Posamezna številka: 60 vinarjev. 'TAB O K* tsbaja vbiU tian, raiveii nedelje in praznikov, ob IS. uri z da.umom naslednjepa dne ter stan# celoletno 120 li, polletno 60 K, četrtletno 00 K, mesečno 10 K, In s er ati po dopovoru. Pri večkratn: objavi popust- Naroo. ee pri upravi wTABORA*» MABIBOE, Jurčičeva ulica etev. 4- POŠTNINA PAVŠALI R A.TST A O ■ »•ar#!«« a c |§f 0 m m fP ‘iPlf; Posamezna številka: 60 vinarjev. CIEKKDNiSTj 0 se nahaja, ▼ Mariboru, Jurčičeva ul. št. 4, i. nadstropje. Teleipn intorurb. št. 276. UPIiAVA se uah;ja v Jurčičevi, uiici stev. 4, pritličje, je regent zelo ljubeznivo razgovarjal ter odšel nato v dvorano, kjer si je dal predstaviti ugledne osebnosti. Župan je prosil regenta, da se vpiše v spominsko knjigo, karle kraljevič rad' storil. Regent je nato zapusti! občinsko1 posvetovalnico ter odšel v novo pravoslavno cerkev. Ob vhodu v cerkveno dvorišče je pričakoval kraljeviča odbor cerkvene občine. Pri glavnem vhodu ga je, sprejel arhijerej Žimonič, mostarski metropolit in upravitelj sarajevska metrogolije. Arhijerej je spremil kraljeviča v cerkev, kjer je zavzel vladarski stol. Na njegovi desni strani pa so stali ministrski predsednik dr. Vesnič, drug: ministri in predsednik deželne vlade dr. SrŠklč ter drugi odličnjaki,.1 na'drugi strani pa je bila Skupina Seljakov. Pomnoženi zbor pevskega društva „Sioga“ je zapelo kraljevsko himno „Bcže pravde". Po dovršeni službi božji je pozdravil kraljeviča arhijerej Žimotijič v toplem nagovoru, v katerem je rraglsšal srečo vseh prisotnih Ko je XX. IX. Risorglmsnto. 1870., tK 50 letitici zavzetja Rima, konca papeževe oblasti). Pred 100 leti je nad razkosano Italijo zavihrala zastava ideje »risorgi mento« --; vstajenje — Italije k uje-dinjenju. Oče te^ ideie je bil prošlega stoletja največji italijanski romantik Aleksandro Manzoni, katerega se na sedanji jubilej Italija spominja kot začetnika ujedinjenja z germansko in deloma tudi s slovansko krvjo prežetega prvotnega naroda Latincev, Sabincev in Etruskov. Idejo »risorgimento« je drugi naivečji mislec Italije, Antonio Rosmini-Serbati spojil s svojo idejo »rinascimentcr« — preporod narodnostno enotne Italije. Rosmini je pričakoval, da obe ti ideii izvrši takrat liberalni panež Pij IX, ki naj postane v. Rimu drugi Melkizedek, a pod njegovo j papeško-kraljevo krono naj vstane uje-] dinjeni italijanski nared kot od Krista; novo izvoljeno ljudstvo, vzor vsemu) ostalemu svetu. Vinccnco Gioberti kot! tretji tedanji največji mislec Italije je v j svoji fanatični samozavesti v svojih vročega patrijotizma prekipevajočih spisih skuša! obe ideji praktično izvesti kratko pred revolucionarno dobo. leta 184S. Gioberti je sicer papežu od- rekal pravico do posvetne kraljeve oblasti, katero naj rrevzamejp Savbjci rned federativno združeno Italijo, tod.-! papež n^j .postane najvišja cerkven? oblast nad narodi vsega sveta. V duhu teh idei je Pij IX. 1. 1845 nastopil svoj pontifikat, v rokah je ime! usodo nove Italije in ob enem usodo papeštva ter rimo-katoliške cerkve. S svojimi liberalnimi poiskusi je prišel takoj v konflikt ne samo z jezuiti in s Po njih nahujskano kurijo, d m p ik tudi z republikanci. Meščanska garda, ki jo je ustanovil v svojo' obrambo, ga je proglasila za svojega ujetnika, a ob enem je proglasila (9. februarja 1849) z republiko vred tudi konec papeške posvetne oblasti. Papež je ubežal v Gaeto in še le. ko so mu. Francozi po komaj pol leta obstoječi republiki zopet osvojili Rim, se je (4. aprila 1850) zopet yrml v Rim. Po vzgledu Napoleona I. je tudi zadnji Napoleon skušal potom Rima in ' papeža priti do svetovne _ nadoblasti. Ampak kakor pravi, je iz te strmoglave visočine padel tudi Napoleon zadnji (III.) in seboj potegnii dudi papeža oz. papeštvo in njegovo cerkev. Napoleonov-Pijev! absolutizem in despotizem sta.v narodu! rodila nasprotne vspehe. Manzonijev! »riseroimento« in Rosminiev »riman-; scimento« ter Giobertijev praktičen program »Del rinnovamento civite d’ Italia«, je poskusil izvcstIRjaribaldi s svojimi legijonarji. Narodna stranka je zahtevala Rim kot prestolice ujedinjene Italije, čemur so se .upirati Francozi, ':i so stražili sv. Očeta in njegovo državo. Po odhodu Francozov oktobra 1856, jo Garibaldi izvršil svoj poskus nad Rimom; toda nazaj vrnivši se Francozi so ga 3: novembra pri Montani popolnoma uničili. Kakor znano, se je v tej dobi poleg Francijo za Italijo, trgala tudi Avstrija, ki je bila ob enem z Nemčijo zapletena v vojno z žalostnim koncem za Avstrijo, ki je bila skoro ob istem Času tepeno na jugu. , Nemčija, izrobšvši prilika pregovoru: kjer se tepeta dva, tam se smeje tretji, se je spomnila, da so Germani že po razsulu svetovnega rimskega cesarstva prevzeli iz daljnega severa v svoje roke tudi usodo Italije, ki je med tem že pokopala paneževo cerkveno oziroma posvetno državo, prepustivši papežu le še mali takozvani »patrimonij sv. Petra«. Vojna Nemčije (Prusije) z Avstrijo, je rodila prvo zvezo Italije z Nemčijo ip štiri leta pozneje je vojna Nemčije z Francijo, to slednjo primo-rala^se.. popolnoma odreči vsem uDorn i na svetovno nadoblast potom Rima ozirom^ papeža. Medtem seje skušal izpočetkp fakb liberalni Pii IX, po Rosmir.iju že opevani »papež-kralj-Melkizedek«. rešiti s svojimi dogmami poskusni rou: 18. ju- v lija 1870 se je Pij IX. proglasil kot nezmotljivi, toda že dva meseca pozneje 20. septembra 1870 so italijanske čete prodrle v sveto mesto in ga po kratkem boju z papeževimi Četami na Porte Pija zmagoslavno zavzele. Papež je postal zopet ujetnik vojakov svojega lastnega neroda. Hujšega udarca pa-peštvuvu moglo doživeti. Rim je nehal biti samostojna sveta prestolic* celega sveta. Pod žezlom od papeža prekletega Savojca združeni narod je proglasil Rim za prestolico kraljestva; ujedinjene Italije, Garibaldijev sen se je izpolnil. Dne 31. decembra 1370 je Viktor Emanuel med velikanskim navdušenjem prvič poselil Rim' in 26. januarja naslednjega leta je bil Rim sve-' • čano pvoklamiran kot kraljevo in glavno mesto Italije. Viktor Emenuel je zasede! kvirinal in za njim se je preselila v Rim tudi vlada. In v pondeljak je proslavljal ta Rim svoj 50-letni jubilej. Prepričani ■ smo, -da ga to pot proslavlja bolj k*-1 i kdaj doslei. A-prepričani -smo tudi. da Stran 2. , ! -t . .. . regent odhajal skozi špalir naroda in Sokolov, je bil zopet predmet živahnim ovacijam. Iz srbske pravoslavne cerkve je odšel prestolonaslednik v rimskokatoliško .stolno cerkev. Množica ga je navdušeno pozdravljala. Ob vhodu v cerkev ga jc sprejel škol, Ivan Saric z bosanskima škofoma fra Mišičem in banjaluškim škofom fra Garičem. Škof Sarič je -v svojem pozdravnem nagovoru nagiašal iidanost bosanskih katolikov Njegovemu kraljevemu Visočanstvu in vzvišenemu vladarskemu dvoru. Učenci zavoda sv. Jožefa so s spremljevanjem orgelj ;peli „Bože pravde". Po službi božji je regent med pevanjem „Lepe naše domovine" zapusti! cerkev. Okrog poldneva je prišel regent s svojim spremstvom pred Begovo džamijo. Pri glavnem vhodu je bil postavljen slavolok. Pred vratni! je pričakoval regenta rajs-ul-ulema Gjemaludin efendi Čauševič i. dr. dostojanstveniki. Pozdravila sta regenta rajs-ul-ulema in sarajevski muftija, nakar je rajs-ul-ulema prijel kraljeviča pod pazduho in ga spremil v džamijo na poseben, pripravljen prostor. Občinstvo je tudi tukaj navdušeno pozdravljalo kraljeviča. 'Po tem pozdravu in mttscltnanski molitvi za zaščito regenta in. srečo pri vseh njegovih podjetjih je regent s spremstvom zapustil džamijo. Po pdsetu džamije se je peljal regent v efardijsko judovsko sinagogo. Pred sinagogo je bil ' postavljen slavolok z zelenjem, povezanim, z narodnimi barvami. Do vhoda je bil napravljen tunel iz zelenja, Odbor judovske efardijske ibogoslovne občine s predsednikom na ičeltt je pri vhodu pozdravil regenta, ikjer ga je čakal tudi špalir najuglednejših Judov. Višji rabinec dr. Lo\vy je v srbohrvaškem jeziku prečital molitev za regenta, nakar se je regent navdušeno, pozdravljen odpeljal zopet na dvor. Zunanja in notranja politika. * Kvarnerska regenca in antanta. 1/ razgovoru z našim' poslancem Čokom je izjavil francoski odpravnik v Beogradu, da hiti francoska, niti angleška in tudi italijanska vlada ne pri?najo nove D’Annunzijeve kvarnerske regcnce. ■ * Položaj na Krvatskem se je znatno zboljšal, tako, da je posebna /banova najeba sedaj ukinila preki sod po vsej Hrvatski in Slavoniji. V. veljavi ‘ostane le še v zagrebški, varaždinski in v bjelovarsko križevački županiji. Dovoljeno je tudi zopet prirejati shode; ile v zgoraj navedenih župmjah se morajo shodi' poprej prijaviti politični oblasti. * Karlova propaganda. Bivši avstrijski cesar Karl Habsburški vodi šc vedno precej obsežna propagando za obnovitev svoje politične moči. Glavni steber '.njegove propagande je,seveda if/ladžarska. Zadnje, čase se je posrečilo Cehom razkriti, zanimive podrobnosti. Uvedli so strogo preiskavo, o kateri danes leto jubileja „risorgimento“ sledi jeremijada „dissensiOne“ (razdora) in temu kmalu tudi ,,dispersione,“ (razkro-| Jitev). Kazen božja, ki je zadela predrznost papizma, čaka tudi zahrbtnost Italijanskega imperializma. Vsekakor pa nam bodi ta „risorgi-fnento" vzor vzgleda, kaj vse premore jdružena moč- samozavednega naroda - dokler je vsaj na glavnem potu svo-lih ciljev ediil. *T A B Y_,.r. ■——. bodo poročali, kakor hitro bo dovolj napredovala. * Sestanek Take doneska in Stam-hulinskega. Koncem tega meseca se sestaneta v Londonu- romunski zunanji minister Take Jonescu ter Stambuliski. Sestanku se pripisuje velika politična važnost ter ima biti prva podlaga za bolgarsko romunski sporazum ter za na tej podlagi zgrajeno bodočo balkansko zvezo. Istočasno pa bo Jonescu razpravljal tudi z Lloydom Georgejem o sklepanju tesnejših odnošajev med Romunijo in Anglijo.- * Romunska ostane v jadranskem sporu nevtralna, take Jonescu, romunski zunanji minister je v razgovoru z dopisnikom „Morning' Post" izjavil, da se . na sestanku med Cehoslovaki in Jugosloveni v Beogradu ni govofilo o jadranskem vprašanju. Neresnične so' tudi vesti, da bi Romunija nameravala v tem vprašanju intervenirati v Beogradu in v Rimu. Romunija ostane v jugo-slovensko-italijanskem sporu strogo neu-tralna ter hoče živeti z vsemi sosedi neizvzemši Bolgare, v dobrem razmerju. * Ameriške združene države so protestirale proti sklepom konference premijerjev v Aix les Baines. * Romunski in čehoslovaški zunanji minister odpotujeta 28. septembra v Rim, kjer bosta konferirala, z laškimi politiki o važnih tekočih mednarodnih vprašanjih. * Izgredi rekrutov v Italiji. Pri naborih letnika 1900 v*.Italiji je prišlo do večjih izgredov. Posebno hudi izgredi so bili v Livornu ter v Furlaniji, kjer so prišli fantje na/ nabor z rdečo zastavo, ter kričali »Živijo Lenjin!" * Zastopniki marsiljskih sindikalistov se ne pridružijo tretji internacijo-nali.. Spartakištovska' zvdza je, radi povelja iz Moskve, spremenila svoje ime v komunistična stanka Nemčije (sekcija tretje internacijonale). , Dnevna kronika, — Uprava slovenskega narodnega gledališča nam piše: Dovolite da Vam v zadevi; polemike Rehar-Stabej sporočam sledeče vrstice, ki jih izvolite priobčiti v svojem cenj. listu: a) Uprava slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ni bila v nikakšni zvezi z pno •notico, glede upozoritve ,.Sužnjev" ki je svojčas krožila v-našem časopisju in odklanja za njo všako odgovornošt. b) Tajništvo gledališča je na razna vprašanja, zakaj se domačemu časopisju ui istočasno, kakor „Slovenc.u“ dostavil repertoire zabodočo sezono, odgovorilo, da se takratne nobenemu listu ni službeno javil repertoire. Resnici na ljubo povedano, da je „ Slovenčev" poročevalec en dan preje predno je objavil „Slovenec" naš repertoire, javil osebno upravi gledajišča, da je posnel po lepaku' v tiskarni izvleček o ‘repertoiru in ga priobčil. V tem smislu je Odgovorilo tudi tajništvo, kakor tudi uprava, na vsa tozadevna vprašanja. Z odličnim spošto-vanjein. Uprava : Hinko Nučič. — „Wacht atn RbeirA Da nedeljski nemški cestni napad v Studencih ni bi! le slučajen izbruh nemčurske podivjanosti in da- naše oblasti take’izbruhe tolerirajo in podpirajo, sta pokazala zadnja dva večera. Nemci, ki namesto. Slovencev, jedo kruh v delavnici ju/, železnice, so se v pondeljek in torek zvečer nemoteno zbirali na cesti ter po večjih gručah sklenjeni, nemoteno prepevali „ Die Wacht am Rhein". Človek se nehote vpraša: Kje smo ? Smo- še v Jugoslaviji ali smo zopet v Nem. Avstriji? Ce ne zadostuje policija in orož-ništvo, d,: bi to protidržavno izzivanje ■ preprečila, nimamo. tudi vojakov za j pomoč ? Ne bilo bi treba ute enih ne drugih, zadostovala bi le ena krepka jugoslovenska roka — in kje jc ta? — Reiser Gufsverwaltung Še vedno straši' s svojimi samonemškimi napisi po našem slovenskem Pohorju. Ravnotako ima „Marburger Bergverfein" še vedno svoje napise po Pohorju. Gospod okrajni glavar, nimate ali resne volje ali nimate toliko oblastvene moči, da sc vsa ta izzivanja takoj odstranijo, sicer sežejo naši planinci po samopomoči — ampak na Vašo osebno odgovornost. Več slov. planincev. — Regent bo posetil, kakor se čuje iz parlamentnih krogov, tudi Dalmacijo in Crno goro. - — Spremembe v politični službi. Od okraj, glavarstva Maribor je premeščen vladni koncip. dr. Bratuša v Velikovec. Na mestnem magistratu je prevzel posle obrtnega referenta od dr. Makarja okrajni komisar Alojz Kochler. Okrajni komisar dr. Makar ne prevzame službe v Zgor. Radgoni, marveč je podeljen tukajšnjemu okraj.1 glavarstvu. — Cehoslovaška prometna komisija je dospela v torek zvečer iz Beograda zopet .v Maribor, kjer so se včeraj (sredo) vršile važne .konference z zastopniki južne železnice ter cari-narne. S popoldanskim vlakom so se odpeljali v Ljubljano, kjer se vrše na-daljne konference. — Veliki tovorni transporti. Da se Avstrija oprosti preobloženega tovora namenjenega za Jugoslavijo, je južna železnica ■ otvorila redno tekoči promet, ki ima v najkrajšem času-izčistiti avstrijske postaje. Ves ta promet pride v Maribor na kolodvor Tezno v svrho carinskega poslovanja./Na ta način bo Tezno v kratkem prenapolnjeno in carinama primorana na permentno službo in da bodo tudi višji uradniki popoldne na svojih mestih, namesto na cesti. — Mestno okrajno sodnijo je iznašel nek hudomušnež, ki je svojemu prijatelju N. P. pisal dopisnico z uradnim pozivom, da se ima zglasiti' v sobi štev. .15, „da bote zvedeli kakšno kaso-vanje bote zavolje častno beleidingo dobili." Da bo to še bolj držalo,' je te nove vrste mestna okrajna sodnija koncem poziva izdala tudi grožnjo, češ, „.ako ne bi došli, bi Vas mogla straža prignati.".Naslovnik ozir. njegov mati sc je tega poziva tako vstrašila, da kljub temu, da nima nič kaj takega na svoji vesti, vendale prišla y sobo štev. 15, ampak na kr. okrajno sodišče, kjer so jo potolažili. • — V bolševiško Rusijo ni dovoljen brzojavni promet. Za polotok Krim se pa sprejemajo samo državne brzojavke. — Nrklasii drobiž še ni dospel ter so vse tozadevne vesti netočne. —- Pri shodu sodnikov v Zagrebu, kateri se je vršil v nedeljo v d Obrani kr. sodnega stola, je bilo navzočih nad 100 udeležencev iz Hrvatske, Bosne, Dalmacije, Slovenije, Srbije in Vojvodine. Predsednikom je bil soglasno izvoljen sarajevski sodnik Durbešič. Po izčrpni razpravi ' se je sklenilo, da se odpošlje ministrstvu sodstva brzojavna zahteva, -da se takoj uredi materijelno stališče sodnikov ter naj vlada odgovori še” tekom konference sodnikov, ki bo trajala par dni. Tiskarski šjtrat nam je v svoji porednosti zopet eno zagodel. V predvčerajšnji notici o pozivu letnika 1895 k orožnim vajam bi se imelo pravilno glasiti Jetnika 1892", kar blagohotno popravljamo. — Ustanovitev Slov. obrtnega društva za Maribor, Obrtniki se nameravajo izločiti iz trgovskih obrtnih' društev v samostojno organizacijo za celo Jugoslavijo. Za Štajersko, Koroško in -Prekmurje je ta izločitev že v-polnem teku. V Mariboru obstoji že pripravljalni odbor na čelu mu brivec Novak, podpredsednic Miko Vahtar, tajnik Smrekar, ki osnuje samostojno organi-parijo «?lo vensko obrtno društvo Maribor “ in sicer za: Maribor, Ptuj, Slov.Gradec, Velikovec, Murska Sobota. Meja med enako organizacijo v Celju se še določi, Pripravljalni odbor skliče že prihodnji mesec ustanovni občni zbor na katerem se ob enem. vrši tudi obilni Shod zd Štajersko, Koroško in Prek- murje. Izločitev obrtnikov iz trgovskih organizacij je v interesu obrtnikov že zdavno potrebna. Tam, kjer to velevajo skupni interesi obeli stanov, ostane stik s trgovskimi organizacijami, zlasti pa s trgovsko-obrtno zbornico seveda še nadalje v veljavi. — Vdova umorjenega Esad-paša je dospela te dni s svojim bratom dr. Aziz Fikrotom v Beograd, kjer se namerava za stalno nastaviti. Sprejeta je bila z vsemi častmi, katere dolgujemo njenemu pokojnemu soprogu. — - Finančni stražnik ubit. Glasom poročil iz Apačke kotline so tihotapci ubili nekega finančnega stražnika. Na celi meji.se je v zadnjem času pomnožilo tihotapstvo, organizirano v večjih tolpalp katerim nasproti so naše straže spričo nezadostnega števila, brez moči. — Prostovoljno gasilno društvo v Hotinji vasi priredi dne 26. septembra t. 1. ob 15. uri vinsko trgatev v prostorih gospoda' M. Lesjaka v Slivnici 2 mnogobrojnim sporedom. Svira prijub-ljena godba. Prijatelji iz mesta in okolici se najtopleje vabijo.. — Čebelarska podružnica zgornje Dravsko polje priredi dne 3. oktobra v vseh prostorih gostilne g. Bandura, pc domače „Spengl“ v Orehovi vasi veliko ljudsko veselico z jako mnogobrojnim vsporedom, vsled česar se vsa sosedna društva prosijo, da se ozirajo na omenjeno prireditev. Kultura in umetnost. H~ Iz pisarne, slov. nar. gledališča. Danes v četrtek se ponovijo Hlapfei in sicer za abonement A. Gg. abonenti, ki niso dobili še izkaznice, dobe iste ’pri blagajni tekom dneva ali pa .zvečer pri večerni blagajni. Kdor se namerava odločili za abonement, naj se pobriga, ker so razna še prav lepa me$la na razpolago, tako lože kakor sedeži. V soboto gre preko našega odra priljubljena ljudska igra s petjem, „Brat Martin". Gosp, Povhe nastopi prvič v večji ulogi ter vodi tudi prvič v Mariboru režijo. Pri tej'igri nastopi prvič tudi ga, Ožegovid, Glasbene točko izvaja gledal, orkester. -j- Samski dvor. V toN*k zvečer smo' doživeli drugo premijero letošnje sezone, Anzengruberjev „Samski dvor", dramo v M dejanjih. Vsebina je kratko ta-le: V neki vasi stoji premožna domačija, ki jo imenujejo Samski dvor, ker so vsi njeni prebivalci neporočeni. Gospodinja je Francka, dekle v zrelih letih. Na ta dvor pride za velikega hlapca Lovre, postaven fant iz tuje vasi ib vanj se Francka zaljubi. Kot nedolžno dekle zahteva nedolžnosti tudi od njega, toda kako se v njej vse zlomi, ko ji župnik pove, da je imel Lovro pred letom v domači vasi otroka z Reziko, hčerko baj-Larice Zemljanke. Francka obišče nezakonsko mater ter se uveri v resnici. Ko. se vrne domov, se boji, da bi hlapec razbobnnl njuno ljubezen po vasi, zato se ga sklene' iznebiti — pošlje ga v viharju po ribe čez jezero, Med viharjem jo prične peči vest, da ga je poslala v smrt, toda hlapec se vrne živ. Župnik, ki je hotel združitev preprečiti, jo sedaj zagovarja, toda prepozno 'je. Francka pahne Lovrela od sebe ter vzame v svojo hišo njegovega nezakonskega otroka. — Drama 'je kos resničnega življenja in o njej bi se dalo mnOgo govorili, kar pa nam radi prostora ni mogoče. Uloge so bile razen par izjem dobro razdeljene, celi igri pa jo manjkalo prave ubranosti. Ga. Ihikšokova ‘jo podala Francko bolj kot mestno gospo, kakor pa vaško dekle, neprimerne so bile tu pa tam njene geste, glas prepatetičen, sicer pa je bila v nekaterih detajlih prav dobra. G. Skrbinšek je igral Lovrela dobro, spočetka je bil malo prehiter in preveč oderski, rasle) pa je proti koncu stopnjema ter bil v zadnjem dejanju izboren/ Najlepšo figuro cele uprizoritve je poddla vsekakor ga. Dragutinovičeva k L dekla Neža.' Njena maska, igra, organ, vse je bilo združeno v harmonično celoto. Jer je pokazala, da je ulogo ustvarila res,po življenju. Drugi dovršen^ bp je podala gdčrla Podgorška.’■ v Reziki. Njena nezakonska muli z vso rezko dogmo in tragiko je pokazala, tla' imamu L los pred' sebojuinnJtničd, ki bo kinuiu.ua.odru suvereuu vladarica sa.iuo Maribor, 23. septembra 1920, »TABO R', Stran $ -------------------------— ,!■«■■■ m—I ■ — .,■■■ — ■■ f—----------------------- . ■ ... — ... —. ■ —. ---------- - Rusko vojno poročilo. *ebe in svojih ulog. Motila je le parkral z njenim gori.škim dijalektem. Gg. Šimenc in -Rasberger, župnik in učitelj sta bila pretrda in preveč prisiljena ter sta jo parkrat polomila tudi z neznanjem ulog, kar ju je napravilo smešila. V Simen-eevem glasu bi bilo treba več umerjenosti in enotnosti. Izboren in do skrajnosti naraven je bil Povhetov hlapec Matija. Dekla Liza gdčne Mezgečeve je bila sicer -majhna uloga, toda podala jo je dovršeno. Omeniti bi bilo^treba tudi Se gdčno Petkovo kot staro Zemljanko, ki tudi ni bila slaba. Druge uloge so neznatne ter se o njih ne izplača govoriti. Scenerija je bila jako dobra, istotako režija. Obisk pa za premijero škandalozno slab. —r• Sodišče. F*orota. Maribor, 21. septembra. ' Konjska tatova. Ivan Fradl, posestnika sin iz Galušaka In Fiiderik Sodec, pekovski pomočnik pri Sv. Jurju ob Ščavnici, sta obtožena tatvine dveh kobil in raznih ..drugih tatvin. Sofec je služil za hlapca pri Ivanu Sedonji v Zepovcu. Istočasno je služil Ivan Fradl pri Zaverju. Sodec, udan tatvini, se je odločil, da vzame svojemu gospodarju dve kobili ter ju proda.^ la načrt je izvršil ob prvi ugodni priliki ; ker ga ni mogel sam, si je za pomoč najel še Fradla. Prodala sta kobih vredni 32 000 K ter dve konjski odeji in povodca Skupiček sta si razdelila. Sodec je nadalje obtožen, da je vkradel iz podstrešja Ignaca Pečulia v Trnkovcih usnje, kuroJin moko; Francetu Janžekoviču v Trnkovcih je vkradel povezno vrv. Končno je obtožen tudi, da se je od Božiča 1919 pa do aprila t. 1. brez dela potepal po Jugoslaviji in Nem. Avstriji. Fradel je bil že pri zadnji poroti obsojen na d leta težke ječe, Sodec pa se je odtegnil s pobegom ,v Nem. Avstrijo. Vrni vsi se v Jugoslavijo, se je sam ovadil in priznat svoje dejanje. Tudi poroti ni povzročil nobenih težav. Na! podlagi krivdoreka je bil obsojen na 3 leta težke ječe, po preteku katere ga izročijo v varstvo prisilne delavnice. Mlad vlomilec-tat. .. V noči od 5. na 6. junija je bilo v Ptuju izvršenih kar 4 vlomov in tatvin in sicer; v delavnico brzojavnega mojstra Franceta Šalamuna, iz katere je bilo odneseno več ključavničarskega orodja, v trafiki Ivana Leben in Jožefa Hotko, kjer je bilo Lebnu vkraden stroj za lase, več tobaka, pri Hotku pa eno kolo vredno 4000 K, iz mesnice Franceta Pintarič je bil pobran drobiž za 300 K in vkradena ena ženska jopa. V noči 9. januarja je bilo vlomljeno v zaklenjeno žitnico graščine Varem Lipit v Turnščaku, kjer je zmanjkal gonilni jermen vreden nad 4000 K. V noči 29. maja pa je nekdo vlomil v zaklenjeno klet Antona Grebner v Dražancih, kjer je bil v pomanjkanju kaj boljšega vkraden nov kravji komat. Predrzni vlomi v Ptuju’ so osumili delomrznega mladega fanta Konr. Turka, pri katerem so res našli še mnogo iz navedenih vlomov vkradenega blaga. Ker ni kazalo tajiti, je rIurk priznal tudi prejšnje vlome in tatvine. Konrad Turk je rojen leta 1899 v Krčevini, pristojen v Slovenjo vas pri 'Ptuju, nazadnje poljski delavec v Stra-ženu. Po odkritem .priznanju je bil po kratki razpravi obsojen na 3 leta težke ječe. Tatinski hlapci. Komaj 18 let stari Vinko Gajšek, pristojen v Četnožice, je služil kot hlapec pri Jožefu Veroneku v Hajdini. Ko je Gajšek sredi avgusta zapustil službo, je Veronck opazil, da mu je nekdo vlomil v klet ter iz kovčka vzel G520 kron in srebrno uro. Veronek je takoj osumil Gajška, ki se je dotlej potepal po vasi, po tatvini pa zginil proti Mariboru. Veronek je poslal za njim svojega nečaka Marušeka, ki je Gajška dobil še na poti v Maribor. Marušek ga je gnal na orožniško postajo v St. Janž. Tu je mladi navihanec vkradene stvari skušal skriti j v peč, kjer jih je izsledil orožnik Bajec nakar je Gajšek svoje dejanje priznal. Gajšek je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. Gajšku sledi na založni' klopi 29 let stari Ludvik Laporšak, pristojen v Gruš-kovje, nazadnje hlapec v Sv. Lenartu. Mesar in gostilničar Stanislav Zamolo je maja najel Laporška za hlapca. Poleg prehrane je dobival tudi napitnino najmanj po 10 K na dan od konj, ki se tam vpostavljajo v hlev. Laporšku pa se ni zljubilo pošteno delo. Gez 20 dni jo brez obračuna za svoj zaslužek zginil, a ž njim je zginila tudi konjska oprema iz zaklenjene shrambe. Laporšek se je napotil proti Dravi. Na brodu se je zdel brodarju Hrastniku sumljiv, prijel ga je in gnal v gostilno Maher v Dogoše, kjer so mu odvzeli opremo, dokler se ne izkaže z obljubljenimi‘ listinami. Seveda Laporška ni bilo nazaj.. Opremo je potem izsledil orožnik in jo spoznal za Zamo-lovo last. Laporšek je spočetka tajil, spoznala pa sta ga brodar in gostilničar, ki sta mu opremo odvzela. Laporšek je priznal, da je to storil iz maščevanja, ker je Zainolo ž njim grdo ravnal in kor mu ni 'ničesar plačal, kar se je pozneje izkazalo kot neresnično. Tudi Laporšek se bo za svoj greh pokoril v 18. mesečni težki ječi. Vsem štirim razpravam je. predsedoval dež. sod. svet. Posega in vse štiri obto-ženee je zagovarjal dr. Hojnik. ; j__________._____________________ J______ Sloveti, narodno gledališče. Repertoire bodočih dni: V sredo 52.: „Na dnu“. V fetrtet 23.: „Hlapci*. Ab. A—1. Vsi oni. ki se mislijo abonirati, naj to takoj storijo, da bo mogoče urediti abonement. Najnovejša poročila. Jadransko vprašanje. DKU Rim, 21. septembra. (Brez žično). Minister zunanjih del Storža- je potrdil mnenje, da bode vlada rešila jadransko vprašdnje direktnim potom z Jugoslavijo. Obenem je podal min. pred-* sednik Giolitti v Beograd povabilo na sestanek. Kraj naj določi Jugoslavija sama. ‘ Bruseljska mirovna konferenca. DKU Berlin, 21. Listi javljajo iz Bazla: Po pariški vesti se bode otvo-^ila bruseljska mirovna konferenca 24. septembra ter bo imela v glavnem sledeči program: V prvih treh dneh se bode razpravljalo o splošnem položaju, pri čemer bodo lahko govorili zastopniki poedinih držav o gospodarskem in ■političnem položaju, vsak po 25 minut. Od 28. septembra do 2. oktobra se bo razpravljalo o finančnem projektu, ki bi tvoril bazo vseh držav. Med tem časom se bodo vršila predavanja o posebnih, dogovorih. Prihodnje dni se boejp posvetilo predelavi vseh prinešenih in izdelanih pismenih osnov, pri čemur še upa, da bo prišlo do sporazuma. Mirovna konferenca v Rigi brezuspešna. DKU Varšava, 21. septembra. Predsednik mirovne delegacije, katera bi se naj pogajala z Litvinci, seje vrnil zopet v Varšavo.’ Pogajanja so sc pretrgala. Pogromi proti judom. 200.000 žrtev. Moskva, 21. septembra. (Brezžično.) Korespondent „Daily,Heral-da , ki je prepotoval Ukrajiriov poroča svojemu listu, ■ da je vsled od Deniki-novih in Petljurovih šet poyzroČenih pogromov proti židom padlo 200.000 žrtev. V krajina se nahaja v takem obupnem. paložaju, kakor Nemčija po 30 letni vojni. DKU Moskva, 21. sept. V odseku Volkovisk boji pri Loizloczu. Naše čete pri Haliczu se umikajo v nove postojanke. Ob Dnjestru in ob obrežju Črnega j morja nobenih znatnih sprememb. Na Krimu trdi boji s sovražno konjenico pri Aleksandrova. Eksplozija na ženevski borzi. DKU L o n d o n, 20. sept. (Brezžično.) Iz Ženeve se poroča, daje eksplodiral na tamošnji borzi peklenski stroj. Materijelna škoda ni velika. ^ Vstop Nemčije in Avstrije v zvezo narodov ? DKU Berlin, 20. septembra. „Ber-liner Tageblatt“ poroča iz Bazla: Telegrami „Secola“ in „Coriere della Sera“ potrjujejo, da je stavila Italija zvezi narodov oficijelen predlog, naj se določiti pogoji Nemčiji in Avstriji za sprejem v zvezo narodov ter naj se jih objavi obema državama. Zahteve učiteljstva. LDU Beograd, 21. septembra. Učitelji iz Ljubljane so zahtevali preko učiteljskega udruženja, naj se učiteljstvo uvrsti v uradniško pragmatiko. Komunistični vodje aretirani. DKU Kodanj, 21. septem. Tukajšnji litvinski brzojavni urad poroča iz Rige dne 19. sept.: V pretekli noči je bilo aretiranih več odličnih komunističnih vodij. Odkrilo se je več skrivnih lokalov, v katerih *e je zaplenilo mnogo propagandnih letakov. Deschanelovo stanje se je poslabšalo. DKV Pariz, 21. septembra (Wolf). „Journal” poroča, da se je Deschanelovo stanje tako poslabšalo, da ne more zapustiti sobe. Železničarska stavka v Ukrajini. DKU Dunaj, 21. sept. Ukrajinski dopisni urad poroča iz Tamova z dne 20. t. m.: Železničarska stavka je v Ukrajini splošna, tako da niso niti vojaški vlaki v obratu. Stavka je izrecno političnega značaja, pa tudi gospodarski vzroki igrajo važno vlogo. Železničarji se branijo sprejeti sovjetski denar, katerega tudi kmetje bojkotirajo. Podprti od prebivalstva, katero simpatizira s stavkujočimi, se železničarji branijo slediti vsatn drakoničnim poveljem, ki dospejo iz.Moskve. Večkrat pride do krvavih bojev med železničarji in rdečimi četami. Ker ne more poslati sovjet radi železničarske stavke ojačenj na bojišče, napredujejo Poljaki nemoteno. Demonstracije komunistov v Berlinu. DKU Berlin, 21. septembra. Komunistični delavci Nemčije so sklical) protestno demonstracijo v zabavnem vrtu, katere so se udeležili večinoma brezposelni. Govorilo je šest govornikov, kateri so zahtevali izročitev zarotnikov proti ruski republiki ter odstranitev političnih delavskih svetov, ! Komunistična stranka bo razglasila, ako bi bilo potrebno, za jutri generalno stavko, brez ozira, al^ soglašajo s tem druge stranke ali ne. Razkol socijalno-demokratske stranke na Češkem. LDU Praga, 21. septembra. Danes so se sestali zastopniki Čehoslovaške soeialnodempkratične stranke in sklenili, pooblaščeno, da z vsemi dopustnimi sredstvi doseže vzpostavitev rednega stanja v stranki, . Organa stranke sta samo „Pravo lidu“ in »Večernik*. Regent v Sarajevu. s LDU Sarajevo, 21. septem. V imenu' regenta prestolonaslednika je danes poJ poludne položil njegov adjutant general Zečevič krasen venec na groh hrvatskega pesnika Silvija Strahimira Kranjčeviča. LDU Sarajevo, 21. septem. Regent Aleksander je odlikoval z redom sr. Save L reda predsednika pokrajinske vlade dr. Srskica in rajs el ulemo Cavsevica, z redom sv. Save II. reda pa škofa drjaJ Sariča. Odlikovanih je bilo še mnogoj drugih oseb iz Bosne in Hercegovine ter, bodo odlikovanja objavljena naknadno*' LDU Sarajevo, 21. sept. Princezinja! Jelena je došla v soboto v spremstvu’ gospe Sergjevne v Sarajevo ter se na«1 stanila v llidžu. Ker žaluje po svojentj soprogu, se ni udeležila nobenih- sprt«’ jemnih svečanosti za regenta, razen da« našnje vojaške parade. >m.ž - Predavanje v obrtni šoli v Ljubljani. LDU Ljubljani, 22. septembra. Včeraj je imel v obrtni šoli g. InkiostrL' Midenjak strokovno predavanje o jugo*| goslovenski -ornamentiki in o izdelovanja umetnega pohištva. Predavanje, ka«* terega so se upeležili skoro vsi profeJ sorji obrtne šole ter velika množina dijaštva je posetil tudi čehoslovaški1 generalni konzul dr. Beneš in zastopnik' čehoslovaških železnic dr. VondračekJ Vsi navzoči so z živim zanimanjem sledili izvajanjem g. Inkinstrija. Posebna’ se je zanimal za tvarino' £ generalni^ konzul, ki je po predavanja izrazil svoje iskrene zahvalo govorniku in njn čestital. *; j^PT' ' - i- Monopolni zakon se razširi po celi Jugoslaviji. LDU Beograd, 21. septembra. Za4 časni ekonomski komite ministrstva ja sklenil, da se srbski monopolni zakoni razširi na vso državo. fcfvgfr ■ v • j'vjfa j« ■ ■' ‘K ¥ Proračunski načrt poštnih hranilnici LDU Beograd, 21. Finančni odbori je pričel razpravljati o proračunskem načrtu glede poštnih hranilnic. Ko bo odbor izdelal 'glede tega svoje pripombe? bo finančni minister izdal odredbe na podlagi mnenja finančnega odbora. ' ' a*. . , Borza. LDU Curih, 21. sept. (Borza.) Devize: Berlin 9‘55, Holandska 19275,1 \Tewybrk617, London 2R75, Pariz 41-90.1 Milan 26-90, Bruselj 43-60, Praga 7-90,! Beograd 20, Zagreb 5-0‘0, Budimpešta' 2T0, Dunaj 2-70, avstrijske žigosane je prišlo v .tedeljo popoldne občinstvo in ljubitelji športa na napovedano tekmo, so imeli S n e: Na smrt je bil obsojen kapitan Berenski, ker je na Volgi prevažal med postajama Asfrahan—Nižninoy« gorod vtihotapljeno orožje. Ija polarnega ^ raziskovalca 'sena je nasedla'med dve skali ter jo ne bo več mogoče rešiti. Železničarji in kaplani. K nekemu jugoslovenskemu škofu je doše! te dni železničar ter ga prosiL da bi Mefeiovnno ga kje namestil za kaplana. Skof ga je debelo pogledal, misleč, da ima pred seboj blazneža, toda železničar se je začudil še bolj. zakaj jnu škof noče izpolniti te prošnje. »Če je kaplan Korošec postaj železniški minister«, je rekel, »zakaj bi jaz ne mogel postati Čisto navaden kaplan?« Nova carinska odredba. Naša vlada izda te dni strogo odredbo, da morajo inozemske lisice, kune, hermelini in podobne živali, ki bi_ hotele prekoračiti našo mejo, ostaviti svojo kožo doma, ker se hjihova kožuhovina, kot luksuzno blago ne sme prenašati v našo državo. Lovski vos, popolnoma nov, oo po zmerni ceni proda, v Vprašati: Pintcr & Lenard, irgovina z železnino, Aleksandrova cesta. 518 3—2 Sirite naš list! Gospodarsko in trgovina. | Železniški tarif na Poljskem se poviša ža osebni in blagovni promet za nadaljnih 100%. 1 Elektrizacija vlakov v Švici. Prvi električni,vlak, ki je vozil skozi tunel pod Sv. Gothardom, je rabil po nekj bernski vesti samo 13 ur. Za-vezna uprava je storila prvi korak za elekfrizacijo proge -od Gotschenena do Ariola ter se sploh cela železniška mreža namerava elektrizirati tekom 20 let. | Produkcija vina na Francoskem znaša v pojedinih deoartementih fran-cije: Herauld 9,125.067 hi; Aud 3,315.692 hi, Glrode 3,422.986 istočni Pyrenej 2,796 464; Gard 2,163.633; Donja Cha-renta 1,194.208. Skupno se računa tora j vinska žetev na Francoskem na 22,518.032 hektolitrov. j Znižane prevozne cene na morju. Iz Trsta se poroča, da so prevozne cene blaga na morju v zadnjem času silno padle ter bodo kmalu enake predvojnemu času. — Rusija je uvozila do sedaj 52 lokomotiv, 428.000 srpov in kos, 150 000 ročnih strojev, 5000 motorjev 3000 gozdnih grabelj, 2500 sekir, 400 parnih plugov, 1000 centrifug za mleko, 200000 svedrov, 102.000 brusov in 330.000 rešet. Iz Inozemstva dospe blago po Estonski preko Revala in Narve ter preko Petrograda. Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Dražbeni oklic. Na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Mariboru z dne 1. septembra 1920, A V 374/20-7, bo dne 2. oktobra 1920 ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Krčevini št. 200 prostovoljna sodna dražba posestva vi. št. 188 kat obč. Krčevina, obstoječa iz hiše št. 200 v Krčevini in vrta. Izklicna cena znaša K 50.000’—, pod to ceno ee ne proda, Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti v roke sodnega poverjenika vadij 5000 K v gotovini ali vložnih knjižicah. Dražbeni pogoji, zemljiškoknjižni izpisek in ikatastralni podatki so na vpogled v pisarni sodnega poverjenika. , Maribor, dne 22. septembra 1920. Mihael Korber, notar (526 kot sodbi poverjenik. Prva jugoslovanska tovarna za usnje in čevlje d. d. na Bregu pri Ptuju ima na prodaj prvovrstne gonilne in šivalne jermene inozemske provenijence v večjih množinah po zmernih če 504 nah. 3—3 USiks se sženovamjic z 2—3 sobami, kuhinjo in mogoče z vrtom v mestu ati okolici lahko pol ura oddaljeno. Ponudbe na upravništvo pod »Stanovanje«. ntesašno šoto® išče stalno nameščen gospod za takoj yli pa vsaj s 15. septembrom, če mogoče bolj v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba« na upravo tega lista. Pewa nSovoiss&a fopavnlcp se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Nova k, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. Gredlič). 243 ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob priliki bridka izgube naše preljube mamice Ki An Sin roj, tti izrazili svoje sožalje z venci, cvetjem in spremljanjem k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom najsrčnejšo hvalo. Maribor, 21. septembra 1920. 524 Žalujoča družina Stergar. 1 se proda posestvo z gospodarskim poslopjem, črez tri orala njiv in travnikov, nekaj gozda. Poslopje je pol ure od ilavne ceste Fram — Morje t. 12. Dražba se vrši dne 3 ob pol 15. uri na v Morju št. 12. ES oktobra 1920 licu mesta 528 povsod slivenski! ©®£®3'®®©2®®i2©‘®®®S®0l®®i®'2©S®®®®®S®®®®®®® ® ® co © © © co © Pristopajte k Jugoslov. Matici! Tovarna usnja in jermenov Phil. Knoch, Celovec priporoča najfinejše gonilne Jermene iz usnja za vsa podjetja po najugodnejših cenah. — Izdelovanje gonilnih podlog v vsaki obliki in velikosti, usnjate plošče, kolobarji okrogle in kordelne vrvice itd. kakor tudi dokazano najboljših usnjatih vrv!. 487 8—4 Najsposobnejša tovarna usnja. © © « © © a © © © © ®®0®®0®890»®®®®8®ei®0!®ee®®8®®a®®808ee0 Slovenijo e I za leto 1921 , se že tiska in izide v začetku novembra. • I 1 Razpredelba vseh državnih, pokrajinskih, mestnih uradov in zavodov in točno sestavljen naslovnik vseh industrijskih in trgovinskih podjetij. Adresar vsebuje preko 100.000 naslovov raznih uradov, zdravnikov, notarjev, odvetnikov, inženirjev, trgovcev in obrtnikov, raznih družb, društev in zasebnih, prosvetnih, dobrodelnih in športnih zavodov. Z ozirom na sedanje cene papirja in stavka stane adresav K 240'’—. — Prednaročila sprejema uredništvo proti naoSačU* K 120*— in sicer do 15. oktobra 1920. — Pri Dozne!#** «<*• rečilih in prosti prodaji preostalih »zvodov zviša. Oata*« za adresar sprejemamo se do 15. oktobru 1920. 523 r • Uredništvo adresaria Ljubljana, Cankarjevo nabr, 1 Svoji k svojim! izaaia: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna