevajo Milena Batagelj, Majda Božič, Cvetka Černigoj, Ivan Nagode in Miro Gorup, ki so ob srebrnem jubileju zbora že prejeli zlate Gallusove značke, znački enakega leska sta tokrat prejela še Marko Justin in Miro Štrancar, Ema Velikonja je prejela srebrno Gallusovo priznanje, Dušan Česen, Dušan Černigoj, Radivoj Doplihar, Marta Koruza in Liljana Ožbot pa bronasta. Lep glasbeni večer se je končal s prijateljskim klepetom ob kozarčku in prigrizku, kjer so se v sproščenem vzdušju nedvomno rojevali tudi načrti za naprej. Prav se mi zdi, da ta prispevek končam z besedami Florijane Paljk, sedanje predsednice zbora, ki jih je zapisala v brošuri, izdani ob jubileju: »Ko smo začeli peti, o marsičem nismo razmišljali. Danes vidimo, da petje ni zapolnitev časa ali beg pred vsakodnevnimi tegobami, pač pa nas je preoblikovalo v srečnejše in boljše ljudi. V pesmih je toplina in sreča - za sebe in druge. Zato bomo še peli ter ju prinašali v srca vseh, ki nas bodo hoteli poslušati.« Marjan Krpan stvo in sovraštvo, na negotovost in pogum. Dodelali smo kostume, orožje, način bojevanja, skratka, celotno koreografijo smo približali letu 394.« Ščite in čelade so jim po strokovnih predlogah že od februarja izdelovali gojenci VDC Ajdovščina - Vipava, sami so veliko postorili pri ostalih rekvizitih in zgradili pravi katapult. Gladiatorje so za boje 'na življenje in smrt' trenirali poklicni vojaki, z izboljšano in dopolnjeno tehnično opremo pa bodo dogajanje še bolj približali obiskovalcem, ki bodo posedli po amfiteatru 'naturalis maximus', kot se je šaljivo izrazil Lavrenčič. Na polju pod Zemonom bo tudi kopija rimskega 'circus maximus', v katerem so tisoč let prirejali dirke kvadrig, tekmovalnih vozov s štirimi vzporedno vprežnimi konji. Kot tedaj se bodo tudi tokrat merile štiri posadke, iz Ajdovščine (Evgen Stibilj - Bumas), Postojne, Šentjerneja in Ptuja. Dirka se bo začela ob 20.00, gladiatorski boji ob 21,00, osrednje dogajanje pa uro kasneje, že v mraku, da bodo prišli bolj do izraza svetlobni učinki. O morebitni preložitvi se bodo organizatorji odločili v soboto dopoldne. ep Poletje z Avtomarkom Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1993. Iz skromnih začetkov so se razvili v podjetje s šestimi zaposlenimi. ^^17 - letnimi izkušnjami in izo-^^^braženim kadrom zagotavljajo ^^^strankam hitro in kvalitetno oskrbo z rezervnimi deli vseh največjih in najkvalitetnejših svetovnih proizvajalcev, potrošnim materialom in dodatno opremo za osebna vozila in lahka dostavna vozila. »V naši trgovini sta med drugimi zaposlena tudi dva izkušena mehanika, ki vam bosta pri nakupu pravilno svetovala glede izbire potrebnih rezervnih delov za servisiranje vašega avtomobila. Zavedamo se, da je avtomobil v današnjih časih nepogrešljiv del vsakdana, zato pri nas poskrbimo, da so vam re- zervni deli na voljo v enem dnevu oziroma takoj, saj imamo na zalogi čez 7.000 artiklov,« je povedal direktor in lastnik podjetja Marko Plahuta. Omeniti velja tudi izredno ugodno ponudbo motornih olj vseh proizvajalcev. V času počitnic, ko se odpravljate na dopust, si lahko v Avtomarku izposodite strešne kovčke THULE in si tako olajšate potovanje. Svojo dejavnost širijo tudi na področje pnevmatik, ki jih strankam nudijo po zelo ugodnih cenah. »Širitev dejavnosti pa se po vsej verjetnosti tukaj še ne bo končala,« pravijo v Avtomarku. PR Župančičeva 1d 5270 Ajdovščina e-mail: info@avtomark.com www.avtomark.com AVTOMARK - prodaja kovčkov THULE in ostale opreme - izposoja kovčkov THULE - mehanizmi elek. pomika stekel za vsa vozila - vse vrste olja za osebna in tovorna vozila: OMV, CASTROL, ARAL, ELF, TOTAL, MOTUL - akumulatorji: TOPLA, VESNA - sklopke, filtri, črpalke, tesnila, karoserijski deli zavorni diski, zavorne ploščice, zglobi,.. tel: 05 368 14 50 18.6.2010 Vipavska dolina bogatejša z novimi sadikami breskev Ajdovščina, Bilje, 2. junija - Družba Fructal in Kmetijska zadruga Vipava že tretje leto zapored sodelujeta pri obnovi sadovnjakov na Goriškem in v Vipavski dolini. V letu 2008 sta skupaj posadili 5.000 sadik, lani pa sta dolino obogatili še za 16.000 sadik breskev. z naravo je že od samega začetka ena ključnih vrednot Fructala. Tako se na vsakem koraku trudimo biti del našega v sodelovanju ^naravo ^T^lodno sodelovanje, ki pomembno prispeva k obnovi in pomladitvi JL breskovih sadovnjakov, se nadaljuje s sofinanciranjem 12.868 novih breskovih sadik. Aneks k pogodbi o sofinanciranju obnove breskovih nasadov v letu 2010 sta v Sadjarskem centru Bilje podpisala predsednik uprave Fructala Drago Kavšek in predsednik Kmetijske zadruge Vipava Janez Valič. Prvi dve leti sodelovanja sta bili zelo uspešni in tako družba Fructal tudi letos nadaljuje s svojim prispevkom k pomladitvi breskovih sadovnjakov v omenjenem območju. Zaradi visoke povprečne starosti sadovnjakov so nove sadike več kot dobrodošle. Fructal za izdelavo visoko kakovostnih sokov, nektarjev in sadnih pijač ter drugih izdelkov iz breskev letno potrebuje približno 2.000 ton breskev, želijo pa si, da bi s pridelanimi količinami breskev ustrezne kakovosti na omenjenem območju lahko zadostili potrebam svoje proizvodnje. Sadjarji so tako s to pogodbo dobili potrditev, da bo družba Fructal tudi v prihodnje pri njih odkupovala breskev, družba Fructal pa bo >tako pridobila visoko kakovostno sadje, vključeno v sistem integrirane pridelave, za svoje zelo kakovostno in vitaminsko bogate izdelke iz breskev. Predsednik uprave družbe Fructal Drago Kavšek je na novinarski konferenci izpostavil pomembnost sodelovanja v lokalni skupnosti: »Povezanost m m neposrednega okolja - tako narave kot ljudi. Prizadevamo si, da mu skozi dogovore, kot je današnji, lahko povrnemo vsaj del truda in dolgoročnega sodelovanja. Veseli smo, da skupaj s Kmetijsko zadrugo Vipava lahko prispevamo k obnovi sadovnjakov, saj želimo živeti in udejanjati vlogo in poslanstvo podjetja, ki kot član Skupine Pivovarne Laško prinaša dobrobit lokalnemu okolju in na katerega je lokalna skupnost ponosna.« Janez Valič, predsednik Kmetijske zadruge Vipava, pa je dodal: »Gospodarska kriza in negotove razmere na trgih še kar trajajo. V teh časih je partnersko sodelovanje izjemno pomembno, še posebej za tako občutljiv sektor, kot je sadjarstvo. Sodelovanje Fructala, Kmetijske zadruge in sadjarjev se že lahko opredeli kot srednjeročno, saj poteka že tretje leto zapored in prinaša koristi in nove priložnosti vsem trem, predvsem pa regiji kot celoti.« Družba Fructal načrtuje, da bo od sadjarjev na Goriškem in v Vipavski dolini letos odkupila okrog 2.000 ton breskev, kar je predvideno tudi v dolgoročni pogodbi o odkupu. Odkupna cena industrijskih breskev bo znana po dogovoru družbe Fructal in Kmetijske zadruge Vipava ob upoštevanju trenutnih razmer na trgih. PR 'Rdeče češnje rada jem7 Iztok Černigoj 'Hočemo Ajdovščino v maju nazaj!' I 'n ravno take, rdeče in vabeče, uspe- že več let ukvarjata s pridelovanjem in vajo na sončni legi v Vrtovinu, pri prodajo češenj. V ponudbi imajo več iPodgornikovih. Karla in Jordan se sort češenj, ki dozorevajo od začetka kupina s tem naslovom je na face-^^kbooku v dobrih treh tednih dobil 1128 prijateljev. Povečini mladih iz Vipavske doline je s tem protestiralo proti dejstvu, da je letos sicer tradicionalna prireditev odpadla. Prireditev za mlade v naši občini tako skorajda ni. Razen poletnih festivalskih 'njokov' je bila Ajdovščina v maju ena redkih tradicionalnih prireditev, ki je poleg domačinov, privabljala mlade tudi iz drugih krajev. Ponujala je sprostitev, zabavo ob dobri glasbi in pa tudi možnost spoznavanja in zabavanja mladih med seboj. Bila je ogledalo kraja. Po tej prireditvi smo bili Ajdovci znani. Tako pa premore v prireditvenem smislu vsaka vas več, kot premore mesto Ajdovščina. Če mu sploh lahko tako rečemo. In kako naprej? Namesto razvoja same prireditve in njene nadgradnje smo občani in meščani deležni njene ukinitve. Hkrati pa občina vlaga v mladinski hotel, ki brez prireditvene in turistične ponudbe kraja ne bo imel nobenega smisla. Mladi in radovedni ljudje hodijo tja, kjer se kaj 'dogaja'. Vlaganje samo v zidove namesto v ljudi je, zgrešena politika. Za kar štejem tudi selitev hiše mladih izven mestnega središča na obrobje. Mesto je 'živo' toliko, kolikor so 'živi' njeni meščani... Po mojem mnenju gre Za zgrešeno politiko Marjana Polšaka, Župana Ajdovščine. Letošnji denar za prireditev je najbrž preusmeril v proslavo 65. obletnice ustanovitve vlade, kar ea ie stalo verjetno veliko denarja, ali pa kam drugam. Da se razumemo - nič nimam proti partizanom. Prej obratno. Vendar bi morala državne proslave financirati in organizirati država, občinske pa občina. Vsekakor bi prireditev Ajdovščina v maju morala živeti naprej. Prepričan sem, da deli moje mnenje mnogo, mnogo Ajdovcev. Mladih in tudi starejših, ki so se ravno tako veselo zabavali in vsaj enkrat na leto občutili skupinski mestni utrip. Mesto mora pač živeti vo nekaterih načelih, ki pripadajo mestu in meščanom. Sicer pa so turistični kraji in tisti, ki so želeli to postati, že zdavnaj doumeli pomen in možnosti velikih prireditev v turističnem okviru in praV tu vidim smisel nadaljevanja te tradicije saj je tudi ta prireditev (na katero smU nekateri čakali mesece) pomembna-Tukaj bi morali mladi organizatorji ir) občina to prireditev oživiti. Ž e obstoječim vsebinam, ki jih različni organizatorji tempirajo za maj, bi morali dodati še nastope vrhunskih glasbenih skupin, vse skupaj podkrepiti s tipično kulinarično in vinsko ponudbo, jih povezati in skupaj 'prodati' v paketu. Tudi zagnanost študentov bi lahko vključili, le - ti organizirajo svoje koncerte iti delavnice, itd. Na tak način bi mesto in udeleženci prireditev več dni dihalo kot eno. tako prireditev bi bili pa vsi ponosni'-Gre za enkratno promocijo kraja, ljudi-lokalnih izdelkov. Tudi zato hočemo Ajdovščino v maju nazaj! MitjaTripkovič, sociolog analitik Arbitraža po vipavsko Kot prva med sadeži in zato še toliko bolj zaželena, prihaja v Vipavsko dolino - češnja. In če gre vse po sreči in je češnja vsa rdeča in vabeča, smo potem vsako jutro na lestvah, da čim prej, ko so od nočnega hladu še vse trdne in sočne, pojemo svojo jutranjo merico. Nikoli se jih ne naješ in ne prenaješ. Tako dobre so! tri- 'ar- maja pa vse do konca junija. Je še kaj lepšega kot piknik v naravi, med češnjami, kjer smo, na povabilo Podgornikovih, prijetno s koristnim preživeli sobotno popoldne. Češenj nismo samo nabirali, ampak tudi jedli oz. smo se jih do sitega najedli. Privoščite si slasten sadež, kajti znan rek pravi: "Sveti Vid - češenj sit", imenovani pa goduje 15. junija. Nevenka Gerželj nedeljo, 6 junija, se je po desetih dneh predstavitve gumentov in pogledov' na referendumu o arbitražnem sporazumu s sosedi Hrvati, volilno telo Slovenije odločilo ZA sporazum. Triodstono razliko predstavlja nekaj čez 21 tisoč glasov, približno toliko volilcev (20.120) pa je bilo na dan referenduma vpisanih v volilni imenik zgornje Vipavske doline. Točneje - občina Vipava in Ajdovščina sestavljata enajsti okraj v drugi volilni enoti (Postojna). Teh okrajev je 88. Ko dodamo vsakemu izvoljenemu poslancu okraja še dva predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti (ki jih izvolijo skupnosti same), dobimo 90 članski Državni zbor RS. Poglejmo torej, kako se je odločil naš okraj, ki je imel nadpovprečno volilno udeležbo 47,9 % (država 42,26 %) in ki je kar za 12 % odstopal od rezultata državnega povprečja. Od 9.638 oddanih glasov je bilo 95 neveljavnih (0,99°/< 3.769 glasov ZA in 5.773 PROTI odstotkih 39,5 ZA in 60,5 PROTI Bc PROTI so bili v občini Vipava - 67 25 1 'Rekorderji v enotnosti' so bila v obči Ajdovščina naslednja volišča- Podkr 81,46 % PROTI, Stomaž 72,22 % PROTI, Velike Žab! 75,00 % PROTI in Col 82,27 % PRoi Rekordna volišča ZA pa so bila Bati 57,26 %, Gasilski dom Ajdovščina 57 % ter Vrtec ob Hublju 59,11 % V občini Vipava z rezultatom PRO' izrazito odstopajo Slap 73 46 , Podnanos 77,54 %, Lozice 78,40 % t izrazito usklajeno misleči Vrhpoljci od 347 veljavnih glasovnic je bila 3 krat obkrožena beseda PROTI 45 ki pa besedica ZA. V odstotkih 13 26 Z in 86,74 PROTI. Samo na enem voliš je v občini Vipava zmagala opcija ZA sicer na Erzelju - 60,87 % . še ena zar mivost - če bi se vsi v Sloveniji odloč tako, kot so se odločili v Podragi -morali referendum ponoviti. Od 276 upravičencev seje referenduma udele lo 156 volilcev. Dva sta (le onadva ve: zakaj) oddala neveljavni glasovnici ( ostalih 154 pa jih je bilo 77 ZA in rav: toliko - 77 PROTI. Remi torej. Med vrsticami povedo rezultati v liko več. Kot že rečeno, si jih vsak la ko razloži po svoje. Vsekakor pa bila Slovenija večinsko ZA arbitraž Vipavska dolina pa večinsko PROTI Jožko Premrn* Andrej Curk Napaka, ki občino stane 113 Najdaljši naslov vseh tisočakov časov Tfc JB*ladinski center in hotel v |m#j| Palah ne bo narejen letos, kot JL w JSsje obljubljal župan, ampak šele drugo leto. Ker občinska uprava župana za gradnjo ni pripravila ustrezne dokumentacije, je po Hublju odplavalo kar 113 tisoč evrov občinskega denarja. Izgradnja Mladinskega centra in hotela v Palah je vredna 1,3 milijona evrov. Dela bi se glede na načrte in obljube morala začeti že marca 2010. Ker pa v pripravljalnem obdobju načrtovanja investicije občina ni pravočasno zbrala vseh soglasij, potrebnih za izdajo gradbenega dovoljenja, se začetek gradnje premika v poletje. Še več, na zadnji majski seji občinskega sveta smo investicijo povečali za dodatnih 213.000 evrov - za nakup dveh parcel v Palah. Njun lastnik je namreč zahteval, naj ju občina kupi, sicer ne bo dal svojega soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja. Vrednost parcel sta ocenila tudi dva zaprisežena sodna cenilca. Prvi, ki ga je najel lastnik parcel, je vrednost ocenil na 213 tisoč evrov. Cenilec, ki ga je najela občina, pa je postavil veliko nižjo oceno: le 100 tisočakov. Gre za rekordno ceno zemljišča v Ajdovščini, saj kvadratni meter stane kar 365 evrov. Na velikansko razliko v oceni smo svetniki NSi opozorili na seji. Župan in občinska uprava sta pojasnila, da tako črnega scenarija nista pričakovala, da pa je odkup zemljišča po višji ceni edina možnost, da se projekt, za katerega smo prejeli 60 % finančnih sredstev iz EU in Ministrstva za šolstvo in šport, izpelje do konca. To pomeni, da je 113.000 € proračunskega denarja odplavalo po reki Hubelj - iz rok ‘dobrega gospodarja’! Tudi pri tej zadevi se je pokazalo, kar člani stranke Nova Slovenija opozarjamo že vrsto let, da občinski projekti niso dovolj dobro pripravljeni. Iz razloga, ker občinska uprava ne upošteva vseh predpisanih faz postopka za pripravo investicijske dokumentacije in strokovnih podlag. Zato se nam dogaja, da smo na javnih razpisih za državna in evropska sredstva manj uspešni. Na tem področju bo potrebno v prihodnosti še veliko delati, če želimo narediti v občini razvojni preboj, ter občino Ajdovščina, po črpanju Evropski sredstev, iz nezavidljivega 200. mesta med občinami dvigniti na višje, bolj ugledno mesto. Mladinskega centra in hotela v Palah do konca tega leta, kot je bilo predvideno, še ne bo. Pričakujemo pa ga lahko konec naslednje pomladi, ko je čas za začetek delovanja hotela bolj ugoden, kot je zima. Do takrat pa bomo tudi že pozabili, da smo 113.000 € nespametno in negospodarno porabili. *Jožko Premrn je vodja svetniške skupine NSi Tu ležijo za vse večne čase tisti, ki %^so mislili, da brez njih ne bomo zmogli živeti niti enega dne ...« To je napis nad pokopališčem tantro-nikov. Gre za znanstvenofantastično ljudstvo, kije, na neki svoji točki razločki, imelo afrontov in nabivanja dovolj. Čisto preprosto, nekako nežno, so se mladci odločili, da bodo sami odločali o svojih življenjih. Tako so ustanovili dvoje pokopališč. Svojemu dolgoletnemu vodji so zaželeli časten in vsevečni umik: povedali so mu, da bi radi sami vstopili v igro. To je vse. Dali so izbiro. Ampak tisti vodja, iz naslova pokopališča, ni bil za to. Še to in ono, si je mislil, da ima za povedati in zapovedati, še temu in onemu da bi razložil svoje končne resnice, nazadnje je še solato, ki jo čez zimo največkrat vzame, pokril s polivi-nilnimi nebesi, misleč, da mu solata daje prav. »Me hočejo zjebat«, si je mislil. In temu uprl. Kaj če drugega, saj se je celo življenje samo upiral. ... Ampak ljudje živimo nežnejša življenja. Hočemo svojim otrokom dobro. Zato za njih prepotujemo pol sveta. Se borimo z novimi izzivi. Vzamemo prilaganje, kot najtežjo stvar, nase, za njih. Hočemo pridodati, ne odvzeti. Se hočemo spoznati, ne sekati. Hočemo zbliževati in jesti skupaj. Ne stradati tistih, ki niso z nami. Smo dobri. Zbližujemo, da bomo boljši. Vse to so vedeli mulci in tudi mulke, ko so dolgoletnemu vodji rekli: POJDI DOMOV, po angleško: GO HOME ! Aleksander Lemut h vendar se vrti (gradi)! TF^^vorana prve slovenske vla-jjlde. Peti maj. Praznik Občine Ajdovščina. Dvorana, tako kot V, poka po šivih, ljudje celo stojijo, Vfndar vztrajajo do konca proslave. Pazljivo spremljam izraze na obrazih županov sosednjih občin, medtem ko naš župan z milimetrsko natančnostjo našteva, kaj je bilo v občini narejeno v preteklem letu, kaj se trenutno gradi in M se bo gradilo do novega praznika naslednje leto. Spisek je resnično dolg, zato na obrazih opazim izraze priznanja. Je že tako, da priznanje prej dobiš od tujca, W pa doma. Resnica pač ni samo ena 'n absolutna. Resnic je več! Pravzaprav toliko, kolikor je ljudi. Po tistem reku, da imajo vsake oči, svojega 'malarja'. Tako nekateri verjamejo in trdijo, da je letošnji občinski proračun 'težak1 le 15. milijonov € in še to ob treh milijonih zadolžitve. Pogledam enkrat, pogledam drugič, pogledam naslednji dan. Vedno ‘sta številka! In ta je skoraj enkrat večja, Pravzaprav rekordna v zgodovini prora-tutiov Občine Ajdovščina. Vidim šte-filko 28.627.715 €. Ali vidim prav? Ali hdim predvolilni golaž, ali vidim spisek želja? Naša svetniška skupina Zveze za Mmorsko je na stališču, da si je potrebno postaviti visoke cilje, na meji možnega. In tak je tudi letošnji proračun. Zelo verjetno v kakšni postavki ne bo maliziran, bo pa vseeno narejenega veliko, verjetno več kot kdajkoli do sedaj. Kakorkoli že. Predvolilna kampanja za jesenske lokalne volitve je dosegla enega °d vrhuncev. Združena opozicija je namreč predstavila svojega skupnega županskega kandidata, ki naj bi zaključil vladavino sedanjega župana. Pričakuje se dvoboj! Pa ga ne bo! Sam realno pričakujem peteroboj in med njimi tudi našega kandidata. Zveza za Primorsko bo svojega kandidata za župana predstavila šele septembra in se do tedaj tudi ne bo vključevala v predvolilne 'obračune'! Naša 'občinska' politika je namreč že celo desetletja nespremenjena, jasna je naša vizija razvoja občine, jasne so naše prioritete. Veseli nas dejstvo, da so postavljeni temelji za uresničitev ciljev in napredek občine. Praktično je 'sedanja' politika dobila 'zagon' lani, v nedeljo prvega marca. V obrtni coni Mirce, v velikem šotoru so se tedaj srečali eminentni gostje. Evropski komisar dr. Janez Potočnik, ministra v slovenski vladi Gregor Golobič in dr. Boštjan Žekš in številni drugi visoki državni 'uradniki' ter številni znanstveniki in raziskovalci. Visoko tehnološko podjetje Bia Separations je položilo temeljni kamen za izgradnjo svojih novih raziskovalnih in proizvodnih prostorov 'inteligenčnih filtrov'. In začele so se naše sanje! In prav je, da 'sanjamo' skupaj z dr. Danilom Zavrtanikom, ki je tedaj dejal: »Malo za šalo, malo za res. Tudi v Združenih državah so imeli lepo dolino, polno vinogradov in tudi tam so imeli ambiciozno univerzo. Prišel je prvi visoko tehnološki investitor, nato drugi in tretji. In danes to dolino poznajo kot Silicijevo dolino po vsem svetu. Vinogradi so ostali, baje jih je celo še več. Tudi mi imamo ambiciozno univerzo in ambiciozno okolje, ter prav tako našo čudovito dolino, polno vinogradov.« Vipavsko dolino! Imamo Pipistrelov inštitut za aerodinamiko in razvoj novih tehnologij, kmalu bo dokončana stavba Bia Separations za raziskave 'inteligenčnih filtrov',ki se uporabljajo pri proizvodnji in čiščenju biozdravil, končno 'zeleno' podobo dobiva tudi stavba IN PRIME Inštituta za razvoj gradbenih materialov in optimizacijo procesov in aplikacij v gradbeništvu. In nenazadnje. V 'kasarni' Srečka Kosovela se pripravlja mogoče celo največja 'zgodba'. Ne samo MIC, ne samo tehnološki park, veliko, veliko več! Bog daj, da bi načrti uspeli! To bi pomenilo, da bi imeli v občini na vseh štirih lokacijah več kot 100 vrhunskih raziskovalcev, doktorjev znanosti, magistrov. To pa je že predpogoj, kritična masa, da tudi pri nas zraste mini 'silicijeva dolina'. Da se sproži spirala! To ne delamo zase, to delamo za naše otroke, predvsem pa za vnuke. Da njihova perspektiva ne bo kramp in kladivo ali tujina, temveč raziskovalni laboratoriji in veliki 'svetovni' izzivi. Doma! Seveda pa tako ustvarjalno in kreativno okolje potrebuje tudi ustrezen 'družbeni' standard. Popolnoma jasno! In tudi te aktivnosti tečejo, pripravljajo se idejne zasnove in gradbena dovoljenja. Ureja se 'zahodni vstop' v mesto, kjer se gradi Logistični center - stavba regijskega skladišča civilne zaščite je pred otvoritvijo, za gasilski dom je pridobljeno gradbeno dovoljenje, nogometni stadion počasi dobiva končno podobo, stekla so dela na pokopališču. Pred nami je direktna navezava lokavske ceste na Goriško ulico in upam krožišče na obvoznici. Tako nam za naslednji mandat ostanejo tri 'strateške' investicije, od tega dve 'občinski'. Nova, prepotrebna osnovna šola Ajdovščina, kjer stiskamo pesti tudi za uspeh na državnem razpisu za sofinanciranje s strani države. Ter seveda Kulturni 'hram' z glasbeno šolo, kjer nas je z svojimi idejnimi rešitvami pred kratkim 'prevzel' prof. Podrecca. Tretja naložba pa sb 'stolpiči' na vzhodni strani kompleksa tovarne Lipa, da bodo imeli 'dohtarji' kje stanovati. Idejne zasnove so bile sprejete že pred letom. In to je naša 'rdeča nit'. Prepričan sem, da jo bodo ljudje razumeli. Da zgodba 'pije' vodo! Da je najboljša 'sociala' pravo delovno mesto! Da občinski svet ni samo mesto, kjer se 'deli'. In prav zato pričakujem in si želim, da bi nam občani namenili na volitvah štiri ali pet mandatov, da ostane v občinskem svetu svetniška skupina, ki bo zagovarjala to 'razvojno' linijo. Marijan Božic Svoboda drugega "S& jBToja svoboda je omejena s svo-bodo drugega. Približno ta-JbW Jfckšna je razlaga ene od temeljnih človekovih pravic, ki so vtkane v osnove vsake kolikor toliko spodobne demokratične družbe. Vendar se človek lahko v zvezi s to trditvijo vpraša, ali je človek v resnici lahko svoboden. Narodih na ta svet so nas naši predniki in bili so namreč tudi drugi. In čez sto let bodo v naših hišah bivali drugi ljudje. Če jih bomo seveda na ta svet 'razmnožili'. Imamo namreč zakonito pravico, da jih ne. Tu se namreč ta pravljica o človekovi svobodi neha. Začne se pa pripoved o najspoštljivejši nedotakljivosti ognja, ki se mu reče življenje. O tem kako eden za drugim, rod za rodom prihajamo vanj, odživimo svoje gledanje skozi oči bivanja - dokler zemlja 'ne vzame, kar je njenega'. V življenje sicer ne vstopiš svobodno, ampak ga ob prvem in naslednjih ljubečih dotikih matere ali ženske doživiš kot prijetno, smiselno in dobro. 'Gorivo življenja' ti torej vedno in ponavadi brezplačno natočijo drugi. Če bi si torej drugi vzeli vso svobodo, mene mogoče sploh ne bi bilo, in če si sam vzameš vso svobodo, drugih morda ni več. Dobro bi bilo torej, da se človek že v prvih 'letnikih' šole življenja začne zavedati ne samo svojih pravic, temveč predvsem etičnih in moralnih dolžnosti do vseh ljudi, ki so kdaj živeli, živijo in tistih, ki morda šele bodo. Da je življenje pravzaprav samo prostor vsem bitjem na začasno uporabo. Brž, ko se začne človek obnašati kot lastnik svojega življenja, si počasi začne lastiti, na takšen ali drugačen način, tudi življenja drugih ljudi. Moja svoboda, in s tem tudi svoboda drugega, je morda le v tem, da si nekje globoko v sebi ne lastim pravzaprav čisto nič. w w w . lesi m p> I c:. n et SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA GORSKO KOLESARJENJE IN DESKANJE NA SNEGU GREGORČIČEVA 10. 5270 AJDOVŠČINA TEL: 05 99 52 934 e-maiL kamplctrgovinaesioleom wwwJcamplcr>et Urnik: PON, - PET; 1000 - 1900 SOB; 09CO - 12:00 * Nudimo kolesa, opremo, rezervne dele, zaščito. . , ; ' " priznanih blagovnih znamk za vse gorske kolesarje,' od rekreativnih, do profesionalnih' Nudimo tudi servis koles, smuči in snowboardov' Akcija- Snowboardi, zimska oblačila, superge... znižano do 50% Šmarenskimi griči premierno Šmarje z novo himno Šmarje 13 junija - Šmarenski griči so se praznično odeli že v petek, ko so v krajevni dvorani pripravili degustacijo domačih vin in razglasili zmagovalce prvega izbora najboljših vin med smarenskimi griči. riznanja za najboljša vina so si prislužili Bojan Furlan za rebulo, ki je bila izbrana za najbolj žlahtno, Branko Furlan za vitovsko grganjo kot najboljšo med belimi in Radovan Mihelj, ki si je z nevsakdanjo borgonjo zaslužil plaketo za najboljše med rdečimi vini. Dva dni kasneje je prelepa sončna nedelja v Šmarje privabila okrog 100 pohodnikov, ki so se odpravili na prvi pohod čez Školj in Tibot. Začeli so že zarana, ko sonce še ni močno pripekalo, v Šmarjah in se od tam podali po poljskih stezah in poteh preko Rakelča, čez Brge, prepletene s pašniki in vinogradi, čez Brdo na najvišji vrh pohoda - Školj. Vzpetina z 418 metri nadmorske višine ponuja prečudovit razgled na celotno Vipavsko dolino in na Kras, ob jasnem vremenu pa oko uzre Triglav in morje. Na Školju so se pohodniki še kako razveselili oslička Sivka, ki jim je v dveh lesenih sodčkih tovoril hladno doma pridelano pijačo. Sivko je po poti s svojo dobro voljo in riganjem poskrbel za sproščeno vzdušje tudi ob sestopu iz Školja proti Vrtovčam in naprej proti Lisjakom in Tibotu. Po okrepčilu in ogledu čebelarjenja na kmetiji Lisjak v zaselku Lisjaki so pohodniki osvojili dokaj neznan vrh Tibot, nekoč imenovan sv. Teobald, kjer je na 380 metrih stala cerkvica, ki so jo kasneje opustili. Po novo speljani stezi so pot nadaljevali v zaselek Potok, kjer so na stari Jejščevi domačiji v krušni peči spekli domač kruh, pohodnike pa so posladkali še s pecivom, ki so ga spekle šmarenske gospodinje. Do zaselka Jakulini, kjer so si ogledali rojstno hišo priznanega strokovnega pisca 19. stoletja s področja vinarstva Matije Vertovca in prisluhnili recitalu Borisa Ježa Vertovčeve Vinske terte hvala, jih je vodila pot med vinogradi. Iz Jakulinov so se podali še do posle- dnjega zaselka Hrastje, kjer so jim na Simončičevi domačiji pripravili prav posebno presenečenje. Iz „štirne“, na kateri je letnica 1800, so kalali vodo in z njo odžejali že malce utrujene pohodnike. Med vinogradi so nato prispeli v spomeniško zaščiten del vasi Šmarje, kjer stoji baročna cerkev Marijinega imena in Vertovčev kip, ki ga je izdelal Mirsad Begič. Strnjen del yasi je prepleten z ga- sami, kamniti portali in drugimi detajli ki obiskovalca popeljejo v nek drug čas! iz katerega je izhajala tudi razstava starega kmečkega orodja, ki se ga je uporabljalo v času trgatve. Po okrepčilu se je začel popoldanski del dogajanja, v katerem je domači župnik Sašo Mugerli s pevskim zborom predstavil novo šmarensko himno, ki jo je napisal posebej za to priložnost Navdušenje se je še stopnjevalo med predstavama domačih otrok iz šmarenske podružnice osnovne šole Dobravlje in domačinov v dveh krajših veseloigrah. Popoldne so se pohodnikom pridružili tudi ostali obiskovalci, ki so se sprehodili med stojnicami domačih izdelkov in pridelkov ter si ogledali nogometno tekmo in preizkusili srečo na bogatem srečelovu. Veselo rajanje se je zavleklo do poznih ur in dalo slutiti, da bo praznik Med šmarenskimi griči postal tradicionalen in da so prvega v Šmarjah uspešno izpeljali. Šmarenci vas zato že sedaj vabijo Med šmarenske griče 2011. Mateja Poljšak JAM AVTO d.o.o. P.E. Polje 5290 ŠEMPETER PRI NOVI GORICI Tel. : 05 / 303-1234 Fax. : 05 / 996 - 5676 Gsm: 041 /772 -266 jam avto Urnik: PON-PET 9.30 -17.30 SOB 9.30-12.30 www.jamavto.si jam@siol.net n Nudimo vse vrste financiranja » Možnost staro za staro « Prepisi vozil / mmnmmmmm gHI I ^ Audi Allroad 3.0 quattro F1 menjalnik I. 2007, 81000 km, klima cena: 36.000 € BMW serija 3: 318 TDS COMPACT 1.1998, 222222 km, klima cena: 2.490 € BMW serija X3: 3.Od I. 2007, klima cena: 24.800 € Citroen ZXTURBODIESEL I. 1995, klima cena: 790 € Fiat Panda panda I. 2004, 94.000 km cena: 3.990 € Hyundai Coupe 1.6 GL Top-K I. 2003, 156.000 km, cena: 5.400 € pr-'' ftff mw Jr & Mazda Demio 1.4i I. 2001, 72.000 km, klima Pokličite za ceno! Mazda MX-5 1.6i I. 2001,104.000 km cena: 5.200 € Mazda Premacy 1.8i I. 2000,140.000 km, klima cena: 3.290 € Mercedes-Benz ML-Raa^ed ML 420 CDI Avt. I. 2008, 98.000 km, klima cena: 56.000 € Opel Astra 1.8 16V Bertone edition I. 2001, klima cena: 4.490 € Opel Corsa Comfort 1.4 16V 1.2001, 164.000 km, klima cena: 3.100 € Peugeot 206 SW XS 1.4 16V Porsche 911 Carrara 4S I. 2004, 129.000 km SLOVENSKI Pokličite za ceno! I. 2002, 93.000 km, (dima cena: 36.900 € Toyota Variš 1.0 VVT-i SOL. I. 2001, 123.000 km, klima cena: 4.190 € Renault Megane Sedan 1.9 dCi I. 2003, 140.000 km, klima cena: 4.690 € Seat Cordoba Reference 1.4 16V I. 2007, 34.000 km, klima Pokličite za ceno! Subaru Justy G3X4X4 I. 2006, 121.000 km, klima cena: 8.900 € Toyota Hi-Lux I. 2003, klima cena: 13.200 € jg* Toyota Variš 1.4 D-4D “ I. 2006, 124.490 km, klima cena: 6.990 € ""J Volvo C30 1.6D Momentum I. 2008, 80.000 km, : klima cena: 14.900 € DSG ^ Pokličite za ceno! Taborjenje mladih družin na Nanosu ‘laninsko društvo Podnanos je v soboto in nedeljo (5. in 6. junija) organiziralo taborjenje družin s pred-iolskimi otroki na Nanosu. Tovrstno srečanje, namenjeno druženju in občudovanju lepot narave, kijih na Nanosu ne manjka, je bila že dolgoletna želja, ki jo je tokrat uspelo uresničiti Boštjanu Nabergoju, ob pomoči Frana Vitežnika in Aleša Bratoža. Na Nanos so privabili kar 13 mladih družin, ki so v prekrasnem sončnem vremenu preživele nepozaben vikend. soboto zjutraj smo se vsak s svojimi pričakovanji in avtomobili, polnimi prtljage, odpeljali na Nanos - manjkati niso smele niti plenič-tain stekleničke s čajem, kajti najmlajša u^leženkaje bila stara šele štiri mesece. ‘j1Uvnini pod cerkvijo sv. Hieronima, 1)' ^mačini pravimo 'Dulejna ruvan', 5,1,0 » postavili šotore, kar je bilo še POsetno zanimivo za otroke, kajti mar-sikdo izmed njih je prvič videl, kako se Wi 'hiška, kjer bodo ponoči spanč-'di'. Po kosilu, ki na Gori vedno do-jro tekne, še posebno pa, če ga pripravi Vijana Vitežnik (ki planincem rada Pdskoči na pomoč), smo se odpravili 4 - urni pohod. Pot nas je vodila na Gurejno ruvan' in naprej skozi hladno senco gozda do 'Lejnišča' in 'Lepuža' do Vojkove koče. Čeprav smo se starši pred Pričetkom pohoda spraševali, če bodo teši otroci uspeli prehoditi pot, se je izkazalo, da so bile naše skrbi nepotreb-•re. kajti nekateri otroci so svoje starše Potili 'zadaj' in nanje počakali šele pri s,°lpu na vrhu Nanosa. Nepozabne dogodivščine so sledile po vraitvi v tabor. Klepanje kose, košnja, 8rabljenje sena in postavljanje 'lojene' )e tudi v odraslih prebudilo spomine na pripovedovanja naših starih staršev, ki so na Nanosu ob košnji trave preživljali velik del poletja. Vrhunec večera pa je bil taborni ogenj, ob katerem so ob pesmi in harmoniki tudi najmlajši vztraja- li vse do teme. Tudi nedelja je bila polna doživetij. Že zgodaj zjutraj, takoj po zajtrku pod borovci, smo pričeli z zabavnimi in družabnimi igrami za otroke in odrasle. Ko pa so se prebudili tudi najbolj utrujeni, smo se ponovno odpravili na pohod. Tokrat smo šli na Grmado - najlepši del Nanosa, od koder nam je v jasnem jutru zastal dih ob krasnem razgledu na Vipavsko dolino in okolico vse do morja. Po kratkem postanku nas je pot vodila do cerkve sv Hieronima, kjer smo opoldne imeli sveto mašo, ki jo je prav posebej za nas daroval župnik Dominik Brus iz Šembida. Po končani sveti maši smo se vrnili v tabor, sledilo je še kosilo in pospravljanje tabora. Poskrbeli smo, da smo pustili naravo na Nanosu tako lepo, čisto in neokrnjeno, kot nas je pričakala prejšnji dan. Z lepimi spomini, nepozabnimi doživetji in v upanju, da se spet kmalu srečamo na naši čudoviti Gori, smo se vrnili nazaj v dolino. Magda Božič Today Tomorroiu Toyota Gradovi in dvorci naše doline - plemeniti sledovi preteklosti Mnogo lepih, nemih prič prepleta mediteranske in srednjeevropske kulture lahko srečamo v naši dolini, kamorkoli nas zanese pot. Večinoma jim, zatopljeni v svoje misli, ne posvečamo pozornosti, tudi kadar gremo mimo - pa vendar so pravi biseri, vsak s svojo posebno, edinstveno zgodbo. In zagotovo - priča in del naše identitete, naše poti in naše zgodbe. Večinoma jim rečemo kar gradovi - a so v naši dolini pravzaprav v manjšini. Največje dvorov in dvorcev: manjših neutrjenih srednjeveških grajskih stavb, ki so imele pristo-pnejšo lego in večje stanovanjsko udobje kot sami gradovi. Pri tem ni bistveno, ali so rabile za stalno ali občasno, mestno ali podeželsko bivališče njihovih lastnikov. a je kdo vse te unikate v naši dolini raziskoval s tako ljubeznijo in pozornostjo, je bilo presenečenje tudi za udeležence predavanja na Lozicah, v organizaciji društva Zdravljica. Z gospodom Igorjem Sapačem - arhitektom, umetnostnim zgodovinarjem in kastelologom, ki je vse to bogastvo znanja zbral skupaj, smo preživeli prijeten večer v odkrivanju novih značilnosti arhitekture in zgodovine nam tako znanih, bližnjih stavb. Na primer samostanske pristave - dvorca Mešija (Zajčji grad, Tavčarjeva hiša), dvorca Roženek (Rožnik, Dolencov grad) in utrdbe Stari grad v Podnanosu; če omenim samo sosede. Pa razgibano preteklost dvorcev v sami Vipavi; dolgo ni nihče pomisljl na možnost, da je v pisnih virih omenjen srednjeveški spodnji vipavski grad skrit v dominantni stavbi, ki so jo pozneje uporabljali kot župni- na Slovenskem je mogoče srečati tako žalostno usodo nekoč izjemno bogate grajske dediščine kot prav tu. Kar nista uničili obe svetovni vojni, danes uničujejo malomarnost in brezobzirni grad- beni posegi .... Še je čas, da "še proces ustavi in preusmeri v pravilnejšo smer. Grajske stavbe lahko ponovno prevzamejo vlogo povezovalnih elementov in ustrezno prenovljene obudijo upanje ter nakažejo pot v prihodnost.« Ana Marija Lipovž šče. Občinstvo pa je nedvomno najbolj navdušila razlaga o Ravbarskem gradu (Ravbarski tura, Stari grad), nastalem v 12. stoletju, ki je nekoč stal južno od vasi Otošče - po ljudskem izročilu domovanje roparskih vitezov. Ter seveda o dvorcu Vitovše iz 16. stoletja, ki leži tik ob podružnični cerkvi sv. Magdalene pri Otoščah, o čemer pa sedaj pričajo le še razvaline. Tu pa tam se nam v spominu sicer še odkrije kak okrušek pripovedovanja starih staršev, a izročilo o teh stavbah se naglo izgublja. Zato sta nastali knjigi na to tematiko, izdani pri založbi Viharnik, zares dragocen vir za nas in za naše zanamce. Za konec pa še predavateljevo razmišljanje: »Vipavska dolina se rada pohvali z nazivom slovenski eden, a le redkokje .Razstava Bibilija - Sveto Pismo in Slovenci iz zbirke Stanislava Bačarja 11*»»*»* cuc-msu v netlel)*. 20. junija, do nedelje, 27. junija 2010, ki 'Usi ttrsit« delovniki ixl 10.00 da 12.00 ureiiou 17.00 do 10.00 ure, nedelj* in praznik od 11.00 do 1300 ure in «. 17.00 do 21.00 ure. rwmvxi*i najavi ma telefon 031 600 770» <.w>« z* mm IZVSSfcUSUCA. Župnij* sv. lan«A Kronik* Ajdovščina v lodelovinju * Gorittim nauMjfffl, Nov* Gorica Meščanske noše za kriški sejem na^rečo^sredlnel^stolet^me^to^saj^sonas^akrat^ovzdlgnNi^a vse večne^ase Turistično društvo vsako leto organizira Kriške semanje dneve, saj smo imeli Krizam vse do danes pravice do dveh letnih sejmov, junija na dan Svetega Rešnjega Telesa in septembra za sagro. etos so Kriški semanji dnevi obhajali deseti jubilej. Priprave so potekale dalj časa zaradi urejanja gradu ter pestrega in bogatega programa. Vse skupaj se je začelo v soboto ob 17. uri z odprtjem srednjeveške tržnice, ki je bila letos nekoliko drugačna in bolj zanimiva. Na stojnicah so se namreč prestavila nekatera društva iz naše regije, katerim gre vsa pohvala. Veliko se jih je odzvalo našemu povabilu in se potrudilo, da je dan lepo minil. V kulturnim programu so nastopali osnovnošolci s podružnične šole in otroci iz vrtca Vipavski Križ, pevski zbor Janez Svetokriški, spregovorila pa sva tudi Marijan Brataševec kot predsednik Turističnega društva in spodaj podpisani kot predsednik krajevne skupnosti. Ob 19. uri smo začeli s predstavitvijo gostujočih društev iz Šempasa, Oseka, Kamenj, Potoč, Brij, Velikih Žabelj, Ceste, Lokavca, Predmeje in Ajdovščine. Predstavitev se je pričela s prihodom grajske gospode na grajsko dvorišče, ki so jo pripeljali s konjsko vprego in zapravljivčkom Društva Doli iz Lokavca. Vsako društvo je prineslo darilo za gospodo, kar je grajski pisar pridno zapisal. Letošnje leto so zaznamovale tudi nove obleke grajske gospode in pisarja, ki jih je sešila šivilja Anita Krapež. Pohvale na njen račun so kar deževale. Za zabavo ob zaključku prireditve je poskrbel ansambel Gorski cvet. Kdor se je udeležil praznika, se je vsekakor vračal domov zadovoljen. Obiskovalci so se radi zadržali ob stojnicah in pokramljali s predstavniki društev. Za prihodnja leta si vseeno želimo nekoliko več obiskovalcev, predvsem domačinov, mi pa obljubljamo še zanimivejši program. V nedeljo naj bi bila na sporedu še mo-nokomedija Mesar za vse večne čase z Zmagom Batino. Na žalost pa nam vreme ni bilo naklonjeno, zato je bila preložena na drug termin. V upanju, da se drugo leto zopet vidimo, vas lepo pozdravljam. Harij Bat Ljudska univerza Ajdovščina širi znanja čez lokalne meje Ljudska univerza Ajdovščina izvaja različne izobraževalne programe ne le v lokalnem območju, ampak sega s svojim delovanjem tudi širše. Tako je v letošnjem letu izvajala program Usposabljanja za življenjsko uspešnost - Moj korak tudi v Varstveno - delovnem centru Želva na Ajševici. rogram je potekal od januarja do junija 2010. V tem času smo se družili dvakrat tedensko in skupaj s sodelavci odkrivali naš svet in naše talente. Agnes Tomažinčič nas je učila o slovenski kulturi, običajih in navadah. Popeljala nas je v prečudoviti svet čebel in spoznali smo, da brez njih tudi nas ne bi bilo. Dan je še bolj polepšalo skupno petje ob spremljavi kitare. Kako uporabljati računalnik in svojemu dragemu ali dragi napisati ljubezensko pesem, nas je naučil naš vsestranski Peter Mrhar. Ker je odličen fotograf, nam je pokazal tudi, kako lahko svoje sporočilo še olepšamo z umetnostno fotografijo. Z Liljano Lazar smo spoznavali zelišča in jih tudi sami posejali. Naučila nas je tudi, kako sami naredimo unikaten nakit. Svet fizike pa nam tudi ni ostal neznanka, saj smo s pomočjo Katje Mignozzi, skozi zanimive poskuse, spoznali moč fizikalnih zakonov. Matej Avbar pa nam je pomagal odkriti slikarja v nas - naše slike so namreč v okviru vseživljenjskega učenja osvojile nagrade. Zame pa je bilo spoznavanje ljudi, željnih znanja in druženja ob pomoči Alenke Magajne enkratna izkušnja. Projekt je namreč prinesel veliko pozitivnega v življenje vseh sodelujočih, zato gre njim in tistim, ki so ga omogočili, velika zahvala! Ker pa nam je ostalo še veliko neraziskanih področij, si želimo, da bi bilo takšnih projektov v prihodnje še več. Upajmo, da bo Ljudska univerza Ajdovščina tudi letos tako uspešna pri prijavljanju na javne razpise in s tem omogočila še nadaljnja brezplačna izobraževanja čim širšemu krogu ljudi. Kristina Glavaš IVU in Elvica Velikonja v Žapužah Ljudska univerza Ajdovščina je v okviru Tedna vseživljenjskega uče" nja tudi letos pripravila zanimive dogodke. K pestrosti dogajanja sO pridali svoje tudi udeleženci izobraževalnega programa Moj koraki fotografsko razstavo. okviru projekta Naučimo se fotografirati so spoznavali zakonitosti fotografije, postopek fotografiranja, napake pri fotografiranju in se učili, kako nastane fotografija. Spoznali so, kako pomembno je izbrati motiv - tokrat je bil to narava. Z nekaj novega znanja o biotski pestrosti in njenem pomenu za ljudi so se sprehodili po travniku in polju ob reki Hubelj. Opazovali so rastline in živali, ugotavljali značilnosti travnika in polja ter s fotoaparatom ujeli trenutke dogajanja in lepoto narave. Svoja dela so predstavili z razstavo v Domu krajanov v Žapužah. Odprtje razstave je bilo v nedeljo, 23. maja. Društvo DEŠK Žapuže je v ta namen povabilo v goste Elvico Velikonja s Predmeje, strokovnjakinjo za gorske rože, ki je izdala knjigo: Kako jim rečemo po domače. V njej je opisala 32 rastlin, njihove krajevne značilnosti in uporabnost. Z zanimivim in poučnim predavanjem je obogatila odprtje razstave. Pripovedovala nam je o rožah, ki jih lahko občudujemo, ko se sprehajamo pO Gori. Pokazala nam je travnik narek’ peruniko, lilije, irise, navadnega bodo' glavca, mačja ušesa, avrikelj, planiko’ nageljčke, jegliče, kukavico. Bilo j it1 je veliko, nekatere so poslušalci vidr li prvič. Dobra motivacija, da se bom0 odpravili tudi sami večkrat po srednji' čavenski poti ali po robu Gore in jit’ občudovali v naravi. Popeljala nas V tudi v zgodovino in nam povedala, kak0 je Francoz Balthazar Hacquet ’ naš*'1 prvo gorjansko rožo. V Idrijo je priš*1 z Napoleonovo vojsko in je nadvse oU' čudoval naše Alpe, prehodil pa je tJ celo Goro. Omenila nam je slovenske«9 botanika Franca Hladnika, p0 katerei0 nosi ime rastlina hladnikovka, ki f predstavnica slovenske flore. Z mislijo, da je motivov v naravi za fo' tografijo veliko in da lahko v njej najdr mo najlepše, je direktorica Ljudske uni' verze Ajdovščina Boža Bolčina odprl9 razstavo m čestitala za nastale fotografi' T je Davidu, Ani, Urošu in Irini. Z misliti1' na lepote rastja na Gori so obiskoval občudovali fotografije in poklepetali o" dobrotah namazov iz čemaža, tropotc9’ česnjevke, hmelja in pokalice, ki jih f pripravila Nevenka Brecelj. Liljana La^1 ni praznik v Žapužah IS.junij ob 18.uri: -Zbor motoristov 19. junij ob 9.uri: -Tekmovanje v badmintonu (prijave 30 minut pred tekmovanjem) 20. juni| ob S.uri: -Tek za frtalo (prijave 30 minut pred tekom) ob 9.uri: -Tekmovanje v Košarki-pari (prijave 30 minut pred tekmovanjem) ob 17.uri: -Kulturni program (govor predsednika KS in odkritje plošče s sonetom žepuski vod*) -Ples ob glasbi ansambla Amof -Bogat srečelov Vabljeni! i ^I1 3C Tl v sodelovanju znaravo NEKTAR JABOLKO 3 x SOOg JAJČNE TESTENINE Z/l VSAK NAKUP NAD 60 € 3 proizvode NAD 40 € 2 proizvoda NAD 20 € V proizvod NA SLIKI, PO SAMO 0,0Y € Vabljeni! Podjetje FAMA Vipava praznuje 20 let uspešnega poslovanja. Vabimo vas, da se nam pridružite v Centru Farna Vipava v soboto, 19. junija ob 11.00 uri. Skupaj bomo razrezali našo praznično torto. Elvisi delovno v poletje Lokavski glasbeni odklop Elvis Jackson bo tudi letošnje poletje preživel tam, kjer je pač doma, na glas-benih odrih domačih in tujih festivalov in prireditev. ►■fačenši s samostojnim koncer-M tom 17. julija na festivalu Lent, ^Lf(Maribor), 11. julija se ponovno predstavijo na največjem glasbenem festivalu v tem delu Evrope, na razvpitem festivalu Exit v Novem Sadu, glavni oder si bodo delili s Faith No More, The Chemical brothers, Pendelum Live..., v sklopu festivala Festiko, 30. julija nastopijo v Kopru, na zadnji julijski dan sledi nastop na odru festivala zvoka sonca in zabave Schengenfest, ki se dogaja v prekrasnem naravnem okolju Kolpe v Vinici, pravi balzam za dušo in tudi ušesa, med nastopajočimi so Laibach, Jinx, Hladno Pivo, Big foot mama, AliEn..., na domačem terenu se 8. avgusta po daljši odsotnosti predstavijo na letošnjem Njoki summer festivalu, ki bo letos v Ajdovščino pripeljal dober zalogaj svetovne punk' n ' roli scene, No use for a name, Lag Wagon, hrvaški Overflow, goriški Nervous Stompin', Smaal tokk in Njoki orkestra bodo skrbeli za glasbeno kuliso Njokov 2010, na zadnji avgustovski večer zabelijo program letošnje jubilejne 10. izvedbe festivala Nočna izmena, ki se zgodi na dvorišču tovarne Salonit v Anhovem, da bo res slavnostno potrjujejo imena nastopajočih, Elvis Jackson, Siddharta, Niet in Kingston. Vmes pa gostovanja na Hrvaškem, Sea splash v Pulju in Urban fest v Osijeku, s Caliban in legendarnimi The Addicts na slovaškem Mini kvas festu, na madžarskem Az Festu se bodo na odru potili in razdajali uglasbena sporočila skupaj s kultnimi Mad Caddies in Madball, na Češkem nastopijo na Prestenice open air in v sosednji Avstriji na Get loud fest in Rock the lake fest. Celotna poletna turneja je na voljo na \vww.elvisjackson. com. Pa še skok v ob koncertno dogajanje, ki se dotiče naših Elvis Jackson. V britanskih glasbenih revijah Kerrang, Rock sound, Big Chess Magazine in Powerplay Magazine, so si po izidu novega albuma Against the gravity, ki je v Angliji in na Irskem izšel 29. marca, bili enotni, da je album vreden pozornosti tudi na zahtevnem tržišču na Otoku. Po slišanem so se Elvisi podali tudi v iskanje možnosti za žive predstavitve na Otoku. Skladbe z albuma Against the gravity je moč slišati na otoških radiih Kerrang! Radio, Star FM in 209 Radio, videospot za skladbo Not here to pray je dnevno viden v programu glasbene TV Scuzz. Tudi na nemški Yavido TV Elvisom z videospotom Not here to pray dobro kaže, saj so bili najprej predstavljeni, sedaj pa se je našel skupaj z videospoti zvezdnikov kova kot so Alicia Keys, Lady Gaga, The Chemical brothers - na glasovanju (hotlist voting) za videspot, ki se kot novost trenutno nahaja na 6. mestu, lahko glasujete na naslovu: http://www. yavido.de/clips-videos-charts-voting-hot-list-heiss.htm#E. Glasovanje je možno večkrat dnevno v presledkih cca. 5 minut, s pomočjo glasov, oddanih preko spleta, bomo Elvisom pomagali do višjega mesta in jim s tem povečali kvoto predvajanja videospota na omenjeni TV postaji, ki jo dnevno spremlja okoli 200.000 ljudi. Glasbo Elvis Jackson je pogosto slišati tudi na nemških radijskih postajah, berlinskem Radio Fritz, Deutschlandradio, Bizarre Radio, RA Okerwell, Kiel TV/ FM .... pohvaljen je bil tudi s strani številnih rock Dj - ev, ki so album prejeli za predvajanje na klubskih eventih po Nemčiji. Album Against the gravity je bil tako izglasovan na uradno nemško Dj Metal rock top 30 lestvico, kjer se Elvisi znajdejo v družbi skupin kot so AC/DC, Soulfly, Deftones, Scorpions in drugih. Ta zadnja pa prihaja iz Francije, iz mesta Clermont - Ferrant, v katerem se vsako leto v mesecu maju odvija festival Europavox, organizator je na letošnjo kompilacijo, ki je namenjena le v promocijske namene in je bila razdeljena med promoterje, novinarje in me-nagerje iz celotne EU, uvrstil tudi Elvis Jackson, ki so zastopani s skladbo Wake me Up. Tekst: Ksimeroni, foto: D. Nikolič Ljubezenska izpoved Vipavski dolini skozi fotografijo Ajdovščina, 2. junija - V avli Območno obrtno - podjetniške zbornice so odprli razstavo fotografij Martina Candirja iz Novega Sada, ki skozi oči prišleka prikazuje lepote Vipavske doline in ji na svoj način izpoveduje naklonjenost in simpatijo. ■^^^obro obiskano odprtje razstave Hz naslovom 'Vipavska dolina -moje novo odkritje’ je sovpadalo z začetkom likovne kolonije na Sinjem vrhu, ki jo prireja Lions klub Zemono. Candir se je lani udeležil likovne kolonije na Sinjem Vrhu in se na prvi pogled zaljubil v lepote Vipavske doline. V fotografiji je 'zamrznil' in avtorsko nadgradil je trenutke in detajle, ki bi sicer ostali za vedno izgubljeni v času in očem tistih, ki morda vsak dan hitijo mimo po svojih opravkih. Martin Candir (na fotografiji drugi z desne) je vrhunski mojster fotografije in izkušen fotoreporter, ki je delal z mnogimi največjimi časopisnimi hišami s področja bivše Jugoslavije in je še danes urednik fotografije kar pri 15 srbskih časnikih. S fotografijo se ukvarja že 35 let. Zabeležil je preko 50 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na več kot. 100 skupinskih. »Candirju predstavlja fotografija način izražanja, s katerim vsebino ne podaja le z motivom, temveč tudi z oblikami, odnosi, postavitvami, dialogi med svetlobo in-temo, skratka s posredno izrečenimi besedami, ki dodatno izražajo in pojasnjujejo elemente pripovednosti ter jih obogatijo s slikovitostjo in s simbolnimi pomeni,« je Candirjevo delo predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Martin Candir je tudi avtor čudovite fotografije lipicanca, ki so jo uporabili za plakat ob 430 - letnici Lipice in je krasil mnoga slovenska mesta in ulice. Martin Candir je po očetu Slovenec in je zato na odprtju svoje razstave govoril v slovenščini: »Res je, bila je to ljubezen na prvi pogled. Zahvaljujem se Borisu Ježu, ki me je povabil na Sinji vrh. Vipavska dolina z Goro me je presenetila s pestrostjo motivov in mi iz dneva v dan predstavlja nov izziv. Zagotovo še pridem, če me boste povabili!« Candir je poleg lepot narave vestno beležil tudi delovni utrip kolonije na Sinjem vrhu. Za glasbeno kuliso dogodku so poskrbeli člani okteta Sotočje. ep Kosovelove! posneli zgoščenko Pevci zbora Srečko Kosovel si bodo letošnjo sezono zapomnili vsaj po treh zadevah - po pevskem tekmovanju na Malti, kjer so si novembra pripeli zlato priznanje; po seriji nastopov na množičnih prireditvah in proslavah, kjer so prepevali domoljubne in borbene pesmi, pa tudi po zgoščenki s sakralno glasbo, ki naj bi izšla v kratkem. a tekmovanje na Malti si je zbo- zadnjih dveh skladb tudi že studijski š M rovodja Matjaž Šček omislil pro- obdelana, je krstna izvedba Maše r i^^fgram cerkvene glasbe iz različnih pokojne Štefana Maurija, ki so jo koso' t stilnih obdobji in celo iz različnih litur- velovci posneli že pred leti v cerkvi t gij (katoliške, protestantske in pravo- Colu (in z delčkom le-te sodelovali tud* slavne). Tekmovalni program je razširil v snemanju filma o Soški fronti) Pole$ še z nekaterimi skladbami domačih in stilske raznovrstnosti bodo torej na zgo' tujih avtorjev, tako da bo nabor skladb ščenki prisotne tudi različnosti zvok^ na zgoščenki zanimiva celota. Pevci so iz kar treh cerkva (na Colu, Vrhpolju ii* večino skladb posneli že pred časom v Piranu). cerkvi v Vrhpolju, ostali sta jim le še dve Za ajdovske pevce pa s tem sezona še n> mogočni skladbi ruskih avtorjev. Pevci končana - sodelovali bodo še na bližaj* so ju posneli v ponedeljek, v posebni proslavi na Predmeji, podaljšek sezon** akustiki, ki jo nudi cerkev sv. Jurija v pa bo tudi še nastop na zadnjem korU Piranu. Župnik Zorko Bajc, po rodu s certu letošnje revije Primorska poje V Cola, je ajdovskim pevcem omogočil Bazovici, ki bo šele septembra - ob 80 snemanje v večernem terminu, ko cer- obletnici bazoviških žrtev. Zato bodo Z kev ni več odprta za turistične oglede. vajami začeli že avgusta. Posebnost zgoščenke, ki je z izjemo 14 dobrodelnih umetnikov Sinji vrh, 5. junija, Ajdovščina, 13. junija - Ob izteku letošnje dobrtf' delne slikarske kolonije, ki jo je tudi letos na Sinjem vrhu priprav'1 Lions klub Zemono, so v ateljeju postavili na ogled dela, ki jih me^ tednom ustvarilo 14 povabljenih likovnikov. jnje petič so se na povabilo ajdovskih lionistov umetniki zbrali na do-^E^fmačiji Hieronima Vidmarja. V čudovitem okolju, ki. navdihuje in v prijateljskem vzdušju so ustvarjali umetniška dela - slike, skulpture, fotografije. Azad in Silva Karim, David Ličen, Aleksander Adžič, Beti Bricelj, Borivoj Popržan, Marko Krvina, Martin Candir, Nikolaj Mašukov, Matjaž Mauser, Mojca Gulič, Adolf Pen, Roman Veras in Velko Toman so s svojo ustvarjalnostjo sledili plemenitemu namenu, pomagati ljudem, pomoči potrebnim. Po eno stvaritev so namreč podarili Lions klubu Zemono. Ob koncu kolonije so za umUnike ui obiskovalce pripravili tudi krajši kulturni program, v katerem sta Oton Marc kot avtor basni in David Ličen kot ilustrator knjige z naslovom 'Devetnajst', tudi sicer udeleženec kolonije, požela navdušenje občinstva. Da bi nastala dela š* bolj približali lju- dem, so razstavo s Sinjega vrha prene^’ še v Lično hišo. Ob odprtju razstave ^ je vodja likovne kolonije Boris Jež l hvalil umetnikom za donacijo: »Če d**' jemo nesebično, pri tem ne zahtevah*^ povračila. Če dajemo iz srca in zato, Y-ei to radi storimo, sprožimo poseben - pravimo mu vzgib dobrote. Tak kr0$ dajanja in sprejemanja človeka osre^' Dnevi ustvarjanja in skupnega druŽr nja ob primerno uglašenih večerih V* Sinjem vrhu so nas nedvomno obogati1’' saj je vsakdo našel tudi nekaj za svof dušo.« Avtorje in njihova dela je v Lid*1’ hiši predstavila likovna kritičark Anamarija Stibilj Šajn in jih zapisi tudi v katalog, ki spremlja prodajno rž***' stavo. Izkupiček od prodanih umetr**’’ bo Lions klub Zemono namenil mladi,,, invalidom in mladim s težkimi sociali**' mi razmerami. e? Maša Jež (1968 - 2010) Presunila nas je žalostna vest, daje nepremagljiva bolezen mnogo prezgodaj iz naših vrst iztrgala Mašo Jež, sekretarko Območnega združenja Rdečega križa Ajdovščina. Na zadnjo pot smo jo pospremili v soboto, 12. junija 2010, na pokopališču Gradišče pri Vipavi. V lepem sončnem popoldnevu seje nepregledna množica nemo vila do pokopališča. Prišli so sorodniki, sošolci, prijatelji, znanci, krvodajalci, vsi, 'riso izkazovali spoštovanje in spomin na pokojno Mašo. % JFaša se je rodila mami Marinki n/fl in očetu Silvu v Postojni. JLv JkOsnovno šolo je obiskovala v Ajdovščini, nato pa je izbrala human poklic in se vpisala na Srednjo zdravstveno šolo v Novi Gorici. Po zaključku šolanja se je odločila za študij na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani. V rednem roku je doštudirala, se poročila ter ob družini, delu in gradnji hiše zatem dokončala še univerzitetni študijski Program iz socialnega dela na Univerzi ''Ljubljani Fakulteta za socialno delo. Leta 1998 se je Maša zaposlila kot sekretarka na Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina. Bila je vestna, natančna, neutrudna humanitarna delavka, krvodajalka, vzorna žena ter irbna in ljubeča mama dveh mladoletnih sinov. Njen odhod s tega sveta je ^to za vse njene drage in vse nas še to-''Robolj boleč. ie Maša preživljala v času bolezni, ve »tto ona. Doživela pa sem ob njej nekaj /renutkov, ki bi jih rada delila z ''arni. Bilo je v začetku septembra 2009, ko "ti je Maša kot predsednici območnega druženja potožila, da ima resne zdra-Ivene težave in čaka še na nadaljnje Mskave. Dogovorili sva se, da odloži-t»o priprave na dobrodelno akcijo »Ker tam ni vseeno« za pomoč pri reševanju stanovanjske stiske invalida Janka ter Lunaža in njegove družine. V začetku oktobra je bila Maša že operirana. Poslala sem ji le kratko telefonsko spo-točilo z željo po čimprejšnjem okre-vanju in lepimi pozdravi. Po vrnitvi iz bolnišnice sva imeli kar redne telefon- ske stike in skupaj smo se odločili, da zaradi njenega daljšega zdravljenja sami nadaljujemo s pripravami na dobrodelno akcijo. S strokovno delavko sva jo v oktobru obiskali, ko je praznovala rojstni dan. V naslednjih mesecih je Maša kar nekajkrat prišla na sedež območnega združenja. Veseli smo bili, ker je bila stalno v stiku z nami in kljub težki bolezni s svojo humanitarno predanostjo redno spremljala naše delo. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami nam je bila v veliko pomoč. Humanitarna akcija je potekala od 1. 12. 2009 do 31. 3. 2010. Zbrali smo 37.550 evrov. Za 16. april 2010 smo načrtovali zaključno prireditev, ko bi sredstva simbolično predali, hkrati pa smo se odločili, da bi ta dan povabili tudi najbolj zaslužne krvodajalce in prostovoljce ter jim podelili priznanja in zahvale. Zaključno prireditev smo poimenovali »Praznik humanosti« in pripravili lep kulturni program. Maša je redno spremljala potek humanitarne akcije in objave v medijih ter se veselila z nami, saj je bila akcija zelo odmevna in uspešna. Veseli bi bili, da bi to veselje lahko delili z njo, zato smo ji poslali vabilo na prireditev ob »Prazniku humanosti«. Po nekaj dneh se je Maša opravičila, da se je ne bo mogla udeležiti. Razumela sem njeno opravičilo. Zelo meje prizadelo in osebno strlo, ko mi je le nekaj ur pred prireditvijo poslala kratko telefonsko sporočilo: »Želim vam, da bi čimbolj uživala v današnjem večeru, za katerega vam že vnaprej iskreno čestitam. Prisrčno pozdravljam vse, še posebej prijatelje iz zamejstva. Zelo zelo mi je hudo, da ne morem biti z vami.« Iz besed »zelo, zelo mi je hudo« sem razumela, da bi bila rada z nami, vendar ji zdravje ne dopušča. Sočustvovala sem z njo in razmišljala, da ji je res zelo hudo, ker bi me sicer poklicala, vendar je svojo bolečino laže izrazila pisno. Ganjenosti pa nisem mogla skriti niti na prireditvi, ko sem se med drugim zahvalila tudi Maši za vso njeno nesebično pomoč pri organizaciji humani- tarne akcije in zaključne slovesnosti ter dodala, da je žal Maša le v mislih z nami. Prireditev je lepo uspela, deževale so čestitke, vendar pravega veselja ni bilo, ker so bile vse besede in misli namenjene Maši in njeni bolezni. Zaskrbljenost so izražali vsi prisotni, želeli so ji čimprejšnjega okrevanja in ji izročali lepe pozdrave. Mašo sem telefonsko seznanila s potekom prireditve ter željami in pozdravi udeležencev in ji želela izročiti DVD s posnetki prireditve. Odgovorila mi je: »Bom poslala po DVD moža, ste pa tudi vabljeni na obisk, ko se bom bolje počutila.« Sporočila je, da lahko s strokovno delavko prideva na obisk v torek, 25. maja. Vesela sem bila, da se bova spet srečali in jo bom povprašala določene stvari v zvezi z nameravanim sklicem skupščine. Ko sva s sodelavko vstopili v njen dom, si še rok nisva podali v pozdrav, ko je Maša spregovorila: »Nisem več tista Maša, kot sem bila!« Brez besed smo sedle k mizi ter se skoraj uro zadržale v klepetu. Zanimalo jo je vse, tudi kdaj bomo dobili nove skladiščne prostore v logističnem centru v Ajdovščini. Pohvalila je humanitarno akcijo in se jezila, da časopis Dnevnik o tem sploh ni poročal. Na njeno pobudo so pred dnevi le objavili članek, ki nam ga je pred odhodom izročila. Ko smo se že pripravljale na odhod, nam je Maša na hišnem pragu prvič omenila svoje trenutno zdravstveno stanje. Še danes jo vidim, kako nam je pomahala v pozdrav. Komaj sem zadrževala solze, saj sem v Mašinih očeh opazila žalost in neizmerno bolečino. Ko mi je Mašina sestra Janja sporočila, da Maše ni več, sem razumela Mašino bolečino, saj je slutila, da se poslavlja za vedno. Mašo bomo vsi zelo pogrešali. Bila je neutrudna borka za pravice socialno šibkejših, borila se je z zahrbtno boleznijo, vendar pod njeno težo omagala. Vera Kodrič, predsednica OZ RK Ajdovščina 4. pohod v spomin Borisa Hareja Obljuba dela dolg in tako se prijatelji, sodelavci in sošolci vsako leto zberejo in vsak po svojih zmožnostih osvojijo očaka vipavske doline, Čaven. o ni tisti klasičen množični pohod, to je pohod vseh tistih, ki so Borisa imeli radi, ga spoštovali «>t prijatelja, z njim gulili šolske klopi, "nili njegov humor in dobro voljo, ki jo iDad delil tudi z drugimi. Tako je bilo letos 23. maja, ko se je pri planinski j0či na Čavnu zbralo kakih 25 pohodnikov. V prijetnem druženju pred plansko kočo na Čavnu se je prav gotovo 'razdrla' kakšna pikantna, spomini so postali še bolj sveži. Najpomembneje pa je to, da je Borisu uspelo v času, ko bolj ah manj le hitimo drug mimo drugega, na Čavnu, ki ga je sam tako za rekreacijo obiskal neštetokrat, vsako leto zbrati prijatelje, pa čeprav samo za nekaj prijetnih uric druženja. Tako je nastala tudi pesem, posvečena Čavnu, ki jo je napisal Borisov sošolec Zoran Vetrih. Sivi Čaven Sivi Čaven, naš stražar, vse doline gospodar. Skalna gora iz davnih dni tisočletja tu stoji. Zrasel iz morskih globočin do nebeških je višin. Trebuh poln ima vode, da plazovi nam groze. Kljub temu ponos si naš, moč, pogum nam vedno daš. Rad ima Vipave te vsak, ti si pravi naš očak. Večkrat te obiščemo, tam na vrhu srečni smo. Našo zemljo gledamo in veselo vriskamo. Zapustimo te nikdar, ti boš večno naš vladar. V naših srcih boš vse dni, dokler tu Vipave živi. MaK Ko izgubiš prijateljico “'ič ni večno in morda je prav tako. Pa vendar je usoda včasih preveč kruta. Še posebej, ko ti vzame nekoga, ki ga imaš rad, nekoga, ki je tvoj pravi prijatelj. Več kot trideset let si nam bila prava prijateljica. Nešteto uric, ki smo jih preživeli skupaj, v glavnem prešerno veselih, s katerimi smo obeležili vse tisto lepo, kar se nam je zgodilo. Znali pa smo tudi potolažiti drug drugega, ob tistih manj veselih trenutkih. Še se bomo družili, še bomo pravi prijatelji, sam bog pa ve, koliko časa nam je namenil. In tudi tako je prav. Manjkal nam bo le tisti droben kamenček v mozaiku življenja, tisti prijazen nasmeh, prijazna, pa tudi odločna beseda. Tvoj nasmeh. Tvoja beseda. Mirno spi, draga Nada, pod tvojim ljubljenim budanjskim 'turnom'«. Hvala ti, ker smo lahko bili tvoji pravi prijatelji. Marjan Krpan Obvestilo za novovseljene &'*• • bčan občine .Ajdovščina (naslov znan uredništvu) se je potožil, da je imel težavo z občinsko odmerjenim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Nesporazum je po dogovorih z Davčno upravo in Občino sicer rešil, a je pripomnil, da gre verjetno za sistemsko nedoslednost. Zakaj točno gre? Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča občine Ajdovščina v svojem 15. členu napotuje na uporabo 59. člena Zakona o stavnih zemljiščih, ki določa, da »se plačila nadomestila oprosti občana, ki je kupil novo stanovanje, kot posamezen del stavbe ah zgradil, dozidal ah nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Oprostitev mora občan uveljaviti z zahtevkom, traja pa največ pet let, šteto od dneva vselitve v stanovanje oz. stanovanjsko hišo « tekst mt Vokalni skupini SUAALJAK in GRLICA vabita na skupni koncert, ki bo 18. junija ob 20:30 v budanjski dvorani. Latnik | številka 101 j 18.6.2010 Z oktetom Castrom po Avstraliji Canberra prestolnica pete celine tci^r ^ nrpnirata dva tretji dobiček ima, bi lahko rekli za glavno mesto Avstralije Canberro. Da bi namreč umirili rivalstvo med dvema največjima m najvplivnejšima mestoma Mplhnrnnom in Svdnevem, ki sta se krčevito borila za prevlado na celini, so za glavno mesto nastajajoče države leta 1908 izbrali Canberro, ki za razliko od večine avstralskih mest ne leži ob morju (150 km od obale) in je nekako na osi med obema velemestoma, 280 km od Sydneya in 660 km od Melbourna. orda je k izbiri Canberre za prestolnico pripomoglo tudi JU« ^fcizvorno ime kraja, ki v jeziku domorodcev pomeni 'mesto srečanja' (zanimivo, podobno kot so Indijanci imenovali Toronto). Toda pred sto leti je bila na tem mestu le skromna naselbina in za razliko od drugih avstralskih mest so lahko gradnjo Canberre skrbno načrtovali. Leta 1913 so razpisali mednarodni natečaj, na katerem je zmagala velikopotezna ideja tedaj vodilnega ameriškega arhitekta Valterja Burlina Griffina, ki je predvidel zajezitev vodotokov v obsežno umetno jezero. Mesta pa si ni zamislil kot pravokotne mreže, pač pa je bolj podobna kolesu, iz središča katerega vodijo glavne osi bodoče poselitve v obliki črke Y (glede na tri dominantne vzpetine v okolici). No, Griffin uresničitve svoje ideje sploh ni dočakal, najprej prva svetovna vojna, pa svetovna gospodarska kriza in nato še druga svetovna vojna so gradnjo krepko zamaknili in tako je jezero nastalo šele leta 1964 in se seveda imenuje po čikaškem arhitektu. Canberra se še tudi danes razvija po njegovih načrtih, pa čeprav so mnogo njegovih zamisli enostavno opustili. Najprej so poselili ožje središče (Canberra Central), z naraščanjem prebivalstva pa še ostalih šest urbanih celot, ki ima vsaka svoje središče, obkrožajo pa jih stanovanjska naselja. Ker v tako ogromni deželi niso 'šparali' prostora, živi v barvitih stanovanjskih hišah večina prebivalstva. Prav zaradi takšnega načina razvoja mesta Canberra nima prave duše, zgodovinskega jedra, je pa zelo urejena, za Evropejca celo preveč sterilna, toda tudi sijoča v barvnih kontrastih, ki jih ustvarjajo modrina jezera, zelenje obsežnih parkov in belina stavb. Prav zaradi obsežnih parkovnih površin so jo osta- li, škodoželjno, poimenovali tudi Bush Capital, morda tudi zaradi manjšega števila prebivalcev, čeprav za slovenske razmere šteje zavidljivih 350.000 duš (Največ je še vedno priseljencev in njihovih potomcev iz angleško govorečih držav, veliko je Kitajcev, Vietnamcev in drugih etničnih skupin iz Azije). Ima pa metropola zato najvišji bruto dohodek na glavo, najboljšo izobrazbeno strukturo in hkrati najmlajšo povprečno starost prebivalcev na kontinentu. Seveda ob državnem parlamentu, vladi in vrhov- turist običajno najprej povzpne, da si ustvari pravi vtis o legi in razsežnostih mesta. Kontinentalno podnebje zna poleti (predvsem februarja) dobro pregreti pokrajino, sneg pa zapade le dvakrat letno, pa še tedaj hitro izgine. Iz Melbourna s Canberro ni direktne železniške povezave, pač pa je treba naprej do Sydneya, ali pač v kraju Yass, oddaljenem uro vožnje, presedlati na avtobus. Tako smo tudi mi potovali, za razliko od utesnjenih avionskih sedežev je bilo potovanje z vlakom pravo razkošje. Stole je moč obrniti in z mizico na sredi urediti kavarniško vzdušje, kar so castrumovci izkoristili za igranje bri-škole, vsi ostali pa za prigrizek. Iz ene od popotnih torb se je znašla na mizi tudi 'petletka' z vinom, ki pa jo je stevardesa urno zaplenila, saj smo bili še na ozemlju države Victoria, kjer vlada večja prohibicija, kot v Australian Capital Territory, kot se imenuje administrativna tvorba avstralskega glavnega mesta s pripadajočim, le redko poseljenim ozemljem, s svojo lastno avtonomijo. Če nam že mora vzeti vino, potem naj ga spravi na hladno, smo poprosili stevardeso, in res smo ga v Yassu dobili ohlajenega, kar pa nam ni veliko pomagalo, saj smo morali vso prtljago, z instrumenti vred, v potu svojega in predvsem šoferjevega obraza, nekako zbasati v avtobus. Šofer pa nas ni popeljal do glavne avtobusne postaje v Canberri, pač pa nas je Epi ■r K /S', .m ketami bitk in razstavljenimi eksponati, od letal do podmornic iz druge svetovne vojne, toda tudi s pridihom sodobnosti (različnimi simulatorji), vse je tudi računalniško podkrepljeno. Za dobrodošlega vodiča po labirintih in predvsem za razlago avstralske vojaške zgodovine se je izkazal Albinov sin Herman, ki je zaposlen v kabinetu guvernerke Avstralije in nas je popeljal še v zvezni parlament, tudi prestižno in dominantno stavbo ekipa in obvezni barbeque - po naše žar. Po uvodnih prepoznavnih mesnih jedeh so nam postregli s kosi nekoliko bolj temnega mesa nepoznanega okusa, češ da gre za divjačino, avstralsko srno. Pa nam je hitro kanilo, da to ne more biti nič drugega kot meso kengurujev. Izvedeli smo, da je najbolj mehak in sočen ledveni del, medtem ko so rep in stegna, razumljivo, bolj trdi. Podučili so nas tudi, kako kenguruje lovijo domo- nem sodišču v glavnem mestu domujejo še vse ostale pomembnejše državne ustanove, muzeji, galerije ... pa tudi tuja veleposlaništva. Aleja s 96 zastavami držav, ki imajo tu svoja predstavništva, je tudi ena od obveznih postaj turističnega ogleda. Canberra leži na približno 500 metrih nadmorske višine, še 300 metrov višji so trije hribi, med njimi Black Mountain z razglednim stolpom, na katerega se 'skipal' kar na enem od uličnih postajališč in kar nekaj časa je trajalo, da smo vzpostavili stik s Slovenci, ki so nas seveda čakali na končni postaji. Namestili smo se v hotelu, nedaleč od prostorov slovenskega društva. V Canberri ni prav veliko Slovencev, društvo šteje kakih 60 članov. Imajo pa svoj klub, z vsem kar sodi zraven. Eno večjo halo oddajajo stalno v najem, da se nekaj denarja nateče v klubsko blagajno, sicer ne bi mogli preživeti. Tudi dvorano pogosto oddajo za priložnostne zabave, ob našem prvem obisku jo je uporabljala neka plesna skupina za vaje, z enostavno pregrado pa smo spoznavni večer preživeli v družabnih prostorih kluba, seveda bogato opremljenimi s slovenskimi obeležji, za razliko od prakse v Sloveniji - tudi s sliko aktualnega predsednika RS na častnem mestu. Družina Albina Grmeka, ki prihaja s Krasa, je bila 'zadolžena' za našo logistiko - z avtobusom so nas naslednjega dne popeljali na ogled znamenitosti - najprej v vojaški muzej, že na zunaj impozanten kompleks, ki ob vhodu preseneti z imeni prav vseh Avstralcev, ki so v vseh vojnah doslej izgubili življenja. Poznavalce vojne tematike pa navduši notranjost z razstavnimi prostori v več nivojih, z ma- na zunaj in znotraj. Pa še na streho, nad katero plapola velikanska zastava Avstralije, smo se povzpeli in uživali v razgledu osrednjega predela mesta. Vmes smo se seveda tudi mi zapeljali na rodci - v svojo bližino jih zvabijo s so<5' no travo, ki prihode na piano, potem požgejo starejšo. Kenguruja spečejo celega, otroci in starejši pojejo mehkej^ in s potrebnimi Vitamini' bogato drV razgledni stolp (Black Mountain), kjer smo občutili razsežnost mesta, ob tem pa se še odžejali s kapljico, ki jo Albin sam pripravi iz sicer kupljenega grozdja, soproga pa je primaknila še nekaj dobrot iz njene kuhinje. Proti večeru smo se odpravili v klub, kjer nas je najprej pričakala kuharska bovje, odraslim so namenjeni trši dv^ Seveda so se oktetovci gostiteljem dolžili z venčkom narodnih, ansamt?^ Mi Trije pa je zaigral nekaj znanih Potem pa presenečenje - meh je suveT^" no raztegnil 14 - letni Simon Koštri^ in kasneje spremljal še sestro Mateji’ ki je ajdovski posadki zapela nekaj Iju^ g •g skih pesmi. Skupno petje in igranje seje potem prevesilo v sproščen klepet, saj nas je zanimalo to in ono iz življenja v glavnem mestu Avstralije. Zakaj recimo ismo več videli koal, pa čeprav smo •tied deseturno vožnjo z vlakom videli Ja milijone evkalipusovih dreves, resda tudi veliko suhih, ki včasih prav srhljivo 'trlijo iz travnate pokrajine. Na boljšega sogovornika za to vprašanje sploh nebo mogli naleteti - in to kar v osebi Predsednika društva Franca Čuleka, ki se je dolgo vrsto let ukvarjal prav z raz-»noževanjem in sajenjem evkaliptusov Po Canberri in okolici. Koal ni veliko, '9žvečijo le eno vrsto, sadili pa so tiste 'rste, ki imajo večjo uporabno in s tem gospodarsko vrednost. Da pa se drevesa toožično sušijo, je po Čulekovem mne-s)u krivo vse bolj pogosto gnojenje pašnikov z mineralnimi gnojili. ^nimivih in pestrih zgodb in usod j ^klovenci tudi v Canberri ni manj-A:, 0ile(ia se o možnih znancih na obeh ;\ straneh nismo mogli veliko pogovarjati, saj Vipavcev, z izjemo Grete Šavli (mož Franc je z Vršnega) v glavnem avstralskem mestu nismo srečali. Da smo malce pretegnili noge, smo se do hotela vrnili kar peš, saj smo morali malce potrenirati za naslednji dan, ko smo se podali iz mesta v širjave notranjosti. Ogledali smo si observatorij, enega od treh, ki so (poleg tistega v Španiji in ZDA) 'pokrivali' in spremljali vse Nasine podvige v osvajanju vesolja, vključno s prvimi koraki po luninen površju. Zato je na častnem mestu tistega dela centra, ki je namenjen obiskovalcem, tudi primerek kamnine z lune. Ogled s prijazno vodičko je zastonj, prav tako kot je vstop v večino ustanov v Canberri brezplačen, pa tudi vstopnina na razgledni stolp je (za razliko od Melbourna) znosna. Želja, doživeti stik s kenguruji v naravi, se nam je kaj kmalu uresničila. Nedaleč od ceste se je pasel trop vrečarjev in seveda smo se pognali v fotosafari. Živali so nas zvedavo opazovale, mi pa smo jih želeli ujeti v objektiv čim bolj od blizu, po možnosti z mladičem v vreči. p-- Toda, če smo se preveč približali, so odskakljali na varno razdaljo - in tako smo nezavedno prodirali, skorajda bosonogi, vse globlje v pokrajino - dokler ni Albin zakričal, naj pazimo na kače. V hipu nas je prešinilo dejstvo, da v Avstraliji živi sedem od devetih najbolj strupenih kač na zemeljski obli. In kaj hitro smo bili vsi spet okrog avtobusa in se raje posvetili slikanju kakadujev in emujev, ki so raje pozirali kot pa nezaupljivi kenguruji. Drugi večer se je v slovenskem društvu zbralo več kot 50 Slovencev, ki so najprej prisluhnili oktetu Castrum, nato pa so se ob vižah dolenjskih zabavljačev sprostili, skupno petje in plesanje pa se je končalo šele po polnoči. Pravijo, da takšne veselice Slovenci v Canberri niso doživeli že dolgo. Predsednik društva Franc Čulek se je zato gostom iz Slovenije oddolžil z zajetno popotnico, saj je morala ajdovska ekspedicija že zarana na pot - v največje avstralsko mesto Sydney. Edo Pelicon Odkrijte svojo novo Mul ti priložnost! Poletni misijon v Braziliji Skupina devetih deklet, ki so se povezale preko programa POTA, kateri deluje znotraj Mladinskega informacijskega centra, se julija odpravlja v Brazilijo. Gredo na mednarodno prostovoljno delo v misijon v mesto Corumba, ki leži na meji z Bolivijo. o mlade študentke, različnih smeri študija, nekatere so že zaposlene, z ^Jrazličnimi mišljenji in iz različnih koncev Slovenije, ena od prostovoljk, Mateja Kos, prihaja iz Gabrji. »Študiram razredni pouk v Kopru. V prostem času sem rada na svežem zraku, če je možno v naravi, rada se ukvarjam z različnimi športnimi aktivnostmi in se družim s prijatelji. Za program POTA sem se odločila, ker si želim novih osebnih izkušenj in ker želim počitnice izkoristiti za to priložnost, da naredim nekaj dobrega in koristnega za druge,« se je predstavila Mateja (na fotografiji prva z leve v spodnji vrsti). Misijon, na katerega odhajajo, je ustanovil slovenski misijonar pater Ernest Saksida, po rodu iz Dornberka. V Braziliji deluje že dolga leta. Skupina je že četrta odprava mladih iz Slovenije. Na misijonu se bodo vključile v redno vsakodnevno delo, pomagale bodo v sirotišnici in pri delu s podhranjenimi otroci. Sodelovale bodo pri delavnicah, ki potekajo vse dni, in priskočile na pomoč pri konkretnem delu na terenu. S skupino se na različne načine trudijo, da bi zbrale nekaj sredstev za center v Corumba. Zbrane prispevke bodo izročile misijonu, ki se zavzema za delovanje centra, pomoč družinam v Pantanalu (močvirnata pokrajina) - za obnovo streh in hiš ter nakup šolskih pripomočkov za otroke. Stroške letalske karte in potovanja krijejo prostovoljke same, poleg tega potrebujejo denar za cepljenje, zavarovanje in celoten projekt. Za oba namena lahko darujete preko TRR računov, ki jih najdete na spletni strani odprave http://www.pota.si/tabori2010/ brazilija2010/340-predstavitev, kjer bodo tudi sproti objavljale dogajanja iz Brazilije. M.K. Kako mu je davka rešila življenje Ajdovščina, 11. junija - V Domu starejših občanov smo gostili književnika Olega Križanovskega. Govoril nam je o svojem pestrem življenju. Starši so v vojnem času emigrirali v Ameriko. Ladja seje potopila in tako so izgubili življenje. Oleg pa je zaradi davice ostal v Ljubljani in tako mu je davica rešila življenje. j Zakaj investirati v investicijski paket NLB Vita Azija v okviru j nove NLB Naložbe Vita Multi? ' j Zato, ker je Azija dežela priložnosti in dinamike, kamor se seli težišče gospodarskih aktivnosti. Brez prisotnosti na azijskih trgih si danes ni več L mogoče zamisliti dobre razpršitve premoženja. Kaj še nudi NLB Naložba Vita Multi? • Življenjsko in nezgodno zavarovanje brez plačila dodatne premije, • 100-odstotno garancijo v paket vloženih sredstev na dan dospetja paketa, • za plačilo do 16. 7. 2010 tudi dodatni popust na neto vplačano premijo. Kakšen donos lahko pričakujete? Katere so osnovne značilnosti paketa NLB Vita Azija? Najmanj 25 % donosa v primeru, da je donos podsklada NLB Skladi -Azija delniški na dan dospetja paketa pozitiven Ob uspešnem poslovanju Podsklada lahko vaše premoženje postane občutno večje. Potencialne donose prikazuje spodnji primer. informativni primer izplačila ob dospetju investicijskega paketa: Hi — -100% 100 % 0,0 % 100,0 % -50 % 100 % 12,5 % 112,5 % 0% 100 % 25,0 % 125,0 % 50% 100 % 37,5 % 137,5 % 100% 100 % 50,0 % 150,0 % 150% 100 % 62,5 % 162,5 % Minimalna premija je 1.000 EUR, enkratna vplačila so možna od 1.6. do 16. 7. 2010, naložba pa traja 10 let in 7 mesecev. Postanite Multi in si zagotovite zaščito v paket vloženih sredstev in varnost vaših najbližjih z življenjskim zavarovanjem ter izkoristite potencial dinamičnih azijskih ekonomij. Za več informacij se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici ali v Banki Celje, pokličite na telefonsko številko 080 87 98 ali poiščite informacije na www.nlbvita.si. www.nlbvita.si NLB® Vita Življenjska zavarovalnica I smrti staršev je prišel v siroti- Pri 88 letih je še čil in poln energije, ■i^šnico, od koder ga je k sebi vzela hodi okrog med ljudi in jim posreduje JL ena ugledna družina. Ko je postal svoje znanje o kvaliteti bivanja. Na srce mlad fant, je šel v partizane. V brigadi je nam je položil misel, da naj smo kot go- bil povsod zelo aktiven, povsod so ga ra- senice, ki hlastajo po hrani - tako naj bili. Povedal je tudi, da je imel pet žena, tudi mi hlastamo po življenju. In kot se tako da ve, kaj je življenje. Pred kratkim gosenica zabubi, da iz bube vzleti pre- je izdal spet novo knjigo. Je preprost, krasen metulj, naj tudi mi v bubi svoje govoril je sproščeno in na humoristično notranjosti iščemo lepote življenja, da sarkastičen način opisoval svoje življe- bomo vzleteli kot najbolj pisani metulji, nje. za Latnik napisala Izolda Čehovin NARAVA Svetovno prvenstvo v oranju Nova Zelandija Anni^ko aovoreči narodi so kmalu po II. svetovni vojni pričeli organizirati tekmovanja v oranju z na-mpnnrn vzpodbujanja pravilne uporabe sodobne tehnike v pridelavi hrane. Tekmovanje je že praznoval Abrahama z vključevanjem vedno novih držav pa ohranja mladostni zagon. JPVthven sredi največje Novozelandske ravnine JLTJLCanterburv je bil v dneh med 10. in 20. aprilom prizorišče že 57. Svetovnega tekmovanja v oranju. Združenje World Pluginig Organisation danes šteje že blizu 40 držav, ki se vsako leto srečujejo na svetovanih tekmovanjih v različnih državah sveta. Namen združenja oračev je negovanje kulture obdelave tal z uporabo sodobne mehanizacije in tudi druženje kmetov različnih dežel. Plug ima pomembno mesto v razvoju človeka, saj je pridelava hrane na njivah pogojevala prve stalne naselitve v zgodovini človeštva. Tekmovanja v oranju in prikazi znanja skozi tehnike oranja in obdelave tal povezujejo orače sveta že vrsto let. V oddaljeni Novi Zelandiji se je letos zbralo 29 ekip tekmovalcev iz vseh kontinentov. Najbolj so zastopane Evropske države, med njimi vse naše sosednje države, od koder tudi prihajajo najboljši tekmovalci. Tekmovalne ekipe sestavljajo štirje člani, vodja ekipe, sodnik in dva tekmovalca - zmagovalcev predhodnih državnih tekmovanj v posameznih kategorijah. Dvodnevno tekmovanje v oranju vključuje oranje strnišča in oranja ledine, ki se med seboj razlikujeta. ekipa pa je sestavljena iz tekmovalca s plugom krajnikom in tekmovalca z obračalnim plugom. V dveh dneh tekmovanja vsak zorje dve parceli velikosti 2000 m2. Sodniki, sestavljeni iz tričlanskih ekip vseh držav udeleženk, ocenjujejo predvsem pravilnost izdelave posameznih faz in skupno dodelijo za 15 različnih kategorij do maksimalno 260 točk. V slovenski ekipi smo bili polni pričakovanj, saj smo se lani dobro uvrstili na odlično organiziranem 56. svetovnem tekmovanju v Prekmurju. Pluge smo skupaj s Hrvati dva meseca pred tekmovanjem v zabojniku v Kopru vkrcali na ladjo za Novo Zelandijo. Pluge, ki imajo polno dodelav, vse tekmovalne ekipe pripeljejo s seboj, ekipam iz oddaljenih držav pa jih po želji zagotovijo organizatorji tekmovanj. Prvih pet dni je namenjenih prilagajanju orodij in uradnim treningom. Ekipe se seznanijo s tipom tal in nastavitvami orodij in pripravijo na tekmovanje. Ekipe zmagovalnih držav tudi z večjimi proračuni pa so na tekmovanje prispele tudi več kot 14 dni pred nami. V dneh tekmovanj so se Novozelandci izkazali kot dobri organizatorji, saj so tekmovanja potekala skozi cel teden, zelo veliko pa je bilo tudi spremljajočega programa, ki je obogatil prireditev. Razstava starodobnih kmetijskih strojev je bila izredno zanimiva in velika. Med več kot 500 razstavljenimi starodobniki so bili še delujoči traktorji na parni pogon, ki so prevažali goste, stari traktorji, razdeljeni po starosti, kombajni, mla- tilnice in priključki na konjsko vprego, parni stroji za stacionirane pogone in še veliko drugih strojev, ki so vsi delovali. Starodobni vojaki z opremo in orožjem so na poligonu uprizorili pravo bitko, kot bi šlo zares, organizirali so tekmovanje v pullingu - vleko tovora za posebej prirejenimi traktorji, razstavo sodobne mehanizacije, otroške igre .... Novozelandsko državno tekmovanje v dneh pred svetovnim tekmovanjem je bilo zelo obiskano. Domačini so prikazali tekmovanje s konjskimi vpregami, starodobnim orodjem in sodobnimi traktorji. Zelo zanimiva je bila konjska vprega šestih konjev s tribrazdnim plugom in veliko število tudi do 70 let starih traktorjev. Po uradnih slovesnostih se je v soboto končno začelo še svetovano tekmovanje na strnišču. Tekmovalci so se na tekmovališču razporedili po izžrebanih startnih številkah, sodniki smo se porazdelili v sodniške tričlanske ekipe in ob 10. uri je starter dal znak za pričetek tekmovanja. Že takoj smo opazili, da so nas, pregovorno, zamenjali s Slovaki, saj je na parcelah naših tekmovalcev Štefana Ciguta in Igorja Pateta visela slovaška zastava, ki pa so jo organizatorji hitro zamenjali. Tekmovanje, razdeljeno na kategorije in sicer odpiranje prvih brazd, izdelave krone, glavno oranje in izdelava razorja z vmesnimi postanki traja več kot tri ure. Vse čas tekmovanja sodniki (sam sem bil v ekipi Nemca in severnega Irca, ki je bil štirikratni prvak) ocenjujemo posamezne kategorije in prehodimo tudi do 10 kilometrov, zato smo ob koncu z veseljem pogasili žejo z dobrim kozarčkom vina. V nedeljo seje vse dogajanje odvijalo na travnati površini, ki tekmovalcem omogoča še večji prikaz znanja in večje razlike med dobrimi in povprečnimi tekmeci. Prešteti rezultati sodniških ekip so ponovno, kot že vrsto let, potrdili premoč angleško govorečih tekmovalnih ekip, saj so bili tudi letos najštevilčnejši v posameznih kategorijah. Skupni zmagovalec na plugu krajniku je bil letos domačin Bruce Redmond, na obračalnem plugu pa Francoz Fabien Landre, druga in tretja mesta pa so osvojili Škoti in severni Irci. Med najboljšimi je izredna konkurenca, tekmovalci treningom posvečajo veliko časa. Slovenci smo se uvrstili v zlato sredino lestvice, kjer pa so manjše razlike v točkah med posameznimi tekmovalci in se z malo sreče lahko uvrstiš med prvo deseterico, z manjšo napako pa tudi blizu dvajsetega mesta. Zaključek tekmovanja v nedeljo zvečer s slavnostno večerjo je bil namenjen razglasitvi najboljših tekmovalcev. Absolutni zmagovalec Bruce Redmond z osvojenimi največ točkami je prejel prehodni pokal - zlato maketo iz dveh kilogramov 21 karatnega zlata, ki je tudi simbol oračev, v trajno last pa so zmagovalci prejeli srebrne pluge - darila podjetja Kverneland - ki že vrsto let izdeluje najboljše tekmovalne pluge in jih uporablja večina tekmovalcev. Po desetih dnevih bivanja v Novi Zelandiji smo v ponedeljek 20. aprila skupaj s kolegi Hrvati napolnili naš kontejner s plugi in se celo popoldne trudili poiskati možnost za torkovo vrnitev v Evropo (islandski pepel!). Kombinacija z letalsko družbo Emirates do Aten, kjer smo sodelovali v demonstracijah, in letalsko družbo Alltalia iz Aten preko Rima se je izkazala za uspešno, saj smo v četrtek zgodaj popoldan pristali na letališču v Ronkah in se po vipavski joti polni vtisov in novih doživetij poslovili. Za konec pa še vabilo na 54. državno tekmovanje v oranju v Vipavi. Na poljih v bližini Lož pri Vipavi bomo letos Primorci gostili najboljše slovenske orače na 54. državnem tekmovanju (tudi iz naše Vipavske doline), kjer bomo izbirali najboljše, ki bodo zastopali Slovenijo na Švedskem prihodnje leto. Tridnevno tekmovanje organiziramo v dneh Vipavske trgatve med 10. in 12. septembrom. Organizatorji ob tekmovanju v oranju načrtujemo tudi dvodnevno predstavitev kmetijske mehanizacije, prvo primorsko tekmovanje v oranju s konji, spretnostno vožno kmetic Slovenije, košnjo županov, naravoslovni dan za osnovne šole, strokovne oglede in predstavitve kmetij. Vse, ki bi želeli sodelovati in obogatiti prireditev, vabimo, da se odzovete povabilu, vabimo tudi vse kmete, ki bi želeli tekmovati in pokazati svoje spretnosti. Za vse bo dovolj prostora na več kot 16 ha zemljišč, dovolj bo tudi hrane in pijače za vaše navijače in gledalce. Rajko Črv, dipl. ing. kmetijstva. Kmetijska svetovalna služba Ajdovščina Novo Konjeniško društvo V četrtek, 3. junija so Center obiskali člani novoustanovljenega ko' njeniškega društva sveti Štefan Vipavske doline. '•‘jP^ijub temu, da je društvo še v ustanavljanju, so se odločili za JK^Mobisk otrok v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. Otroci so se vozili s štirimi kočijami’ nekateri pa so se preizkusili celo v sedlV Mnogi od njih se s konji redno srečuj*' jo v sklopu terapevtskih dejavnosti ^ Centru že vrstb let poteka hipoterapijO’ ki predstavlja pomemben del rahabil>' tacije otrok s posebnimi potrebami Ž** ostale otroke, pa je bil ta obisk še posebno doživetje. Srečanje smo zaključili z odločitvijo da se v jeseni ponovno srečamo Z dobro organizacijo članov društvi in njihovih štirinožnih prijateljev, je b'1 dan v Vipavi zares nekaj posebnega Barbara Lem*1* trgovina in servis biro opreme debi KONIC/v minolC BIROCENTER ^ miran kobal sp Goriška cesta 27A, 5270 Ajdovščina tel.: 05/368 17 71, faks: 05/368 17 70, Canon gsm: 041 470 500, e-mail: kobalm@siol.net ^0« Nudimo tudi: • polnila za kartuše • obnovljeni tonerji san© efi clMsfDa s g akcija velja od 1.4 do 30.6.2010_ Planinski tabor Kamniška Bistrica Instinkt za zmago so 2010 imeli Primorci Mladinski odsek Planinskega društva Ajdovščina vabi osnovnošolce od 2. do 9. razreda, da se nam pridružijo na nepozabnem taboru v Kamniški Bistrici, v objemu kamniško - savinjskih Alp. V J^sližini koče v Kamniški Bistrici zabavali in sklepali nove prijateljske se nahaja krasen taborni prostor, vezi. Posebnost tabornega prostora je J/ kjer bomo po treh letih ponovno skedenj, ki ponuja tistim pustolovskim taborili v šotorih in se skupaj potepali spanje na senu, in postavljeno igrišče za po bližnjih vrhovih, raziskovali okoli- odbojko, dovolj je prostora tudi za ostale co, preživeli večere ob tabornem ognju, igre. Tabor bo potekal od 17. do 24. julija plezali, tekmovali v orientaciji, peli, se (sobota - sobota). Cena programa je 100 €. Prijavnico pošljite po pošti na naslov PD Ajdovščina, Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina. Obvezna je plačana članarina pri enem od planinskih društev za tekoče leto. Prijave zbiramo do konca junija 2010 oz. do zapolnitve mest (35). Datum sestanka s starši in udeleženci bo sporočen naknadno, tam boste lahko poravnali prispevek in postavili morebitna dodatna vprašanja. Obvezna oprema: - uhojeni planinski čevlji, - vodoodporna oblačila (anorak), - kopalke, - topla oblačila, - krema za sončenje in pokrivalo, - plastenka za vodo (1,5 1), - dnevnik mladega planinca s plačano članarino, - spalna vreča in armaflex, - žepna svetilka, - nahrbtnik, - zdravstvena izkaznica, - telovadni copati. Kontakt in dodatne informacije: Andrej Špacapan (031 446 101), vodja tabora. Andrej Š. Voletni mladinski tabor -Pliskovica na Krasu od 28. 6.do 1.7. 2010) MLADINSKI (ENTER AJDOVŠČINA H*» & A n L A o-l m ^fC Hiša mladih vabi vse mlade od. 13 leta starosti dalje, da se AVJlnam pridržite v nepozabni štiridnevni kraški dogodivščini. Bivali Wno v mladinskem hotelu Pliskovica, kije urejen v obnovljeni kraški domačiji- Obsega hišo, skedenj in veliko ograjeno dvorišče. Domačija je zavarovana kot kulturni spomenik in kot taka nudi stilno bivanje s pridihom značilne kra-ške krajine. Program in potek tabora je razde- ljen na več vsebinskih sklopov in sicer, športne aktivnosti (paintball, orientacija, kolesarjenje, jamarstvo, igre z žogo itd.), veščine življenja na vasi (spoznavanje vaških obrti in navad, peka kruha, priprava pice iz krušne peči, kuharske spretnosti itd.), manjkalo pa ne bo niti animacijskih delavnic, družabnih večerov in seveda zaključni piknik! Zadnji dan bomo izkoristili neposredno bližino morja za kopanje v Sesljanu na italijanski obali. Zagotovo nam ne bo dolgčas, saj nam okolica ponuja obilo priložnosti za prijetno preživljanje prostega časa. Zaradi kakovosti izvedbe tabora bo število udeležencev naše skupine omejeno na 15 (skupaj z mentorji). Vse dodatne informacije dobite v MC Ajdovščina - v stari vojašnici Srečko Kosovel na Ribniku (Hiša mladih) med 10.00 - 18.00 na tel. 368 9383 ali nagsm: 041/945-392 in na www.mc-hisamladih. si. Prispevek za tabor znaša 25 evrov, ki ga prinesete skupaj s prijavnico (dobite jo tudi na naši spletni strani). Prijavnice prinesite čim prej v MC. MC Hiša mladih Ajdovščina S tem domiselnim naslovom se je odzvala ekipa 24 ur na zmago rock skupine Instinkt na pevsko - glasbenem tekmovanju Glas mladih, ki ga v Črnomlju vsako leto organizira Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj. ■^^rireditev spodbuja ustvarjalnost svojih. In prav avtorske pesmi so jim Bi^mladih, še neuveljavljenih sloven- prinesle velik uspeh v Črnomlju, saj JL skih glasbenikov in jim omogoča, so zmagali v kategoriji neobjavljenih da se predstavijo širšemu občinstvu. skladb. Zmaga je pomembna tudi zato. In kdo so Instinkti? Skupina mladih, ker je imelo poleg strokovne žirije velik ki se v prostih vikendih redno sreču- vpliv občinstvo. je na vajah v Mladinskem centru Hiša Ob vseh pohvalah in priznanjih so za mladih, preigrava pesmi, se upeva, poje nagrado dobili enodnevno snemanje in igra. Rojstvo skupine se je pričelo v v profesionalnem studiu ter povabilo Braniku na Goriškem, od koder priha- na poletni rock festival zvoka, sonca in jajo skoraj vsi člani: pevka Manja Troha, zabave, Schengenfest 2010, kjer bodo na bas kitarist Mitja Mravlja in kitarist Blaž odru nastopili skupaj z velikimi imeni Ukmar; bobnarja Jerneja Ipavca, ki poje slovenske in tuje glasbene scene, tudi spremljevalni vokal, pa so našli v Vse čestitke primorskim Instinktom! bližnji Ajdovščini. Ponosni so, da igrajo poleg uveljavlje- Marina Troha nih pesmi drugih skupin že kar nekaj http://www.myspace.com/instinktrock Prostovoljec leta 2009 Brdo pri Kranju. 9. junija - V dvorani Grandis kongresnega centra Brdo je potekala zaključna prireditev Prostovoljec leta 2009, kjer so v okviru natečaja Mladinskega sveta Slovenije podelili priznanja najzaslužnejšim prostovoljcem v preteklem letu. ■^^redsednik republike dr. Danilo B^FTiirkje s soprogo Barbaro Miklič JL Turk priredil sprejem za pro- stovoljce, kjer je udeležence prireditve nagovoril in podelil priznanje za Naj prostovoljski projekt 2009. V kulturnem programu je z odličnim nastopom sodelovala glasbena skupina Terrafolk. Na prireditvi sta bila prisotna tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik in predsednik Mladinskega sveta Slovenije Kamal Izidor Shaker. Na natečaju je sodelovalo 111 ustanov in posameznikov, ki so na natečaj prijavili svoje najboljše prostovoljke, prostovoljce in projekte za leto 2009. Priznanje je na podlagi predloga Medobčinskega društva prijateljev mladine za Goriško med drugimi prejela tudi Vladka Gal iz Ajdovščine, na podlagi predloga Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina pa Ana Bizjak in Urška Brežnjak. rl Ekskurzija v London Alpe brez meja n . o!l, co io Hpvetošolcev OŠ Dobravlje: Lea, Karin, Maruša, Jan, Miha in Simon v Ajdovščina, 9. junija -Tretji gost Pipistrelove Vizionarne je bil Matevž spremstvu učiteljice Tjaše V. Kenda odpravilo na že tradicionalno ekskurzijo potah in izzivih fotografiranja iz zraka. Seveda je bila na ogled tudi razstava Matevževih fotografij. VLprilu nam jo je zagodel vul-m/ kanski pepel, v maju pa nam je W le uspelo in končno smo poleteli proti britanski prestolnici. V organizaciji turistične agencije Twin iz Brežic in pod strokovnim vodstvom izkušene vodičke smo si ogledali univerzitetno mesto Cambridge ter najpomembnejše znamenitosti Londona. Z Greemvicha, kjer smo se po parku sprehodili do ničelnega poldnevnika, ki določa čas po vsem svetu, se nam je odpiral čudovit razgled na celotno mesto. Vožnja z ladjico po Temzi nas je popeljala mimo glavnih turističnih točk: Tower Bridge, St. PauLs Cathedral, Globe Theatre, London Eye do Big Bena. Obiskali smo tudi Natural History Museum, kjer so nam družbo delali dinozavri, številne živali, vključno s kitom v naravni velikosti, ter simulator potresa; nato pa še muzej voščenih lutk Madame Tussaud's, kjer smo se lahko po mili volji slikali s slavnimi osebnostmi iz sveta filma, glasbe, športa in politike. Zadnji dan smo se ustavili na slavnem Trafalgar Squaru, se sprehodili mimo kraljeve konjeniške straže skozi park St. James do Buckinghamske palače, kjer smo spremljali menjavo straže. Seveda se nismo izognili niti nakupovanju spominkov na Oxford Streetu. Naše glavno prevozno sredstvo je bila podzemna železnica, ki je najhitrejši način za transfer po mestu. V treh dneh smo jo kar dobro spoznali in s pridom uporabljali. Med vožnjo in štetjem postaj, ko je bilo potrebno izstopiti, smo lahko opazovali pisano množico ljudi različnih ras, barv, ver, običajev, slogov oblačenja in načinov življenja. Očarali so nas rdeči dvonadstropni avtobusi, pisane ulice in številne trgovine, polne turistov, pretirano vljudni Angleži in zeleni parki, ki so pravi kontrast hrupnemu mestnemu vrvežu, sproščenost in drugačnost na vsakem koraku. Po napornem tridnevnem pohajkovanju smo se domov vračali polni novih vtisov in odločeni, da bomo London zagotovo še obiskali. Tjaša V. Kenda Zdrav in reden zajtrk V letošnjem šolskem letu so tretješolci Osnovne šole Draga Bajca Vipava, podružnice Podnanos, z veseljem sprejeli sodelovanje v projektu Zdrav zajtrk, ki ga je pripravil Zdravstveni dom Ajdovščina, saj smo šola, ki se trudi vzgajati učence za zdravo življenje. energijo za delo in učenje. Spoznali so, da se lažje učijo, so bolj zbrani in vztrajni pri delu in niso tako utrujeni. Poseben dan je bil, ko je bila razglasitev rezultatov in podelitev nagrad iz rok dipl. med. sestre Damjane Marc. Osem učencev od petnajstih smo nagradili še z aplavzom. Najbolj pomembno pa je, da smo se naučili redno in zdravo zajtrkovati. Svoje izsledke smo predstavili vsem učencem podružnične šole. Učiteljica Marija Nabergoj enarčič, po izobrazbi diplomirani biolog in zoolog, je fotograf in i^tfcvanturist z alpinistično, padalsko in letalsko preteklostjo. Plezal je v Himalaji, Afriki, Grenlandiji, Patagoniji, seveda pa največ v Alpah. Slovenija si ga je leta 2004 zapomnila kot človeka, ki je s Pipistrelovim ultralahkim letalom sam obletel zemeljsko oblo. Zato se v pogovoru, ki ga je vodil Ivo Boscarol, nista mogla izogniti spominom na najbolj zanimive utrinke iz tedanje avanture. Kar pa se fotomonografije o Alpah tiče, je Lenarčič zanjo v roku treh let prebil v zraku 350 ur, preletel 60.000 kilometrov in sto tisoč krat pritisnil na sprožilec fotoaparata. Ne le, da Alpe kot plezalec pozna, temveč ima do njih poseben odnos in jih jemlje kot enovito celoto, pa čeprav na tem območju živi danes v osmih državah okrog 13 milijonov ljudi, ki govorijo 8 različnih jezikov in veliko število narečij. Zaradi svoje lege, velikosti in geomorfologije so najznačilnejša geološka formacija v Evropi, z izjemnim vplivom na Sredozemlje in srednjo Evropo. Predstavljajo naravno pregrado, ki je usmerjala vse velike selitvene premike v zgodovini in še danes narekuje pretok kapitala in ljudi. Nenazadnje imajo ključni pomen pri kreiranju vremena v Evropi. So tudi strateška evropska zakladnica pitne vode in poleg Sredozemlja največji evropski ekosistem. Prav zato je fotografijam želel dodati še vsebinsko, ekološko razsežnost in k pisanju povabil kar 19 strokovnjakov različnih profilov in narodnosti. Za tako zahteven podvig, poslikati Alpe (brez meja) iz zraka, se je odločil zato, ker je fotograf na tleh, pa tudi na vrhovih, preveč omejen z običajnimi motivi in zornimi koti (ki že sicer polni- jo pogosto kičaste turistične prospekte) Toda najem helikopterjev za fotografi ranje na tako obsežnem območjem b bilo predrag, poleg tega je treba posad ko najeti vnaprej, pridobiti dovoljenja vreme pa se lahko hitro obrne Zate se je odločil, da bo vse postoril kar san - s Pipistrelovim Sinusom, ki ga seved; povsem obvlada, tako da se lažje osredo toči na motive in svetlobo, ki je za fotografiranje Alp najbolj primerna zjutra in pred sončnim zahodom. Kljub vsemr ni bilo prav enostavno usklajevati navigacije, pogovorov s kontrolami letenja v dokaj gostem letalskem prometu, varno upravljati letalo in še fotografirati. ^ temu mu zagotovo pripomoglo že 2500 naletenih ur. Za knjigo velikega formata je odbra> 200 fotografij, ki Alpe prikazujejo v vse) svoji geografski, kulturni, biotski in kli' matski pestrosti in to tako, 'kot jih vidijo ptice'. et . "^fajprej smo pridobili dovoljenje staršev za sodelovanje učencev, JL ^1 zatem nam je gospa Damjana Marc predstavila, kaj lahko jemo za zdrav zajtrk, ki naj bo pester in vsebuje največ ogljikovih hidratov (polnozrnatih žitaric) ter vsa živila po prehranski piramidi - najmanj iz zgornjega dela (sladkarije in maščobe). Ker so učenci že dovolj veliki, si lahko zajtrk sami pripravijo, tak je bil dogovor. Posebna naloga je bil dnevnik za en mesec, v katerega so učenci beležili, kdaj, kje in kaj so pojedli za zajtrk in napisali poučno misel ali kaj lepega narisali. Zelo pomembna je vzgoja učencev za zdravo življenje in zdrave prehranske navade, zato smo temu posvetili posebno pozornost.-Vsakodnevni pogovori in vzpodbude učencem k rednemu in zdravemu zajtrku so pripomogli k pestri izbiri hrane ter k skrbnemu pisanju in oblikovanju zanimivih dnevnikov. Učenci so s pisanjem dnevnika tekmovali za zdrav in reden zajtrk. Naučili so se, da je zajtrk najpomembnejši dnevni obrok, ker z njim dobi telo _ I Gote .Imi Goteiwl ■ a Opeka vredna zaupanja. k Opečni bloki so izdelani v skladu z novimi spoznanji in zahtevami v gradbeništvu. Odlikuje jih visoka nosilnost, enostavna in hitra vgradnja. Go term opečni bloki imajo v primetjavi s klasičnimi bloki bistveno boljše toplotnoizolativne lastnosti. Izstopajoče toplotne karakteristike dopuščajo izvedbe zidov, pri katerih dodajanje toplotno-izolacijskih oblog ni vedno potrebno. Goriške opekarne Razposajeno v Brezi Športno društvo veteranov NK Primorja iz Ajdovščine (23 članov) se je zadnji vikend odpeljalo v Brezo (BiH). Po deseturni vožnji in krajši osvežitvi so odigrali tradicionalno, že sedmo tekmo z veterani NK Rudar iz Breze. ^"zrazita vročina je pustila sledi tudi ■ na strelskem razpoloženju. Po vod-Jfcstvu domačih je v drugem polčasu izenačil Mirko Lokar. Tak rezultat je ostal do konca, tudi in predvsem po zaslugi zbranega in preudarnega vodje obrambne vrste Primorja Ljubomirja Čermelja ter vratarja Branka Štora. Ta je pozabil, da ima 55 let ter izvajal parade kot pri mladincih. Pri takih obrambah, kot jih je pokazal Branko, so tri prejete vratnice, izgleda, normalna stvar. Prijazni gostitelji so naslednji dan odpeljali goste na splavarjenje na Drino, zvečer pa na družabno srečanje ob glasbi, hrani in pijači. Vsi so prejeli spominke in spominske majice na sedaj že desetletno nogometno prijateljevanje. Brežani bodo, kot je običaj, naslednje leto vrnili obisk in prišli v Ajdovščino. ______________________________ Foto in tekst mt Spomin na 22. julij 1976 Tabor prvi zmagovalec turnirja Na takratni republiški praznik 22. julija je bil leta 1976 v Vipavi organiziran prvi nogometni turnir, za katerega je dal pobudo pokojni nogometni zanesenjak Milan Plešinac. Lemut, pa Drago Žgavec, Dušan Rustja in dolgopoljski zet Ritko Haskič. . Na fotografiji stojijo z leve vratar Haskič, Jože Raspor, Ivan Curk, Janko Raspor, Darko Curk in že pokojni Rado Lemut; čepijo Rustja, Ivan Lemut, Žgavec, Roman Curk, Franc Raspor in rezerva Dragan (Karlo) Raspor. Starostna razlika je bila kar 18 let - najmlajši je imel 18, najstarejši 36 let. Kar nekaj igralcev obeh finalistov je pozneje zaigralo tudi za NK Primorje, pri zmagovalcih Ritko Haskič, Ivan Curk in Drago Žgavec, pri Slapu pa Pavle Vidrih in Pavle Žorž. Za Slap je tedaj igral tudi Bogdan Ambrožič -Butko, oče danes priznanega ortopeda Bogdana Ambrožiča, ki pogosto operira prav nogometaše (tudi lokavškega rojaka Etiena Velikonjo). Turnir se je ponovil še naslednje leto in ponovno je zmagala Dolga Poljana, ki je v finalu premagala Podnanos z 2 : 1. Iz teh turnirjev se je potem razvilo ligaško tekmovanje, tudi 'Bundes liga' imenovana. Ivan Lemut ^BFanimanje je bilo veliko, saj se M je prijavilo kar 12 ekip iz teda-^•nje ajdovske občine (Podnanos, Hudournik Goče, Škavnica Gradišče, tipava, Bor Žapuže, Slap, Tabor ^olga Poljana, Zarja Planina, Složni Ajdovščina, Lokavec, 2. junij Cesta ter Samorastniki Žablje). Moštva so bila razdeljena v štiri skupine, zmagovalci $kupin so se pomerili v polfinalu. Po zanimivih bojih (vsa so bila odigrana na stadionu v Vipavi) sta se v finalu pomerila Dolga Poljana in Slap. Nekoliko presenetljivo so gladko zmagali (2:0) Dolgopoljci, ki so se izkazali z borbeno in nepopustljivo igro ter kolektivnim duhom. Zadela sta Žgavec in Rustja. Ekipa iz Dolge Poljane je bila sestavljena iz vsega šestih družin - igrali so štirje bratje Raspor, trije bratje Curk ter brata VSEH VRST REDUKTORJEV /V ELEKTROMOTORJE V REDUKTORJI, ELEKTRO MOTORJI VERIGE, VERIŽNI KI IN ZOBNIKI, LETVE LEŽAJI VSEH VRST LINERNA TEHNIKA, NAVOJNA VRETENA SKLOPKE, ZGLOBI JERMENI, JERMENICE TRANSPORTNI VALJČKI, VERIGE ELEMENTI ZA TESNENJE KOLESA LEPILA, MAZIVA PROFESIONALNO ROČNO ORODJE BETA ZAŠČITNA VARNOSTNA OPREMA BETA TEHIMPEX D.O.O., GORIŠKA CESTA 17, 5271 VIPAVA Tel.: 05/36 43 444, Fax.: 05/36 43 455 vipava@tehimpex.si 1_____________www.tehimpex.si AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA TRENUTNO POTEKA AKCIJA PROFESIONALNAEGA ROČNEGA ORODJA BETA, DELOVNIH OBLEK Šahovski turnir Davidu Trebižanu Šahovsko društvo Čaven Ajdovščina je končalo ciklus desetih turnirjev, na katerih je sodelovalo 20 članov društva. "•P TP^kupnem seštevku tekmovalcev m# je tesno slavil David Trebižan W pred Vladimirjem Bratužem, ki je stopnjeval formo proti koncu ciklusa turnirjev, tretji je bila Slavko Mikuž. Prijetno sta presenetila tudi še Drago Likar in Mišo Pejakič. Po dolgem času se je klubu pridružil odličen šahist Domagoj Bačič. Včasih je ajdovski klub igral v II. ligi zahod, ampak se že nekaj časa ne udeležuje tekmovanj. V prihodnji sezoni, ki se začenja že septembra, pa bi se radi ponovno preizkusili tudi v ligaškem tek- movanju, za katerega mora biti vedno na voljo dovolj dobrih šahistov. Klubski turnir je pokazal, da imamo potencial, radi pa bi pridobili še nove člane, da bi lahko šahovsko znanje prenašali tudi na mlajše (informacije - David Trebižan, tel. 040 370 981 in www.sk-caven.com). Omeniti je treba še, da so na športnih igrah upokojencev v Idriji ajdovske barve zastopali štirje šahisti iz našega kluba - Vladimir Bratuž, Drago Likar Angel Česnik in Joško Čibej so zasedli 4. mesto. Šahovsko društvo Čaven Ajdovščina Upokojenci uspešni na igrah v Idriji Leto je mimo in športne igre upokojencev so se tokrat odvijale v Idriji. Prijavilo se je 20 društev iz severnoprimorske regije. Z izjemo turnirja v kegljanju, ki so ga dan pred srečanjem izpeljali v Vrhpolju, in tekmovanja ribičev ob jezeru Vogršček, soje vse dogajalo po rudarskem mestu. "jj^^red mestno hišo nas je zjutraj pri-B^čakala pihalna godba, v rudarski JL uniformi nas je pozdravil predsednik DU Idrija, seznanili pa so nas še s potekom tekmovanj in zaključkom prireditve. Tekmovalcem je bil omogočen tudibgled rudnika in muzeja v Idriji. Žal jo je ob zaključku tekmovanj zagodlo vreme, saj je že med kulturnim programom začelo deževati in organizator je bil prisiljen prireditev prekiniti. V skupnem seštevku vseh iger so zmagali domačini z 80 točkami, na imenitno drugo mesto seje z 62 točkami zavihtelo Društvo upokojencev Ajdovščina, kolegi iz vipavske društva pa so za vsega eno točko zaostali za bronom. Tudi v posamičnih disciplinah smo osvojili kar lepo bero medalj. 'Domače' kegljišče v Vrhpolju so dobro unovčili naši kegljači, saj je 1. mesto osvojila Ajdovščina, 2. mesto pa Vipava, ajdovske kegljačice pa so bile druge. Ajdovke so bile najbolj natančne z zračno puško, v pikadu so bili Ajdovci drugi, Vipavci pa četrti. Pri ženskah so v pikadu Vipavke osvojile tretje mesto, tretji so bili tudi ajdovski ribiči. V balinanju žensk je Ajdovščina osvojila 4. mesto, isto mesto smo osvojile v reševanju križank, pri čemer je zmagala Vipava. Čeprav končni rezultati niso najpomembnejši, se je športni duh med društvi močno razvnel. So pa športne igre, ki jih različna društev upokojencev pripravijo vsako leto, več kot le merjenje moči in duha, so moč in želja po zdravem življenju, druženju in spoznavanju novih navad, krajev in običajev. Da je bilo temu tako, priča tudi razpoloženje in vtisi, ki so ga udeleženci prinesli domov.Tovrstni dogodki so v tem obdobju zelo pomembni, saj nam aktivno življenje uliva samozavest, daje vitalnost, zdravje in moč, ki nam napajajo jesen življenja. MM in IK K Nagrajenci iz prejšnje številke: 1. nagrada, flaškon vina: Irena Vovk; Pod gradom 14 ; 5271 Vipava 2. nagrada, flaškon vina: Miran Bratina - Tonka; Ul. Vena Pilona 13a; 5270 Ajdovščina 3. nagrada, flaškon vina: Valerijan Valič; Vipavski križ 3; 5270 Ajdovščina Rešitve križank do 14. 7. 2010 na naslov Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina. Med izžrebance bomo izžrebali tri flaškone vina iz vipavske kleti VIPAVA Amerikanci v Logu! ‘K^ulturno društvo Vipavski tamburaši organizira v cerkvi v Logu pri Vipavi sa' J^kralni koncert Mešanega pevskega zbora The Buckingham, Browne and Nichob School Chorale iz ZDA, pod vodstvom Josepha Horninga. Seveda bodo zaigrali tud’ Vipavski tamburaši, pod taktirko Neže Žgur. Pevsko glasbeni dogodek je napovedat5 za nedeljo, 20. junija ob 20.uri. 2. gorski tek na Malo goro Jjportno kulturno turistično društvo ^^Kamnje - Potoče prireja v petek, 25. junija 2. gorski tek na Malo goro. Tek šteje za pokal gorskih tekov Primorskih novic, slovenski pokal rekreativnih tekov in pokal slovenske policije: - start teka ob 10.00 pri cerkvi; - dolžina proge 4800 m; - višinska razlika 800 m; - prijave od 8.00 do 9.30; - prijavnina 10 evrov; - tekmovalci prejmejo praktične na' grade in topel obrok; - prvi trije moški in prve tri ženski prejmejo denarne nagrade; - organizator bo podelil denarno na' grado za dosežen nov rekord proge: - prevoz prtljage na malo goro ob 9.30? - vabljeni tudi pohodniki: - dodatne informacije nakamnje.si vx\t pri Viktorju Čermelju (041 705 395') (kTa) KIA MOTORS Official Partner Nepremagljiva ponudba do konca svetovnega prvenstva pro_cee'd world cup edition že za 9«850 EUR Nova VENCA 1Z.990 EUR Nova mestna lepotica, dobitnica prestižnih nagrad ža obliko. Popolna varnost in udobje. 7 let tovarniškegarancije. Novi SOUL-2.800 EUR Urbani crossover s popolno varnostjo in udobjem. ABS + EBD, ESP, 6x airbag, aktivni vzglavniki, klima, el. paket, audio oprema... Novi SORENTO 26.990 EUR Popolna varnost in udobje, ABS + EBD, ESRTCS, MAC, DBC, 8x airbag, aktivni vzglavniki, klima, el. paket, avdio oprema.,. Novi 2011 Sportage Kmalu v Kiinih salonih! www,ng.kia,si KIA NOVA GORICA, Ul Vinka KIA MOTORS The Povver to Surprise* Latnik« Zgornievipavski časnik izdaia: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 52/0 A]dovščma . Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič . Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon .Oblikovalec: Marko Terlikar -Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: latnik@infoburja.si