DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja kot priloga „SLOVENCU" vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" ya dobivajo zastonj. — Spisi iti dopisi naj se pošiljajo: Uredniku „DOMOLJUBA" Ljubljana Trnovo-, naročnina in inserati pa opravništvu r semeniilclh ulicah &t, 2. — Naznanilo stane S kr. za dcostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, in lit kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še veliko ceneje. fctev. 17. V Ljubljani, 5. septembra 1889. Imetnik II. Kaj je novega po svetu? Kakor vsako leto, tako so tudi letos dne 18. avgusta slovesno praznovali po vseh deželah zvesti avstrijski narodi rojstni dan presvetlega našega cesarja, povsod so se, kakor velja navada, darovale v ta namen slovesne sv. maše. Žal, da brezvestni sovražniki Slovencev ne opuste tudi takih prilik, da ne bi polen metali pod noge Slovencem in njih zastopnikom. Tako so judovski nemški listi zagnali krik, da ta dau ni visela nobena zastava na deželnem dvorcu, kjer ima svoje stanovanje deželni glavar kranjski; vpili so: Poglejte, kako malo marajo Slovenci za cesarja, še zastave niso razobesili na deželni hiši. Seveda so zatajili, da niso ta dan zastav še nikoli razobešali na tej hiši, tudi takrat ne, ko so nemčurji gospodarili na Kranjskem. Mi le toliko rečemo: Ako bo le razobešanje zastav merilo naše domovinske ljubezni do vladarja, potem bo slabo za cesarja, kajti kakor razobešene zastave raztrga prvi hudi vihar, tako tudi udanost do vladarja izgine pri prvi nevarnosti pri onih, ki jo nimajo v srcu in jo zato kažejo le v zastavah. Zgodovina šeststoletna priča, kako Slovenec ljubi svojega od Roga mu danega gospodarja. — Sploh se v Avstriji gode stvari, ki kažejo, daje pri nas prav mnogo piškavega in gnjilega. Na Ogerskem so slovesno slavili največjega upornika avstrijskega, Košuta, ki je vodil Ogre v boj zoper svojega kralja leta 1848. In vendar judovski listi hvalijo to slovesnost in vlada sama nič ne stori zoper tako naravnost cesarstvu nasprotujočo slavnost, celo mašo so frančiškani vBuda-peštu opravili za Košuta, ki pa ni katoliške vere. Sploh vidimo na Ogerskem, da služi vse, tudi cerkev vsemogočnemu maliku — obožavani veliki Madjariji; gorj<5 narodu, kjer so celo zastopniki cerkve poslušni služabniki narodnih strastij; ravno na Ogerskem se v imenu narodnosti z nogami teptajo pravice katolikov, Slovakov, Nemcev, Rumuncev. Na Ogerskem se posebno očitno kaže, kam pripelje ljudstvo narodna slepa strast brez trdnih verskih načel. —• Češkim dijakom v Pragi je vlada razrušila bralno akademično društvo, ker so prestopili pravila društvena. Poslali so namreč, slaveč francosko revolucijo, v Pariz pismo, kjer pravijo, da so vsi vneti za Francosko, da jo obožavajo in molijo, ker je ona razvila prva zastavo prostosti in jo tudi sedaj še vedno ponosno po koncu nosi. Kakošna je ta prostost, se razvidi iz tega-le najnovejšega dogodka: V mestu Tur-u je darovala neka dobrotnica 20.000 gold v ta namen, da bi se popravila glavua mestna cerkev, toda mestni očetje niso hoteli denarjev vsprejeti, češ, mi moramo pokazati, da nam ni nič mar ne za cerkev, ne za mašo. To je prostost na Francoskem in tako prostost mladočeški dijaki poveličujejo. Popolno prav je torej, da jim je vlada stopila na prste, kajti kdor slavi upor in brezverstvo, tak pokaže s tem tudi, kakošen je sam v svojih mislih in delih. — Večina poslancev dalmatinskih so izdali izjavo, kjer naznanjajo, da se hočejo stanovitno truditi, da se čim preje združi Dalmacija z rodno zemljo Hrvatsko. — Na Nemškem v Bohumu slavili so katoliki katoliški shod, kjer so se zopet pokazali vrle in odločne može. — Na Francoskem se pripravljajo za volitve v zbornico. Vlada z vso silo pritiska na volilce, seveda v imenu prostosti; skoro gotovo je, da se bo ohranila za zdaj še republikanska večina, če tudi manj številna. — Drugod po svetu ni posebnih novic; to je morebiti najbolj verjetno, da se vse države prav urno pripravljajo za vojsko in da zatrjujejo, kako med seboj živč v najlepšem miru. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. Streh je ubila 18 let staro deklico v Mališevenci pri T r obujeni, šla je deklica od doina čez travnik ter nesla v roki dežnik, v katerega je udarilo. Deklica je bila takoj mrtva, dcžnikova palica na obeli konceh' razbita in platno raztrgano. — V Blagovici je kolesar v sredi vasi z revolverjem obstrelil psa. ki je lajal; to je velika neprevidnost. ker so bili otroci iu hiše z slamo krite blizu. — Pri občinski volitvi Podkrajem nad Vipavo je za župana izvoljen .Jan. Saj o* ie. — V Kamniku je umrl zdravnik dr. Samec previden s sv. zakramenti. — V Žireh so kupili novo brizgalnico' da bodo tem varnejši pred ognjem; i zdaj potrebujejo še shrambe za njo in pa nočnega čuvaja. — Dne 20. avgusta je v Račici pri Vel. Laščah pogorelo sedmim gospodarjem vse poslopje in nekaj živine. Tudi je zgorela streha na cerkvici in zvonovi so se raztopili. — Na Godešiču pri Loki je bil zopet velik požar, skoro vse hiše, ki so bile obvarovane pri zadnjem požaru, so sedaj vpepeljene. — V Moravčah so imeli lepe slovesnosti, ko so blagoslovili nov prelep kip M. B. in ko je pozneje praznoval novo mašo naš domačin č. g. V. Vidergar. Na mnoga leta! — Dne 21. m. m. je tovorni vlak finančnega nadstražnika v pokoji A. Plehajno na tiru med Savo in Zagorjem tako sunil, da je moral umreti čez dve uri. Ne hoditi torej po železniških nasipih, posebno po noči ne! — V Vipavi bodo dne 8. septembra praznovali 25letnico odkar obstoji tamošnja čitalnica. — Na Rob u praznujejo letos lOOletnico odkar je ondi ustanovljena fara; v ta namen so farani cerkev lepo prenovili od zunaj in znotraj. — |.V S e n t Petru na Notranjskem je 22. avgusta utonil Ifiletni uatakar Al. Valenčič. Iz Mengifca. 24. avgusta. Pred nekaj časom so se kaj živahno delale prve priprave za novo železnico iz Ljubljane v Kamnik — a sedaj je zopet vse mirno — eni trdijo, da je nekako vsa tista nit. ki bode pokazala pot novi železnici bolj slaba in se je bati, da se ne utrga. Pa tudi druge reči se čujejo, o katerih naj pa molčim. Nam kmetom ni prav mnogo na bodoči železnici — ako bode kedaj — dobro —'ako ne, pa tudi, poganjali se ne bodemo zanjo — vsaj tega še drugi ne storijo, kojim lahko muogo koristi bodoča železnica. Naš trg je lep in obširen, vendar ga ni človeka, ki bi bil kaj obljubil za nakup akcij od to železnice in to je tudi krivo, da ne bomo imeli v Mengišu postaje, temveč bode ined Jaršami in Mengišem. in to je ravno žalostno za prihodnost našega kraja. Z Brezij. (Nova cerkev.) Pač bo redek bralec ,,Domoljubov", ki bi ne bil še nikdar sam na naši božji poti pri „Mariji Pomagaj". Kdor si bil tukaj ob poletnem času, o binkoštih ali med „šmarnimi mašami'', čutil si gotovo tudi sam veliko potrebo, da se postavi večje božje svetišče na tem milosti-polneiu mestu. In sedaj, hvala Bogu iu Marij i Pomočnici, se že zida cerkev, že raste iz tal in v treh Listek. „Madonna della Sedia." V samotni, gozdni pustinji je živel pred mnogimi leti star, pobožen samotar. Mož je moral veliko prestati v svojem življenju; sreča mu ni bila mila, izgubil je imetje svoje in kar mu je bilo še stokrat dražje, izgubil je pred časom tudi svojo ženo in svoje drage otročiče; enega vendar mu ni iztrgal vihar življenja iz srca, ohranil je žjvo vero v Boga, ki vse modro vodi in vlada: njemu se je klanjal tudi v nesreči. Po izgubi svojih domačih ločil se je od sveta in je zaželel v samoti doživeti svoje stare dni. Toda ljudje, pri katerih je užival zaradi svojega poštenja izredno zaupanje, obiskovali so ga tudi v samoti ter ga v sili popraševali za svet in pri njem v nesreči iskali tolažbe. Vse stvari, vse ljudi je ljubilo samotarja blago srce, a čez vse drago mu je bilo dvoje. Večkrat je sam rekel: Tu v svoji samoti imam dvoje otrok, eden govori, drugi je nem (mutast). Prvi je bila Marica, mala hčerka viničarja. ki je bil sicer precej oddaljen, vendar najbližji sosed samotarjev: ta deklica se je z vso silo otročje ljubezni oklepala blagega starčka in tekala je dan za dnevom dolgo samotno pot od doma skozi gozd ter obiskavala svojega starega prijatelja v puščavi, da je z njim molila in igrala. Drugi pa je bil nem, tako je imenoval visok, košat hrast, ki je rasel ob njegovi koči ter s svojimi vejami varoval njegovo hišico. Vesel je bil puščavnik, ko je sedel z nedolžno Marico pod košatim hrastom, na katerega vejah s«> mu žvrgoleli ljubki ptiči, ki so si na visokem hrasta stavili svoja gnezda; v pozni jeseni svojega življenja gledal je poleg sebe iu nad seboj veselo pomlad: nedolžno dete in žvrgoleče ptice, gradeče svoja gnez-dica. Tedaj je vzinladelo tudi njegovo srce in govoril je sam seboj: zeleni vrli hrast, krepko se razvijaj; varoval te bodem in sekira se ne bo zaznala na tebi, dokler mene ne polože v grob; in ti, ljubo dete, pridi le še večkrat sem, da se pod košatim hrastom unemava za ljubezeu do Boga in do bližnjega. letih upamo, da bo vse dodelano, če bodo le zadostovali denarni pomočki. Resnično je, kar je veleč. g. spirituval iz ljubljanskega semenišča rekel na Velikega Šmarna dan tu na prižnici: to cerkev zidata hvaležnost in upanje. To spodbuja tudi velečastitega gospoda župnika, da toliko bolj hiti z delom, in sicer po prvotnem črtežu, zgotovljenem po graških iu ljubljanskih strokovnjakih. Kapelica ostane tako, da se bode moglo iti ne le okoli altarja Marijinega, ampak tudi okoli sedanjega zidu, pa znotraj nove cerkve. Že zato bo morala biti cerkev sezidana v renesanskem slogu, pa tudi spovednice se taki ložje postavijo na primernih prostorih, kakor n. pr. v gotski cerkvi. Sicer pa za gotsko cerkev tudi ni dovolj zemljišča na tem kraju, sosedje ne prepuste dovolj prostora. Kapelica dobi lepo kuplo, ravno nasproti njej pa bo stal zvonik. Vogelni kamen pridejo blagoslovit še letos sem premil. knezoškof. Iz kamniške okolice. 26. avgusta. Spravljen je strneni pridelek pod streho v varno shrambo. — Ni bila žetev taka, kakor je obetala s početka o pomladi, toda veseli moramo biti iu hvaliti dobrotno nebo za to kar nam je dalo. Veliko kvare povzročil je črv, tu in tam zadržavala je«rast tudi suša — a kaj vse to proti toči, ki se je nas ogibala vsaj deloma. Ni se naželo žita mnogo, a vendar »nanašalo je", kakor pravimo pri nas. kadar se namlati z jednega nasada več nego »mernik". — Prijetna bila je letošnja Prišla je nenavadno dolga in huda zima; visok sneg je pokrival hrib in plan; naenkrat pa spomladi zapihlja gorak jug, sneg se začne tajati, hudourniki se zaženo iz hribov v doline, plazovi jih spremljajo in povodenj je naraščala vedno večja. »Oh naš ubogi, dobri puščavnik!" vzdihovala je Marica, »nikoli ga ne bomo več videli, kajti plazovi iu vode, ki so se drvile iz pogorja, potegnile so gotovo seboj njega in njegovo kočo." Marica je jokala iu prosila očeta, naj hiti puščavniku na pomoč; toda to ni bilo mogoče, ker vode so vedno naraščale in iz dolinice, kjer je bival puščavnik, so se videli samo še vrhovi visokih dreves, vse drugo je bilo pod vodo; oče Marice je bil trdno prepričan, da so valovi vodil pokopali dobrega puščavnika. — Toda puščavnik ni bil mrtev; hrast tik njegove koče ga ie rešil; kljuboval je s svojo silo vsem viharjem in u jvom in stal je ponosno, ko se je že sled izgubil, kjer so stala druga drevesa. Trije dnevi so minuli, predno se je odteklo vodovje; tri dni moral je starček prebiti na hrastu in zadovoljen je moral biti s suhim kruhom, ki ga je »ajdova setev", vsaj je bilo vreme tedaj, jako ugodno — lopo je zelenela ajda in krasno cvete sedaj naj bi vendar srečno prišla k pridu poljedelcu — pa tudi marljivi čebeli! Pridelek krompirja in fižola je srednji, a boljši bode od prosa in koruze. Tako je pač raz vidno, da utegne biti letošnja letina srednja, ki vsaj zmanjšala ne bode navadnega stanja našega kmetijstva. Kupčija se živino postaja nekoliko bolj živahna in to nam daje novo upanje. Iz Logatca, v dan sv. Jerneja. Od več strani slišali smo žalostne novice, da so nalivi silne škode napravili. Pri nas, hvala Bogu! tako hudo še ni bilo. Res, da treska dan na dan. pa dosedaj nesreče ni nobene. Ali letino imeli bomo slabo. Silno lepo je kazalo spomladi, in vsak se je veselil, češ, letos bo lepa jesen. Toda žito povalili so viharji iu zrnje je ostalo le lahko in prazno. Krompir gnjije zavoljo prevelike moče — in to je najhuje, ker krompir in tur-šiea sta pri nas glavni pridelek. Goriško 'in Primorje. Državni in deželni poslanec dr. Tonkli je povabil volilce okraja ajdovskega in bližnjih občin goriškega, komenskega in sežanskega okraja na shod v Rifenburg dne 25. m. m. — V občinah: Standreža, Zavodnjah, Merili, Biljah, v Vertojbi, Šentpetru je toča napravila silno škodo. — V Trstu so zopet pokale petarde na predvečer cesarjevega rojstnega dne. Čudno, a vlada vendar še zatira Slovane. Italijanom pa, ki s takim ravnanjem kažejo sovraštvo do Avstrije, vse pregledajo skozi prste. — V Kanalu zbrani dekanijski duhovniki so na predlog prečast. gospoda dekana Vidica v naglici vzel seboj iz koče. Utrujen do smrti zleze tretji dan na tla in ondi pričakuje smrti, kajti voda mu je vzela vse, on sam pa ni mogel nikamor, tako je oslabel v smrtni nevarnosti. Toda namestu angelja smrti pričakal je rešilnega angelja. Mala Marica ni mogla strpoti več doma, tudi ni liotla očetu verjeti, da bi bil umrl njen prijatelj v samoti, zato je vzela v torbico vina in kruha ter hitela po slabem, namočenem potu proti kočici samotarjevi. — Kamor je pogledala, vse je bilo porušeno, vse podrto, koče ni bilo nikjer; in v strahu je jelo trepetati deklici blago srce, češ, morda je pa vendar-le umrl puščavnik. — Kdo bi torej popisal njeno veselje, ko ga zapazi živega pod hrastom. »Tedaj si prišlo, dete moje, ah in prineslo si mi vina in kruha, da se okrepčam, torej mi še ne bo treba umreti; Bog ti povrni stotero tvojo dobroto, dobra Marica. Nista ini bila zastonj toliko pri srcu ta-le hrast, ki me je varoval tri dni pred smrtjo v mrzlih valovih in ti, ki si me sedaj rešila, da ne umrjem lakote in slabosti." odposlali učenemu in neustrašenemu g. dr. Mahniču lepo izjavo, v kateri naznanjajo popolno priznanje neumornemu delovanju njegovemu na pisateljskem polji, ter da se strinjajo popolnoma z nazori, katere možato in neustrašeno zagovarja glede vere, nravnosti in resnice. Umestna beseda, iz srca govorjena vsakemu odločnemu katoliku slovenskemu, ki naj stoteren odmev najde po vsem Slovenskem. — Iz Jagoršič se je presolil tamošnji duhovni pastir čast. gospod Jožef Primšar na svojo službo v Podmelec. Dobili smo lep dopis od tam, kako da so faraui spoštovali oinenjeuega prijaznega, skrbiiHga in blagega gospoda, ki jo pet let deloval med njimi in kako težko jim jo bilo ločiti se od njega. Molitev hvaležnih src ga bode spremljevala na vseh nje-govih potih. Cerkev in šola. Novo papeževo pismo. Papež Leon XIII. so razposlali po vsem katoliškem svetu prelepo pismo, v katerem spodbujajo vor-nike, naj se prav posebno priporočajo v sedanjih časih varstvu Marije in sv. Jožefa, ker so — pravijo — razmere sedanjega časa neugodne tako, kakor so komaj katerikrat bile. Vidimo namreč, kako pri mnogih peša vera, podlaga vseh krščanskih čednosti, kako se ohlaja ljubezen, kako mladina raste brez vere in poštenja, kako se Cerkev Kristusova napada od vseh strani z zvijačo in silo. Ker v teh hudih časih ne pomorejo več človeški pomočki treba, da nam Bog pride na pomoč, treba pa zato Boga prositi. Zato opominjajo sv. Oče, naj oktobra meseca verniki prav goreče molijo rožni venec, in naj ob enem opravljajo tudi posebno molitev na čast sv. Jožefu, katerega stavijo v vzgled vsem stanovom in starostim; bogatinom naj kaže ta prijatelj Gospodov, po katerem bogastvu je treba človeku najbolj hrepeneti, revežem pa, kako naj vdani v voljo božjo bodo skromni in z majhnim zadovoljni; kadar se to spoznanje utrdi pri bogatinih io delavcih, potem se bodo za razmere rešile popolnoma ugodno. — Dunajski list „Vaterland" je prinesel, sklicujoč se na to papeževo pismo dogodbo, ki priča, da ne bo osramočen, kdor se zaupno obrača do sv. Jožefa: Koncem 17 stoletja živel je na Dunaji goslar Merten po imenu s hčerko Jožefo. Bili so tedaj bojni časi in Turek pred Dunajem I. 1683, torej so gosli počivale, tedaj ni bil čas veselja. A Mertenu je s tem pošel zaslužek in huda revščina se vseli v družino. Oče obupuje, a deklica ga tolaži, češ: prosimo v sili pomoči sv. Jožefa in gotovo nam bo pomagal. Oče pa nejevoljen reče deklici: „Ako imaš tako zaupanje do njega, piši mu in naznani mu našo revo, bomo videli, ako nam bo res pomagal iz stiske. Dekle res napiše pisemce, ter je z nitko naveže na vrat svojemu edinemu, a tudi ž njo lakoto trpečemu tovarišu — golobčku, ter ga Minulo je od tedaj že nekaj let. Koča v puščavi ostala je sama, puščavnik je bogat na letih in dobrih delih zapustil solzni dom ter se preselil v srečnejšo domovino; Marica je odrasla in bila je krepka in vrla mati ter se veselila z dvema dečkoma materine sreče. Hrast so tudi posekali in les njegov so predelali v sode, ki jih je kupil oče Marice, ki je bil vinogradnik. Eden teh sodov je bil izpraznjen in izvalili so ga iz kleti, da bi nabili nanj nove obroče. Bilo je lepo jesensko jutro. Marica je sedela na vrtiču pred hišo z dojenčkom v naročju in s starejšim dečkom, ki se je igral pri njenih nogah. Marica se je zamislila v pretekle čase in vesela svoje sreče, svojih ljubih otrdk dejala: To je blagoslov, ki ga rosi na-me iz nebes blagi pokojni puščavnik. Jaz sem prejela plačila dovolj, ker sem ga rešila smrti, a hrast, kjer se je rešil pred povodnjo, moral je pasti, sode so naredili iz njegovega lesa in kmalu bo pozabljen, in vendar je puščavnik rekel meni: „Ne ti in ne hrast ne bodeta pozabljena nikdar na svetu. — Tedaj pride memo vrtiča mladenič počasnih ko- rakov, zdelo se je, da je ves zamišljen. Bil je Rafael Sancio, skoro da najslavnejši slikar vseh časov. V svoji duši je že dolgo nosil podobo, ki bi saj primeroma bila dostojna za podobo Matere božje z detetom Jezusom; toda vtelesiti, naslikati je skoro ni mogel, manjkalo mu je Vzorcev, obrazov, zato je hitel na večer ven v naravo, da si misli zopet zbere in da z večjo srečo povzame pričeto delo. Mati sedeča z otrokoma na vrtu, ga prijazno pozdravi I „Kam tako zamišljeni, mladi gospod, v tej samoti?" Rafael pogleda in ko vidi pred seboj mater i otrokoma, ko vidi ženo, ki se jej iz obraza bere po-božnost, poštenost in prijaznost, ko vidi otročiča, kako se radujeta v svoji nedolžnosti, tedaj obstane ter reče sam sebi: Sedaj imam pred seboj, kar sem toliko časa iskal. Kako rad bi bil precej ta prizor naslikal, a ni imel razen risalnega svinčnika nobene priprave seboj. Tedaj pa se je ravno večerno solnce vprlo s svojimi žarki v veliko in gladko dno vinskega soda, spusti skozi okno s pisemcem. Sestradani golobček ni letel daleč, v sosednji ulici sede na okno velike hiše. Kmalu na to pride lepo oblečen mlad mož v sobico naših znancev, naroči hčerki veliko dela ter ji precej izroči nekaj denarjev za največje potrebe. „Golobček\ pravi, „vsedel soje s pisemcem na moje okno, vjel sem ga in spoznal iz pisma, v kaki stiski da ste, kje da stanujete, zato so mi je zdelo, da me sv. Jožef pošlje, da Vam poraorem iz zadrege. Kader delo dogotovite, prinesite je v sosednjo ulico v hišo, na kateri je od zunaj velika podoba sv. Jožefa, znamenje, da enako kakor vi, tudi mi častimo tega svetnika. Mladi mož, Hirtl po imenu, je od tedaj večkrat zahajal k goslarju, spoznaval je blage lastnosti pobožne hčerke ter se je slednjič ž njo poročil; ustanovila sta pozneje s svojim premoženjem lepo društvo na čast sv. Jožefu, ki je blagodejno delovalo, a bilo ob Jožefovem času zatrto , ter je zopet sedaj oživelo pod istim imenom. — Moli torej in delaj — — — . .a. Gospodarske in Opravila kmetovalca, sadjarja In Čebelarja v posameznih mesecih. Klmovec ali september. Na dvoru. Okopavina se spravlja v shrambe. Lan se tare. Sadje naj se suši. Med ovce, ki naj bi meseca februarija jagnile (mlade imele) spušča naj se oven. ki je v bližini Čakal popravila. Rafael se ne premišljuje dolgo, vstopi se pred sod in nariše hitro podobo na sodovo dno. Z gospodarjevim dovoljenjem vzame od soda dno, je nese domu, ter dela na prvem obrisu z vso umetniško navdušenostjo in stalno marljivostjo toliko časa, da dovrši umetno sliko Matere božje z Detetom in z malim Janezom, ki se s križcem igra, kakor da bi hotel Gospoda že tedaj soznaniti s križem. Tako je nastala podoba Rafaelova, katere po-sneme je videti skoro v vsaki krščanski hiši. — Imenuje se „Madonna della Sedia." Rafael Sancio iz Urbina je umrl 1. 1520, torej že pred več ko 300 leti, a podoba njegova jo ostala, ki bo vedno človoštvu pričala, kak umetnik da je bil slavni Rafael. In tudi prerokba starega puščavnika se izpolnjuje, kajti les hrasta, ki ga je rešil vtopljenja in podoba žene, ki mu je bila rešilni angelj, sta združena pri tej sliki. Kdo pa bi preštel ono nesrečne in žalostne, ki so klečali in klicali na pomoč pred to podobo ter so jim bile želje izpolnjene? — Samotarjev blagoslov tukaj očitno kaže svoj sad. to je bistven obseg papeževe okrožnice — in kmalu se bodo zboljšale sedanje žalostne razmere. Duhovniške premembe v ljubljanski Škofiji: Čast. gosp, Ivan Zupančič, kapelan v Spodnji Idriji, je imenovan administratorjem v Topli Rebri na Kočevskem. — Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Mih. Trček iz Šmarija k Sv. Petru v Ljubljano; Ignacij Fertin iz Starega trga pri Poljanah v Šmarije; Anton Nemec iz Trebnjega vŠentjurij pri Kranju; Ivan Nagode iz Šentjerneja v Trebnje; Pavel Kramar od Sv. Trojice na Mirno. — Nastavljeni so čč. gg. novomašniki: Vincencij Vidergar v Sp. Idrijo; Jos. Pristov vSostrem; Anton Šmid v Šentjerneji; Josip Žagar v Starem trgu pri Poljanah. — Čč. gg. Alojzij Žužek, kapelan v Sostrem, in bogoslovec Iv. Kunstelj sta vsprejeta v tovarištvo (družbo) Jezusovo. — V lavantlnskl škofiji: C. g. A. Potočnik je dobil župnijo Razborje, č. g. F. S 1 a v ič župnijo sv.Antona na Pohorji, č. g. Jos. pl. Pol je premeščen iz Laškega trga v Šmarije, č. g. Josip R o š t o h a r iz Šmarija kot provizor v Zdole, č. g. Al. Vojsk od sv. Marjete k Veliki nedelji, č. g. A. D r o z g od sv. Marka k M. D. na Gori. Novomašniki: č. g. Al. Š u t a pride k sv. Marjeti. -- obrtnijske stvari. Napolji. Koruza in krompir naj se spravlja. Rež in pšenica naj se seje. Konec meseca začne se tudi zelje in repa voziti domu. Gnoj naj se vozi na njive. V drevesnici in na vrtu. Trgatev sadja je dovršena, odbere naj se sadje za sušitev in za mošt. Na spijoče oko cepljenim drevesom mora se poveza odviti. Drevesnico je treba pleti in prekopavati. V vrtu naj se prazne grede gnojijo — rastlinska semena naj se sušijo. Za oliranjenje dobrega, čvrstega glasu priporoča se zlasti pevcem, da si vsako jutro izmi-jejo vrat in prsa z mrzlo vodo, da se vsak dan spre hajajo in pretesno ne prepasujejo. Proti trtni uši, ki je na Francoskem že v 60 okrajih vinograde uničila, rabi se ondi najbolj žveplen ogljenec, katerega uporabljajo na 66.200 hektarjih. Poplavili so 26.665 hektarjev, z ameriškimi trtami pa so obsadili 166.517 hektarjev. Vsled trtue uši pridelajo veliko manj naravnega vina, zato pa naredi toliko več umetnega vina. Sodi se, da ga napravijo na leto nad 5'/2 milijonov hektolitrov. Najnovejši čas rabijo za narejanje in zboljševanje vina najbolj sladkor z imenom „oenoglukosa". Ta sladkor bolj in bolj izpodriva rafinovani sladkor od vinske fabrikacije. Cibebe (suho grozdje) in „oeno-glukosa" so glavna reč. 100 kilogramov cibeb da 3 hektolitre vina. Blizo Pariza je tovarna, ki izdela vsako leto 270.000 hektolitrov umetnega vina. (Ljubljanska mestna hranilnica) prične svoje delovanje, kakor pravijo, dno 1. oktobra. Blagajnik je imenovan g. Avg. Endlicher, kontrolor pa gosp. A. Trstenjak. (Učiteljsko zborovanje) dne 2. septembra so imela razna učiteljska društva v Ljubljani. Poročilo prihodnjič. (V knezoškofijsko deško semenišče) „Oollegium Aloisianum* »sprejet; so na novo sledeči dijaki: J. Jerše, šestošolec, iz Šmartina pri Kranji; Ivan Capuder, pelošolec, iz Pnglcda pri Moravčah; F. Ciuh a, četrtošolec, iz Zgornje Hrušice pri Ljubljani, iu tretješolei: Luka Arb i?. Kamne gorice, Ivan Debevec iz Postoiine, Auton Korit ni k iz Polhovega gradca. Ivan Mer h ar iz Prigorice (fara Doleuja vas), Frane Peugov od sv. Jakoba pri Savi, Ivan Petrič iz Cerkljau, Franc Pirec iz črnega vrha pri Idriji, Josip Ti čar iz Trboj, F. Verbič iz Borovnice iu Franc Zemlja iz Sela pri Breznici. (Novo prestolno cerkev) v Serajevem posvetili bodo dne 14. sept. t. I. in naslednji dan, 15. sept., prenesli bodo v slovesnem obhodu presveti Zakrament iz sedanje katoliške cerkvice v novo veličastno gotsko stolico. Izvršil bode sv. obred pre-vzvišeni gosp. apostoljski nuncij na Dunaji Alojzij Galiraberti v prisotnosti vseh škofov Bosne iu Hercegovine, pa mnogo drugih cerkvenih dostojanstvenikov naše monarhije. K slovesnemu posvečevanju bodo prišli tudi vsi gospodje dekanje iz vrhbosenske nadškolije. (Strupena rosa) je letos izredno veliko škodovala vinogradom po Hrvatskem, Štajarskein, Kranjskem in Primorskem. Zvedenci pravijo, da so za-plojenje strupene ali „medene rose* za drugo leto stori nemogoče, morali bi vsi vinogradniki vsaki v svojem vinogradu trsno listje pobrati ali pograbljati in sežgati. (Današnjemu listu) ju pridejan govor č. gospoda dr. Lesarja, pojasnujoč namen, pripomočke in vspehe reda Jezuitov. (Modri župan.) V neki občini so se dogovorili možje, da bodo napravili novo zložnejšo cesto. Kmalu pride zemljemercc, ki premeri najbolj pripravno črto ter s količki zaznamuje, kje da bo šla nova cesta V soboto pa preden odide, reče županu: Oče župan pazite, da vam fantje nocoj količkov ne porujejo. Ko' pride v ponedeljek zopet nazaj, res ni bilo več nobenega kola nikjer. Hitro gre zemljemerec k županu vprašat kako iu kaj. Župan pa mu odgovori, da jih je sam pobral in spravil v občinski hram, češ tam jih fantje gotovo puste pri miru. Razne vesti. (Na Ogerskem) je vsled viharja dne 24.ju|ija smrt našlo več ljudij in živine; veliko škode jo po hišah, polji in vinogradih. V mestu Mohač je veter podrl zvonik na dveh cerkvah. V mestu Nvirbator in In 717ir'l '1 nnrlrnr ilu ii> luicritrnl'1 m., i . je strela zažgala cerkev, da je pogorela. Onokrat je burja razsajala po Bavarskem. Pruskem, Avstro-Ogerskem. JL,iNtlli<*ll IlIMMlllilcOVIt. Več dopisov smo morali odložiti za prihodnji list, kcr je bilo premalo prostora. Prihodnja številka ,DOMOLJUBA' izide dne 19. septembra. Lot«r(|Hl«i Kr«>e ko. Trat 24. avgusta: 3. 82, 8, 34. Line 24 avgusta: 71. l Ljubljani. oe S £ = g-"« "S'«' < 2 _ » a: » » » - S. »"'ŠHtgoi:0? ~ K 3 3 — STT — _ — i §*|w < S i.| 2. -.. » C -. K = 3 5. — o ^ o ac t> s* . i : •s&l§.5rs;c3 ' -s- » ' s _;• " s w c | n- T i 5-1 C •• S. z _ l O w 3 x = -e v. -g ? S-jr« S §•' 2 % 2 Si r"3TS5 < c ~ ^ o- , Jt " «p r «n 3 h a ^ _ ~ <2. s a 5. l g Cj - S' 2 '(j * N-c *r~:'£.• = = ■ 3 N S = 3 r; 3 3 2.5 * č " ji i - s I "S "T Z.&. 2. £' z* ir £ S-. ar „ §■ -J7' l _ T> <_ • f < i lilinri N' < 2 E * = i '/.«"* t- rr M - 3 sTsi-? 91 Na najnovejši m najboljši način umetne in % ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — od stralijuje zobne bolečine z usmrieiijem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckoga (čevljarskega) mostu, I. uadstropie. (IU) za vse stanove itd. itd. so sledeče stvari: blagajnice varne proti ognjn in vlomu, kasete, gepli, mlatilnice in rezilniee krme, vinske in sadne stiskalnice, grozdni obirači, trijeri in čistilnice, ročni mlini in mlini za debelo moko, sesalke, plugi, kopirne stiskalnice, stroji za rezanje mesa in za vrtanje, stroj za ropkanje turšice in stroji za rezanje repe, dalje šivalni stroji, otročji vozovi, perilni in ovijalni stroji (patent Stra-koscli & Boner) itd. itd. Te in druge predmete najboljšega izdelka ima vedno po jako nizkih tovarniških cenah v največji izberi v zalogi m a n a e e nasproti železnemu mostu, Stari trg št. 1. 'licu, mnnimniimiu I i ■ti v sjMBtkm v Ljubljani, Valvazorjev Trege, ogree. grinte in druge nečistosti kože. Stekl. 80 kr. /ob nc kapljice. Stekl 10 kr., due. 90 kr. Zobni prašek po dr. Helderjl z dodatkom sali-cilno-kislega natrona je jako priljubljen. Škatljiea 30 kr. Železnato kiucško vino pokrepča želodec. Cena butclji I gold. 20 kr. Zelczuato salo iz kitovih jeter najboljše vrsto, za kre|«'anje slabih otrok, katerim manjka krvi. Stekl 60 kr. Želodčne kapljice Marije PomairaJ Napravljeno so iz zelišč gorenjskih, zlasti okrog Hrezij pri Mariji Pomagaj nabranih, katere imajo lastnost vsakovrstne želo-dečne bolezni ozdraviti. Stekl 30 kr., duc. 3 gold. Medicinična mila, lepo dišeče puinade, lasna olju, parfumi, Itd. vedno v zalogi. SV Živinska zdravila. llomeopatlčne kuplicc za prašiče zoper vse prašičje bolezni. Stekl 30 kr. Prašek /.a prašiče |>o poskušnjali potrjen proti pere-eemn ognju. Maničnemu in pljučnemu prisadu, pomanjkanju slasti do jedij, driski, kataru, itd. Zavitek 30 kr. Konjski cvet za utiranje udov. trganje, oteklino, spahnenje šipe na kolenu. Stekl. I gld. Liter 2 gold. Poskušeni konjski prašek. Zoper vsakovrstne konjske bolezni. Ako sc konju vedno po malo daje toga praska, obvaruje se ga čestokrat nalezljivim boleznim. Zavitek 50 kr. Poskušeni mlečni in goveji prašek. Ta prašek jo skuseno čistilo krvi ter izganja vse bolezenske snovi iz života. Zavitek 50 kr. ,,,lsJc krogljice proti pasjim boleznim. Škat. 50 kr. Homoopnti<5nn leloirnn. -fcj Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj- je, kakor znano, najprva in nateta, ajo se te zdravila ,z posebno dobrote in čistote V najločn^'Isto tako sž dobe vsa zdravila Kranjskem. Napravlja. po receptih napravljena vedno sveža in tareiša homeopatična lekarna na Cenik pošijen,; ako so naroči, gVfiSUkf v 'katerem t^^Kt™ d™krat -zpošilja. Prosim vVu