POGOVOR
■■3
bHBB
; H i"
) o
k
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
1% programa
* TV SPREJEMNIKI, VIDEOREKORDERJI *IH-FI KOMPONENTE, GLASBENI STOLPI * HI-FI ZVOČNIKI
* AVTOAKUSTEKA - brezplačna montaža znanih proizvajalcev
SOAY. TECHMCS,
m:\ox, iumvomi
DEMONSTRACIJA:
D0LBY SURROUND PR0L0GIC
UGODNI KREDITNI POGOJI!
Delovni čas: 9.00 - 12.00 15.00 - 19.00 sobota: 9.00 - 13.00


ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA
SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi
61411 Izlake
Izlake 40
tel.: 0601 73 696
fax: 0601 74 024
Blagajna
IZLAKE	odprto	7.30-14.30
73-696	sobota
ZAGORJE	odprto	7.30-14.30
64-058	sobota	8.00-11.00
DOL	odprto	6.00-14.00
41-616	sobota
DEJAVNOSTI
* zbira hranilne vloge in depozite * vodi žiro račune in tekoče račune * opravlja plačilni promet (položnice)
* opravlja kreditne posle * opravlja menjalniške posle
UGODNOSTI
* OPRAVLJAMO NAJCENEJŠI PLAČILNI PROMET (vplačilo občanov, društev in civilno pravnih oseb na žiro račune podjetij s spolšno položnico)
tarifa: 0,80% minimalno 20,00 SIT maximalno 400,00 SIT
VESELILO NAS BO, ČE NAM BOSTE IZKAZALI ZAUPANJE IN SE OBRNILI NA NAS!
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20 julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611: lax: 64 660
PC 486 DX2/80 AMD PCI PC 4860X4/100 AMD PCI PC 486 0X4/100 INTEL PCI PC 486 0X4/120 AMD PCI
126.300 SIT 33.400 SIT 133.600 SIT 135.500 SIT
(RAM 4MB, HDD 635MB, GRAFIČNA KARTICA 1MB + KONTRL. PCI,
FDD 1.44, TIPKOVNICA, OHIŠJE MT, MONITOR 14", MIŠKA+PODLOGA)
PC PENTIUM 90 PCI	183.000	SIT
PC PENTIUM 100	PCI	190.200	SIT
PC PENTIUM 120	PCI	197.200	SIT
PC PENTUIM 133	PCI	264.200	SIT
(RAM 8MB, HDD 850MB, GRAFIČNA KARTICA 1 MB + KONTRL PCI,
FDD 1.44, TIPKOVNICA, OHIŠJE MT, MONITOR 14”, MIŠKA+ PODLOGA)
DOPLAČILO ZA MS-DOS6.22 + WIN 3.1 EE... 11.400 SIT GARANCIJA 18 MESECEV ROK DOBAVE DO 5 DNI
SESTAVIMO VAM TUDI KONFIGURACIJO PO ŽEUI.
POKLIČITE NAS!
r
UVODNIK
Lažje je delati, težje lenariti, pravi trboveljski župan. Pa še prav ima. Težava je le v tem, da bi dandanes marsikak Zasavčan raje dejal: bolje je delati, kot pa biti brezposelen.
V uredništvu Zasavca vsekakor nismo brez posla, pravzaprav smo do vratu v njem. Telefoni zvonijo, vi sprašujete, namigujete, nam to in ono potarnate, da potem novinarji pobrskamo za informacijami in dodamo še kako pikro. Tako smo si danes privoščili "pokakati" trboveljski park. Čez nobeno stvar nismo s strani bralcev slišali toliko jiripomb, kot ravno na račun omenjenega parka. Ze besed zmanjka, če tolikokrat pišeš o eni stvari. No ja, letos smo o njem pisali prvič. Upam, da tudi zadnjič. Da se bodo stvari le spremenile na bolje.
Veliko bolje bi bilo, če bi se težave stopile tako, kot se je te dni stopil sneg. Še prej bi nas najbrž udarile po glavi, tako kot je v času odjuge tu in tam tudi sneg katerega, po glavi namreč. Ko je zdrsnil s streh brez snegolovov. A to je že druga zgodba. Morda le predlog, poskrbite za snegolove na strehah svojih hiš, sicer boste krivi, če bo sneg z vaše strehe poškodoval katerega od mimoidočih.
NASLOVNICA: Z avtomobilskega sejma
foto: Jože Ranim?er jr. oblfltovanje: Slavko farantini
*i

TET ° ehološha sanacija Hahovost za uspeh Pohahanparh
Zasavčevaanheta Pogouon Janez fTlalourh Umazano Zasavje Izziv umu
Slovenca leta Ramadanshi post
IPbOVfLKMfl nOJCfl ffflK
•	trn mousti
ŠTIDM V ZDfl
•	PMTIZflCIMf DfLfiia
H
Milan Kučan je prišel v Litijo po naslov "Slovenec leta '95". Zlobneži trdijo, da zadnjič v svoji politični karieri.
Foto: Jure Nagode
KOLEDAR
DOGAJANJ
9.	januarja - Policiste smo vajeni videvati v avtu, ob avtu ali več skupaj, nikakor pa policista samega, ki se "sprehaja" po mestu. To poslej ne bo nič več kot v ameriških filmih - rajonske policiste, mi jim bomo rekli policisti okolišev, bomo pogosteje videvali tudi v naših stanovanjskih sredinah. V Trbovljah sta dva.
10.	januarja - Dva policista dveh trboveljskih okolišev in štirje
dimnikarji celotne trboveljske občine. Slednji nič več ne prinašajo sreče, tako kot v dobrih starih časih, ampak svoje delo opravljajo "po zakonu", pri tem imajo vse več težav. Kdo bo čiščenje dimnikov, tega je zaradi novih energentov vse manj, dovolil in plačal? Po odkupih stanovanj se novi lastniki le stežka dogovorijo tudi o tem.
11. januarja - Trboveljčani si bodo končno le oddahnili in z njimi
tudi zaposleni na Petrolovi črpalki, kajti... bencinski servis Petrol-ena bo vsak čas spet odprt. Tehnični pregled je opravljen, še nekaj dni in potem se bomo bahali z enim najsodobnejših Petrolovih servisov v Sloveniji.
12.	januarja- V športni dvorani v Litiji se je zbrala slovenska politična, kulturna, športna in še kakšna smetana. V svojih vrstah je pozdravila preko Nedeljca zbrana naj Slovenca in naj Slovenko leta '95. Kdo drug, kot Milan Kučan in Brigita Bukovec sta to.
13.	januarja - Spet o policistih. V sobotnem večeru isti avtomobil, na poti od Ljubljane do Trbovelj, kar trikrat ustavijo. Dvakrat
preverjajo vsebnosti alkohola. Če se družiš z alkoholom, pokliči taxi.
14.	januarja-Današnja nedelja je mnogim prinesla obilo športnih užitkov - čeprav doma, pred televizoijem, so seogrele smučarske strasti.
15.	januarja - Kovina iz
Šmartna pri Litiji se vneto in uspešno prebija iz minulih kritičnih let v zdravo podjetje. Težav v poslovanju seveda ne zmanjka, Kovina kljubuje, za nameček pa se najde še kakšna neljuba dogodivščina. Za skoraj dvodnevni telefonski mrk poskrbijo dolgotrajna priklapljanja na novo digitalno centralo.
Mateja Grošelj

Ekološki seminar Idrija '96
Zasavska ekološka skupina -EKOS Zasavje je nevladna, nepolitična in neprofitna okoljevarstvena organizacija, ki se ukvarja predvsem z organizacijo naravovarstvenih projetkov za mlade. Skupina bo v letošnjem organizirala šest večjih projektov za mlade in sicer: 2 ekološka seminarja, 2 raziskovalna tabora (med poletnimi počitnicami), delavnico ob dnevu zemlje ter ekološke dneve.
Tokrat pa EKOS Zasavje v sodelovanju s Slovenskim ekološkim gibanjem - SEG Ljubljana organizira tridnevni ekološki seminar za srednješolce Slovenije, še posebej pa vabi dijake zasavskih srednjih šol, da se ga udeležijo. Na seminaiju, ki bo potekal v Idriji med 1. in 3. februarjem '96, se bodo udeleženci med drugim odpravili v idrijsko podzemlje, v del živosrebrnega
rudnika, ogledali si bodo divje jezero ter impresivno delo narave ob vhodu v krajinski park. Priznani strokovnjaki s področja varstva okolja pa jim bodo spregovorili o alternativni energiji, o odpadkih, o divjih odlagališčih, o reciklaži avtomobilov ter o atomski energiji. Pomoč pri seminaiju so ponudili tudi Slovensko ekološko gibanje. Novi študentski servis Študent in nekatera podjetja. Vsi zainteresirani zasavski dijaki ter študentje dobijo dodatne informacije in prijave na naslovu EKOS Zasavje, Golovec 27 a, Trbovlje ali po telefonu 22-596 med 9.00 in 13.00 uro. Ker bo število udeleženev omejeno, je prijava obvezna. Upoštevali bomo samo prijave, ki bodo prispele na naslov EKOS-a do vključno 25. januaija. Po prijavi bodo udeleženci prejeli tudi učno gradivo za seminar in dodatne informacije.
A. M.
Za mamograf
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so od 5. do 11. januaija sredstva za mamograf prispevali:
delavke OŠ Vitka Pavliča Hrastnik (namesto cvetja na grob Maijani Herič) 6.000,00 SIT; kolegice Ekonomske srednje šole (namesto cvetja na grob Ireni Žgalin) 5.000,00 SIT;
Do 11. januarja ste tako zbrali že 17.107.598,25 SIT. Splošna bolnišnica Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem.
č-	■	X
Enoten status toplotnih postaj
Trbovlje - V občini Trbovlje je bila imenovana komisija upravnikov stanovanj, predstavnikov JKP -Komunale in občine, ki bo poenotila status toplotnih postaj v občini. Po zakonu o gospodarskih javnih službah so vsi objekti in komunalne naprave, med njimi tudi toplotne postaje in instalacije v lasti občine. Večino omenjenih naprav ima v upravljanju JKP - Komunala Trbovlje. Tako to podjetje pokriva vse stroške obratovanja in vzdrževanja. Sem pa ni zajet strošek električne energije za delovanje črpalk, ki omogočajo kroženje tople vode v cevnem sistemu. Doslej so plačevanje tega stroška izvajali po posameznih toplotnih postajah na razne načine. Imenovana komisija pa bo pripravila predlog poenotenja statusa toplotnih postaj v celotni občini.
I. L.
Nov bencinski servis
Trbovlje - Starejši Trboveljčani se še dobro spominjajo, da je bila včasih na mestu, kjer stoji Petrolov bencinski servis z avtopralnico, končna železniška postaja rudniške ozkotirne železnice. Od tod so z "bagerli" vozili na delo delavce na rudniško separacijo, v TE in v Cementarno trikrat na dan, prav tolikokrat pa tudi z dela nazaj do postaje. Pred leti pa so zgradili na
tem področju bencinski servis, ki ga je mesto Trbovlje spričo hitro-rastočega motornega prometa nujno potrebovalo. Zmogljivosti servisa s črpalkami vseh vrst goriva pa so postale premajhne, zato se je Petrol odločil, da bo na istem mestu zgradil novega, z večjimi zmogljivostmi in širšo ponudbo. Z deli so pričeli lansko pomlad, ko so v prvi fazi porušili obstoječi objekt, nato pa pričeli z gradnjo novega. Težav je bilo več, kot so pričakovali, zato seje gradnja zavlekla. Sedaj pa kaže, da bo kmalu
končana. Petrol je v posodobitev tega servisa vložil okoli 2 milijona DEM, seveda iz lastnih sredstev. Bistveno
bodo razširili ponudbo svojih storitev tudi v kakovostnem pogledu.
T. L.
Predstavitev permakulture
V torek, 23. januarja ob 17.00 uri, bo v prostorih Dl) Trbovlje predstavitev z diapozitivi, ki jo bo vodil Inštitut za permakulturo iz Ljubljane.
Permakultura je svetovno gibanje, staro dobrih 20 let, ki temelji na ekologiji in etiki. Prvotno je beseda pomenila trajno kmetijstvo (PERMAnen-tna agriKULTURA), ker si je avstralski biolog Bill Mollison, njen idejni oče, prizadeval na vrtu ustvariti čim boljšo združbo rastlin in živali brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov. Danes pomeni permakultura življenjski slog in način razmišljanja, kije usmeijeno na konstruktne rešitve problemov,
s katerimi se sooča naša civilizacija. Permakulturaje pozitivna vizijasveta v harmoniji. Ponuja celosten pogled na svet, ki se kaže na raznih področjih: ekoarhitektura, biološka predelava hrane, recikliranje odpadkov ter na etnično socialnih in bolj pravičnih finančnih odnosov.
Na predstavitvi v predavalnici DD Trbovlje se boste ob pomoči diapozitivov lahko podrobneje seznanili o konkretnih predlogih, ki jih ponuja permakultura. Okoli sebe vidimo ogromno problemov, ki nas spravljajo v žalost in obup. Toda zakaj bi se morali sprijazniti s tem, da se ne da ničesar narediti? Prav vsak lahko veliko prispeva k okrevanju našega bolnega planeta, pa naj živi v mestu ali na deželi. Permakultura spodbuja samozavest
posameznika, da si upa postati samostojen in iznajdljiv.
Na predstavitvi boste med drugim izvedeli, kako lahko pridelamo hrano v stanovanju, kaj so rastlinske čistilne naprave, kaj je značilnost ekološke gradnje, kako naredimo načrt za kmetijo, kako na vrtu postavimo zeliščno spiralo in uredimo gredico brez prekopavanja, kako skrbimo za domače živali, kaj je trgovanje z "zelenim denarjem" ipd. Ogledali si boste, kako izgleda sožitje človeka, rastlin, živali in naravne krajine na konkretnih primerih. Na koncu predstavitve boste lahko tudi kaj vprašali.
A. M.
c

...... -...... ........... ..........-..........
Odstranjena drevesa
Krajani gornjega dela Levstikove ulice v Zagorju so v lanskem letu posredovali pismo Ministrstvu za okolje in prostor ter upravnim in občinskim službam vZagorju, komunali in krajevni skupnosti, elektro nadzorništvu in lastnikom gozdov.
V pismu so zahtevali, naj pristojni vendarle nekaj storijo glede dreves v soteski med Ocepkovim hribom in Gorico. Drevesa so bila velika in suha. Tako so močno ogrožala uporabnike cest.,Zgodilo se je celo, da seje podrl hrast in se skotalil po bregu. Za las sta mu ušla dva voznika v avtomobilih in motorist. Mimogrede povedano, po hribu navzdol seje privalila tudi mina, verjetno še iz druge svetovne vojne, ki pa k sreči ni prišla v roke otrokom.
Dolgo časa j e preteklo, da so se pristojni vendarle zganili. To seje zgodilo šele po drugem pisnem posredovanju. Sedaj so drevesa odstranjena, a nekateri zopet niso zadovoljni. Pobudnike * omenjeneakcijeobtožujejo, da so s svojim početjem oskrunili naravo in ji prizadejali nepopisno škodo.
Obtoženi ne razumejo teh besed, ko pa so s svojimi protesti uspeli zagotoviti varnejšo pot vsem tamkajšnjim stanovalcem, od najstarejših do najmlajših, ki se po tej cesti vozijo ali gredo peš. Nenazadnje, gre po imenovani cesti veliko nič hudega slutečih sprehajalcev, pa tudi voznikov, saj cesta vodi do teniške dvorane.
Rado Fele
^--------------- -----------------------------------1
Tržnica v Zagorju
Zasvetilo bo
Trbovlje - V KS Fritz Keršič načrtujejo, da bodo letos vendarle uspeli urediti javno cestno razsvetljavo od Novega doma proti Partizanski cesti. Gre za sam center mesta, ki pa je ponoči zavit v temo. Sredstva za omenjeno razsvetljavo so jim na občini obljubili že pred dvema letoma; kot kaže, bodo sedaj tudi zares prispela. Krajani tudi upajo, da bodo to leto asfaltirali dvorišča pred stanovanjskimi objekti na Tereziji, kjer je stanje še posebej v zimskih mesecih zaradi blata povsem nevzdržno. Nujno potrebna sredstva (vsekakor pa ne vsa) za to akcijo bo prek krajevne skupnosti prispevala občina. Koliko površin bodo uspeli pokriti z asflatom, je torej predvsem odvisno od občine, s katero se bodo krajani še pogajali.
R.F.
Peš poti
Trbovlje - V krajevni skupnosti Fritz Keršič tudi upajo, da bodo v pravkar začetem letu uspeli tlakovati nekaj peš poti, za kaj več pa jim bo nemara že zmanjkalo finančnih sredstev. Lani so namreč dobili le borih štiristo tisočakov, za letos jim namenjajo pol do enega milijona. S tako bornimi sredstvi je kakšne opazne investicije res težko izvesti.
R.F.
Odlagališče odpadkov
Trbovlje - Velik problem v KS Fritz Keršič je tudi odlagališče odpadkov na Neži. Ta deponija je bila postavljena na črno. Šele pred kratkim so se odgovorni končno le prebudili in sklenili, da tej pravni nerazumnosti naredijo konec.
, Krajani se te dni pogovarjajo tudi z občino, da bi s celovitim programom pristopila k razrešitvi nastale situacije. Pri tem predvsem pričakujejo, da bo okrog deponije še v doglednem času postavljena ograja. Tako naj bi preprečili dostop vsemogočim vandalom, ki na smetišču iz gole sprijenosti zažigajo odpadke. Okoliški občani se ob takih
primerih dobesedno dušijo v dimu in zato apelirajo na občino, naj pohiti s sredstvi za sanacijo.
R.F.
Uredili kolonijo
Zagorje - Glede na to, da so v preteklem letu v KS Rudnik-Toplice le podrli staro šolo pri rudniku, v kateri seje moral zrušiti sam strop, da so pristojni vendarle pohiteli z izselitvijo štirih občanov, bi pričakovali, da bodo tudi letos porušili kakšnega izmed dotrajanih objektov, ki jih v tej krajevni skupnosti ne manjka. Temu to leto ne bo tako. Bodo pa zato, vsaj tako načrtujejo na KS, uredili rudarsko kolonijo. Krajanom bodo s to ureditvijo omogočili varnejši dostop iz njihovih stanovanj na dokaj prometno cesto, ki naj bi jo sedaj razširili. V Toplicah naj bi (po lanski sanaciji ceste na Breg) položili še nekaj asfaltnih zaplat ter uredili kanalizacijo. V projekt plinifikacije pa še niso vklj učeni. Zemlj a se spričo dolgoletnega rudarjenja na tem območju še ni posedla in bilo bi tvegano vanjo položiti cevi za plinovod.
Krajani KS Rudnik-Toplice bodo zelo zadovoljni, če jim bo uspelo realizirati vse zastavljene načrte, ki
a
so po mnenju nekaterih celo nekoliko preveč visokoleteči, ko pa je v minulem letu ta krajevna skupnost dobila le toliko sredstev, daje lahko pokrilaračune za elektriko in telefon v krajevni pisarni.
R.F.
Krajani sklicujejo sestanek
Renke - Krajani KS Renke v teh dneh sklicujejo sestanek z odgovornimi litijske občine. Ob tem upajo, da se jim bodo pridružili tudi zagorski občinski možje, saj so problemi krajanov poznani tudi v Zagorju, ko pa je bila omenjena krajevna skupnost v povojni zgodovini nekaj časa tudi pod zagorsko upravo. No, sedaj je zopet pod litijsko, kamor pa krajani užaljeni spričo odstranitve "železniške postaje" (bolje rečeno vagona) in še več nerešenih problemov- večkrat pošiljajo svoje pritožbe in predloge. Upajo, da se bo stanje v omenjeni krajevni skupnosti vendarle normaliziralo ter bodo tako lahko zaživeli v lepšem, bolj urejenem okolju.
R.F.
Zbora ni bilo
Zagorje - Tik pred novim letom so predstavniki krajevne skupnosti Franc Farčnik sklicali zbor krajanov na temo sanacija in ocenitev škode na objektih, degradiranih zaradi rudarjena. Povabi h so tudi predstavnike občine in rudnika, ki pa se srečanja niso udeležili. Tako je dejal predsednik KS Slavko Jelševar in dodal, da so bili prisiljeni zbor preložiti. Predvidevaj o in upajo, da se bodo s predstavniki ustreznih organov srečah prhodnji teden.
R.F.
Policijske patrulje
Trbovlje - Policijska postaja Trbovlje uvaja poleg že obstoječih patrulj z motornimi vozili tudi stalno policijsko patruljo na območju Trbovelj. Odločili so se, da uvedejo dve območji, kjer bo delovala kontrola. Za zgornji del Trbovelj bo poskrbela patrulja od Zdravstvenega doma navzgor, druga pa od tam navzdol. Namen teh patrulj je, da pomagajo občanom z nasveti, nadzorovali pa bodo tudi izvajanje raznih predpisov - prometnih, okoljevarstvenih, reda in discipline,...
T.L.
Komunalni inšpektor
Trbovlje - Občina Trbovlje ima že nekaj časa spet delovno mesto komunalnega inšpektorja. Nova komunalna inšpektorica Juša B ulja, ki to delo opravlja zadnje tedne, ima dosti dela. Kot večletna inšpektorica pri medobčinski inšpekcijski službi v Trbovljah si je pridobila mnogo izkušenj.
T.L.
Padla je hiša "Pod skalo" v Zagorju
Valvazorjeva pot
Čemšenik - V krajevni skupnosti Čemšenik za ta petek načrtujejo sestanek upravnega odbora tamkajšnjega turističnega društva, ki je v tem času dopolnilo že pol drugo leto svojega obstoja in delovanja. Razpravljali naj bi predvsem o letošnjem, lahko bi rekli že tradicionalnem pohodu, Valvazorjeva pot. Ta traja dobre tri ure, pohodniki pa prehodijo okrog petnajst kilometrov, in sicer od Valazorjeve kapele na Izlakah do Gamberka ter po pobočju Čemšeniške planine do Mejča nad Čemšenikom. Prvikrat so se odpravili na pot (ob kateri jih vsakokrat čaka poleg lepot narave tudi nešteto dobrot, kijih pripravijo gostoljubni domačini) pred tremi leti, prvič in doslej tudi zadnjič v lepem, prijaznem vremenu. Predlani jih je pošteno namočil dež, lani pa so gazi h prek metrskih zametov, pa ne zaman. Na koncu te, ne preveč težke po ti, jih vedno znova pričaka kakšno
presenečenje. Doslej se je tako na prizorišču dvakrat pojavil sam Valvazor (ob otvoritvenem pohodu je njegovo vlogo prevzel celo poznan igralec Roman Končar).
V Turističnem društvu predvidevajo, da se bo to leto na prvo spomladansko soboto pohoda udeležilo še več prijateljev hribola-zenja kot do sedaj (ko je omenjeno pot prehodilo presenetljivih dvesto in še več udeležencev). V to jih navaja predvsem dejstvo, da prihaja vse več hribolazcev tudi iz okoliških krajev Zasavja, še več: celo iz Kranja in Kopra. Tudi letos so že najavili svoj obisk, med drugimi pa se za Valvazorjevo pot zanimajo v Brežicah, pa še marsikje. Kako tudi ne, ko pa zasavski hribi in planine slovijo daleč naokrog in je turistično društvo tako širokopotezno zastavilo predstavitev omenjenega popotovanja. Le-toje namreč že omenjeno v Tmističnem vodniku ter Športnem koledatj u S lovenije, o nj em poročaj o tudi mediji.
Rado Fele
'omo Brt
B
... ' ^
Zasavsko
malo
gospodarstvo
Delež malega gospodarstva v Zasavju v domačem bruto proizvodu je sicer iz leta v leto večji. Kljub temu pa primerjave s sosednjimi območji kažejo, da vseeno ni tolikšen, kot bi utegnil biti. Nemara je za to več vzrokov; nenazadnje bi ga morali iskati v še vedno premalo domiselnih in osmislenih programih, pomanjkanju kapitala ter ustreznih in ugodnih kreditov.
Trenutno ni treba dokazovati niti tega, da se je in se bo v prihodnje največ na novo zaposlilo predvsem v tej gospodarski veji. Resda počasneje, kot je bilo predvideno. Ne glede na to, pa imamo le v tej dejavnosti še precejšnje možnosti. Še vedno imamo opravka tudi z neenakomernim razvojem malega gospodarstva. V zagorski občini že dosega okoli 14 odstotkov ustvarjenega domačega bruto proizvoda, v sosednjih občinah ta delež še ni tolikšen, vsaj po podatkih za predlansko leto je to videti.
K prožnejšemu razvoju malega gospodarstva utegne prispevati tudi ustanovitev t. i. pilotskega regionalnega pospeševalnega centra v Trbovljah. Soglasje zanj je dalatudi slovenska vlada na eni zadnjih sej prejšnjega leta. Prav tako je vlada soglašala s podelitvijo ustreznih sredstev. Predvideno naj bi znašala 40 odstotkov vrednosti ustanovitvenega kapitala, ki znaša 2 milijona tolarjev. Sredstva naj bi prispevale tudi občine, zagorska agencija za razvoj in še nekateri drugi interesenti.
Nameni in cilji takega centra niso neznani: zasavsko malo gospodarstvo mora čim prej doseči slovensko povprečje na tem področju. In še več; naše območje si v prihodnje ne bo moglo privoščiti takšnega industrijskega razvoja, kot v prejšnjih časih. S tem ne zanikamo pomena industrije, ki ima možnosti za razmah. Ta bo še vedno prevladujoča, vendar postaja malo gospodarstvo njen sestavni in bistveni del. Na nekaterih področjih bosta še tesneje sodelovala kot doslej, na drugih manj, vseeno pa je to partnerstvo pomembno.
M. V.
L	-i
V torek, 16. januarja je v delniški družbi Eti elektroelement potekalo srečanje, ki so se ga udeležili predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, član uprave Slovenske izvozne družbe in član nadzornega sveta Eti Marjan Kramar, predstavniki območne organizacije gospodarske zbornice in nekateri vidnejši zasavski gospodarstveniki. Udeleženci so spregovorili o tekoči gospodarski situaciji in težavah, ki tarejo velike izvoznike. Direktor Eti pa je srečanje izkoristil tudi za predstavitev
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk in generalni direktor Eti Jože Smrkolj med ogledom proizvodnje.
rezultatov poslovanja v minulem letu.
Od 12. septembra 1995 je Eti elektroelement Izlake delniška družba. V lastninskem preoblikovanj u so naj večji delež dobili upravičenci internega lastninjenja. 17 odstotni lastnik pa je postala tudi investicijska družba Maksima. Podjetje, v katerem je zaposlenih 1194 delavcev največ izvozi na zahtevno nemško tržišče. V letu 1995 so bili dohodki od prodaje izdelkov 57.4 milijonov nemških mark. Od tega j e bilo za dobrih 70 odstotkov izvoza. (Več kot 25 milijonov nemških mark samo v Nemčijo.) Tudi dobiček ni bil majhen, saj je znašal skoraj 160 milijonov tolarjev. Od tega so delničarjem izplačali za 95 milijonov dividend.
V letošnjem letu pa vodilni načrtujejo 12 odstotni porast obsega proizvodnje. Tudi dohodki naj bi se povečali za dobrih 10 odstotkov. V Etiju se zavedajo pomena investicij. Tako naj bi letos porabili kar 7 milijonov nemških mark. Od tega bodo polovico investirali v nove izdelke in v osvojitev novih trgov.
Kljub temu, daje proizvodnja precej modema, lahko samo nova vlaganja v opremo ohranijo visoko kvaliteto izdelkov. Pogovor, ki je potekal po ogledu proizvodnje, se je zato nanašal tudi na težave, ki jih ima Eti pri izvozu. Do težav prihaja predvsem pri carinjenju blaga, ki ga uvažajo in neskladja pri nekaterih dajatvah državi. Vendar se Etiju ni treba bati zabodočnost. Tržni delež njihovih izdelkov je vse večji. In to predvsem na račun njihove kakovosti. Vizija dmžbe Eti d.d. je jasna; postati ena glavnih proizvajalk talilnih varovalk in zaščitnih stikalnih naprav, postati pomembna proizvajalka tehnološko visoko zahtevne tehnične keramike in zagotoviti kakovost svojih izdelkov v skladu z zahtevami kupcev.
Tekst in foto: Jure Nagode

Proizvodnja v Eti d.d. se vse bolj modernizira, vendar je človek še vedno nepogrešljiv.
E
kr

......>:>:■
**■......»*:...............**: .............

d. o. o.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158



■KS...
"i...k..;i..m...k...k..k...k...k.
.ir
k
i
:®r
................
.k.....k.... sr
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 19”, ob sobotah 700 do 1300
E......E bii........E ...........E Si..........id sS........iS	|i''
itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m karnise vseh vrst
- zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
- polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
- nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
posteljnina
...........................
estansombr:
HNNMMNM Ml NNMi
ALBOR.
BOTRE.
ZGODNJA URA. OBZORJE

NA POL ODPIRA SVOJE VEKE ŽE GLEDA. KAJ? IMENA. NRPf SANA SO NA PATINI

#.
DELACOSAS.
RADIO TRBOVLJE
98.1MHz
TRBOVLJE
(UKV AA 1 A. 1 svobode I le, 61426 Movljo U»0 QH I raflf tel.: +386 601 26 333,26 056 lFM »U«'	21 358,kx: +386 601 26 228
STVARI.
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
Več kot leto je že, odkar so na nekdanjem trboveljskem pokopališču uredili park. Sprehajališče, ki naj bi bilo Trboveljčanom v ponos, je postalo pasje stranišče, raj vandalizma in packov. Tako pravijo občani in naključni obiskovalci trboveljskega "centralnega parka".
Milijoni so padli
Za ureditev trboveljskega parka so od leta 1993 namenili 24milijonov tolarjev. Naknadno so za milijon in pol tolarjev nabavili luči, "zasadili drevje in uredili okolico.
Na južnem delu parka so naredili amfiteater s tribuno za okoli 250 sedežev in ploščad v obliki šahovnice. Uredili so poti, napeljali razsvetljavo, postavili klopi in koše za smeti.
Lahko bi, a ni
Ni dovolj, da nekje park le uredijo. Potrebno je tudi nekaj storiti. Trboveljski park (četudi leži, nekam shrljivo se sliši, na bivšem pokopališču), bi lahko bil marsikaj, a ni. V njem bi se lahko srečevali tisti, ki se radi podajo na sproščujoče sprehode. Na klopicah bi klepetali tisti, ki bi se slučajno srečali ob dopoldanskih nakupih. Po poteh bi sopihali oni, ki jih jogging ohranja vitalne. Na gugalnicah (kijih ni) bi se guncali otroci, medtem ko bi njihove mame občudovale nenavadno hortikulturno ureditev in posrečeno poplesovanje vode v vodnjakih in vodometih (vsega tega v parku danes sevedani). Proti večeru bi se na ploščadi s šahovnico odvijale kulturne in druge prireditve in poživile utrip mesta.
Škode je za...
Zdaj za povišan utrip mesta v drugem pomenu besede skrbijo tisti, ki si dajejo v parku duška z u ničevanjem klopi, razbij anjem lučk,
razmetavanjem s smetmi,...
Sklad stavbnih zemljišč, ki upravlja s parkom j e v lanskem letu namenil okrog 200.000 tolarjev za škodo. Največ je bilo poškodovanih litoželeznih svetilk, katerih ročice so bile odtrgane, bunke razbite ah pa jih preprosto ni bilo več.
Kakci smrdijo
Park naj bi bil urejen javni nasad s sprehajališči. Seveda to mnogi razumejo po svoje. Med sprehodom peljejo v park še svojega štirinožnega prijatelja na veliko potrebo. Pri tem s seboj ne vzamejo pribora, skaterim bi pasje kakce mogli dostojno pospraviti. To še posebej moti tiste, ki se v park vendarle podajo zato, ker si želijo razgibati noge, srečati soseda, poklepetati.
Lopatko in vrečke
V Trbovljah sta dva komunalna redarja, ki naj bi prevetjala, kako občani poznajo občinske odloke in kako se j ih tudi držijo. Resje, da sta le dva za celotno področje občine. Tako je nemogoče nadzorovati vse naenkrat. Poleg tega imata težave tudi takrat, ko že opazita ali posumita kakšno kršitev.
Če ostanemo pri pasjih iztrebkih. Ne zadostuje le, da redar opazi, kako seje nek pitbul ravno podelal poleg klopice. Ko pristopi k lastniku in ga opozori na kršitev, pa se ta mimogrede izmuzne, češ da tisto pa njegov Bobi že ni napravil.
Redarjema preostane tudi to, da jih vprašajo, če imajo s seboj pribor
za odstranjevanje iztrebkov.
Po občinskem odloku o posesti psov in mačkov in o gojitvi domačih in malih Živah iz leta 1978 lahko redarja tiste, ki iztrebkov svojih Živah na javnih mestih ne pospravijo, kaznujeta. Olajšata denarnico tudi do 10.000 tolarjev.
Po besedah redarke jih ni malo, ki pribor za odstranjevanje iztrebkov imajo. Zaradi tega si zagotovo zaslužijo pohvalo, še sploh, če pribor tudi uporabljajo. Je pa čudno, da se občani kar naprej zgražajo nad tem, daje park enostavno pokakan.
Po novem letu bolje bo
Trboveljski park je bil kmalu po otvoritvi redni gost na Zasavčevem prangerju. Obešali smo ga na sramotilni Steber in z njim vse tiste, ki bi morah glede tega tudi kaj ukreniti. Odtrgani koški, razbite luči, polomljene klopi, zdaj še pasji iztrebki,... Tako je minilo leto '94, pa leto '95 in očitno tudi v letošnjem letu ni pričakovati bistvenih
"A jaz, da sem pokakal park, hhhaaaa!!!"
sprememb. Ali vendar?Četudi danes pišemo o pasjih kakcih in najsi je to še tako smešno, vzemite to povsem resno.
Tatjana Polanc foto:Branko Klančar

flZ
SŠEG na Internetu
Srednja šolazaelektrotehniko in gostinstvo stopa v koraku z naj novejšimi tehniškimi dosežki. Tako je od srede decembra tudi ta šola priključena na Internet. Pred poletjem so prvič zaprosili za dostop, nato so morali na ministrstvo za promet in zveze poslati še več prošenj, saj odgovorov ni bilo. Končno so se pristojni le zganili in koncem leta je šola vendarle dobila pristop do velike družine uporabnikov svetovne pošte. Od istega časa že tudi razpolaga z grafičnim dostopom.
R.F.
Spet maškarada
Vsem udeležencem zadnjega silvestrovanja v klubskih prostorih DU Trbovlje je v zelo dobrem spominu, kako imenitno so se zabavali v prijetnem vzdušju, prijateljevanju. Zato so se odgovorni odločili, da bodo s takšnimi in podobnimi srečanji še nadaljevali. Tako bodo npr. tudi letos organizirali maškarado v svojih prostorih. Ta bo v soboto, 17. februarja. Prijave za udeležbo na tej družabni prireditvi bodo sprejemali v DU Trbovlje po 5. februarju.
T.L.
Zaprli razstavo o srcu
Društvo za zdravje srca in ožilja RS je v Cekinovem gradu v Ljubljani organiziralo veliko mednarodno razstavo na temo "Vse o srcu". Odprta je bila dlje časa, zaprli pa so jo 14. januarja letos. Razstavljeno je bilo preko tisoč eksponatov o zdravem in poškodovanem srcu, o načinu zdravljenja, upoštevanju dejavnikov tveganja - kajenja, krvnega tlaka, holesterola, nepravilni prehrani, preveliki telesni teži, premalem gibanju, stresu in še o čem. Prikazovali so tudi instrumente in naprave za zdravljenje srca, zdravila in načine preprečitve oziroma obvarovanja pred boleznimi srca in ožilja. V določenih dneh je bilo možno izmeriti krvni tlak in prisotnost holesterola v krvi. Marsikdo iz Zasavja sije to razstavo ogledal in se seznanil z vsem, kar je bilo na razstavi videti in slišati.
T. L.
Brez ljubezni ni strpnosti
V župnijski dvorani na Trgu F. Fakina v Trbovljah so 12. in 13. januarja ob 18.00 uri, potekala predavanja s skupnim naslovom "Strpnost in ljubezen". Sloje za krščanski pogled na svet in življenje. Predavanja bodo tudi v naslednjih dveh petkih in sobotah na istem mestu in ob istem času. Prvo predavanje v petek, 12. januarja je imel dr. Metod Benedik na temo "Od inkvizicije do svetništva", drugo pa dr. Hubert Požarnik na temo "Psihopatija nestrpnosti". Predavanja so bila brezplačna.
T. L.
Volja do Karitasa
Ožjemu odboru župnijske Karitas, dobrodelne organizacije je potekel mandat in v skladu z njihovim statutom je treba izvoliti ali postaviti novo vodstvo. Dosedanja predsednica, Irena Rus je s sodelavkami opravila veliko delo, mnogim je Karitas pomagal k znosnejšemu življenju in premagovanju težav ter volji do življenja. Prepričani so, da se bo v delo vključilo več novih sodelavcev oz. sodelavk tudi za vodenje te humanitarne organizacije.
T. L.
MMUS67
JOŽICA 8EUERMAMM
Zborovsko življenje je bilo v zasavskih mestih že pestrejše. V ta živelj je svojevrstno prispeval tudi Otroški pevski zbor OŠ Tone Okrogar, ki gaje vsa leta vodila Jožica Beuermann, sicer upokojena učiteljica. Za svoje delovanje je prejela plaketo dr. Slavka Gruma in Gallusovo zlato značko, a skromno pravi, da človek ne dela le za to. V 35 letih delovanja na zborovsko-pevskem pod ročju, j e imela malo časa za slavj e.
Poučevala je učence nižjih razredov OŠ, kar od človeka terja izjemno razdajanje. Kot tudi vodenje pevskega zbora. Ampak ker je precej spontan in priljubljen človek, je kontakte z majhnimi otroki vedno našla. Tudi ji ni bilo žal časa, ki gaj e porabila za to, daje ob službi vodila zbor. Večinoma menijo, da otroški zbor ni zahtevno delo, kar je zmotno mišljenje. Vaje terjajo precej napora, nastopov pa ni bilo malo: od občinskih, zasavskih, republiških revij, sodelovali so na Festivalu Kurirček v Mariboru, Mladinskem festivalu v Celju in drugih priložnostnih proslavah. Peli so tudi zahtevnejše skladbe, od leta 1959 so prepeli od partizanskih, narodnih do novejših izvedb skladb, med njimi pesmi slovenskih kot tuj ih skladateljev. "Tovrstnodeloterjasvojevrstenpristop, saj mlade šele uvajaš v svet glasbe," je povedala, "še lepše pa je bilo, ko jih je vedno nekaj odšlo prepevati v MPZ Vesna, ki je bila svojčas po pevski zahtevnosti nekak eliten zbor." S hvaležnostjo se spomni, daje bila pianistka Mojca Zupan vsa leta pripravljena spremljati zbor.
Splet dogodkov pa je bil takšen, da je vsa družina dihala z glasbo: glasbenik in dirigent je bil pokojni mož Rihard Beuermann, ki ji je bil tudi v glasbeno moralno podporo, glasbenika pa sta tudi oba sinova. Kot pravi, je živeti v svetu glasbe včasih težko. Za morebitno žalost ali utrujenost otroci ne vprašajo, družinsko življenje pa mora biti tudi urejeno. Vsak prosti čas je preživela z družino, ko so odšli na piknik ali izlet, saj zelo rada kuha in peče. Kot je tudi prijetna sogovornica.
"V Zagorju, pa tudi drugih zasavskih mestih manjka otroških pevskih zborov," je dodala, "to so otroci v mali šoli pa tja do 4. razreda OŠ. Ljubiteljsko petje je namreč v OŠ in ne v glasbenih šolah." Učiteljsko in zborovodsko delo je opravljala z izrednim veseljem, s čimer je dosti pridobila, včasih pa ji je le zmanjkalo časa za branje in poslušanje klasične glasbe, kiji je zelo všeč. Pač, še priprave je pisala pozno v noč, a vse to je nekako odtehtalo srečo, ki ji jo je nudilo zborovodsko delo. Še zdaj zaloti svoj glasbeni posluh, ko reče, kako lep glas ima vnuk Blaž. Hja, čudno glasbena so ta družinska pota.
Petra Radovič
■ ■ e ■ ■- ■ ■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■

VB
taptrantL.
Grega Kralj, dijak z Izlak:
"Mislim, da ni pametno, da se ljudje v imenu boga pobijajo. Na svetu bi zadostovala ena vera. Od človeka je odvisno, kje išče boga. V ljubezen verjamem, če sem srečno zaljubljen, sicer pa ne. Doma imam sedem majhnih kristalnih slončkov, za katere menim, da so moja srečna zvezda. Tudi v spiritizem verjamem, kar se neumno sliši, vendar smo že imeli učinke. Ko vidiš, veijameš, sicer se temu smejijo. O črni magiji še nisem slišal. S prijatelji se kdaj hecamo glede vraž: če črna mačka prečka cesto ali če vidimo dimnikarja. Za čarovniška gibanja se mi zdi, da so bile čarovnice tako imenovane kurbe, ki so jih zažigali zaradi ljubosumja. Krivično se mi zdi, da ljudje pod krinko boga in dobrega kažejo svoj pohlep po denarju, oblasti, ugledu. Včasih povsem drži, da so vere lahko opij za ljudstvo."
Mladen Florjančič, uslužbenec iz Zagorja: "Zdi se mi, da se Cerkev preveč vpleta v politiko in ne zadovoljuje svojih vernikov. Ker preučujem sveto pismo, lahko rečem, da vsaj 80 odstotkov tega, kar učijo, ni res, ker ne obstajata ne pekel, ne vice. To je njihova služba za denar. Ljudje v večini ne hodijo v cerkev zato, ker verujejo v boga, ki res obstoja. V Bibliji je njegovo ime Jehova. Nasplošno Cerkev, odkar obstoja, uveljavlja krive nauke. S tem ne kritiziram, niti ne sodim, ampak se mi smilijo ljudje, ki verjamejo v nekaj, kar ni res. Zapeljevanja so večinoma sami krivi. Vojne divjajo zaradi verskih sporov. Če bi Cerkev še vedno imela vpliv kot nekoč, mislim, da bi seinkvizicija ponovila. Osebno verjamem v boga, ki se je razkril v Bibliji, ki je ustvaril nebeška duhovna bitja, angele, ki govori, da bo naredil red na Zemlji, kajti človek je strokovnjak za probleme."
David Lindič, študent iz Trbovelj: "Mislim, da na osnovi vere ni toliko vojn. Cerkev ne sme biti združena z državo. Slišal sem o gibanju za edinost Cerkva, vendar cerkve na svojih področjih premalo naredijo. Za odstopanja od vere - okultizem in
nadnaravne sile, sem že slišal, vendar v to ne veijamem. Tudi horoskopa ne berem. Verjamem pa v usodo. Od Cerkve pričakujem predvsem strpnost do drugače mislečih, da ne bi
ver. Sicer bi zadostovala ena vera, vendar to skoraj ni verjetno, ker se vedno najdejo takšni, ki nasprotujejo. Zame je naj večja duhovna vrednota prijateljstvo."
zanemarjali drugih
Andrej Žibret, brezposelen iz Hrastnika: "Še sam sebi ne veijamem, ha, ha. No, verjamem v okultizem kot v nenavadne pojave .in čudeže. Veliko oddaj o tem sem gledal na tujih TV postajah, prebral nekaj knjig o tem. Nasploh je od posameznika odvisno, v kaj verjame. Sem optimist, veijamem, da bo navkljub vsem vojnam, ljudem na svetu kdaj dobro. Nisem še slišal o gibanju za edinost Cerkva, vendar opažam, da Cerkev ni enotna, zato se tudi vere med seboj tepejo."
Ljubimko Novakovič, delavec iz Hrastnika: "O gibanju za edinost Cerkva še nisem slišal, zagovarjam pa mnenje, da vojne niso zaradi boga, ampak zaradi politike. Osebno nisem versko opredeljen, ker je treba veijeti v vse, saj je življenje zelo raznoliko. Vsak pa ima pravico, da o veri razmišlja. Malo verjetno je. da bo kdaj ena vera na svetu."
Menda ga ni tako zagonetnega vprašanja kot je vprašanje verske izbire. Vendar je zgodovina vere tudi zgodovina upora proti veri, zgodovina cerkve predvsem zgodovina cerkvenih reform, zgodovina krščanstva predvsem zgodovina trpljenja in njegovemu upom pa tudi zgodovina zatiranja Judov in judovskega nacionalizma, saj je bila prav judovska temelj krščanskim religijam.
Zgodovina verovanja je tudi zgodovina praznoverja, se pravi zlorabe vere, saj nanjo lahko deluje razdiralno. Sem spadajo prerokovanje, astrologija, spiritizem, če se nekdo zavaruje pred nesrečo z zunanjimi obredi in znamenji ter drugo, kar znanstveno obravnava parapsihologija. Človek pa nekako po definiciji ne veijame v bogove samo zato, ker ima domišljijo in čustva, temveč tudi zato, ker ima nagon po sreči. Skozi vse religije se prepletata hudič, ki na skriven način prizadeva škodo, in bog, ki je vedno usmiljen in dober človeku. Od 19. stoletja so se izven cerkve razcvetele mnoge sekte, ki naj bi doprinesle, da bi se vsota človeškega trpljenja na svetu zmanjšala, s tem pa omogočile svobodo veroizpovedi in svobodo vesti.
19. januar je svetovni dan edinosti Cerkve, ki ga v današnjih časih označuje tako imenovano ekumensko gibanje, v katerega so vključene vse krščanske Cerkve in je bilo na začetku predvsem posledica misijonskih dejavnosti Cerkva. Osnova za teritorialno in versko razmejitev je bila mednarodna misijonska konferenca v Edinburghu leta 1910, ko se je vzpostavila naloga premagati verske in ustavne razcepljenosti. Cerkve naj bi s tem nastopile proti agresiji, surovosti, preganjanju, objestnemu uničevanju človeškega življenja, proti duhovnemu nasilju in verskemu fanatizmu, k socialnim problemom. Do zdaj je v ekumensko dejavnost za zbližanje krščanskih Cerkva vključeno približno 250 protestantskih, pravoslavnih, staro katoliških in anglikanskih Cerkva. Prav tako so s samostojnostjo nekaterih cerkva v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, le-te dobile članstvo v Ekumenski skupnosti. Cerkve in cerkvene skupnosti pa se med seboj ne razlikujejo le po različnem izvoru, nauku in duhovnem življenju, v zgodovinskem, sociološkem, psihološkem in kulturnem značaju, temveč tudi v razlaganju razodete resnice. Krščansko resnico pa so doslej jemali tako resno in s tem tako različno, da so se zavoljo tega tudi spričkali. Vendar, kljub temu, da vojskujoče se strani vedno pripadajo različnim veroizpovedim. Cerkve zagovarjajo mnenje, da imajo v vojskovanjih le navidezno vlogo, saj so resnični vzgibi skoraj vedno politični. Duhovna (cerkvena) in posvetna (državna) oblast pa menda še danes nista povsem enakovredni oziroma sta bili v zgodovinskem razvoju najbolj enotni, ko sta se bojevali proti tretjemu (krivoverskemu) nasprotniku. V ekumenskem gibanju si tudi Cerkve, ki so se obtoževale krivoverstva, prizadevajo za medsebojno spoštovanje in težijo k enotnosti.
Tekst in foto: Petra Radovič

lil
Preživeli
tP?

...majhno plačo ali nizko pokojnino je za veliko zasavskih družin naravnost usodno vprašanje; še bolj za vse one, kjer dela samo eden od obeh zakoncev, pa je treba preživljati več otrok. Žal niti približno ne poznamo hude stiske teh družin; največ bi utegnili o njih povedati na socialnih skrbstvih, pa v občinskih odborih RK in še kje, v šolah vzemimo, kjer marsikateri učenec ali učenka ne zmoreta niti plačila za vsa učila, kaj šele za šolske malice.
Ob koncuprejšnjega leta so nammarsikateri trgovci namignili, kako zelo se pozna manjša kupna moč prebivalstva, pa nam je to šlo kar nekako mimo, tako, kot voda spolzi med prsti. Med prejemniki darilnih paketov ob ali pred novim letom je veliko starejših upokojencev, ki prejemajo le največ 34.000,00 tolarjev pokojnine, morajo pa poleg sebe še preživljati zakonskega partnerja. Ker živijo v stanovanjskih blokih, je treba samo za tako imenovane režijske stroške odšteti malodane pol pokojnine, za vsakdanje življenje pa ostane kdo ve koliko. Tričlanska družina je prejšnji mesec porabila za hrano in pijačo
nekaj nad 31 tisočakov ali približno 350 tolarjev na dan. To je, ve se, minimum, žal pa za prenekatere družine tolikšen izdatek, da ga kratkomalo ne zmorejo. Treba je namreč poravnati še stanarino, elektriko, vodarino in vse drugo, kar je nepogrešljiv in sestavni del režije. Ker imamo pri nas okoli 3100 brezposelnih, od tega pa prejema stalno mesečno nadomestilo le dve tretjini teh, se kaže vprašati, kako pa preostala tretjina in nekaj več? Odgovora na to ali vsaj kolikor toliko resnega in natančnega, ne poznamo; poznanje njim samim in še nekaterim sosedom znabiti ter že omenjenim socialnoskrbstvenim in humanitarnim telesom.
Nihče ne trdi in ne more reči, da ne skrbimo za vse, ki so pomoči potrebni. Oblikujemo tip socialne države, v kateri naj bi omogočili kolikor dostojno preživetje vsem državljanom. Toda, ker že tako in tako namenjamo socialnim potrebam izjemno velik del proračunske pogače, ni tako odveč vprašanje, do kam smemo s tem. Prav je, da ga načenjamo, skušamo priti do vsaj približnega odgovora, kot je prav, da se prizadevamo za znosno preživljanje vseh, ki so pomoči potrebni. Žalpa se stvari tudi maličijo. Priče smo grobimpačenjemproklamirane socialne politike. Pomoč prejemajo tudi posamezniki, ki je niti ne zaslužijo, kaj šele, da bi jo bili potrebni. Se pravi, naša evidenca je pomanjkljiva, ker jo sproti ne dopolnjujemo in preverjamo. Zato tu in tam tudi prihaja do izkrivljanja po načelu: dobrota je sirota. Na vso srečo to ni prevladujoč pojav, namreč izigravanje socialne pomoči, moramo pa jo širše poznati in ukrepati. Na vsak način bo edina možna pot za odpravo prekomernega razslojevanja ustanavljanje novih delovnih mest, omogočanje več in boljšega znanja vsem, ki bi radi delali, pa ga nimajo in vse drugo, kar sodi v ta okvir. V nobenem primeru pa si ne smemo zatiskati oči pred socialnimi razlikami, ki žal postajajo vse širše in globlje.

l
I
Petra Radovič
Prepričanji!
|S§
f:*.

Prepričanje je beseda, misel, pojem, v večini pa osebno mnenje ali stališče posameznika, skupine, okolja,... ki se lahko oblikuje celo v kakšno vejo znanosti ali vere. Zastopanje nekega prepričanja doprinese kporogu, smehu, včasih celo k razpravam oziroma h komunikaciji, ki vzbudi zanimanje.
Vplivi različnih dobpa so raznoliki. Devetdeseta leta gotovo izstopajo po filmu in glasbi ter drugih stvareh, med katerimi se je recimo astrologija začuda vnesla. V nekem smislu je napolnila vrzel komuniciranja med ljudmi, saj so zgovorni pogovori v stilu: zgledaškot rak, govoriš kot strelec, ugaja mi tvoja ovnovska gospodova Inost, v tem po(d)ganjem letu ti bo šlo zares poslovno dobro. Kljub temu, da se sliši malce neukusno ali neverjetno, so si astrološka znamenja utrla pot k pogovorom. Ne svarijo torej zaman, češ, ne kliči hudiča, sajpreradsam pride. Če je astrologija odrinila dobršen delpsihološkegaprepoznavanja ali sporazumevanja med ljudmi, je zusluga dobre propagande, predvsem pa mlačnosti tistih, ki so v astrologih našli prijatelje, ki jim jih "vidni"
svet ne ponuja. Da je hec še večji, me je znanec pred kratkim v šali opomnil, če sem opazila, koliko ljudi iz znamenja rib se pojavlja na pomembnih funkcijah. Ker šale nisem razumela, mi je pojasnil, da je v svetopisemskih spisih omenjeno, kako bo stvarnik nekoč "polovil" vse ribe. To seveda ni zgodba o vinu in ribah, marveč naj bi sovpadala Z 2000 letno dobo krščanstva, s katero se končuje tudi vladavina rib, ki prehaja v ozvezdje vodnarja. Vendar ne mislim nadaljevati s povestjo o new ageu, o katerem je bilo dosti napisanega, niti ne o manipulaciji, saj bi bilo zanimivejše slišati, zakaj se ljudje sploh pustimo manipulirati.
Vprašanje prepričanja je torej tudi iskanje pravega pogleda na zemeljske stva ri, s čimer se poskušajofilozofi. Astrologija potemtakem ni magija, saj le-te ne manjka tudi na ostalih področjih, temveč nekako varuje človeka pred sabo inprihodnostjo. Zavoljo tega jeverjetno, da človek, ki ne najde pravih prijateljev, poišče uteho v astrologiji. Ob tem seveda zanemari svojo voljo in se prepusti nevidnim nitim tako imenovane usode. Ponovna zagata stvari navadno ponovi. Zato je morda pomembneje razumeti, da se tudi astrologija še uči, in da razgovori med ljudmi v horoskopovskih kontekstihpredvsem navajajo k temu, da si ne zaupamo. Če nekatere stvari kljub temu držijo, bi to morda spregledal tudi kaknavaden zemljan, ki mu tovrstna privrženost kaže pomanjkanje iskrenih medsebojnih odnosov, vsaj glede na število tistih, ki želijo s tovrstnim znanjem (tudi) škoditi.
Dejavnost je v življenju dostikrat pomembnejša, kot si mislimo. Slednja pa je vedno mimo tega, kar zadosti prepričanju drugih in ne sovpada zzvezdami. Naposled torej s prepričanji ne tvegamo zato, ker si ne upamo dvomiti, temveč, ker upamo priti z dvomi na plan. Tja pa ne svetijo niti zvezde.
m
m
m
lllllliliiliil
■»s



n
If

Janez Malovrh je bil kot uspešen direktor Cementarne pripravljen storiti več tudi za Trbovlje In morda so ga Trboveljčani zaradi tega izvolili za svojega župana. Njegov vsakdan je razpet med Cementarno in Občino, prostega časa mu vedno primanjkuje. Sicer pa zase pravi, da rad dela in da verjame v to, kar dela. Pri svojem delu se zgleduje po svoji intuiciji in posluša svoj notranji jaz. Do sebe in svojega dela je zelo samokritičen in morda tudi zaradi tega tako uspešen.
Ste neprofesionalenžu pan,kako usklajujete funkciji župana in direktorja?
Težko. Gotovo sem premalo časa na občini in tudi premalo časa v tovarni. Vendar sem vajen relativno precej delati in mislim, da te zadeve nekako obvladujem. Imam dobre sodelavce tako v tovarni kot tudi na Občini, kajti vse le ne more storiti en sam človek.
Kako ste kot župan zadovoljni z letom 1995?
V svojih predvolilnih nastopih dejansko nisem ničesar obljubljal. Trudil sem se, da bi se Zasavčani razumeli med seboj, vendar je bilo včasih boljše, včasih pa slabše. Gospodarske težave v Trbovljah so se lani še bolj zaostrile tako da s tega vidika nikakor ne morem biti zadovoljen zletom 1995. S firmami, ki so v težavah, se trudim kolikor se le da, nimam pa nikakršnih direktnih zaslug, da je situacija boljša ali slabša. Nekaj se je v Trbovljah v lanskem letu vsekakor storilo. Rekel bi, da sem glede na možnosti občine kar nekako zadovoljen s preteklim letom. Če bomo v letu 1996 uspeli na podoben način izpeljati zadeve, bodo izvajalci imeli približno toliko denarja kot ga potrebujejo. Čeprav so neka področja, ki imajo premalo denarja - na primer kultura, šport...Potrebno se bo racionalizirati. Te racionalizacije so že v teku. Če pa letos ne bo mogoče vsega izvesti, pričakujem, da bo boljše v letu 1997.
Na občini imate strokovne sodelavce, ki vam pomagajo?
Normalno, dajih imam. Sam se na določena področja zelo malo razumem, ljudje, ki pa delajo na teh področjih že vrsto let, parni niso le v pomoč, ampak so dejansko sokreatorji zadev. Vse sicer ne funkcionira tako, kot bi si želel, v glavnem pa zadeve relativno dobro tečejo.
Kako je z žiro računom občine?
Odkar sem župan, žiro račun občine ni bil blokiran, vendar to ni moja zasluga, ampak zasluga Zakona o financiranju občin, ki je zagotovil pokrivanje pretežnega dela obveznic, o katerih seje precej govorilo. V letu 1995 je občinadalaiz svojih sredstev skoraj sto milijonov tolarjev za obveznice. V letu 1996 bo tega čez sto milijonov.
Kako je s trboveljskim proračunom, so kakašne težave pri njegovem sprejemanju?
Proračunzaleto 1996je vpripravi. Sedaj tečejo intenzivne razprave z izvajalci politike. Osnutek je pripravljen, je izravnan, ni pa bogat. V teh dneh bomo imeli razgovor z vsemi izvajalci in upam, da bomo zadevo uredili tako, dane bomo delili tistega, česar ne bo. Težave pri sprejemanju proračuna vsekakor bodo, saj bi vsi radi imeli več denarja. Upam, da bo sprejet uravnotežen proračun.
So katere stvari, za katere ste si lani prizadevali, da bi jihuresničili, pa vam to ni uspelo?
Moram reči, dasi nismo zastavljali nobenih visokih ciljev. Opredeljevali smo se v bistvu na ta način, da smo
iz obstoječih možnosti izdelovali program. Seveda so bile želje tako izvajalcev kot tudi krajevnih skupnosti različne. Dejstvo pa je, da bo imel do leta 1999 trboveljski proračun težave. Dve do tri leta bo osrednji investicijski problem gradnja telovadnice pri Srednji strojni šoli. Poskušam biti realen in upam, da sem uspel prepričati, da se ravnamo glede na možnosti, ki jih nudi naš proračun. Dejansko smo tisto, kar smo načrtovali, tudi realizirali in to ne le s proračunom, ampak tudi s pomočjo delovnih organizacij, samoprispevkov in zainteresiranih krajanov.
Kdaj pa se bo začela gradnja telovadnice pri Srednji strojni šoli?
Če bomo v proračunu zagotovili toliko denarja, bomo z gradnjo lahko pričeli leta 1997. V letošnjem letu bomo poskušali pripraviti dokumentacijo in se z Ministrstvom za šolstvo in šprt dogovoriti o konceptu. Tega smo na občinskem nivoju že pripravili. Mislim, da so usklajeni interesi športnikov in
šolnikov, lokacijaje tudi že določena. Obstajajo pa še določena neskladja, kijih bo potrebno rešiti.
Lani je bilo v Trbovljah kar nekaj okroglih obletnic,na primer 300 let gradiča, 145 let občine Trbovlje, 70 let Bolnišnice Trbovlje, 775 let kraja Trbovlje. Temu niste posvečali posebne pozornosti?
Mislim, da smo dostojno proslavili 50. obletnico Gimnazije Trbovlje, ki je dala vrsto intelektualcev ne le Zasavju, ampak Sloveniji. Nismo posebej izpostavili obletnico gradiča, smo pa ob otvoritvi omenili tajubilej. Če bo gradič z novim najemnikom dobro posloval, pa mislim, da bo to največja in tudi trajna obeležitev. 450. obletnico župnije smo prav tako dostojno proslavili. Glede obletnice Bolnišnice pa ne vem ,če sojo posebej proslavljali. Izgleda, da smo Zasavčani bolj za to, da delamo in manj praznujemo. In mislim, daje to prav.
Kaj menite o programu PHARE v Zasavju glede na to, da ste

podpisali memorandum o sodelovanju vseh zasavskih občin?
Prav je, da smo se lotili takšnega programa in to zaradi tega, ker se na Zasavje gleda z drugačnimi očmi in z drugačnim načinom razmišljanja. Ujeti smo v neke miselne modele, po svoje razmišljamo, s svojim okoljem smo obremenjeni. Če pridejo ljudje iz drugega okolja, lahko drugače razmišljajo. To je bistvo vsega. Če bomo znali, kaj potegniti iz tega, bo program PHARE dosegel rezultat. Na vsak način je Zasavje potrebno prestrukturiranja,	tudi
prestrukturiranja v razmišljanju. Rezultati programa pa bodo vidni šele čez nekaj let.
Kaj menite o gradnji nadomestnega objekta TET3. Ste za ali proti gradnji?
Jasno, da sem za. Upam, da bo država pomagala sanirati tukajšnje okoliščine in pridobiti nova delovna mesta za tiste, ki so prej delali v energetiki. VTrbovljahin Hrastniku ostaja rudarstvo pod pogojem, da bo zgrajena termocentrala. Na ta način bi enostavno pridobili več kot 20 let za premišljeno prestrukturiranje industrije. V TET3 vidim možnosti za zaposlitev v energetiki, rudarstvo se bo počasi zmanjševalo in upam, da bomo uspeli najti programe tudi s pomočjo programa PHARE in podjetniških centrov. V tem času bi uspeli odpreti atraktivna delovna mesta, ki bi dajala dobiček in ne le delo. Če se se bo to zgodilo, bomo cvetoča dolina. Po naravi sem optimist in menim, da Zasavci znamo delati in razmišljati in da bomo znali sodelovati.
Kdaj si lahko obetamo novo cerkev v Trbovljah?
To zadevo smo že dvakrat obravnavah na skupščini in obakrat je "padla". Ne gre le za katoliško cerkev, svoj objekt bi radi imeli tudi bap ti sti, Jeho vine priče in mu shmani. V pripravi je študija o lokacijah teh objektov. Z lokacijo krščanske cerkve ob muzeju NOB se tudi sam ne strinjam. Razlogi so v odnosu cerkve in cnobejevstva v drugi svetovni vojni na Slovenskem. Predlagal sem, naj arhitekti najdejo lokacijo, ki jo bodo vsi Trboveljčani vzeli za svojo. Za Trbovlje pa bi bil
to monumentalen objekt, ki bi dodal k izgledu mesta. Glavni problem je katoliška cerkev, ki zahteva veliko več prostora, tudi potrebe naj bi bile večje. Sam nisem povsem prepričan, če je ta cerkev res potrebna, nimam pa nič proti. Načeloma te iniciative podpiram s tega vidika, ker mislim, daje za Trbovlje to pomembno.
Kako pa ste kot direktor zadovoljni s poslovanjem Cementarne v letu 1995?
Po poslovnem rezultatu je bilo leto 1995 malce slabše od leta 1994. Še vedno pa je v mejah, ki so znosne. Boljše bi bilo, če bi bilo še več dobička. V letu 1995 smo pripeljali lastninjenje tik pred konec, v letu 1996 pa bomo verjetno z lastninjenjem končali in se organizirali kot delniška družba, kar smo sicer že od leta 1990. Notranji lastniki bodo približno na takšnem nivoju kot so skladi, deset odstotkov smo javno prodali. V teku letošnjega leta se bomo pojavih kot firma z definiranimi lastniki. Smo delovna organizacijazrelativno zadovoljnimi zaposlenimi. Posebej mi je všeč, da je zaznati veliko pripadnost zaposlenih firmi, kar tudi ponavadi daje ustrezne rezultate. Nasplošno bi rekel, da sem zadovoljen, da delam v takšnem kolektivu in upam, da so zadovoljni tudi moji sodelavci.
Ste v lanskem letu v tovarni uvedli kakšne izboljšave na ekološkem področju?
Uvedli smo novo pakirnico in paletizacijo vreč, v sklopu katere je skoraj dvajset odstotkov stroškov za
ekologijo. Delali smo na sanaciji nekaterih filtrov, saj ves čas zamenjujemo zastarele tehnologije z modernejšimi. Lahko rečem, da na ekologiji komnstantno nekaj počnemo, ne le na vzdrževanju, ampak tudi na posodabljanju.
V Zasavcev! občasni rubriki Top trio direktorji so vas Zasavci že dvakrat Izbrali za naj gospodarstvenika. Berete to rubriko v Zasavcu?
Enkrat sem že videl, da sem bil izbran za naj direktorja v Zasavju. Vendar moram reči, da v te ankete bolj težko verjamem, ker je to odvisno od populacije, ki deli glasove. Zdi se mi, da je tu mogoče premajhen prostor za takšne ankete.
Zakaj mislite, da ste med Zasavčani tako priljubljeni, saj za vas niso glasovali le Trboveljčani?
Nebi vedel, saj po ničemer posebej ne izstopam. Dejstvo pa je, da je naša firma relativno stabilna, da že dolgo nismo imeli nobenih izgub in da smo s kupci v dobrih odnosih. Z njimi nimamo odnosa kupec -prodajalec, ampak smo vzpostavili odnos partnerstva. Ne vem, če imam pri tem kakšno pomembno zaslugo. V naši firmi velja načelo, daje kupec kralj in na ta način tudi vodimo našo poslovno politiko. Sicer pa ima Cementarna majhen del trga tu v Zasavju. Kako pa se to reproducira v Zasavju, ne vem. Mogoče je samo moj obraz tisti, ki sem ga bolj kazal naokrog.
Kaj pa počnete v prostem času, imate kakšen hobi, se ukvarjate s kakšnim športom?
Moram reči, da sem glede tega precej len. Trenutno imam probleme s hrbtenico, zato hodim na fitnes. Včasih grem tudi v hribe, vendar bolj poredko. Ukvarjam se tudi z računalništvom, berem pa premalo.
Veliko ste odsotni od doma. Kako sprejme to vaša družina?
Doma sem res bolj malo, saj imam veliko obveznosti. Velikokrat pridem domov le na kosilo, potem odhitim naprej in se vrnem domov šele zvečer. Doma so tega že navajeni. Vendar delam z zadovoljstvom. Če je človek prepričan, da lahko nekaj stori, potem to ni nič hudega. Meni ni težko delati, lenariti je težje. Žena je že upokojena in doma gospodinji. Ima dovolj dela, saj skrbi za vso družino in za stanovanje.
In kje ste pričakali novo leto?
V gradiču v prijetni družbi, saj sem zelo družaben in mi je v družbi vedno prijetno. Prazniki me osebno sicer bolj kot ne obremenjujejo, ker so običajno predolgi. Ritem življenja se spremeni in potem je spet težko na novo pričeti. Človek se takrat preveč poleni, kar pa ni dobro. Rad živim intenzivno, zato mi prazniki ne ustrezajo preveč.
Bi morda še kaj povedali bralcem Zasavca?
Pokažimo, da smo Zasavci in držimo skupaj.
Anita Cesar foto: Jure Nagode
Onesnaževanje zraka in zem^e se je v Zasavju verjetno začelo že pred več kot dvesto leti. Torej takrat, ko so v naših krajih našli premog. Izkoriščanje tega vira energije je za seboj pustilo neslutene ekološke rane. S časom seje rudarstvu pridružila še težka industrija. Od začetkov steklarne pred 135 leti, kemične tovarne, cementarne in ostalih umazanih proizvodenj, seje stanje na področju ekologije do pred nekaj let samo slabšalo.
Zasavje je bilo glede svoje onesnaženosti že od nekdaj nad vsemi povprečji. Po 2. svetovni vojni, ko seje industrija gradila za vsako ceno, pa smo Zasavci poleg služb dobivali v pljuča tudi precej žveplovega dioksida.
Enaizmed naj večjih težav, zaradi katere je zrak tako onesnažen, so individualna kurišča. Poceni premog iz zasavskih rudnikov vsebuje tudi veliko žvepla. Peči na premog, ki smo jih dolgo uporabljali, v zadnjem času zamenjujejo plinske peči in peči na kurilno olje. S tem se emisije žveplovega dioksida v zraku zmanjšujejo. Vendar je to le eden izmed korakov, ki jih je potrebno storiti v boju za prijaznejše okolje.
Z večstrankarskim sistemom smo v Sloveniji dobili tudi stranko Zelenih. S tem je bilo sicer bolj ali manj simbolično nakazano, da se skrbi za okolje obetajo boljši časi. Ekologijaje postala tudi pomembna postavka raznih političnih strank, zaživela pa so tudi nepolitična in nedržavna ekološka gibanja. Eno izmed takšnih gibanj je nastalo tudi v Zasavju. EKOS, neprofitna ekološka skupina skrbi za razne akcije, ki naj bi obvarovale okolje. Velik poudarek namenja tudi izobraževanju mladih.
V Trbovljah se že lahko pohvalijo s prvimi uspehi, ki jih prinaša
ekološka sanacija. Poleg tega, daje vse več peči na kurilno olje ali plin, so pred kratkim na toplovodno ogrevanje priključili še tri stanovanjske bloke. Tudi toplarna na Polaju je začela uporabljati plin. Vzpodbudna so tudi vlaganja trboveljske Cementarne v razne filtrirne naprave. Cementarna, ki dnevno nadrobi kar za 3000 ton materiala, ki ga potrebuje za proizvodnjo, je v zrak spuščala precej trdnih delcev. S filtrimimi napravami so emisijo teh delcev zmanjšali kar za nekajkrat. Če upoštevamo še dimnik, ki so ga v sedemdesetih zgradili pri elektrarni, se količina umazanije v zraku zmanjšuje. Največji dimnik v Evropi sam po sebi sicer pomeni le to, da so nekaj naše umazanije ob
primernem vetru deležni celo Avstrijci. Pa vendar. Zrak se je v sami trboveljski kotlini s tem izboljšal.
Tudi v Zagorju se stanje izboljšuje. Zrak sicer ostaja takšen, kakršen pač je. Veliko truda so vložili predvsem v sanacijo okolja. Tako so lanskegaaprilaorganizirali skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor veliko čiščenje po vseh krajevnih skupnostih. Namestili so tudi šest zbiralnikov za stare baterijske vložke, ki so pereč ekološki problem ne samo v tej
občini, temveč tudi drugod po Sloveniji. Preko javnih del so čistili potok Medija in Kotredeščica, že približno tri leta zapored pa opravljajo tudi fizikalne inkemijske analize pitne vode. Na vsakem izvira naredijo kar 140 analiz letno. Velik uspeh v boju za čistejše okolje je tudi nadzorno komunalna in okoljevarstvena služba na lokalni ravni. Ta služba je zadolžena za urejanje raznih ekonomskih nepravilnosti, kot so odlaganje starih avtomobilov in podobno.
Tudi letos načrtujejo precej

vXv/X;Xv!
m
aktivnosti. Njihovo delo je kontinuirano, navezuje se na delo in dosežke iz prejšnjih let. V programe pa bodo vključili tudi nekatere novosti, na primer merjenje količine radioaktivnega radona po šolah (takšno meijenje so opravili že leta 1994). Prizadevajo si tudi za okoljevarstveno vzgojo najmlajših, saj bodo sofinancirali izdajo brošure Otrok in okolje.
V Hrastniku papoteka sanacijski program okolja v okviru programa, ki so ga sprejeli leta 1991. V tem času so napravili precejšen korak na področju daljinskega ogrevanja. Na toplovod so priključili precej novihporabnikov. Dela napodročju plinifikacije bodo pričeli izvajati letos. In sicer na področju Dola, Frtice in Brnice. Predvidevajo, da bodo lahko priključili kar 400 novih gospodinjstev. Vsi ukrepi, ki so jih opravili do sedaj, so pripomogli tudi k čistejšemu zraku. Kar se tiče divjih odlagališč odpadkov, jih že drugo leto intenzivno odstanjujejo s pomočjo javnih del. Konec januarjapa naj bi občinski svet sprej -el tudi nov odlok, ki bo urejal ravnanje z odpadki. Trenutno gradijo kolektor za odpadne vode, ki bo segal od AMD poligona do stare občine. Pri gradnji j im manjka še precej denarja, saj je treba urediti
še tri kilometre instalacij in čistilno napravo.
Veliki onesnaževalci, kot so toplarna, steklarna in kemična tovarna so prav tako na področju ekologije storili veliko. Namesto trdih goriv vse več uporabljajo plin. TKI je iz proizvodnega programa izločila za okolje obremenjujoči fosfor. Z otvoritvijo nove elektrolize v odplakah ne bo več živega srebra.
Vladno poročilo o stanju okolja leta 1995, ki je po petih letih prvi dokument te vrste, predstavlja problematiko okolja v Sloveniji. V dokumentu je zapisano, da se onesnaževanje z žveplovim dioksidom nasplošno zmanjšuje. Tudi stanje površinskih voda se počasi izboljšuje. Verjetno je k tej pozitivni ugotovitvi pripomogla
tudi skrb za okolje vZasavju. Žal pa trenutno še ni izdelan nacionalni program varstva okolja, ki bi urejal in usklajeval prizadevanja na področju ekologije. Poleg tega pa tudi že obstoječi predpisi, ki se nanašajo na razna področja varovanja okolja, niso usklajeni s tovrstnimi evropskimi predpisi.
Mejne vrednosti žveplovega dioksida, ki znašajo 350 mikrogramov na kubični meter zraka, so torej preteklost. Vsaj želimo si lahko tako. Kljub bitkam za čistej ši zrak in okolje nasploh, pa bo vendarle treba počakati še precej časa, da bomo lahko govorili o uspehu.
Anita Cesar, Tatjana Polanc in Jure Nagode


lili
Mobiliziranci - žrtve vojnega nasilja
17. oktobra 1995je Državni zbor dokončno sprejel štiri "vojne zakone": Zakon o vojnih veteranih, Zakon o vojnih invalidih in Zakon o žrtvah vojnega nasilja. Vsi trije zakoni so začeli veljati 1. januarja letos. Žrtve vojnega nasilja že lahko vložijo prošnje oziroma zahtevke za priznanje statusa žrtve in hkrati za priznanje pravic, ki izvirajo iz tega statusa. Izvajanje teh zakonov bo še določen čas omejeno, ker bodo morali sprejeti še dvanajst izvedbenih aktov.
Med žrtvami vojnega nasilja so tudi tisti državljani, ki so bili v času od 1941 do 1945 mobilizirani v nemško vojsko. Zakon prinašapoleg statusa tudi določbe, ki urejajo pravno stran. Status in pravice bo priznaval Upravni organ pristojne občine. V ta namen je treba predložiti temu organu izpolnjen obrazec in dokumente, iz katerih je razvidno, kdaj je bil prizadeti vpoklican in kdaj odpuščen iz vojske ali ujetništva, oziroma kdaj je prišel domov. To mora urediti vsak posameznik sam.
Pri tem mu lahko nudi pomoč Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 - 1945, pododbor Zasavje. Po tem zakonu se ves čas služenja v nemški vojski in v ujetništvu prizna v pokojninsko dobo kot posebna doba in to od vpoklica, pa do vrnitve v domovino. Zakon zagotavlja zdravsteno varstvo, tako ne bo potrebno več plačevati dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Mobiliziranci imajo tudi pravico do zdraviliško-klimatskega zdravljenja s pravico do povračila potnih stroškov, pravico do odškodnine in pravico do dodelitve socialnega stanovanj a, če sedanji stanovanjski status ni zadovoljivo rešen. To so posebne pravice, ki so priznane žrtvi vojnega nasilja.
Poglavje zase pa so pravice upravičenega družinskega člana žrtve vojnega nasilja. Te pravice gredo upravičencu - družinskemu članu šele po smrti upravičenca, to je dejanskega mobiliziranca, če je ta padel ali bil pogrešan. Do varstva je upravičen zakonec, ki gaje umrli ali padli preživljal vsaj eno leto pred svojo smrtjo, nadalje razvezani zakonec, če je imel po sodbi sodišča pravico do preživnine in nadalje
oseba, ki je živela z upravičencem v izvenzakonski skupnosti in to najmanj 3 leta pred njegovo smrtjo. Pravice družinskih članov so zdravstveno varstvo, posmrtnina ali povračilo stroškov prevoza pokojnika iz kraja smrti v kraj pokopa. Ko bo UO občine izdal potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja in o trajanju posebne dobe, bo upravičenec potrdilo predložil področnemu uradu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, če prizadetemu manjka delovna doba.
Seveda pa s tem zakonom še ni v celoti rešeno vprašanje priznavanja pravic. Zakon o povračilu in plačilu vojne škode pripravlja naša vlada. Ni še sprejet, saj o njem še niso razpravljali. V tem ne bo zajeta škoda, ki jo mora plačati Nemčija. Sicer pa so šele po 50 letih dosegli vsaj to, da so prisilni mobiliziranci priznani kot dejanske žrtve vojnega nasilja, tako kot tudi izgnanci, taboriščniki, zaporniki, prisilni deportiranci, ukradeni otroci, interniranci in še kdo.
Tine Lenarčič

Občni zbor felinologov
Člani Felinološkcga društva Zasavje so imeli preteklo soboto občni zbor v prostorih KS Franc Fakin Trbovlje, na katerem so pregledali opravljeno delo v letu 1995. Poročila o delu so pripravili predsednik Tine Juvan, blagajnik ter vzrej ni referent.
Društvo je v preteklem letu pripravilo mednarodno razstavo pasemskih mačk v DD Trbovlje, ki je bila ocenjena za zelo uspešno. Nekateri člani društva so se udeleževali tudi drugih mednarodnih in društvenih razstav, na katerih so, kljub majhnosti društva, dosegli dobre rezultate. V Zasavju je bilo po poročilu vzrej nega referenta FDZ 5 legel, od tega 4 abesinke in eno perzijsko leglo, po spolu so bili 4 samci in 12 samic, skupaj torej 16 mladičev.
V letošnjem letu skupaj s FD Celje načrtujejo mednarodno razstavo pasemskih mačk, ki naj bi potekala oktobra v DD Trbovlje. Posamezni člani se bodo udeležili tudi mednarodnih razstav po Evropi. FDZ je finančno leto zaključila pozitivno. Letošnja članarina znaša 3.000 tolarjev. Sedež FDZ je na C. Oktoberske revolucije 13 bvTrbovljah, telefon: 21-347, kjer lahko dobite vse informacije, ki bi jih želeli glede vzreje in nakupa mačk.
A. M.
Kopalni dan invalidov
Društvo invalidov Trbovlje je znano po svoji pestri dejavnosti. Ena teh je tudi ta, da že več let organizirajo kopalne dneve v Termah Čatež. Organizirali so jih tudi letos in sicer prvič v četrtek, 11. januarja. Z avtobusom so se ob 7.30 uri odpeljali od rudniškega gasilskega doma, vrnili pa so se v popoldanskih urah. Predhodno so morali udeleženci ob prijavi plačati stroške prevoza in kopanja.
T. L.
Krožek ročnih del
Društvo invalidov Trbovlje je nedavno med svojimi člani izvedlo anketo, s katero so želeli ugotoviti kakšne želje imajo člani tega društva. Med pobudami je bila tudi ta, da bi ustanovili krožek ročnih del. Odgovorni v tem društvu so pobudi prisluhnili in sklenili, da bo ustanoviteljski sestanek ročnodelskega krožka pri tem društvu 22. januarja ob 17.00 uri v društvenih prostorih.
T. L.
Kdo so "kometovci"?
V	Domu upokojencev Franc Salomon v Trbovljah so ustanovili sedem skupin za samopomoč. Ena od njih je tudi skupina, ki se imenuje “KOMET''. Vodi jo socialna delavka doma Danica Hren s pomočjo petih zunanjih sodelavcev. Devetčlanovskupine se srečuje vsak ponedeljek v sejni sobi doma.
V	skupini so zelo različni ljudje, vsak s svojimi zmožnostmi, idejami in željami. Vendarle pa imajo tudi mnogo skupnega, predvsem sta to iskrenostin poštenost, člani skupine se med seboj spoznavajo, odkrivajo svoje težave in se učijo prisluhniti drug drugemu. Vesčassi prizadevajo spoznati dober način skupnega življenja. Z medsebojnim spoznavanjem so se naučili sp rejemati sebe in ostale okrog njih. Njihova p rizadevan ja pa ni kako r n iso zaman, saj so z neutrudnim delom izboljšali svojo samopodobo, komunikativnost, spremenili kvaliteto prija-

Zanimivi podatki
Povprečna plača je oktobra 1995 v Sloveniji znašala 69.911,00 tolarjev. Povprečna pokojnina pa je oktobra lani znašala: starostna 53.523,00 tolarjev, invalidska 44 246 00 tolarjev, družinska 58.057,90 tola.gov. skupno pa 48.583,00 tolarjev. Pn starostni je delež v
plač. znašal 76,6 odstotkov.
..pa ...odstotkov..;
.
SMSSS
do 50.000,00 tolarjev je prejemalo 245.927 ali 56,3 od-
rsrsnssrs
100.000.	00 tolarjev: 170,847:? i.pokojencevali 39,1 odstotkov, pokojnino od 100.000,00 : tolarjev do 180.000,00 tolarjev 18b72 upokojencev ah 4,3
: odstotkov, pokojnino nad.
160.000.	00; tolarjev pa je prejemalo 1.436 ali 0,3odstotka upokojencev. Vseh upokojencev jo bilo 436.782. Najnižja pokojnina je bila 38.688.00 tolarjev. Dodatek za rekreacijo
stopnji 12 848.00 tolarjev, po višji stopnji p.. 19 272,00 tola,-
Jev,

Ansambel Duo Dom na nastopu
teljskih odnosov, razširili mrežo prijateljev, povečali solidarnost, samostojnost in resnično samopomoč. Rešili so se tudi mnogih notranjih konfliktov. S skupnimi močmi poskušajo vzbuditi v njih samih tisto, kar še zmorejo. Stanovalci doma, ki so vključeni vskupino Komet, pravijo, da so zelo zaposleni in da skoraj nimajo prostega časa, saj priprave na srečanje skupine potekajo preko celega tedna.
V okviru svoje skupine so ustanovili tudi svoj ansambel Duo Dom s pevko. Z njim tudi nastopajo po drugih domovih v Sloveniji, člani skupine so zelo hvaležni svoji vodji Danici Hren in vsem zunanjim sodelavcemzanjihovo prizadevnost. Želijo si, da bi se to, karso do sedaj ustvarili, ohranilo še v naprej.
D.H.
Zlati poroki v Konjščici
V	Konjščici so ob božiču proslavili dve zlati poroki. Albin in Neža Feštajn sta praznovala dva tedna prej v Podkumu zaradi neugodnih zimskih razmer. Od svoje domačije do Konjšice potrebujeta namreč uro in pol hoje, ki se je zlatoporočenca še ne ustrašita. Zlatoporočenca Feštajn sta bila obdana z mnogimi sorodniki, zapeli so jima tudi pevci MePZPodkum.
V	Konjščici pa je na božični dan praznoval drugi par: Štefanija in Franc Potrpin. Pevci MePZ Polšnik so jima zapeli sredi vasi, nato pa še v cerkvi pri zahvalni maši, kjerstasi po petdesetih letih ponovno obljubila zvestobo. Sin, hčerka, ostali sorodniki in vsi Konjščani niso mogli skriti veselja ob tako velikem prazniku. Vsi so jima zaželeli še veliko zdravja in jjreče.
Albin in Neža Feštajn iz Konjšice na zlati poroki v Podkumu
Štefanija in Franc Potrpin na zlati poroki
Zdi se, da bosta oba para praznovala še marsikatero obletnico poroke, saj sta zdrava in zadovoljna, pa čeprav živita na osamljenih kmetijah.
Pripravljajo koncert
DU T rbovlje ima v okviru kulturnih dejavnosti dva kakovostna pevska zbora - ženskega in moškega, ki občasno nastopata tudi kot mešani zborin VIS - Vokalno instrumentalna skupina. Pred kratkim so se vsi trije ansambli odločili, da bodo 16. februarja ob 17.uri v dvorani Doma Svobode pripravili skupen koncert. S svojim programom bodo nastopili Ženski pevski zbor DU T rbovlje pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček, Moški pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča in VIS - Vokalno instrumentalnaskupina DU Trbovlje, ki jo vodi Anka Grahek. Prepričani smo, da bodo vsi trije ansambli znova navdušili in spravili občinstvo v dobro voljo. Pričakujejo tudi, da se bo kdo od upokojencev oz. upokojenk vključil v ansambel ali zbor, saj v teh skupinah poleg petja goje tudi razne oblike družabnosti.
T. L.
Regijska tekmovanja
DU iz zasavsko-posavske regije bodo tudi letos organizirala tekmovanja v šahu, streljanju z zračno puško, ribolovu, balinanju in kegljanju. V ta namen je predsednik DU TrbovljeFlorijan Plevnik skupaj s športnim referentom Dušanom Perparjem sklical na delovni pogovor predstavnike vseh DU iz Zasavja in Posavja - iz Hrastnika, Zagorja, Trbovelj, Radeč, Litije, Sevnice, Krškega, Senovega in Brežic. Na pogovoru, ki bo 24. januarja na sedežu DU T rbovlje, bodo določili in sprejeli programe regijskih tekmovanj za vse naštete športne discipline. Določili bodo kraje, datume, in ure tekmovanj ter podeljevanj priznanj terse dogovorili glede pokrivanja stroškov.
T. L.
•X*jjjX-X‘X-X-X*.X-XvXiX-X-3
Za smeh
pregledu dejal priletnemu gospodu:
,
gotovo bo$te dočakali osomdoset prepozno!'
"Je!! Staršem že 85 tor
'H-r-XvX'!ett^XeXeXvXeHvHvXvZ-čHeXeKeX'XeXvXvX-HvXvX'X"K'
Zelo lepo in mlado dekle vstopi v
ijiSObll
?:?;: No samo to,...gospodična,
ampak tudi zam	"
iz glasila Jesen življenja
V avli Delavskega doma Zagorje so 12. januarja o tvorili razstavo akademskega slikarja grafika Bojana Klančarja iz Cerknice. Glasbeni program ob otvoritvi je pripravila Glasbena šola Zagorje.
Bojan Klančar se je Zasavcem predstavil že leta 1980 in leta 1995, ko je sodeloval v slikarski koloniji Izlake - Zagorje.
Klančarje po končanem študiju na Likovni akademiji v Prištini, kjer je diplomiral iz grafike, sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 1990je prejel prvo nagrado Ex libris - male grafike v Parizu. Nj egovo malo grafiko ima v svoji zbirki tudi Gutenbergov muzej v Mainzu. Dela kot
Na podlagi Pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj dr. Slavka Gruma, sprejetega na skupščini Kulturne skupnosti Zagorje ob Savi, 23. decembra 1974, Komisija za podeljevanje plaket in priznanj razpisuje priznanja in plakete dr. Slavka Gruma,ki bodo podeljena na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja.
Kandidatezaplakete in priznanja dr. Slavka Gruma lahko predložijo Komisiji, imenovani pri Občini Zagorje ob Savi, upravni Odbori kulturno-prosvetnih društev, sveti stalnih kulturnih ustanov in zavodov, odbori stalnih amaterskih sekcij in skupin, politične stranke,
samostojni in svobodni akademski grafik.
Klančarjeve grafike so ogledalo cerkniške pokrajine, sploh Cerkniškegajezera. Še tako naiven opazovalec lahko takoj opazi ljubezen do narave, ki nudi avtorju množico novih in porajajočih se izzivov. Klančar zna spretno zabeležiti izmenjavo letnih časov, igro svetlobe in sence, pa tudi spremembo notranjega razpoloženja. Tako vsako delo zase,
podjetja in ustanove, sveti KS in občani posamezniki.
Priznanja in plakete dr. Slavka Gruma so posebna družbena priznanja, kijih lahko prejmejo kulturni delavci, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo, kulturno-prosvetna društva, stalne kulturne ustanove in zavodi ter kulturne sekcije in skupine, ki s svojim ustvarjalnim delom na kulturnem področju prispevajo k dvigu kulturne ravni občanov prispevajo k večji družbeni uveljavitvi kulturnih vrednot ter poglabljanju razvoja kulture v RS.
Pri predlaganih kandidatih za dobitnike plaket in priznanj dr. Slavka Gruma naj predlagatelji
navkljub navidezni podobnosti, izraža svojo edinstveno namembnost. Ko opazuješ podobe, zlahka zavonjaš mirno gladino jezera, oblake, ki se pripravljajo k nevihti,... skratka vsako delo po svoje podoživiš, ga sprejmeš ali zavrneš.
V Zagorju gaje večina ljubiteljev tovrstne umetnosti najbrž sprejela. Ob otvoritvi seje v avli nabralo kar nekaj obiskovalcev in kot sem lahko opazila, so nekateri njegove grafike tudi kupili. Razstava je namreč prodajna in bo odprta vse do 31. januarja.
upoštevajo, da so plakete namenjene tistim zavodom, društvom, skupinam in posameznim kulturnim ustvarjalcem, ki so s svojim ustvarjalnim delom v daljšem časovnem obdobju prispevali k naši kulturni podobi in za svoje delo prejeli priznanja širše družbene skupnosti; priznanja pa se podeljujejo skupinam in posameznikom za opazne dosežke v krajšem časovnem obdobju.
Predloge za plakete in priznanja dr. SlavkaGrumapošljite z obrazložitvijo najkasneje do 25. januarja 1996 na naslov: ObčinaZagotje ob Savi, Komisija za podelitev plaket in priznanj dr. SlavkaGruma, Cesta
9.	avgusta 5, Zagorje.
Tatjana Polanc foto: Tomo Brezovar
Priznanja in plakete dr, Slavka Gruma
ZABEUO
Hrastnik
Dohodnina, komična predstava Mestnega gledališča ljubljanskega, je v okviru abonmaja in izven v ponedeljek, 15. januarja ob 19.30, gostila v DD Hrastnik.
F.M.
Trbovlje
Enciklopedija Slovenije, po vrsti deveta, ki obsega gesla od Pio do Ps bodo Trboveljčani pregledali z zanimanjem, saj je mnogo gesel povezanih z revirskimi oziroma zasavskimi kraji in ljudmi. Med drugim so omenjeni: Janez Pograjc, rojen v Trbovljah, gospodarstvenik in turistični delavec, ki živi v Mariboru; Ponoviče, naselje med Savo in Litijo s Ponoviško graščino na vzpetini, z brodarsko postajo, nekdanje deško vzgajališče in žrebčarna; Posavje je opisano nekoliko širše kot Spodnje Posavje
ali Posavska regija od Zidanega Mosta do hrvaške meje. Pri geslu Pravljica izvemo za Ludvika Mrzela s socialno pravljico Bog v Trbovljah. Med Prešernovimi nagrajenci so omenjeni Stojan Batič, ak. kipar; Anton Hudarin, dirigent Delavske godbe Trbovlje; Mira Mihelič, pisateljica; Mile Klopčič, pesnik; Ladko Korošec, operni pevec.
T.L.
Zagorje
Skušnjaali Kaznovana ljubezen
je predstava SLG Celje, ki jo bodo uprizorili v četrtek, 18. januarja ob 19.30, v DD Zagorje. Francoski dramatik Jean Anouilh je spisal več komedij, med njimi se prav z omenjeno šali tako o ljubezni kot družbi, naveličanosti in bogastvu, ter na račun drugih igric, v katere pristno čustvo nima vstopa.
P.R.
O ljubiteljski kulturi
Konec preteklega leta je DZ dokončno sprejel nov zakon o skladu RSzalj ubitelj sko kulturno dejavnost. Zakon je začel veljati 15 dni po sprejemu oziroma objavi v UL RS. Z zakonom je v imenu države kot ustanoviteljice prenesel nanj izvajanje tistega dela nacionalnega kulturnega programa, ki ga opravljajo ljubiteljske kulturne dejavnosti. Ustanoviteljske pravice in obveznosti v razmerju do sklada bo izvajala slovenska vlada. Skladje nekaj povsem novega, tako kot npr. filmski sklad. Nastal ni iz ZKO RS. Nastala je nova in neodvisna ustanova, ki bo opravljala finančne, strokovne, organizacijske in druge podobne naloge za zvezo. ZKO bo lahko ostala tudi vnaprej in bo delovala na osnovi zakonao društvih. Naloge, ki jih bo potrebno profesionalno opraviti za to in druge organizacije nepoklicnih kulturnih ustvarjalcev, pa zakon prenaša na novoustanovljeni sklad. V svete lokalnih izpostav tega sklada bodo imenovali svoje predstavnike občinski sveti. V letošnjem, prehodnem letu bo šlo iz državnega
proračuna za ljubiteljsko kulturno dejavnost 380 milijonov tolarjev. V prvem letu delovanja novega sklada bo precej težav raznih vrst - organizacijskih, kadrovskih, finančnih in še kakšnih. Omeniti je treba tudi to, da bo država pomagala lokalnim skupnostim za organizacijo in posredovanje ljubiteljske kulturne dejavnosti na svojem območju le v primeru, če bodo te skupnosti, t. j. občine in mesta, namenile določena sredstva za izvajanje kulturnih programov. Kjer tega ne bo, bo država svojo pomoč ukinila. Sicer pa bomo o bodočem delu lj ubiteljske (amaterske) kulturne dejavnosti še mnogo govorili, tudi pisali, saj bo na tem področju mnogo novega. Posamezna društva, sekcije, zbore, godbe, igralske skupine, likovnike, folklorne skupine, ansamble ipd. najbolj zanima, kako, v kakšni obliki in višini se bo financirala njihova dejavnost, kajti za zaposlene v ZKO je trenutno znano, kdo in kako jih bo plačeval, ni pa še v celoti znano, kako bo konkretno s financiranjem kulturnih društev.
Tine Lenarčič
Knjižne novosti
Zagorje: Durakovič: PrekletstvoMuslimanov;
Valant: Obsojen v Indiji; Žerjav: Nepridipravi so med nami; Esenko: Zreiji čebeljih matic;
Somrak: Živa hrana poživlja-recepti; Odvisnost - družbeni problem; Coelho: Alkimist; ISijevec:
Jugoslavija 1918 - 1992; Cambridgeov podatkovnik; Novell: Perfect Office.
Trbovlje: History of film, McDonald: PC games, Smith: Country mušic stars, Lipuš: Neogibni, a
sumljivi opravki, Burger: Saj se itak ne da nič narediti,Dowen: Dali.Lainšček: Srebrni breg, Holtica: Sreča opoteča, Slikovni slovar za najmlajše, Michelini: Pričakujemo dojenčka;
Hrastnik: Koledar aforizmov. Christie: Smrtvoblakih,.Randell: Nova prijateljica, Pečk: Ljubezen in duhovna rast (1. in 2. del), Castner: Leteča učilnica, Hill: Slovo od plesa, Hill: Baletna Pepelka, Predin: Brez kravate in vezalk, Beyer: Marija Možganija;
f
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Igor Goste
Vihar pa ne popušča
Hrast majavo se oprijema tal, lipi sredi pomladi odpadajo listi,
vrba še bolj poveša svoj jokavi obraz, bukev se prelamlja, oreha, leske sadeži so brez okusa, jelka krasi le še sanje.
Vihar pa ne popušča!
Španski bezeg čudno zaudarja, v cvetu vrtnice domuje trn, česna vse bolj primanjkuje, trav sok je izsušen.
Vihar pa ne popušča!
Golob vse bolj postaja rdeč ptičji glas se več ne čuje, črva ugriz je bolj in bolj boleč, klovn le v leksikonu zasmehuje.
Vihar pa ne popušča, ne miruje!
r Jf/

.■.\\;.;X;XvX;X;X;X;X;X;X;X;X;X;X\;X;X;X;X;X;X\;X;X;X;X
ROKOMET
Prijateljska tekma
Rudis Rudar - Dol 25:23 (11:10)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 200, sodnika Fabjan in Oblak (oba Trbovlje).
Rudis Rudar: D.Lipovšek, Drobnič 1, Gričar 2, Teržan 2, Žibret, Kolobarič, V rbnjak 3, Kosec 1, M.Lipovšek, Podbregar 2, Čop 11, Voglar 2, Senčar 1, Hančič, Randželovič.
Dol: Sikošek, Logar, Selak 2, Maček 6, Piškur 1, Plevnik 2, Moljk 2, Sedeljšak, Kreže, Šterbucel, Krajnc 2,Raušl 8, Špacapan, Jagodič, Pavlič.
V prijateljski tekmi je zmagal prvoligaš, toda veliko bolj zadovoljen je bil lahko dolski trener Anderluh. Na drugi strani je novi Rudarjev strateg Jekoš sicer štartal z uspehom, igra pa je bila zelo slaba. Na svoji ravni je bil le Čop. Škripalo je predvsem v obrambi. Dolani so bili vseskozi enakovreden tekmec, čeprav ni nastopil izkušeni Kolar. Pri drugoligašu sta bila najboljša Maček in RaušI, ki je še enkrat dokazal, daje izvrstni strelec in bi ga matični klub v boju za obstanek v prvoligaški druščini še kako potreboval.
S.F.
Zmanjkalo moči
Krško - Rudis Rudar 28:17 (12:10)
Leskovec, dvorana OŠ, gledalcev 400, sodnika Nojič (Ptuj) in Glažar (Maribor).
Krško: Imperl, Keše 2, Iskra 5, Dragar, Bogovič 5, Kukavica, Levičar 1, S.Deržič 3, Mašič 4, Cvijič 4, Božič 1, Kekič 3.
Rudis Rudar: D.Lipovšek, Gričar, Kolobarič 1, Vrbnjak 5, Kosec 2, Drobnič, Senčar 2, Podbregar, Čop 2, Voglar 3, Teržan 2, Randželovič.
Sodeč po uvodnem srečanju drugega dela prvenstva se trboveljskim rokometašev zares obeta hud boj za obstanek v prvoligaškem društvu. Nekompletni domačini so namreč do nog potolki "rudarje". Odločil je dmgi del, ko je gostujoči vrsti očitno zmanjkalo moči. V prvem delu je še nekako šlo, zaostanek ob odmom pa je obetal negotovo bitko za zmago vse do konca srečanja. Pa še zdaleč ni bilo tako. Vrsta napak Rudarjevih igralcev je botrovala hitrim nasprotnim napadom in povečanju domačega voSstva. Jekoševi varovanci so v prvih 20 minutah drugega dela le enkrat premagali izvrstnega domačega vratarja Imperla.
Roko na srce, ta ekipa bo le stežka osvojila 8. mesto in se izognila razigravanju za obstanek v ligi. Trboveljčani imajo namreč v nadaljevanju prvenstva sila težak razpored in jim kot vse kaže ne kaže
drugega, kot da se čim bolje pripravijo na play-out. Seveda je še kako pomembno, da bi bil edini zasavski prvoligaš v igrah z žogo ob koncu ligaškega dela deveti in bi play-out začel s 3 točkami (10. bo štartal z dvema, 11. z eno, 12. pa brez točk).
V	soboto se bo Rudis Rudar v Trbovljah pomeril z državnim prvakom Celjem Pivovarno Laško.
S.F.
Vendarle Lilijani
Dol-Inženiring Šarbek 31:32 (12:15)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 100, sodnika Teršek in Rižner (oba Hrastnik).
Dol: Sikošek, Selak 1, Maček 5, Piškur 5, Plevnik 1, Moljk 2, Kolar 5, Šterbucl, Krajnc 2, Jagodič 1, Raušl 8, Sedeljšak 1, Pavlič, Logar, Kreže.
Šarbek: Ulčar, T. Kogovšek 4, B. Kogovšek 5, Privšek 10, Gorišek, Verbajs 1, Gradišek?, Kralj 1, Zupan, Dobravec 4, Mandelj, Doblekar.
V	eni zadnjih tekem pred nadaljevanjem prvenstva je litijski prvoligaš šele z golom Frivška dve sekundi pred koncem zmagal. Zanimivo, da je istemu igralcu vratar Sikošek 8 sekund prej obranil sedemmetrovko.
Boljši del obeh ekip sta bila napada, medtem, ko sta v obrambi zadovoljila le oba prva vratarja. Dolani imajo še čas, da do začetka prvenstva to slabost odpravijo, Lilijani, ki so pred pričetkom prvenstva, pa bodo v tem segmentu igre gotovo boljši, ko bodo zaigrali v popolni postavi. Kljub temu pa tiše delo čaka trenerja Dolanov, saj bo moral kadrovsko precej spremenjeno in okrepljeno ekipo do pričetka prvenstva dodobra uigrati.
J. P.

KOŠARKA
Sate* s pomočjo sodnika
Iskra Litus Litija - Satex Maribor 73:87 (40:47)
Litija, športna dvorana, gledalcev 400, sodnika: Lindič (LJ) in Dovč (Domžale).
Iskra Litus: Kadnžič 13, Bassin 6, Japič 8, Peterlin 10, Ivanovič 24, Jovičič, Peršič, Bošnjak 2, Stojakovič, Šetina 10 in Šiško.
Satex: Jeftovič 4, Šuštaršič 2, Besedič 10, Primorac 26, Meško, Bradač, Radan 12, Želj, Zadravec, Marčič, Potisk 2 in Kotnik 31.
Iskra Litus je srečanju proti Satexu iz Maribora pred domačim občinstvom začelo in v domači dvorani odigrala brez poškodovanega Alojza Šiška.
Edino vodstvo igralcev Iskre Litusa je bilo v 1. minuti srečanja z 2:0, ki so ga gostje izenačili, nato pa povedli. Vodstva niso več izpustili iz rok.
Prve minute so bile še nekako izenačene, potem pa je prišlo deset Satexovih minut - od 4. - 14. minute. Dosegli so delni rezultat 13:24. V nadaljevanju prvega polčasa se je igra nekoliko umirila, a je bila razlika prevelika, da bi jo lahko Lilijani nadomestili. Antenarji so odšli na odmor s 17 točkami prednosti.
V drugem delu so igralci Iskre Litusa zaigrali kot prerojeni. Iz minute v minuto zmanjšujejo izkupiček gostov iz prvega dela. V 29. minuti srečanja je zaostanek iz prvega dela zmanjšan na 8 točk -47:55. Ker razigranih Lilijano v ni bilo mogoče drugače zaustaviti, sta sodnika peto osebno napako dosodila Šetini, namesto Kotniku, domačemu trenerju pa tehnično napako zaradi ugovora. Kotnik, sigurni realizator kazni skupaj s Radanom že deset minut pred koncem srečanja zapečati upanje na zmago.
K. Š.
Preveč zgrešenih podaj
Iskra Litus-Interier Krško 71:73 (36:12)
Litija, špotna dvorana, gledalcev 500, sodnika Kovačič (KR) in Pekonja (LJ).
Iskra Litus: Kandžič 5, Bassin 7, Japič, Peterlin, Murovec, McDonald 10,Nakič25, Ademi 11, Kukič, Kralj 4, Vukič.
Tekma, ki ni odločala o ničemer, saj si je Interier že zagotovil mesto med osmerico najboljših, Iskra Litus pa se bo borila za obstanek. Lilijani so pod vodstvom trenerja Ibišija zaigrali odlično in se niso predali do zadnje sekunde, saj je na koncu odločala športna sreča
Pri rezultatu 72:74 je 31 sekund pred koncem Bošnjak zgrešil trojko,
m
takoj za njim pa je uspelo Šetini napako popraviti (74:74). In? Trener Mohorič vzame minuto odmora za še zadnji "bojni posvet", ki se mu je dobro obrestoval. Nakič je z malo športne sreče sekundo pred koncem srečanja postavil končni rezultat.
K. Š.
Tudi favorit kloni
Iskra Litus - Idrija 78:72 (41:33)
Litija, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Potočnik (Slovenske Konjice) in Hafner (Medvode).
Iskra Litus: Kandžič 6, Bassin 13, Peterlin 11, Japič, Ivanovič 16, Jovičič, Peršič, Bošnjak 12, Stojakovič, Šetina 16 in Šiško 4.
Idrija: Gorjup, Rupnik, Audič, Veselič, Erjavec, Tiringer7, Katarič, Kos, Dončič 21. Bezeljak, Šušič 16 in Čovič 3.
Litijski košarkarji so po dolgem času zaigrali zopet v polni dvorani, saj se je vrnil Alojz Šiško. Idrijčani z odličnimi igrami v letošnji sezoni so se v Litiji tokrat pokazali kot slab favorit. Že pred pričetkom tekme je dobil dva prosta meta Ivanovič, tehnično napako nesrečni Gorjup in 30 minut zamude zaradi razbite table tako kot oktobra lani v Idriji. Lilijani vodijo in nadaljujejo s serijo uspešnih metov (med njimi celo 4 trojke). V 5. minuti srečanja je bil rezultat 11:8, v
10.	minuti 19:15 in v 15. minuti 25:21 v korist domačih. Trener gostujoče ekipe je poskušal na vse načine (z dogovarjanjem, z raznimi menjavami) spremeniti rezultat s svojo korist, a brez uspeha.
V drugem delu srečanja so želili Idrijčani za vsako ceno nadoknaditi zamujeno, kar se jim je v 24. minuti posrečilo, a ne za dolgo. V 29. minuti so Lilijani prevzeli vajeti v svoje roke - 53:52 in jih niso izpustili.
K.Š.
Slaba igra domačinov
Helios Domžale - Iskra Litus Litija 50:60 (29:32)
Domžale, dvorana KC, gledalcev 400, sodnika: Pukl (MB) in Poljanšek (Žiri).
Helios: Trilunovič D., Žerak, Sok, Trifunovič M. 6, Tomažin 10, Belina 8, Žitnik 13, Košak 7, Repanšek, Križane, Karišek 4, Kavčič 2.
Iskra Litus: Kandžič 4, Bassin 8, Peterlin 2, Ivanovič 14, Jovičič, Peršič, Japič 2, Bošnjak 13, Stojakovič, Šetina 10 in Šiško 7.
Domačini, ki bi se najraje predali že pred tekmo, so prikazali izredno slabo igro z velikim številom slabo zaključenih akcij v napadu, kar pa so znali Lilijani dobro izkoristiti.
Ekipi sta v prvem polčasu pokazali enakovredno igro, čeprav so Lilijani od 4. minute dalje vse do 12. minute (20:19) in ponovno prevzeli vajeti v
svoje roke v zadnjih 20. minutah ter odšli na odmor s tremi točkami prednosti.
Drugi del je v celoti pripadel gostujoči ekipi iz Litije, saj domačini tudi ob pomoči trenerja Gorjana niso mogli zaustaviti Litijanov. Igralci Iskre Litusa so sedaj z dvema zaporednima zmagama dokazali, da ne sodijo na začelje, ampak nekam na sredino lestvice.
K. Š.
Poškodovani Šiško
Bavaria Woltex-Iskra Litus 89:87 (43:39).
Maribor, dvorana na Taboru, gledalcev 200, sodnika Fišer (Murska Sobota) in Vučkovič (LJ).
Bavaria Woltex: Bratušek 2, Dragšič 9, Mirt 19, Goljovič 25, Vugdalič 10, Ritonja 18, Matijevič 2 in Ojsteršek 4.
Iskra Litus: Kandžič 12, Bassin 14, Ivanovič 19, Bošnjak 20, Šetina 18 in Šiško 4.
Igralci Iskre Litusa so v 1. polčasu v mariborski dvorani Tabor le enkrat vodili. Največja prednost gostiteljev je bila v 18. minuti srečanja -10 točk (29:19).
V drugem polčasu so Lilijani zaigrali bolj zbrano in po razpletu sodeč bi bilo lahko celo vprašanje zmagovalca, če se ne bi v 29. minuti poškodoval Šiško, saj razigranih igralcev Ivanoviča in Bošnjaka ni znal nihče od domačinov ustaviti. V 35. minuti igre pa so gostje iz Litije celo povedli - 72:73. V zadnji minuti srečanja je Bassin naredil osebno napako v napadu in upanje na zmago je odplavalo po vodi.
M. Š.
Poraz
Comet - Zagorje 80:78 (44:38)
Slovenjske Konjice, športna dvorana Comet, gledalcev 350, sodnika Koščak in Gojkovič, oba LJ.
Zagorje: Dražovič 13, Galič 36, Murn 5, Mlakar, Čop 2, Kofol 11, Koren 9, Poznič 2, Krajnc.
Comet: Benič 8, Sivka 17, Šporar 14, Nerat 18, Plevnik 15, Kolar, Železnikar 8.
Na gostovanju v Slovenskih Konjicah so Zagorjani nastopili brez poškodovanega Rojka. Srečanje so pričeli zelo dobro, s trdo obrambo so domačim preprečevali mete na koš. Gostje izZagotjaso po nekaj minutah srečanja popustili v obrambi. Tako je bil v 14. minuti rezultat 35:20. V pičlih treh minutah so si domačini priigrali veliko razliko in napravili delni izid 17:2. To razliko so spretno ohranjali do konca polčasa. V nadaljevanju je bilo zelo razburljivo, saj so Zagorjani neprestano lovili domačine. Večkrat so nadoknadili
razliko 6 točk, odločilne prednosti pa si niso mogli priigrati.
V zadnji minuti srečanja je bil rezultat zelo izenačen. Zagorjani so prišli na točko zaostanka. Nekaj sekund pred koncem so celo izenačili na 78:78. Dve sekundi pred koncem je Železnikar dosegel zmagoviti koš in prinesel pomembno zmago za boj med štiri najboljše ekipe.
D. G.
Lepa zmaga
GD Hrastnik - Bistrica 86:82 (43:32)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 200, sodnika Zakrajšek (Podbočje) in Zupančič (MB).
GD Hrastnik: Štefane 4, Deželak, Lapornik 20, Kellner 20, Baloh 14, Lazar 6, Leskovar 13, Majes, Isoski 9 in Grmšek.
Bistrica: Bečirovič 3, Kozar 17, Rahle, Prepelič 23, Leskovar, Brumec 4, Gmm 28, Prelog 2, Jelen, Svenšek.
Po devetih zaporednih porazih so košarkaiji hrastniške GD v 16. krogu vzhodne skupine B lige končno zmagali. Svojo peto zmago so dosegli v trdi in izenačeni igri z vrstniki iz Slovenske Bistrice, potem, ko so vodili domala vso tekmo. Zmaga je pomembna zlasti zato, ker se te točke Hrastničanom prenašajo v doigravanje za boj za obstanek v B ligi.
Sicer pa velja za pomembno zmago omeniti zlasti izvrstnega Lapornika in borbenega Baloha. Dodajmo še, da sta sodnika v 19. minuti prvega polčasa izključila, zaradi medsebojnega obračunavanja, Leskovarja pri gostiteljih in Svenška pri gostih.
J. P.
KEGLJANJE
Benedik prek 1000
Trbovlje - Predtekmovalni del 3.odprtega prvenstva Trbovelj v kegljanju je dosegel vrhunec. Potem ko je domačin Uroš Stoklas z 983 prevzel vodstvo, sta pretekli teden zablestela zlata slovenska reprezentantaBoris Urbanc inBoris Benedik. Najprej je Urbanc zrušil 994 kegljev in za en kegelj izboljšal rekord kegljišča, ki gaje držalSIavko Zorman (Gradis Norik).
"Na polno sem igral zelo dobro, na čiščenje pa bi lahko bil tudi boljši. Meja 1000 kegljev je na tem kegljišču vsekakor dosegljiva," je po uspešnem nastopu dejal zadovoljni Urbanc. V tistem trenutku se je z rekordom kegljišča in vodstvom na tem tekmovanju izenačil z ženo Tončko, ki ji je še v decembra uspel enak podvig. Urbančeve besde so se uresničile le nekoliko kasneje. Kranjčan Boris Benedik, sicer član
Freiholza, je z izvrstno igro kot prvi na trboveljskem kegljišču premagal magično mejo 1000 podrtih kegljev. Semafor se je ustavil pri rezultatu 1006. Fantastično! V lučajih na polno je sicer Benedik podrl vsega en kegelj več kot Urbanc, zato pa je bil na čiščenje boljši za 11 kegljev. Vsekakor pa se v finalu obeta zelo zanimiv obračun.
V finalu bo nastopilo 12 kegljačev in 8 kegljačic. Med moškimi je trenutno Trboveljčan Stoklas na izvrstnem 3. mestu,Izgoršekpaprav 12., pri ženskah pa odlično 3. mesto drži Saša Burja.
S. F.
Stoklas zasavski prvak v kegljanju
Litija- Na kegljišču KK Litija se je odvijalo zadnje dejanje zasavskega prvenstva za posameznike, tako v ženski kot v moški konkurenci. Po 4 nastopih si je prvo mesto priigrala članica trboveljskega Rudarja Saša Burja, pred presenečenjem tega tekmovanja, Litijanko Branko Planinšek. Obe kegljavki sta si zagotovili nastop na državnem prvenstvu.
Pri moški je bilo zanimivo prav do zadnjih lučajev. Po treh nastopih pa so si prva mesta razdelili igralci ekipe Dadas Rudar Trbovlje. Zasavski prvak je tako postal Uroš Stoklas, pred Bogdanom Hribarjem in Mažgonom. 4. mesto je osvojil najboljši Lilijan Marjan Jerič, peto pa ponovno član Dadasa Izgoršek. Teh pet igralcev si je priigralo tudi polfinalni nastop na državnem prvenstvu, ki bo že ta konec tedna. Rezultati: 1. Stoklas, Dadas.
S. K.
TENIS
Žiga Rupar državni prvak
Litija- Vlitijskem teniškem centru AS se je pretekli vikend odvijalo državno prvenstvo za fante v kategoriji do 18 let. 24 igralcev po jakostni lestvici se je neposredno uvrstilo v glavni turnir, še 59 tekmovalcev v kvalifikacijah pa je med seboj odločilo, katerih 8 se bo uvrstilo v glavni turnir. Razen treh prvouvrščenih na jakostni lestvici (Kraševec, Gregorc in Krašič) in obolelega Šantla smo videli najboljše mlade slovenske tenisače. Med samim tekmovanjem je prišlo tudi do presenečenj. Tako je poraženec v kvalifikacijah Miran Cej (Galea Malečnik Maribor) kot srečni izžrebanec (lucky luser) uspešno nastopil v glavnem turnirju in prišel celo do četrtfinala, kjer je izgubil s kasnejšim zmagovalcem. V polfinale sta se tako ob dveh nepostavljenih Mariborčanih Kovačeviču in

Karnerju uvrstila še nepostavljeni nosilec Kranjčan Rupar in osmi nosilec Krištof Golob iz Brežic. Polfinalna srečanja sta bila zelo na hitro odločena, lahko rečemo celo malce presenetljivo sta postala finalista Golob in Rupar. V finalu pa je z veliko boljšo in raznovrstnejšo igro z osnovne črte slavil 18 letnik Žiga Rupar, pa čeprav je srečanje boljše začel Golob, ki je tudi leto mlajši od svojega tekmeca.
Od zasavskih igralcev tenisa je nastopil le Denis Bovhan, član trboveljskega Rudarja. Uvrščen je bil sicer v glavni turnir, vendar pa je že v 1. kolu izpadel. S 6:4,4:6,6:4 ga je premagal Glogovac. V uteho mu je lahko dejstvo, da je bil od sotekmovalcev nekaj mlajši in da njegov čas šele prihaja.
S. K.
PLAVANJE
Mednarodni plavalni miting Ravne '96
Trbovlje - V Ravnah na Koroškem je bil v soboto in nedeljo dvodnevni mednarodni plavalni miting Ravne '96. Sodelovalo je 17 klubov iz Avstrije, Madžarske in Slovenije s 301 tekmovalcem. Pravico do nastopa so imeli mladinci in mladinke in mlajši.
Trboveljski Rudar je nastopil z 8 tekmovalci: 4 plavalci v najmlajši kategoriji, to je 1. '82 in mlajši ter 2 plavalkama v najmlajši kategoriji letnik '84 in mlajše ter po eno plavalko v letniku '81 in eno v letniku '82. Vsi Rudarjevi plavalci so tekmovali v 4 disciplinah. Rezultati so bili zelo dobri, v vseh disciplinah so bili med deseterico. Pri dečkih je bil najbolj uspešen Jure Bola, ki je osvojil 3 medalje: zlato na 50 hrbtno, 50 delfin srebro in bron 100 hrbtno. Prav tako je zasedel nehvaležno 4. mesto na 50 prsno. Pri dečkih je bron osvojil še Gašper Ovnik na 100 delfin. Pri dečkih je treba še pohvaliti Nejca Košnika, ki je dosegel dve 4. mesti na 50 in 100 hrbtno ter 5. mesto na 50 kravl. Pri deklicah 1. '84 in mlaše je Jelena Lušič osvojila srebro na 100 delfin in nehvaležno 4. mesto na 50 delfin. Tamaro Bočko je treba pohvaliti za dve 5. mesta na 50 kravl in 100 hrbtno. Pri mladinkah 1. '81 je Anja Gregorčič osvojila dve srebri v disciplinah na 50 in 100 hrbtno in v 1. '82 je Katarina Pikcl osvojila 5. mesto na 50 kravl.
B.K.
BORILNE VEŠČINE
Zagorje - V soboto, 23. decembra 1995 je bil v Ptuju 3. finalni turnir v šemi contactu contactu. Na prireditvi so imeli tekmovalci iz Klubaborilnih veščin Pon-Do-Kvan Zagorje in
Izlake veliko uspeha. Rezultati 3. tumiija, dečki: - 56 kg: 1. Tibor Dolinšek, Zagorje; mladinci - 48 kg:
1.	Klemen Buzina, Zagorje, 2. Miloš Rozman, Izlake in 3. Klemen Juvan, Zagorje; - 56 kg: 1. Darko Vukovič,
2.	Ivan Bogataj, Izlake; - 71 kg: 1. Primož Bračič, Zagorje; mladinke +60 kg, 1. Petra Rome, Zagorje; članice - 60 kg, 2. Zvonka Pavlič. Zagorje; člani - 74 kg: 3. Mitja Železnik,Zagorje; - 84kg: 1 .Andrej Bračič, Zagorje, 2. Igor Kalšek, Zagorje.
Ker je bil to finalni turnir, je seštevek vseh turnirjev dal končni vrstni red za državno prvenstvo '95 v šemi contactu.
Dečki,-56 kg: 1. Tibor Dolinšek, Zagorje; deklice - 35 kg: 3. Violeta Horvat, Izlake; mladinci - 48 kg: 1. Klemen Buzina, Zagorje, 2. Miloš Rozman, Izlake, 3. Andrej Bertoncelj, Zagorje; - 56 kg: 1. Darko Vukovič,Zagorje;-71 kg:Primož Bračič, Zagorje; mladinke, - 50 kg:
3.	Katja Vrtačnik, Zagorje; + 60 kg: 1. Petra Rome, Zagorje, 3. mesto Jasmina Mustcdanagič, Izlake; člani, - 57 kg: 2. Nečko Hozanovič, Zagorje; - 74 kg: 1. Mitja Železnik, Zagorje: - 84 kg: 1. Igor Kalšek, Zagorje, 2. Andrej Bračič, Zagorje; - 89 kg: 3. Nevludin Karič, Zagorje; + 89 kg: 2. Sašo Miklavčič, Zagorje; članice, - 60 kg: 3. Zvonka Pavlič.
Skupno so Zagorjani in Izlačasni osvojili 7 naslovov državnih prvakov, 3 dmga mesta in 4 tretja mesta, kar jih uvršča med najuspešnejše ekipe v Sloveniji.
S.B.
PIKADO
Jesenski naslov "Mojcam"
Trbovlje - Ekipa Mojčinega hrama iz Trbovelj je osvojila jesenski naslov v zasavski ligi v elektronskem pikadu. "Mojce" so prvi del prvenstva končale brez poraza, v derbiju zadnjega kroga pa so remizirale s Condorjem. Nasploh so bile tekme 11. kroga sila zanimive in dramatične, kar tri pa so se končale brez zmagovalca. Drugi del prvenstva se bo pričel danes.
Rezultati 11. kroga: Mane bar -Gostišče Rajka6:10, Condor- Mojčin hram 8:8, Čipo - Gambrinus 8:8, Bar 91 - Okrepčevalnica Zupan 8:8, Viktorija - Jolly bar 9:7, Amadeus -Jevnica 11:5.
Vrstni red: 1. Mojčin hram 20, 2. Condor 17, 3. Jolly bar 17, 4. Okrepčevalnica Zupan 15,5. Bar 91 15, 6. Okrepčevalnica Viktorija 11, 7. Gostišče Rajka 10, 8. Gambrinus 10, 9. Amadeus 8, 10. Čipo 6, 11. Mane bar 6, 12. Jevnica 0.
S. F.
Bojkič zasavski prvak
Trbovlje - V gostišču Rajka v Kisovcu so pripravili zasavsko prvenstvo za posameznike v pikadu. Nastopilo je 34 igralcev, največ uspeha pa je imel član kisovškega Condorja Senad Bojkič. Na "stopničke za zmagovalce" sta se uvrstila še Stanislav Krivec in Bojan Jerše, igralca Mojčinega hrama.
V	polfinalu so izpadli Asim Muminovič (Zupan), Mitar Živkovič (Mojčin hram) in Meho Suljič (Condor) ter si razdelili 4. do 6. mesto.
S. F.
SKOKI
Dobovec - Smučarsko društvo Kum z Dobovca je na 35-metrski skakalnici pripravilo društevno tekmovanje v skokih, ki si ga je ogledalo kar 100 gledalcev. V kategoriji članov je zmagal Danilo Čop, drugi je bil Simon Smodiš, tretje mesto pa je pripadlo Romanu Juvančiču. Med veterani je v odsotnosti skakalnega zanesenjaka Janeza Medveška zmaga pripadla Jožetu Strgaršku. takoj za njim pa se je uvrstil Franci Sinkar.
S. F.
MALI NOGOMET
V	Litiji za 200.000,00 SIT
Litija - Okrepčevalnica V&R in KOP Litija organizirata prvi malonogometni turnir za "POKAL LITIJA", ki bo potekal v četrtek, 8. februarja (praznik) in nedeljo, 11. februarja v litijski Športni dvorani. V primem, dabi bilo prijavljenih več kot 32 ekip, bo igralni dan tudi sobota, 10. februarja.
Prijavnina znaša 10.000,00 tolarjev in jo lahko plačate v četrtek, 1. februarja pred pričetkom žrebanja, ki bo ob 18. uri v Športni dvorani Litija, prijave pa lahko pošljete na naslov: Andrej Vrhovec, Mire Pregljeve 1, 61270 Litija. Ob sodelovanju 32-ih ekip bo višina nagradnega sklada 200.000,00 SIT. Ob tem pa še prehodni pokal za osvojeno 1. mesto, pokali za prva 4 mesta ter za najboljšega strelca, igralca in vratarja. Igralo se bo po pravilih FIFA/NZS za mali nogomet.
Dodatne informacije pa lahko dobite tudi na tel.: 061/882-931, Andrej Vrhovec.
S. K.
Barbek dokončno pri KMN Inženiring Šarbek
Litija - Pred časom smo že omenili možnost, dabi malonogometno ekipo Inženiring Šarbek okrepil Tomaž Barbek, sedaj pa to novico lahko dokončno potrdimo. Ta 27 letni (rojstni dan je imel 8. januarja) igralec, ki je nazadnje igral pri

drugoligašu Zagorju, še prej pa v Litiji, Kisovcu, Ljubljani (Slovan) je imel kar nekaj ponudb za igranje velikega nogometa, njegove prve velike ljubezni, a se je na koncu odločil in stisnil roko tehničnemu vodji ekipe Tonetu Vrhovcu. Ob vseh odhodih (Indof, brata Gačnik) bo še kako dobrodošel in ker v zadnjem času igri Šarbkov primanjkuje prav izraziti gol igralec, ima trener Razboršek na voljo igralca, s katerim bi lahko to pomanjkljivost odpravil.
S. K.
ŠAH
Turnir v pospešenem šahu
V ŠK Rudar Trbovlje je v četrtek,
11.	januarja letos potekal turnir v pospešem šahu. Presenetil je Aljaž Dušak, ki je osvojil 1. mesto s 6 točkami. Drugi je bil Rado Bajda, prav tako 6 točk, tretji Uroš Zalokar s 5 točkami, 4. Oto Krajnc st., 4,5 točk, 5. Franc Kotnik, 4 točke. Sodelovalo je 21 igralcev.
U.Z.
Pionirsko šahovsko prvenstvo Trbovelj za dečke in deklice
ŠK Rudar Trbovlje je organiziral turnir Trbovelj za najmlajše. V konkurenci dečki do 10 let je zmagal Bojan Cankar, drugi je bil Alen Plajhnar, tretji Žiga Ahac. V skupini do 12 let je zmagal Luka Trebežnik, drugi je bil Marko Žagar, tretji Alan Kostič. V skupini do Mletje zmagal AljažDušak, drugi Igor Nikolič, tretji Primož Vozelj. Pri deklicah v skupini do 10 let je zmagala Janja Gabrijel, do 12 let Jasna Gabrič, do 14 let pa Ivana Ševerdija. Sodelovalo je 36 otrok iz vseh OŠ iz Trbovelj. Prvih pet iz vsake skupine se bo udeležilo regijskega tekmovanja, ki bo 8. februarja v Zagorju. Vsi otroci so dobili malico, prvi trije v vsaki skupini pa priznanja. Tekmovanje je omogočil Mesni Diskont Vidmar z Dola pri Hrastniku.
U.Z.
ŠK Zagorje
Letošnji novoletni nagradni hitropotezni turnir v Zagorju je imel zaradi vremenskih razmer le udeležbo igralcev iz Zagorja. Vrstni red: 1. Regancin, 11,5, 2. Grčar, 10, 3. Anžur, 9, 4. Bajraktarevič, 8, 5. Vidmar 6 in 6. Gračner, 5,5 točke.
Na prvem mesečnem turnirju je presenetil Vidmar, udeležilo se gaje 14 igralcev iz Zasavja. Rezultati: 1. Jazbec, 11,2. Vidmar, 10, 3. Krajnc, 10, 4. Grčar, 10, 5. Bajda, 9,5, 6. Regancin, 8, 7. Tomažič, 6, 8. Osmanovič, 6, 9. Anžur, 4,5 in 10. Koščič, 4,5 točke.
R. R.
Tolarji
Sit, bolj sit, siten.
Moški in ženske
Z: Ne razumem vas, moških. Stalno pijete, čeprav niste žejni.
M: To je tako kot pri ženskah. Vsakih pet minut se gledaš v ogledalo, pa sploh nisi lepa.
Krava pa taka
A: Gospa soseda, pritožiti se moram čez vašega moža, včeraj mi je rekel "krava"!
B: Joj, oprostite, prosim. Že ničkolikokrat sem mu rekla, naj ne sodi ljudi po njihovi zunanjosti.
Smeh
A: Pravijo, da je to smešna zemlja.
B: Ja, vsi tako pravijo, toda nihče se ne smeje.
Čaj
Zadnjič je Kučan na Šmarni gori naročil celo kišto piva
... stopil nanjo in rekel: "En čaj, prosim!"
New York
Kako spoznaš ŠtajercavNevv Yorku - What's the time, čuj!
Pa Gorenjca - How do you do, ej ga!
Pa Rusa - kavbojke ima zlikane na črto!
Sprehod
Se sprehaja tip po Belfastu, ko nenadoma zasliši: "Protestant ali kristjan?"
Tip (na pol veselo) odgovori: "Nič od tega. Žid sem."
Tedaj za sabo zasliši smeh: "Potem sem pa najsrečnejši Palestinec na Irskem!".
Kirurgi
Se hvalijo Američan, Rus in Slovenec o svojih kirurških uspehih. Pride Američan in reče: "Ena moja pacientka sije zlomila roko na pol in je danes svetovna prvakinja v ritmični gimnastiki...".
Pa pravi Rus: "Ma to ni še nič. K meni je prišla ena tipkinja z zdrobljeno nogo in je danes svetovna prvakinja v sprintu na 100 metrov."
Pove še Slovenec: "K menije enkrat prišel en tip brez glave in sem mu jo moral zamenjati z leseno. Danes je pa poslanec."
ŽIVA
HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK
SIDERIO BELLE 1
V SOMRAKU OGNJA; IŠALE SO PO GARDNU IN PO ROŽAH; > PO SMRTI. DAVNA ZIMA.
3LLA PENOMBRA
PEVAN0DIR0VE
MORTE. ANTICfO
OTTO
ki.: +386 601 26 333,5 m jy.\ lllfcj 2| 353 tox: +336 60l 26 228
IN POTEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD.
■'RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz.
Astrologija je bila pri velikih starih civilizacijah pogosto temeljna znanost. Po dolgih letih zapostavljanja se zopet uveljavlja in postaja vedno bolj uporabna v vsakdanjem življenju. Tudi v Trbovljah smo dobili prvo astrološko svetovalnico v Zasavju, ki jo vodita Milena Pišlar in Tomaž Pritekelj. Ukvarjata se predvsem z natalno astrologijo, to je z izdelovanjem osebnih horoskopov, ki prikazujejo položaj in vpliv planetov na dan rojstva, zato so rojstni podatki - ura, kraj in datum - pri takšni izdelavi horoskopa, zelo pomembni. Tomaž pa je seznanjen tudi s horarno astrologijo, kjer se astrološka karta naredi za konkretno vprašanje, v trenutku, ko se le-to postavi. S pomočjo astrologije želita prispevati k boljšemu razumevanju soljudi in samega sebe. Pri tem pa ju vodi optimizem ter iskrena želja pomagati vsakemu posamezniku.
Kako sta spoznala uporabnost in vrednost astrologije in koliko časa se že ukvarjata z njo?
Milena: Začela sem z alternativo na splošno: od bioenergije, do radiestezije..., na koncu me je pot pripeljala še do astrologije. Pri tej vedi je pomembno, da si predvsem dober psiholog. Imeti moraš t.i. šesti čut.
Tomaž: Astrologija je zelo matematična veda, pri kateri gre za veliko računanja, vendar pa zraven potrebuješ tudi intuicijo. Z astrologijo sem se srečal pred približno petimi leti in mi veliko pomaga v osebnem življenju. Tako vem, kdaj moram z akcijo počakati in kdaj naj kaj naredim.
Astrologijo imenujejo nekateri (Gerkman) veda o značaju in usodi. Kako bi jo vidva opredelila?
Milena:	Skozi astrologijo
spoznavam človeka in sebe. To počnem zelo rada, kajti, spoznavanje drugih, je tudi meni ogromno pomagalo v življenju nasploh. Včasih pride kdo sem tudi zaradi tega, ker ne najde nikogar, ki bi ga poslušal. Imela sem primer, ko sem stranki v nekaj minutah povedala, kar jo je zanimalo, potem paje tri ure govorila, jaz pa sem jo samo poslušala. Saj danes ne znamo poslušati drug drugega, to je problem.
Tomaž: Izredno pomembni so stiki s stranko. Priporočljivo je, da stranka pride osebno na pogovor, pomembno je tudi, da se je pripravljena odpreti, kaj povedati o sebi. Treba je vedeti, da astrolog ni jasnovidec. Zato ponavadi želim, da
stranko najprej sprašujem jaz.
Profesionalno se ukvarjata z izdelovanjem natalnihin horarnih horoskopov ter tudi s svetovanjem po telefonu. Kako poteka vajino delo? Kaj najbolj zanima ljudi, ki se obračajo na vaju?
Milena: Ponavadi se po telefonu dogovorimo in pogovorimo, dostikrat potem stranki pošljem pismeno razlago osebnega horoskopa. Ne izključujem tudi tega, da me pokliče kdo, ki je že bil pri meni in ponovno protrebuje mojo pomoč. Imam dokaj zaseden telefon in vesela sem, kadar dobim kakšno povratno informacijo, npr., daje bila stranka zadovoljna ali da sem ji dvignila moralo... Ljudje, ki se obračajo na naju, so pogosto v stiski in potrebujejo nekoga, da jih potegne z dna.
Tomaž: Kljub vsemu bolj želiva, da stranka pride osebno, kot da ji svetujeva po telefonu. Izogibam se telefonskim pogovorom, saj se pri tem ne vzpostavi pristen stik s stranko. Ljudje pridejo največkrat zaradi standardnih problemov. Zanima jih npr. kaj bo s službo ali bodo dobili zaposlitev, kako bo s partnerstvom... Ti problemi se ponavljajo skoraj povsod. S stranko se želim predvsem pogovarjati, ne želim se odločiti namesto nje, ampak ji skušam pomagati, da sama najde rešitev. Zato paje pomembno, daje oseba pripravljena govoriti o sebi.
Milena:... in potem tudi kaj narediti za to, da se stvari izboljšajo, vložiti mora nekaj svoje energije in ne samo čakati, kdaj se bo zgodilo
tisto, kar ji poveš.
Natalna oziroma genetska astrologija govori o predispozici-jah, tj. zmožnostih in nezmožnostih, ki so človeku dane ob rojstvu. Kakšna je naloga tega osebnega horoskopa?
Milena: Vsakemu človeku je nekaj vnaprej začrtano. To se vidi tudi na astrološki karti. Ko pogledam karto posameznika vidim, če je imel kakšne probleme v otroštvu... Usoda je začrtana, obstaja pa vedno možnost, da jo korigiramo.
Tomaž: Tudi jaz mislim, da je usoda v grobem začrtana. Vendar se vsakdo sam odloča, kako bo reagiral v določeni okoliščini. Predvidene so nekatere situacije v življenju, o tem.
kaj bo nastalo, odloča posameznik sam. Neke določene prihodnosti v bistvu ni. Tudi midva pri svojih pogovorih nočeva določati prihodnosti. Ljudje imajo probleme v sebi in jih ne znajo, ne morejo in ne upajo "dati ven". Tudi nimajo
pregleda nad svojimi problemi. Tuje idealna priložnost, da se o tem pogovorimo, pogledamo kako stojijo planeti in ugotovimo, kdaj bi bilo najbolje reševati težave. Ko čutiš, da je stranka zadovoljna, si tudi sam zadovoljen. Mislim, daje bolje tako, kot daji "namečeš" neko prihodnost, čez nekaj mesecev pa postane stranka vsa zafrustrirana, ker se njena pričakovanja v zvezi z napovedjo niso uresničila.
Se z astrologijo lahko pomaga npr. pri izbiri partnerja, usmerjanju v poklic in prihodnje šolanje...?
Milena: To vsekakor. Zelo sem vesela, če me pokliče kakšna mamica in me vpraša, kaj naj naredi s svojim otrokom, kako naj ga usmerja. Natalna astrologija je super za te zadeve.
Tomaž: Delava tudi primerjalne horoskope (med partnerji). Ponavadi se srečajo takšni partnerji, ki morajo med seboj razrešiti nekaj karmi-čnega. Tiste, ki se na vseh področjih ujemajo, danes težko najdeš. Ponavadi partnerja sama ne znata točno ugotoviti, v čem je problem in v kašni meri j e prisoten pri komu. Pri primerjalnem horoskopu lahko ugotovimo glavne točke, kjer se zatika, da zveza ne teče gladko. Pogosto je tako, da skuša eden od partnerjev kontrolirati drugega... Problem je, ker partnerja dostikrat ne sprejemata drug drugega. Kadar pa prideta k neki tretji osebi, ki jima razloži problem, ga lažje sprejmeta.
Verjetno se marsikdo odloča za tovrstno napovedovanje tudi zaradi svoje nesamostojnosti, zato

m
ker sam ne zna sprejeti odgovornosti za svoje odločti ve. Se vama ne zdi, daje morda včasih bolje, da se človek sam napačno odloči, kot da bi se kdo drug neamesto njega pravilno, saj s tem pridobi določene življenjske izkušnje?
Tomaž: To je zelo dobro vprašanje. Citat, ki ga je izrekel Viktor Gerkman, imam stalno v mislih. Enkrat ga je neka mama vprašala, če ji lahko pove, v katero šolo naj bi šel njen otrok. Gerkman ji je odgovoril, da raje vidi, da se sin napačno odloči, kot pa da se on namesto njega pravilno. Dejansko hodim vedno s tem stavkom v glavi. Kadar čutim, da ljudje želijo, da se jaz odločim namesto njih, tega nočem. Vsak se mora sam naučiti sprejeti odgovornost. Astrologija naj bi pomagala osvetliti okoliščine, v katerih se oseba nahaja, potem pa naj se človek sam odloči, katero pot bo ubral.
Milena: Vedno prepustim odločitev stranki. Povem, kakšne so smernice, ostalo pa je stvar človekove presoje. Nekateri želijo samo neko potrditev, ali je res tisto, kar mislijo. Določeni planeti vplivajo na človeka in marsikdo čuti, da se z njim nekaj dogaja, ne ve pa kaj. Na primer Uran, Saturn, Pluton in Neptun so zelo močni.
Kljub poplavi raznoraznih horoskopov, astoloških telefonov in svetovalnic ali pa prav zaradi tega, je marsikdo še vedno skeptičen o tem, kako lahko imajo zvezde vpliv na človekovo usodo. Kako bi to vidva razložila?
Tomaž: Res je, da je ogromno tečajev o astrologiji. Krog ljudi, ki to obvlada, se širi. Ljudje pa so danes na splošno vedno bolj v krizi in potrebujejo takšne pogovore. Zdi se mi, da potem nekateri tečajniki izkoriščajo te stiske ljudi za zaslužek. Sam horoskop rajši izračunam na roke kot s pomočjo računalnika, čeprav ga imava. S tem, ko ročno izdelujem horoskop, istočasno prodiram v osebo, dobivam sliko o njej. Danes je mnogo oglasov za izdelavo horoskopov s tolikoin toliko stranmi, dobljenimi s pomočjo računalnika. Tak izdelovalec horoskopov sam ni nič naredil. V računalnik je vnesel podatke,
dejansko pa se s tvojim problemom ni soočil, ni te videl. Vztrajam na tem, da stranka pride sem, ji izračunam horoskop (lahko tudi na roke), ga preučim in se pogovorim z njo. Ti računalniški izpisi so izredno analitični, ampak za pravi pregled nad neko osebno situacijoje potrebna sinteza. Zato se mora astrolog resnično poglobiti in imeti čas za iskren pogovor s stranko. Bolj kot bo komunikacija odprta, večji učinek bo. Astrologijo jemljem izredno odgovorno. Stranka pride k tebi, ker je v stiski in res rabi pomoč. Ponavadi ti zaupa probleme in hoče narediti neke spremembe v življenju. Pomembno je, da resno vzameš njen problem.
Milena: Začutila sem, da ljudje nekaj potrebujejo, sama v sebi pa čutim, da jim moram nekaj dati. Tudi če na primer komu pošljem astrološko naproved, ni bistvo v količini. Lahko mu pošljem tudi deset listov, pa ne bo vedel, zakaj se sploh gre. Niso važne strani. Če je le mogoče, pošljem posamezniku le en list, na katerem je vse razloženo kratko, jasno in jedrnato. Za posamezno astrološko karto ponavadi porabim tri ure, dajo dodobra obdelam.
Nekateri menijo, da vedi kot sta astrologija in numerologija kažeta naše vzorce vedenja oz. našo oseb nost, kot j o skozi vzorce vidimo in igramo. Vendar pa, ko se človek začne ukvarjati s seboj, spreminjati sebe in svoje vedenjske vzorce, ima tudi možnost za spremembo svoje usode. Kaj menita o usodi in njeni (ne)spremenljivosti?
Tomaž: Vsak človek se rodi z neko usodo oz. z neko karmo. Zelo težko je govoriti o neki osebi, če imaš le njen horoskop, saj energije planetov lahko delujejo zelo različno. Recimo, če je nekdo po horoskopu zelo močna Riba oziroma, če ima želo močno zastopanega Neptuna, je lahko to zelo duhovna, izredno senzibilna oseba - ob pozitivnem delovanju teh energij. V negativnem smislu pa je lahko največji klošar, pijanec... Energije so iste, samo nekdo jih zna obvladati, kdo drug pa ne. Odvisno je od človeka. Če res dela na sebi, lahko energije transformira v višje in deluje pozitivno. Če pa tega ni sposoben, lahko energije delujejo na njega v negativnem smislu.
Milena: Se popolnoma strinjam.
Izdelava same natalne karte verjetno ni tako zapletena, saj obstajajo računalniški programi za to. Zelo pomembna pa je interpretacija le-te. Vsak človek je izj emno zapleteno in mnogostrans-ko bitje. Horoskop to zapletenost zelo dobro kaže, zato se ne da vanj prodreti kar na hitro. Kaj se vama zdi pri branju posameznikove astrološke karte najbolj pomembno?
Milena: Karto je potrebno čim večkrat pogledati, zato se mi zdi svetovanje po telefonu preveč "na hitro". Planete moraš pregledovati počasi. Res je, da en astrolog tako, drugi pa drugače interpretira karto, je pa oboje pravilno, samo da je povedanozdrugi mi besedami. Midva
drug drugega pri interpretaciji dopolnjujeva in nadgrajujeva.
Tomaž: Pojavi se lahko zelo velika razlika med astrološkimi kartami. Nekatere karte se razmeroma lahko razlaga, druge pa so izredno zapletene. Tudi Gerkam je rekel, da horoskop prikazuje kompleksnost neke osebe. Vedeti je treba, katero stvar naj se pri posameznem horoskopu poudari in katero ne. Za interpretacijo astrološke karte so vsekakor zelo pomembni položaj Sonca, Lune, ascendent. Z ascendentom se na primer kažemo navzven, takšnega nas vidijo drugi. Ascendent je naša maska. Važna so tudi znamenja, v katerih je zastopanih veliko planetov in hiše, v katerih je veliko planetov. Velik poudarek dam tudi na to, če so v karti močni neharmonični aspekti med Uranom. Neptunom, Plutonom in Saturnom, kar sigurno kaže na neke težave, s katerimi ima oseba v življenju veliko dela. To so ponavadi situacije, ki jih oseba najtežje premaga ali celo beži pred njimi.

;.;jWv.—v/
iiii!
je odvisna, od mya
In UosU i| .<
ure j; 450(1 sit.
Mia Južina
mm:
Gostja Ivanka Meža n
V poplavi različnih glasovanj in izborov, ki navadno potekajo proti koncu leta, se je za takšen izbor odločil tudi Nedelje. Finale tega izbora je bil letos znova v Litiji.
Napovedani program z raznimi zabavnimi ansambli in kompletno ekipo Moppet Showa je tudi letos privabil mnogo ljudi. Za naj Slovenca in naj Slovenko je glasovalo preko 30.000 bralcev. Celotna prireditev pa je bila namenjena zabavi in razvedrilu. Tofjes svojimi sodelavci poskrbel za smeh. Zapela je tudi Deja Mušič, ki se je v izboru uvrstila na deseto mesto. Pel pa je tudi Zmago Jelinčič. Njegov raperski nastop je v dvorani še povečal dobro voljo vseh prisotnih.
Dobro voljo je med gledalce vnesel tudi nastop Sašo Hribarja. Priljubljeni Slovenec sproža salve smeha že samo, če se prikaže na odru. Tokrat je imel s seboj tudi svojo "skupino". Skupina Toneta Fornezzija - Tofa pa je bila letos okrepljena tudi s pomočjo publike. Za skeč V avtobusu, je Tof iz dvorane potegnil dva obiskovalca in si ju tudi rahlo privoščil. Vendar zamere ni bilo.
Rado Časi, radijski voditelj, ki je povezoval prireditev, se je tokrat izkazal. Izbor je potekal tekoče in brez zapletov. Prireditev je prenašal tudi drugi program radia Slovenije.
Lahko rečem, da je prireditev, oziroma finale izbora Slovenca in Slovenke leta, dosegla svoj namen. Kakšnih 2000 ljudi je namesto doma ob televiziji, preživelo lep večer ob glasbi in smehu. Napetosti ob pričakovanju razglasitve naj osebnosti, pa ni bilo preveč. Oba zmagovalca sta bila že prej znana. Milan Kučan, kije bil letos deležen tega laskavega naziva, je na podelitvi v dar dobil veliko uro. Zelo simbolično. Atletinja Brigita Bukovec, ki je z veliko prednostjo (beri glasov) zmagala v ženski konkurenci, pa je dobila "laboda". Milan Kučan in Brigita Bukovec sta tako postala slovenski par leta. No,
predsednik na prireditev ni prišel sam. Z njim je bila tudi žena Štefka. Ni ga samo spremljala, kot bi to narekoval bogvekakšen državni protokol. Nasprotno. Štefka Kučan je bila na presenečenje mnogih uvrščena na drugo mesto pri deklicah (tako je napovedoval Rado Časi). Skupaj s Stojanom Aueijem sta postala slovenski par številka dve.
Na prireditvi je žal manjkalo kar nekaj finalistov. Veijetno so gledalci še najbolj pogrešali Heleno Blagne. Če bi prišla, bi prav gotovo tudi kakšno zapela. Tako kot je zapela Deja Mušič. Kot sem že omenil, seje Zmago Jelinčič izkazal s petjem. Glede na to, da je bilo med finalistkami tudi nekaj političark, sem pričakoval, da bo tudi od teh kakšna zapela. To se seveda ni zgodilo. Stavim pa, da bi Danica Simšič kar zmogla zapeti kakšno domačo, saj je njen glas iz parlamentarne klopi kar močan.
Verjetno so vsaj nekateri obiskovalci pogrešali tudi Stojana
Slovenka leta Brigita Bukovec
Aueija, drugouvrščenega. Stojan je svoje opravičilo posnel kar na magnetofonski trak, saj je petek dan, ko je na sporedu njegova oddaja. Moški del publike pa je veijetno poleg Helene pogrešal še Mišo Molk. Vedno nasmejana televizijska voditeljica in po novem še urednica se prireditve prav tako ni udeležila.
Mogoče se komu zdi čudno, daje finale izbora Slovenec leta potekalo prav v Litiji in sicer že drugo leto zapored. KerLitijaleži v sami sredini naše države, so se prireditelji odločili, da ima zaključek te vseslovenske akcije tudi simboličen pomen.
JureNagode Foto: Karolina Šušteršič
Sašo Hribar in njegova skupina
Estradna agencija Meka Celje vsodelovanju s TV Kanalom 10 Trbovlje in tednikom Zasavc organizira in vas vabi na Meka Shovv glasbe, plesa in mode vsoboto, 20. januarja ob 18. uri, v Dom Svobode Trbovlje.
Nastopili bodo ansambel Interval, pevka Viki, plesni center Fredi, posavski plesni klub Lukec, modna skupina Meka - Trbovlje, gostja večera bo naj manekenka Slovenije '95 Tatjana Tutan, voditelja Nataša Škrlep (Kanal 10) in Sašo Butkovec (Radio Trbovlje).
V modni reviji se bodo predstavili: Butik Manuel, Zagorje, Cemaks d.o.o., Dob pri Domžalah, Optika Cestnik, Trbovlje, Make up Mojca Poznik, Celje: pričeske pa bosta manekenom oblikovala Studio "M" in moško frizerstvo Valentin - Trbovlje.
Pokrovitelji prireditve so TV Kanal 10, Trbovlje, glavni sponzor: Forum d.o.o., Zagorje.
Sponzorji: Tednik Zasavc, Revija Sara, Zepter Biro Trbovlje. Yanni Mobitel d.o.o., Celje, Šetiskd.o.o., Žalec, Karli Kozole, slikar, Trbovlje, Meka Celje.
Scenarij in režija (styling): Bojan Manenica, TV snemanje: Kanal 10.
Vstopnina 500,00 SIT v predprodaji v gostišču Dom Svobode in eno uro pred pričetkom prireditve.
Vljudno vabljeni!

m
I Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le I - priloženo naročilnico in jo poslati rva naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20 .julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I
■	besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le -I male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežnoskupino pišemo I
■	takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.	g
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM garsonjero, 28 m2, tel.: 27-321.
PRODAM garažo z dokumentacijo na Kešetovem v Trbovljah, tel.: 25-465.
PRODAM ali oddam v najem dvosobno stanovanje v Zagorju na Polju, tel.: 61-593
AVTOMOBILI
PRODAM CLIO 1,2 RN. 1. 5/93, rdeče barve, prvi lastnik, tel.: 26-079.
PRODAM škoda favorit 135 LS -PRIMA, 1. '93, ciklam barve, cena po dogovom, tel.: 62-547.
RAZNO
UGODNO prodam kompresor z raznimi priključki, tel.: 75-134, dopoldan.
UGODNO prodam električni pisalni stroj PHILIPS s širokim valjem, tel.: 64-250. dopoldan.
UGODNO prodam lok compound
hoyt za levičarja, s popolno opremo, tel.: 63-486.
PRODAM angleščino 2000 S, 1. in 2. stopnjo, tel.: 42-495.
PRODAM BTV Voyager, ekran 55, TXT, za 390,00 DEM, tel.: 62-462.
PRODAM seno in otavo, cca 2 t, tel.: 21-613.
PRODAM etažno peč za centralno ogrevanje - raztezna posoda, črpalka, cevni termostat, tel.: 42-150, po 17. uri.
PRODAM poročno obleko za visoko, vitko osebo in dva zimska plašča, oba skupaj za 15.000,00 SIT, tel.: 76-321.
PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965.
PRODAM avtosedež, hodalico, stajico, otroški voziček, tel.: 42-275.
PRODAM računalnik IBM PS 1 -PRO 386, koprocesor, 4 M RAM, 130 HD, barvni monitor, tel.: 61-610.
PRODAM kolo Thunder East 17, moj naslov: Marinka Žulič, Kovk 23, Dol pri Hrastniku.
PRODAM dve postelji (1 m x 2m) in omari, ugodno, tel.: 44-332.
IŠČEMO klaviaturista, tel.: 64-285.
INŠTRUKCUE
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719.
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, slovenski jezik, MA in FI za srednjo šolo, tel.: 64-285.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure.
INŠTRUIRAM MA in FI za OŠ
in srednjo šolo ter za 1. in 2. letnik fakultete, tel.: 061/1261-282, Oto, študentski dom, soba 136. INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in srednjo šolo, tel.: 26-671.
STORITVE
IŠČEMO ulične prodajalce Za območje Zagorja in Hrastnika, tel.: 64-250 ali 64-166, dopoldan.
NEGO in pomoč na domu nudimo starejšim, slabotnim osebam in invalidom, tel.: 26-624.
RENT-A-CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386.
PRODAJA se poslovni prostor v Zagorju O/S, 3. gradbena faza, z izvedenim zapiranjem fasade, tel.: 44-166 ali 85-084.
IQ
Tisti, ki je bil preveč pameten, da bi ga ljudje razumeli, gre k zdravniku, ki ima stroj za zmanjševanje IQja. Po prvi seansi je prišel nazaj in rekel, da ima IQ še vedno 130, in da ga ljudje še vedno ne razumejo. To se še parkrat ponovi. Peto seanso pa si zdravnik medtem, ko je pacient zaprt v omenjeni stroj, začne kuhati kavo in pozabi na celo zadevo. Ko se le spomni, teče do stroja, ga ugasne in pravi pacientu: "Joj, oprostite...’
"Nič oprostite, vozniško pa prometno prosim..."
Odpuščanje
Pred nebeškimi vrati se znajdejo trije Slovenci. Pa sveti Peter vpraša prvega: "No, povej, kaj si dobrega in slabega storil v svojem življenju?"
"Ja.. Prilastninil sem si eno
tovarno."
"Dobro, Bog ti je grehe odpustil, lahko greš v nebesa."
Pa vpraša drugega:
"Kaj si pa ti zagrešil na sončni strani Alp?"
"Ah.... Prilastninil sem si eno veliko podjetje."
"Tudi tebi bo Bog grehe odpustil, lahko greš v nebesa."
Pa tretjega:
"Kaj pa si ti naredil v svojem življenju?"
"Jaz sem bil v vsem svojem življenju pošten, nisem si nič prilastninil in nič nisem ukradel ali prigoljufal."
"Nič ne bo sin moj, ne moreš v nebesa."
"Kako to, ta dva pred mano sta kradla kot srake in sta lahko šla v nebesa, jaz poštenjak, pa ne morem?"
"Bog grehe že odpušča, neumnosti
pa ne, tega pa ne...."
Kure in petelin
Q: Zakaj petelin vstaja tako zgodaj zjutraj?
A: Ker potem, ko se zbudijo kure, ne pride do besede.
Na policiji
Ne vem, ali bi se človek smejal, ampak tole se mi je zgodilo prejšnji teden: Pridem na policijo, da bi prijavil izgubo registrske tablice. Pa me policaj vpraša: KJE STE JO PA IZGUBILI?! (...)
Na poti
Gresta dva norca po železniških tračnicah....
-U mater, kolk je teh šteng....
-Ja, ampak imava srečo, gre že dvigalo za nama
Pri verouku
Župnik predava pri verouku o vsemogočnosti boga.
Janezek: "Gospod župnik, a je res,
da je bog vsepovsod?"
Župnik : "Ja, Janezek, bog je povsod."
Janezek: "A je potem tudi v naši kleti ?"
Župnik : "Ja, tudi v vaši kleti je bog."
Janezek sosedu: "Vidiš, kako sem ga potegnil, mi sploh kleti nimamo!"
Sejem bil je šiv
Na elitnem MBA tečaju na Brdu pri Kranju so sklenili, da bodo malce preverili razgledanost slušateljev...
Prvo vprašanje: "Kdo je rekel: Moj brat je Otokar, jaz sem pa Oton?"
Tišina v dvorani. V zadnji vrsti dvigne roko mali Japonček: "Oton Župančič!"
Izpraševalec se odloči za nekaj lažjega: "Kdo je napisal verz: "...Življenje ječa, čas v njej rabelj hudi ..?"
Spet vse tiho. Japonček dvigne roko. "Dr. France Prešeren!"
Enemu od slušateljev je tega dosti. "Ha, kdo je pa rekel: KURBE JAPONSKE!!?!?
"Direktor Iskre na sejmu elektronike!" izstreli Japonček.

vode*
mg/ 515ISI
Po neobičajno aktivnem koncu leta, se nam na glasbeni sceni očitno zopet obeta daljše sušno obdobje. Zato bo najbolje, dase nostalgično (zadnjič) obrnemo v bližnjo preteklost.
22. decembra je bil v dvorani na Stavbah zadnji rock dogodek leta 1995. KUD Zgaga je pripravila koncert skupinPcat Ambulance, K - Sound XXX in Dicky B. Hardy. Žal je bilo opaziti, da obi.sk teh
Real Ambulance z višjo medicinsko sestro.
koncertov upada, kvaliteta pa raste, oziroma ostaja vsaj konstantna. Velenjski Peat Ambulance in kočevski K - Sound XXX so resda precej neznane rock zasedbe. Za skupino Dicky B. Hardy pa to težko rečemo. V zadnjem letu so naredili
DickyB. Hardy
Orleki z novim kitaristom.
precejšen korak naprej. Ne samo po glasbeni plati, ampak so si v slovenskem prostoru dokončno
utrdili svoje mesto.
26. decembra smo bili v trboveljskem domu Svoboda priča
Skupina Let nad kukavičjim gnezdom se je predstavila tudi v unplugged verziji.
prvemu rojstnemu dnevu Šklaba. In premiernemu nastopu skupine Let nad kukavičjim gnezdom. Fantje so prijetno presenetili. Predstavili so se tudi v polakustični verziji, kar je njihov nastop še popestrilo. Očitno je skupina Razvaline, ki se je prav tako pojavila na Šklab žuru, dobila svojorockverzijo. Glavni tega večera je bil Pero Lovšin. S svojimi vitezi je trboveljskemu folku pokazal, da še ni za v staro šaro.
28. decembra so se pod šotorom v Zagorju predstavili Orleki z novim kitaristom Borisom Bergantom. Glede na to kadrovsko spremembo in na peklenski mraz, so igrali solidno. Vendar je bilo v njihovem nastopu čutiti naglico.
Tekst in foto: J.N.
Duo Black Jack, oziroma člana tega dueta, prihajata iz Pirana. Na slovenski pop sceni sta prisotna dovolj dolgo, da poznata okus in zahteve publike. To dokazuje tudi njuna glasba. Duo Black Jack ima za seboj tri solidne glasbene izdelke, ki so nekakšna mešanica dobrega popa, rahle hudomušnosti, ki se odražajo predvsem v nekaterih besedilih in nostalgije iz časov velikih disko bendov kot so Abba in Boney M. To pa ne pomeni, da sta Dušan Šandrič in Aleš Lavrič kakšna pop dinozavra. Nasprotno. V skladbah je dovolj svežine in sonca za današnje čase.
Black Jack je do sedaj v
samozaložbi izdal kaseto Ljubezni pa sta izšla cedeja Seks bum nikar ne prodaj, pri založbi Corona	revolucija in Nazaj v šestdeseta leta.
Slednjiizdelekjezbirpesmi, ki so se vrtela v šestdesetih. Besedila so opremljena s sodobnejšimi ritmi, ki pa se vendarle neizneveijajo tradiciji šestdesetih. Zadnji projekt dua pa je cede z naslovom Vlak samotnih src. Na njem so zbrane in izbrane pesmi, s katerimi sta se skušala člana uveljaviti na nekaterih slovenskih festivalih, kot so MMS, Vesela jesen.
O kvaliteti njunega zvoka se boste v kratkem lahko prepričali. Dušan in Aleš obljubljata, da se bosta v okviru promocije novega izdelka v kratkem ustavila tudi v Zasavju. Kje in kdaj, pa se še ne ve točno.
J.N.

ir‘&r’T8?*ffi*8ir^8ri8f,‘iBr',88j'’Br‘$irj*8irT8r‘wj*8iri8SHiy*8sr,'8r’!iffi^

KaznIInIca
odREŠin/E
(TRe SI-IAVVskANk Rl:(llM|)lioN,
ZDA - 1994, TrIas)
Življenje mladega & uspešnega bankiija Andrewa (Tim Robbins) se drastično spremeni, ko ga zaradi umora žene in njenega ljubimca obsodijo na d ve doživljenjski bivanji v zaporu. Te kazni mi ne bodo nikoli povsem jasne. Ali bi morali policaji po smrti zapornika, ki si je prislužil dvakratni doživljenjski zapor čakati, da se bo le-ta spet reinkarniral (Mali Buda) in hop - v zapor z njim, ali pa je rojstvo na tem svetu že samo po sebi dovolj velika kazen? Ah, pozabite. Kje smo že ostali. Ah, Andrew.
Po običajnih neprijetnostih, ki čakajo obsojence v enem od najbolj razvpitih zaporov v Mainu, Red (Morgan Freeman) opazi neobičajnost in enigmatičnost tihega &
vase zaprtega mladeniča ter ga počasi s svojimi bančnimi & sprejme za prijatelja, Andrew pa se knjigovodskimi izkušnjami prebije
iz anonimnosti. Zapor naj bi funkcioniral nekako podobno kot vojska. Ni vedno pametno, da preveč izstopaš, ampak to dopovejte bankirju z nežnim glasom, kateremu čustva pod navidez mirno površino skorajda vrejo.
Osnova scenarija se zgleduje po kratki zgodbi Stephena Kinga in je skupno del o Kinga in reži serj a Franka Darabonta. Nominacije za oskarja: Morgan Freeman (tudi nominacija za zlati globus), Rogers Deakins (kinematografija), Thomas Newman (glasba), Frank Darabont (zgodba) in Richard Francis - Bruce (montaža). Igra Freemana in Robbinsa je upravičila pričakovanja. Več kot dober film s čisto & povsem pokvarjenim koncem. Škoda. Lep primer za dejstvo, da ustvarjalci filmov publiko še vedno ocenjujejo kot čustveno ne(do)z(o)relo in uničujejo logične konce z osladnimi & nepotrebnimi podaljški. Še trivia: V Kingovi noveli Andy baje ni nedolžen. Zaradi konca manjša ocena:***+.
Tommy
1> o p takšnih itli drugačnih razlogov
a«*«
.., e gina.	zabavne glasbe še črta Vesčia
Robertu. Don Juan, Alenka HOTnovička. IzSlitjenajnovejŠa Vidrih & Miha Valrijan, Rena CD plošča Edvina Ifiherja z Vi.lntnik .i„-i lanc/.i Novaka	n.i-lovmn 2S /I iiih N.i ni.1, so
\ rl. Resiuk lei licu-. Vidu. Jo	m-viiI.i /lu.irn' rd\ino\e
se bodo 10. februarja letos tudi nekaj novih. Fovpraševanje potegovali za zmago na Izbora je veliko, zato pohitite,
slovenskega predstavnika za S povsem novim posnetki.
pesem K vro vizije. Ker je prijav-	se lahko pohvalijo tudi čil

se bodo namreč naši pomerili z maturantov, Gaudeamus igitur.
sami Evroviziji nastopilo le 24. prijela, saj so maturantski plesi Vili Resnik proti Pop designu? takorekoč pred vrati- Slobodan Zanimivo brx..	Filipovič pa zagotavlja, da bd...
pi. d iiuMiii h-l.mi ]C namreč i/Vl Nov. lelo pihal \ Ki.ui|ski gon.
CD, na katerem so zbrane naj-	kjer jih boste (verjetno) lahko
I p„ p-M.ii k. ,,h ,e različne	nd.li tud, v iainiui|U ,lc k..,
izvajalcenapisnljureRobežnik.	lenega kot zimske počitnice na
Prek Majde Sepe, Belih vran. snegu, zvečer pa vam igrajo

V Litiji bo spet pestro
Prizadevni organizatorji, ki slišijo na ime KUD Zgaga so zopet pripravili koncert, kije vreden ogleda. V petek, 19. januarja si lahko v dvorani na Stavbah ogledate nastop dveh skupi n fin sicer Mari borčancGround Zero in Ljubljančane Baby Can Dance. Predvsem slednja skupina je v zadnjem letu naredila precej dobrega za slovenski Rock'n'Roll. Po izidu njihovega kompaktnega prvenca in nastopu na novem rocku v Ljubljani, se je skupina prebila v sam vrh ponudbe SLO rock scene. Koncert v Litiji se bo predvidoma začel ob osmi uri zvečer. Glede na izkušnje iz prejšnjih koncertov, bo pravi začetek tam nekje okrog pol desete ure. Še novička iz domačih logov. Skupina Agenti je pred dnevi posnela material za prvo kaseto. Snemali so v Ilirski Bistrici. Kaseta sama pabo verjetnokmalu dokončno pripravljena.
J.N.
ssg

Nagrada
O
V

o *
Kar nclnkti ne mt.ivin
j...govoriti o srečni
izžrebanki, Skoraj polov-rn dopisnic s pravilnim
odgovorom je delo dveh.....
deklet, Nataša in Urška sla
..........................
M/Iunimi i/e jj<tki bom.,
poslali Urški Domadenik
Verjetnopa je tako vseeno.
na katero ime, saj je naslov isti.
Lucy In The Sky Wilh Diamonds. Whenl’mSixly
s.
Urška lahko nagrado pričakuje v 'bližnji ... Prihodnosti Po pošti. ....
V megli prižigajmo luči!
Kam s starimi avtomobilskimi akumulatorji?
V mrzlih zimskih jutrih, ko temperature zdrsnejo pod ničlo, veliko voznikov zaman skuša vžgati svoje jeklene konjičke. Glavni krivec za to je največkrat izrabljen akumulator, ki so mu nizke temperature "zamrznile" še tisto energijo, ki je v toplih dneh uspela zagnati motor. Zato je največkrat zima tisti čas, ko se odločimo za menjavo avtomobilskega akumulatorja ali smo vanjo preprosto prisiljeni. Kaj pa naredimo s starim, odsluženim akumulatorjem?
Če nismo "sam svoj mojster", bomo za menjavo akumulatorja poiskali pravega mojstra- serviserja. Takšna zamenjava nas bo malo dražje stala, vendar si ne bomo belili glave, kam s starim akumulatoijem. Lahko pa ustrezen akumulator kupimo v vsaki trgovini z avtomobilskimi deli in ga brez veliko truda zamenjamo sami. Ob tem, pa se poraja vprašanje, kam s starim avtomobilskim akumulatorjem. Nekateri si s tem ne belijo glave in ga kratkomalo postavijo zraven smetnjaka navadnih komunalnih odpadkov. Razlog za takšno ravnanje bi težko iskali v neosveščenosti ljudi, ampak v njihovi vesti in morali, ki najbrž ne sega dlje od tistega smetnjaka. Dejstvo je, da avtomobilski akumulator vsebuje svinec in kemične snovi, ki so okolju in človeku nevarni. Prav zaradi težkih kovin, ki jih akumulator vsebuje, ga prištevamo med posebne nevarne odpadke, ki potrebujejo posebno skrb.
V Zasavju ima prav vsak možnost pravilno odložiti ta odpadek. Nam najbližji je prav gotovo Dinos v Trbovljah. V telefonskem pogovoru so nam na Dinosu povedali, da lahko izrabljen avtomobilski akumulator vsak delavnik pripeljete k njim. Ker me je zanimalo, kakšna je nadaljna usoda teh akumulatorjev, so mi pojasnili, da jih pošljejo v Tabakum v Novo mesto. Če torej ne veste, kam bi odložili star avtomobilski akumulator, je tu še naslov Dinosa: Globušak 3, Trbovlje, telefonska številka pa je: 0601/21-082.
Seveda meje zanimalo tudi, kaj se zgodi z akumulatorji, kijih pustimo na servisih. Poklicala sem nekaj avtomobilskih zastopnikov v Zasavju, ki imajo poleg zastopstva tudi servisno dejavnost Na večini poklicanih servisov je skrb za ta avtomobilski odpadek pohvale vredna. Pri Avtohiši Piramida v Kisovcu iztrošeni akumulator ob
zamenjavi pošljejo v podjetje Topla v Mežico. Tistim pa, ki akumulator zamenjajo sami in jih povprašajo za nasvet, kje ga pravilno odložiti, svetujejo, naj se obrnejo na podjetje Dinos v Trbovljah. Tudi servis avto hiše Malgaj v Trbovljah, na vašo željo poskrbi za star avtomobilski akumulator. Zaenkrat ta odpadek skladiščijo v svojih prostorih, ko bodo prostorske kapacitete polne pa nameravajo akumulatorje odpeljati na Dinos v Trbovljah. Pri Avtomo-torju Celje v Trbovljah lahko pustite star avtomobilski akumulator, vendar rajši vidijo, da stranka sama poskrbi za ta odpadek. Stare avtomobilske akumulatorje vsakih šest mesecev odpeljejo preprodajalci, kaj se z njimi zgodi pa v Avtomotorju ne vedo. Avtoinfomix v Hrastniku ob zamenjavi pošlje star akumulator na sedež firme v Koper, kjer je zbirno mesto za tovrstne odpadke. V Avtoinfo-mixu v Hrastniku ne vedo, kaj se potem zgodi s tem odpadkom. Domnevajo, da jih odpeljejo v Mežico, kjerjih tudi predelajo. Vsem tem zastopnikom pa je skupno to, da za vaš odpadek poskrbijo samo v primeru da vam sami menjajo avtomobilski akumulator. Na žalost sem v tej telefonski anketi dobila tudi odgovor, ki meje zelo neprijetno presenetil. Na srečo pa je bil tak odnos serviserjev izjema. Zastopnik, ki ga ne bom imenovala, v svoji servisni delavnici ne poskrbi za pravilno odlaganje tega nevarnega odpadka. Za nameček pa vsem tistim, ki ne vedo, kam z akumulatorjem, svetujejo, da ga lahko postavijo zraven smetnjakanavadnih komunalnih odpadkov. Držijo se pač pravila "znajdi se". Če boste za menjavo avtomobilskega akumulatorja peljali avto k serviserju, se zato pozanimajte, kaj se bo zgodilo s tem odpadkom, dane boste tudi vi postali posredni uničevalec okolja.
Romana Benko
Pretekli teden je bila na nekaterih zasavskih cestah takšna megla, "da bi jo lahko rezal". Če povem bolj strokovno, vidljivost je bila zmanjšana na nekaj deset metrov. Kljub temu je bilo moč srečevati voznike, ki niso vozili s prižganimi lučmi. Zakon določa, da moramo imeti na vozilu prižgane luči ponoči in ob zmanjšani vidljivosti, ko drugih prometnih udeležencev ne vidimo povsem jasno, in sicer v naselju na razdalji 100 metrov, izven naselja pa na razdalji 200 metrov. Četudi se ne oziramo na zakonske določbe je dosti drugih razlogov, zakaj vozimo v megli s prižganimi lučmi. Resje, da podnevi zato sami ne bomo nič bolje videli, bolje pa nas bodo videli drugi. Pešca na cestišču, ki ga v gosti megli zagledamo šele zadnji trenutek, bodo naše luči opozorile na prihajajoče vozilo, da se bo lahko sam umaknil. Snop luči skozi meglo bo prav tako opozorilo za voznika, ki se vključuje
na prednostno cesto, da mora počakati prihajajoče vozilo. Prav tako bodo nasproti vozeče luči opozorile na prihajajoče vozilo nestrpneže, ki se tudi v megli ne morejo odreči prehitevanju pred sabo vozečih. Če luči ne prižgemo, teh opozoril ni in nevarnost za prometno nesrečo je večja. Res bi bil krivec za prometno nesrečo pri vključevanju na prednostno cesto ali pri prehitevanju tisti drugi voznik. Vendar pa bi vsaj moralni delkrivde zanjo morali nositi tudi sami, saj nismo storili vsega, da bi jo preprečili. Kdor je kdaj že bil udeležen v prometni nesreči, pa naj si je bil zanjo kriv ali ne, se bo verjetno strinjal, daje vredno storiti prav vse, kar lahko možnost prometne nesreče zmanjša. Zato je najboljše, da se navadite prižiganja luči istočasno, kot se pripnete z varnostnim pasom, in ne samo v megli ali ponoči.
Jože Ranzinger jr.
Tako so se *iabawli* na zadnjem lanskoletnem aossu

M
Kradejo kot srake
Trbovlje* - 8. januarju so
hili poiicisfi PP Trbovlje iz
avtohiše Malgaj obveščeni o nepravi Inn sli pijv :::ijji||||| avtomobila. Kot Seje izkazalo jemoški, ki seje lažno predstavil
za M.G,, s ponarejeno položnico pri njih vzel avtomobil clio.
Avtomobil je skušal nato
prodati, vendar sb: ga prijvii j kočevski :pHeistiy:|nii|i5jp;|n|i ugotovili, da gre v resnici za T>D., k i je osumljenkar za nek aj podobnih goljufij v Kamniku,
Hrastnik - 9, januarja je
Z.L. iz podkraja. obvestil policiste o viomu v biča,
predmetov.
Hrastnik H. januarja je
D..M. na toastaiško policijo prijavil tatvino lička. Kakšno uro kasneje ritega dne, pa so varnostniki zasebnega podjetja Sinet policiste obvestili, da so pri vlomu v tado nivo pred stekliU-noptiMilj E;:i<dvin :lvtiM |i
Policisti so kasneje ugotovili, da je omenjena dvojica pred tem skušala vlomiti tudi v citroena in da sta ukradla pogrešanega ficka. Pil vsej zadevi gre pohvaliti varnostnike Sinet-a, saj to p) bilo prvič, da
: so prijeli vlomilca. .
Trbovlje - It), januarja so trije mlajši fantje iz trgovine S design odnesli i-z, blagajne 90f>0
tolarjev,
Zagorje - II. januarja so biti zagorski policisti obveščeni o odvzemu avtomobila. S.I). je na sito vZci ključe vozila V.B, Šlo naj bi za neporavnan dolg. Policisti so avtomobil vrnili pravemu lastniku, zoper J.D. pa so spisali kazensko ovadbo, Zagorje - 13. januarja je B. R iz Kisovca na PP sporoči Ja. daje neznanec ponoči vlomil v gostinski lokal Rajka. Odnesel je 3500 ttilajevjpinpinljmj! okoli 30 zavojčkov cigaret.
Zagorje - 15. januarja so policisti ugotovili, da je nekdo znova vlomil v kisovški vrtec. Tokrat je vlomilec odnesel glasbeni;: tstislp:.
Zagorje - 9. januarja ob 14.45 je B.J. vozil avto iz smeri Trate proti Izlakam. Zaradi neprilagojene hitrosti gaje zaneslo na levo stran cestišča, po kateri je nasproti peljal voznik avtobusa C.M. Vozili sta trčili, pri tem si je B.J. zlomil desno koleno, rebro, počila mu je vranica. Škode je nastalo za 450000 tolarjev.
Trbovlje -12. januarja ob 16.32 uri, seje na križišču Kešetovein Dom in vrta zgodila huda prometna nesreča. Voznik F.M. jez alfo 75 vozil proti letnem kopališču. Pred križiščem je začel prehitevati renaulta 19, ki gaje vozil V.D. F.M. je pri tem trčil v zadnji levi del R 19, vendar je z vožnjo nadaljeval in trčil še v zastavo jugo, kateregaje vozil R. V. Očitno je alfa zelo vzdržljiv avto, saj je voznik, preden seje ustavil trčil še v audija, ki gaje vozil F.K. Pri trčenju vseh štirih vozil sojo štirje udeleženci odnesli z lažjimi poškodbami. Eden pa seje težje poškodoval. Vse so odpeljali v bolnišnico Trbovlje. Škode pa je za 1.800.000 tolarjev.
Hrastnik - 13. januarja je voznica M.K. zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v vozilo pred njo. Pri tem je nastalo škode za 30.000 tolaijev.
Namesto nesreče pretep
12. januarja so bili trboveljski policisti obveščeni o prometni nesreči na cesti za Savo. Na kraju pa so ugotovili, da ne gre za nesrečo, temveč za pretep. B.M. iz Zagorja je vozil proti Hrastniku. Med njim in sovoznikoma B.I. in A. A. je prišlo do spora domnevno zaradi denarja. Ko je B.M. ustavil, sta ga sopotnika pretepla. Zaradi tega so B.M. odpeljali v bolnišnico. B.I. in A.A. pa sta poškodovala še vozilo in s tem lastnika oškodovala za 150.000 tolarjev. B.I. in A.A. se bosta srečala s sodnikom za prekrške (pretep), proti njima pa je vložena tudi kazenska ovadba. Tudi B.M. čaka sodnik za prekrške, saj je vozil pod vplivom alkohola.
Petarde in promet
V sobotni akciji so policisti treh zasavskih občin pri kontroli prometa ustavili 208 vozil. Pri 17 voznikih so ugotovili vinjenost, vsega skupaj pa so napisali 29 predlogov sodniku za prekrške. 14. januarja se je končala tudi akcija Petarde, brez njih je lepše. Skupaj seje v dobrem mesecu dni na policijske postaje zglasilo 124 prebivalcev Zasavja, ki so oddali kar 921 petard. Od tega 307 v Trbovljah, 378 v Zagorju in 236 v Hrastniku.
Aufbiks
r Uredništvo naproša vse aullnksarje. da med seboj uskladijo urnik. Včasih se namreč zgodi, da je rubrika prenatrpana, včasih pa je materiala premalo.
JK Denat je tiv-eta vladar. m	,/Tt lun dj jv pn-giv
vor desetega januarja občutil na lastni koži. Zanazorm
l!li!llll!il!!l!!i
pričakal pred hišo in mu rahlo spretnem! anatomijo obraza Seveda ne zaslunj, ampak v zameno-zit kazensko ovadbo.
IfcJillP'-*
'M tudi v Hrastniku. Dva-” najstega s,a opravila
Upmk G.R. je dolžniku K,7, nakazal zamudne obresti v obliki pesti. Čeprav v svetu velja lep poslovni običaj, da dolžnik plača upniku, je bilo tokrat !iH* Verjetno ne Tiapri j Tudi zadnjič ne.
j,. (Manun-i še mah' % (SSjjjfiiilfeiSiriiMbijT januarja je W K.l potožil možem v nebeško modrih uniformah, da „1, ,e lu-al leg., dne ,v *
denarja, m leda! diisk.i/ hu.iiiii
ni mogel sam braniti, sta m« priskočila na pomoč V.J. Iti Č.J. Če se ne bi K F. spravil nad avtomat, bi bila izguba denarja vet jefno precej manj boleča. Dobesedno.
I11I1182S4
lokalom Merli v Žago.ju veliko tekmovanje v karaokah za veliko nagrado MNZ Zmagovalno pesmico - Iz
glažka gre v grlo Tomaža.
Pengova, sta zapela T.M. in K.A. Ker sla fania po naravi
skromna, stanagrado strokovne
.................
Jima
silo. Zmagovalca sta se kasneje Sporazumno dogovorila za delitev nagrade. T.M. so omogočili snidenje z Očetom, K.A. pa je dobil brezplačni
polpenzion brez zajtrka v
okrevališču PP. Do streznitve.
Lov na maturantsko obleko
Tako kot že precej let, bomo imeli tudi letos dijaki četrtih in nekaterih tretjih letnikov maturantski oz. zaključni ples. S pripravami smo začeli že novembra, ko smo pričeli s plesnimi vajami, se domenili za ansambel, začeli zbirati podatke o podjetjih, obrtnikih, organizacijah..., ki bi nam omogočileizvedbo našega plesa. Danes, po dobrih dveh mesecih dela, smo že zaprosili za pomoč, začeli iskati pokrovitelje, nositi prošnje za dobitke,...
Vendar pa moramo tako kot vedno, tudi letos poskrbeti zase in za svojo podobo. Seveda je naj večji problem prav gotovo obleka. Kaj obleči na ta - za nas verjetno najbolj pomemben dan v srednji šoli. Tu se pojavi nešteto vprašanj in prav toliko odgovorov. Kakšna obleka nam bo pristajala, koliko denarja lahko potrošimo zanjo, katere mogoče ne bomo nikoli več oblekli, kakšne barve naj bo,... Potem j e tu še obutev, dekleta pa imamo za nameček še kup težav pri izbiri pričeske. Vendar pa je resnično največji problem OBLEKA.
Tekanja po trgovinah z blagom, gumbi,... obiskovanje šivilje, nešteto merjenj,... Ah pa iskanje prave obleke po butikih in trgovinah. To nam vzame kar precej časa. Pa tudi naši starši bodo po vsem tem "cirkusu" gotovo ostali brez delčka svojih živčkov.
Zato, dragi bodoči maturantje in vsi letošnji, ki še niste pričeli z "lovom" na obleko. Prej boste pričeli z vsem tem, manj sivih las boste napravili svojim staršem. Več časa boste lahko posvetih tudi svojim prijateljem, šoh, zabavi,... Poleg tega ne boste še v zadnjem trenutku tekah po trgovinah in okrog k šivilji ter iskali obleko. Čeprav se utegne zgoditi prav to, lov na obleko je včasih zahtevnejši od lova na zeleni diamant.
Saša Grobljar
Zopet jih imamo na tapeti. Koga? Naše šoferje avtobusov. In kaj so nam žalega štorih tokrat?
Resnično ne vemo, ali bomo preživeli na naši. poti od doma do šole. Zjutraj ob pol sedmih so
avtobusi nabito polni, človeka vehkokrat zvije v želodcu in sploh ne ve, če bo preživel do šole. Poleg tega pa so naši šoferji "tako pametni", da dajo zjutraj ravno tisti avtobus, ki nima sredinskih vrat, tako, da je
Na ekskurziji v Miinchnu
Dijaki zaključnih letnikov Srednje šole za elektrotehniko Zagorje smo se v petek, 12. januarja, odpravih na "kratek" izlet v Miinchen. Ogledah smo si svetovno znani tehniški muzej, nato pa se raztepli po vseh tamkajšnjih "štarcunah". Seveda zaradi nizkega proračuna nismo pretirano nakupovah. Domov smo se vrnih v prvih urah sobote, in to po razburljivi vožnji, polni vzdihovanj, naj šofer vendarle ustavi, saj s(m)o si nekateri privoščili kakšen kozarček izvrstnega bavarskega piva.
R.F.
Tudi srednješolci kradejo, kajne?
Vprašanje, ki si ga mnogokrat zastavljamo. Kam smo založili svoje stvari, kijih ravno v tistem trenutku najbolj potrebujemo. Takratjih prav gotovo ne bomo našh, jezni smo na ves svet, vendar nam to prav nič ne pomaga.
Včasih pa se zgodi, da celo vemo, kje smo imeh npr. denar, mesečno vozovnico, robčke..., vendar vsega tega vseeno ne najdemo. In potem se sprašujemo: "Kdomije "sunil" to ah ono?"
To vprašanje se vse pogosteje pojavlja tudi v srednjih šolah. Človek pride v šolo, da bi si v svojo glavo "vbil" kar največ znanja, potem pa, ko hoče oditi domov, ugotovi, daje ostal brez vozovnice, denarja..., ah pa celo brez čevljev ah bunde. "Pa smo tam," si mislimo. Kako povedati staršem, na koga se obrniti, da bi
"gužva" še večja, največ ljudi pa bi lahko po vseh zgodah in nezgodah izstopilo kar pri bolnišnici.
Cena mesečne vozovnice je katastrofalno draga, udobnost vožnje nemogoča, potem pa so tukaj še neprijazni šoferji, ki kar naprej nekaj godrnjajo in jim ni prav nič po godu. Ko se resnično ne moreš nikamor več premakniti (če sploh prideš na avtobus), se oni še vedno derejo nad teboj, da se pomakni naprej. Toda kam, "človek božji", ko pa smo že tako stlačeni kot "sardinice v
našh svojereči. Veijetno vehko sreče pri iskanju svojega premoženja ne bomo imeh, vendar pa smo ob tem lahko spoznali, da se na napakah učimo. In prav gotovo bomo v prihodnje vse svoje žepe trikrat obrnili, preden bomo zapustili garderobo, na naše bunde in čevlje pa mora tako ah tako paziti dežurni.
Torej dragi dijaki. Skrbite zasvoje premoženj e in tudi drugimdopustite, da bodo lahko včasih pozabi h denar v svojemžepu. Pomislite, kako bi se počutili vi, če bi ostali brez česa pomenbnega.
S.G.
Kulturni dan na Srednji šoli
Zagorje
Pred božično-novoletnimi počitnicami smo imeh na Srednji šoh Zagorje kulturni dan. Bilo je prijetno in zelo zanimivo. Učenke višjih letnikov so pripravile modno revijo "Jeans-Modri čudež".
Manekenke so bile dijakinje naše šole, ki so pred tem uspešno opravile tečaj manekenstva. Predstavile so modele za prosti čas in večerne izhode, ki pa so jih popestrile še z modnimi dodatki. Marskikomu se je ob ogledu modnerevijeutrnilamisel za nov kos garderobe, ki je še zlasti med najstniki vedno dobrodošel.
Vsi vemo, da sodi k modi tudi glasba. Za to priložnost smo v goste povabih kantavtorja Adija Smolarja, ki nas je zabaval s svojimi prijetnimi skladbicami in žgečkljivimi teksti.
Kulturni dan je hitro minil, mi pa si žehmo še več podobnih prireditev.
Jasmina in Samira
konzervah".
In ko smo že skoraj pri šoli, takrat te pa že mine vse veselje, ki si ga še imel, ko si odšel od doma, saj ti avtobusarjiresnično "polepšajo" dan.
Ko pa se vprašamo, kaj bodo glavni pri javnih prevozih štorih za boljšo in predvsem udobnejšo vožnjo svojih potnikov, nimamo na izbiro prav veliko odgovorov. Zato bi resnično radi, da bi se tudi v tej smeri kaj spremenilo.
Srednješolci
M
V ečkrat sem se spraševal, zakaj si želim imeti žival v stanovanju. Verjetno zaradi tega, ker je moj oči zelo trd, kar se tiče hišnih ljubljencev. Pravi, da bi se morah ljudje z večjo odgovornostjo odločati za Živah v stanovanju, da ne bi bilo potem tohko Živah brez doma. Ker se boji, da bi se psa prehitro navehčal, pravi, da ga bomimel, ko bomo tem sam odločal.
Urban Knez, 5. a
Rada kuža bi postala in z žogo se igrala, če pa žoga bi ušla, nanjo bi zalajala.
Tjaša Zagorišek, 1. b
ZAUPNO
Triletna vnučka zaupno
Svet sanj
Želje za leto 1996:
-	da bi bih vsi zdravi in dobre volje,
-	da bi šel z ladjo okoh sveta,
-	da bi imel same odhčne ocene,
-	da bi imel svojo sobo,
-	da bi dobil nove rolerje,
-	da bi dobil perzijsko muco,
-	da bi shujšala,
-	da bi se lahko vrnili v Bosno,
-	da bi imela babi zdravo roko,
-	da bi spoznala svojega očeta.
Sedmošolci.Dol
Moja skrita želja
Vsak otrok nosi v sebi tisoč želja. Ene so manjše, druge večje. Nekatere povemo naglas, nekatere pa so spravljene v najbolj skritem kotičku
srca.
Tudi jaz imam veliko, vročo in skrito željo. Rad bi imel psa. Ampak ne kakršnegakoli psa. Rad bi imel labradorca, takšnega z velikimi očmi, dolgimi uhlji in črnim gobčkom. Takšnega, ki bi mi pritekel naproti, ko bi se vračah iz šole. Takšnega, ki bi mi v pozdrav pomahal z repom, mi ponudil tačko in mi naslonil smrček na koleno. Takšnega, ki bi se z mano sprehajal po gozdu in mi
delal družbo pri igri. In zakaj si želim ravno labradorca? Zanj sem se navdušil, ko mi je prijatelj Jure predstavil svojega štirinožnega prijatelja Grrima. Ta žival je tako prikupna in prijazna, da sem si takoj zaželel imeti prav takšnega psa. Če ga bom kdaj imel, ga bom naučil nositi časopis in copate. Mogoče ga bom dal tudi šolati.
Ko z lahkoto zaspiš,
se v sanjah zbudiš,
in ne veš, ne veš, kje stojiš.
Srečuješ razne junake in tudi avte in vlake, a ne veš, od kod so prišli.
Ti bežiš, bežiš, hitiš, zagledaš majhno okno, skočiš skozenj in ni te več in znajdeš se v neskončni temi.
Okna sanj se zdaj zapro, zapuščaš zdaj dohno to, da se zjutraj spet zbudiš in v nov dan odhitiš.
Saša Medved
Planet GENIUS 1709
Živim na planetu GENIUS 1709. Do njega vodi energijska cesta. Deluje tako, da se z vesoljskim plovilom zapelješ v kanal s posebnimi žarki, ki te v nekaj sekundah pripelje do zaželenega cilja. Tvoja naloga je le, da vtipkaš cilj.
Planet je obdan s posebno atmosfero, ki daje lastnosti zemlje. Energijo dobimo od svetlobe zvezd. Vsaka hiša, ki je narejena ultra -laserskih sten, ima reaktor, ki hiši daje oskrbo z energijo. Na planetu živimo zdravo, kar je v nasprotju z Zemljo, ki jo je zaradi onesnaženosti pred tri tisoč leti razneslo. Ljudje na planetu so oblečeni v optirobotska oblačila, ki dajejo funkcije robotov. Oblačila vsebujejo posebno omrežje, ki omogoča preživetje ljudi na GENIUS-u 1709.
Naš planet ne bo nikoli razpadel, ker se energja pridobiva na naraven način.
Matej S trmi jan, 5. c OŠ 1K Izlake

obrede in molitve
■ |!Tara se morajo musErnani tudr spomniti svojih dolžnost,: pravičnosti.
Imam i otroki v molilnici (mesdiidu).
Ramadan je deveti od dvanajstih arabskih mesecev. Že pred islamom so jih arabci uporabljali. Štejejo devetindvajset ali trideset dni, nikoli pa osemindvajset ali enaintrideset.
Prav v mesecu ramadan se je preroku Mohamedu v obliki podobe angela Džibrila (Gabrijela) prvič razodela božja beseda.
622. leta je Mohamed zapustil rojstno mesto Meko. Odšel je v Medino. Pred njim se je že nekaj njegovih privržencev izselilo v Etiopijo in Medino. Za skupnost novih vernikov je v Meki namreč življenje postalo težko in boleče. Mekina plemena so bila do njih sovražni. Leto 622, čas hidžre (izselitev), so kasneje določili za začetek muslimanskega štetja. To je prvo leto hidžre leto 1 h.. V nedeljo 1. ramadana 1416 h. ali v nedeljo 21. januarja 1996 n.š., se začenja ramadanski post.
Z imamom Ismailom Redžičem sva se pogovarjala med drugim tudi
islamski skupnosti prijavljenih okoli štiristo muslimanskih družin, deluje od prvega maja štiriindevetdesetega leta Imam Ismail Redžič.
Rodil se je enajstega marca dvainštiridesetega leta v Kamonici-Zvornik (BiH). Šestdesetega leta je končal štiriletni študijmedresa (šola za učenje in poglabljanje islamske vere) v Sarajevu. Septembra dvaindevetdesetega leta je kot pregnanec prišel v Slovenijo. Z ženo sta se nastanila v zbirnem centru v Ljubljani. Pred tem je kot imam služboval v Brčku v Bosanski -Krajini.
Za vodjo islamskih vernikov v Trbovljah ga je s privolitvijo urada za begunce določilo takratno muftijstvo (izvršilni organ Sabora skupnosti) v Zagrebu. Od petindevetdesetega leta je muftijstvo v Lj ubljani. Po potrebi in po želji deluje imam v drugih krajih Zasavja. Imam v Trbovljah in v zbirnem centru v Hrastniku poučuje otroke po dve
m»u*

Kaaba v romarskem mestu Meka.
Bliža se mesec ramadan, deveti mesec islamskega koledarja. Ne morem mimo meseca, ki je za pripadnike vere, ki danes šteje okoli milijardo vernikov, bistvenega pomena. Post v tem mesecu je vernikova dolžnost. Predstavlja enega od petih stebrov islama: razodevanje vere, opravljanje predpisanih molitev, post v mesecu ramadan, "zakat" ali dajanje miloščine (davek na čisti dobiček - okoli 2,5 odstotkov), ter enkrat v življenju, če je možno, romanje v Meko ob določenem času.
o ramadanskem postu in o prostorski stiski islamske skupnosti. Imam je vodja muslimanskih vernikov in verski učitelj. V Zasavju, kjer je v
šolski uri tedensko. Vsak petek opoldne se verniki zbirajo v inesdžidu (molilnici).
Ismail Redžič mi je razložil, daje nijet prvi pogoj za post. To je notranja odločitev srca, da človek izvrši določeno dolžnost. Drugi pogoj je zadrževanje od vsega, kar lahko kvari post. V sak odrasel in zdrav musliman naj se v tem mesecu od sončnega vzhoda do sončnega zahoda odpove pijači, jedi, cigaretam in spolnim odnosom. Ramadan je, pravi, mesec dolžnosti, dobrih del in verskega preporoda. Iftar je čas, ko preneha dnevni post. Takrat se verniki zbirajo, skupaj obedujejo ter molijo.
In prav tu se pojavlja eden od
Imam Ismail Redžič
njihovih problemov: prostor. Imam pravi, da so že vložili prošnjo za gradnjo molilnice, kar je trboveljsko vodstvo že tudi odobrilo. Dokončno odobrenje za gradnjo pa čakajo že dve leti. "Nočemo graditi džamije z visokim minaretom," pravi, "le prostor, kjer lahko vsaj uradno poučujemo in izvršujemo bogoslužje, verske obrede in rituale."
Ghislaine Seifelislam
Vi, ki verujete!
Post vam je predpisan, kot je bil predpisan
njim pred vami,
*.
da bi spoznali namen odrekanja.
Kor’an
(prevedeno iz arabščine)

Pisma bralcev
Zasavc oBjasJja odmeve na prispevke v čassgfcprin mnenja bralcev o življenju ln dogajanju v ZasavjafNepodpisanih pisem ne objavljatoo. Dolžina pir ;T<jp zaradi prostora omejena na iisjvec SOv^tipkapih^vratici^toedništvo si pridružuje-pfavico skraj šatlrekšt ali pa objavithdajjšega, če ocenirda bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
Odprto pismo komentatorju na A1V Litija, Stanetu Kokalju
V	Litiji delujeva v športnih krogih že kar nekaj časa. vendar je moja športna pot bistveno daljša. V 40 letih mojega delovanja v raznih športih se še nisem srečal s človekom, kakršen ste Vi.
Kot komentatorju športne rubrike na ATV Signal Litija Vam na fax 883-029 ali osebno posredujem v pisni obliki članke za javno objavo novice iz kegljaškega športa. Do sedaj sem že štirikrat zasledil, da ste moje prispevke dobesedno ali v skrajšani obliki s svojim podpisom objavljali v javnih medijih (DELO, ZASAVC). Zadnji primer sem zasledil v reviji Zasavc št. 1, letnik 6, dne 11. januarja letos. Na strani 24 sta pod člankom: "Velik uspeh litijskega kegljanja" vaši inicialki kot avtor članka. Tako, kot Vam na ATV Litija sem isti članek poslal tudi reviji ZASAVC, glasilu Občan, OŠ Litija in županu občine Litije Miru Kaplji.
Javno vas obtožujem kraje mojih osebnih stvaritev in osebno okoriščanje z njimi.
V	10 letnem dopisovanju nisem za svoje članke prejel NITI TOLARJA HONORARJA. Na Vašo željo sem to svoje prepričanje pripravljen spremeniti in pripravljen za svoje delo zahtevati plačilo. Prosim Vas le, da mi sporočite, če Vam Vaša trgovina, katere lastnik ste, tako malo prinaša, da Vamje to nujen vir dohodkov za Vašo eksistenco. Obljubljam Vam, da boste v tem primeru prejeli vse moje avtorske honorarje.
Pa športen pozdrav, čeprav sva vsak na svojem bregu reke, ki ji rečemo športni fair-play!
Milan Amon, Maistrova 1, Litija
Zasavska osebnost leta '95
Pred kratkimje preko valov Radia Trbovlje potekala akcija za izbiro osebnosti leta '95 s področja podjetništva, športa, kulture injavnih del, v kateri je bilo vključenih pet občin in sicer Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Litija ter Radeče.
Med šestindvajsetimi predlaganimi kandidati na področj u j avnih del sem podpisani kot predstavnik DPMŽ Trbovlje v precej ostri konkurenci županov, zdravnikov, predstavnikov raznih humanitarnih organizacij in podobno na koncu zasedel več kot odlično 3. mesto, ki ga delim skupaj z gospo doktorico Mlinaričevo. Ob tempovodu bi želel vsekakor izkoristiti priložnost ter iskreno čestitati vsem ostalim petindvajsetim predlaganim za uvrstitve, še posebej pa doktorju Novaku in gospodu županu, ki sta s precejšnjim naskokom pred menoj zasedla drugo in prvo mesto.
Še posebej in predvsem pa bi se od srca rad tudi v imenu društva zahvalil ne le vsem, ki so glasovali zame, pač pa tudi Radiu Trbovlje, ki nam je z zdaj že enoletno redno vsakodnevno oddajo (oddajanje živali novim lastnikom plus razne teme - od cepljenja proti steklini, paravirozi, zaščita psov čuvajev, kaj storiti ko se ubogi kuža izgubi ali potepe, ipd.) in brezplačnimi objavami oglasov o najdenih ali pogrešanih živalih) ves čas zelo
pomagal opozarjati in seznanjati javnost, in pa vsem sodelavcem, ki so mi stali ob strani in niso nič manj zaslužni z rezultate našega dela od mene. To so predvsem: Eva, Anica, Greta, Andreja, Vita, Alenka in Melita. Kajti to društvo smo mi vsi in dosežena uvrstitev je ne le skupni sad prizadevanj vseh nas, pač pa tudi najboljša potrditev, da smo na pravi poti, in da smo tudi preteklo zaključili uspešno. In ker dosežena uvrstitev ni zgolj priznanje, ampak tudi obveznost in spodbu da, se bomo tudi še vnaprej trudili kot doslej.
Predsednik DMPŽ Trbovlje
Roman Turnšek
Obisk iz Zagorja
Ko sem sedela v sobi in premišljevala o preteklosti novega leta, potrka nekdo na vrata in vstopita dva neznanca v sobo. On je imel lep šopek, ona pa v košari lepa darila. Ko mi je gospod voščil srečno novo leto in mi podaril lepo cvetje, je njegova spremljevalka storila enako in mi podarila lepa darila, sem bila zelo presenečena, saj po tolikih letih odsotnosti nisem nobenegapoznala. Ko mi je on povedal, da je doktor Grošelj, ona pa od Rdečega križa, sem bila bolj vesela obiska, kot darila. Saj sepo tolikih letih nobeden ni spomnil, da v Trbovljah v domu živijo tudi Zagorjani. Pri večerji smo eden drugega spraševali, če šo oni tudi imeli obisk. Vsi so bili veseli zagorskega obiska, še najbolj pajaz. V imenu vseh Zagorjanov se mu lepo zahvaljujemo, kakor tudi RK za poslana darila.
Angela Lipovšek
Viseči most v Renkah
Leta 1957 se je s skupino monterjev iz Separacije RudnikaZa-gorje izdelal viseči most čez reko Savo v Renkah. Delo je vodil strojni tehnik Janez Bregar. Načrte za most je izdelal dipl. ing. Farčnik pri
Republiškem zavodu za nizke gradnje v Ljubljani. Betonske nosilce mostu je izdelalo Gradbeno podjetje Litija. Največji pobudnik za gradnjo mostu je bil rojak Šuštar, zaposlen na upravi Slovenskih železnic v Ljubljani, po njem semost imenuje "Šuštarjev most". Tudi želežniška postaja Renke je njegova zamisel oz. njegovo delo. V Polšniku je bil Gradbeni odbor, ki sta ga vodila Marija Kotar in Janez Majcen. Naloga tega odbora je bila zbirati prostovoljne prispevke za gradnjo bodočega mostu. Prebivalci Polšnika in ostalih zaselkov so s prostovoljnim delom, denarnimi prispevki in lesom omogočili gradnjo. Nosilne vrvi mostu je podaril Rudnik Zagorje od zapuščene rudniške žičnice. Finančno je pomagal dograditi most tudi takratni okraj Trbovlje, saj so ti kraji spadali pod to področje.
Gradnja mostu je bila pogoj, da bo Želežniško podjetje Ljubljana obdržalo obstoječo želežniško postajališče. Mostje krajanom dobro služil vse do novembra '92, ko gaje zelo narasla reka Sava porušila. Na prošnje in proteste krajanov se je občina Litijal. '93 odločilaza gradnjo novega visečega mostu. Most sta odlično izdelala mariborska Metalna -HIDRA in Železniško podjetje Ljubljana. Veliko zaslug imata tudi domačin Jamšek in njegova hčerka Joži, dipl. inn. arh., kakor tudi Marija Kotar iz Polšnika, sedaj živeče v Zagorju. Prebivalci Polšnika, Renk in ostalih krajev upajo, da bo uprava Slovenskih železnic v Ljubljani ponovno usposobila želežniško postajo Renke svojemu namenu, kar si ti skromni, delavni in dobrosrčni ljudje tudi zaslužijo. Velik pomen ima postajališčeRenke tudi zarazvoj turizma v teh krajih, kot tudi za poceni, varno in udobno vožnjo po železnici.
Janez Bregar, Kandrše

NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 27.1.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Walkman
2.	nagrada: 2x videokaseta
3.	nagrada: 2x videokaseta
Izžrebanci naeradne križanke 47/95
Nagrajenci so objavljeni na strani 39.
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 28.1. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 1/96:
KD, MAR, RISALO, OLENEK, AMERIKA, MATE-RADA, LIDO, TANANARIVE, ANAPURNA, GRANT, OSMI POTNIK, EKRAN, STOJAN, KORNAT, RN, LIT, ETA, PUHALO, KLINKER, AKIMO-TO, NOSAN, ATLET, POTSDAM, TI, VOLNENA KAPA, ATEK, OR, SALAMA, DORA.
Rešitve 48/95 so objavljene na strani 39.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
Če se vam je pokvarila kamera ali videorekorder jo dajte v prave roke. Samo pri nas boste na popravilo dobili šest mesecev garancije.
NOVO!
Prodajo avdiovideo tehnike ter TV
sprejemnikov
MIBEOSBBMS
ZALOKAR
Trbovlje, Šuštarjeva 3 tei: 0601/22 466
SB M3D TM	J Ml
Nagrajenci novoletnih nagradnih križank
Rešitve in nagrajenci nagradne križanke, katere sponzorje bil Vivod d.o.o. iz Trbovelj Rešitve: SAMOTAR, VROČINA, NE, LITIJ, KLET, ATAKA, LEP AB RENA, STOT, SRAKOPER, STAROSTA, VERONA, LAB, NEON, DALAMAN, ANALI, LITERATURA, KRAJANKA, UROLOG, PEK, ADI, RUDIS, DA, IVA, CESTA, TŠ, RI, SALAMUR, BEČEJ, ŠČETKA, SIMONITI, SAAR, PEČ, PAM.
Nagrajenci:
1.	nagrada: Darilni paket v vrednosti 4.000 SIT, Miro Plahutnik, Prečna pot 20, Zagorje
2.	nagrada: Darilni paket v vrednosti 2.500 SIT, Kristina Hribar, Sallaumines 4a, Trbovlje
3.	nagrada: Darilni paket v vrednosti 1.500 SIT, Edo Marin, Trg revolucije 9, Trbovlje Rešitve in nagrajenci nagradne križanke, katere sponzor je bil Frizerski salon Mateja z Izlak Rešitve: ALSER. LARISA, DARKO, ERIDAN, MOJCASUHADOLC, ARTERIJA, ALDO,
ONDRA, KERČ, AN, ŠARITA, HAD, RATKA, AR, BOTRA, ALVARO, RA, ORIANA, VIKING, IVER, KANONI, JOTA, JANČE, ORA, TALIJ, ARNAVTI, REE, MOEN, OLEIN, ARTUR, ILZ, START, MJ. DO, KARAKAL, ITINERAR, AVATARI, SARAJEVO.
1.	nagrada: Trajna, Rudi Janežič, Polje 15, Zagorje
2.	nagrada: Trajna, Jana Kerin, Ul. prvoborcev 16, Zagorje
3.	nagrada: Trajna, Rose Drečnik, C. 9. avgusta 8e, Zagorje
Rešitve Zasavčevih nagradnih igric
številka 4?, stran 21:
1.	AVIZO, ARISTOTEL, ABONMAII. 1. Ni vsak PRIJATELJ,ki se ti smeje. 2. Ne pokrivaj OGNJA s slamo. 3. Vsaka KAČA ima svoj strup. 4. NESREČA pride redko sama. 5. Zunaj LEPOTA, znotraj praznota. 6. Ni PLANINE brez doline. 7. MOST ni samo za enega. 8. Kdor nima PAMETI, ima noge.
9.	Bolje siti KOMARJI od lačnih. 10. Veliko GOVORICE, a malo resnice. III. 1. HUDIČ 2. LAŽ 3. PAMET 4. KDOR SE DELA BRANI 5. DOBRO BLAGO 6. KDOR PREJ PRIDE 7. KDOR MOLČI
8. ZLATO 9. LENUH 10.DRAGINJAIV. L ALEKSANDER VELIKI2. W.A. MOZART3. GAVRILO PRINCIP, KI JE V SARAJEVU STRELIL AVSTRIJSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA FRANCA FERDINANDA 4. HEROSTRATES 5. RICHARD BURTON 6. SIGMUND FREUD 7. THOMAS AL V A EDISON 8. ALEKANDER FLEMING 9. JANKO KERSNIK 10. SIMON GREGORČIČ V. 1. Ciril in METOD 2. Romul in REM 3. Stan in OLIO 4. Sodoma in GOMORA 5. Kajn in ABEL 6. Tom in JERR Y 7. Peter in PAVEL 8. Scila in KARIBDA 9. Janko in METKA 10. Samson in DALILA VI. L maraska - DALMACIJA 2. tequila - MEHIKA 3. grappa - ITALIJA 4. vodka - RUSIJA 5. gin -ANGLIJA 6. sangria- ŠPANIJA 7. calvados - FRANCIJA 8. metaxa - GRČIJA 9. cinzano - ITALIJA
10.	sake - JAPONSKA VII. L Your health! - ANGLEŠČINA 2. A votre sante - FRANCOŠČINA 3. (Alla) salute! - ITALIJANŠČINA 4. Prosit! - NEMŠČINA 5. Salud! - ŠPANŠČINA VIII. L paella -ŠPANIJA 2. mineštra - ITALIJA 3. plum pudding - ANGLIJA 4. pizza- ITALIJA 5. boršč - RUSIJA 6. pirog - RUSIJA 7. polenta - ITALIJA 8. knedlički - ČEŠKA 9. kuskus - SEVERNA AFRIKA 10. porkolt - MADŽARSKA
številka 4?, stran 24:
1.1. KJE SO TISTE STEZICE 2. PRI FARNI CERKVICI 3. AL' ME BOŠ KAJ RADA IMELA II. L JEAN-BAPTISTE POQUELIN 2. LOVRO KUHAR 3. ALEKSEJ MAKSIMOVIČ PEŠKOV 4. CHARLES SPENCER 5. NORMA JEAN BAKER III. 1. JanezVajkard VALVASOR 2. Wolfgang Amadeus MOZART 3. George Bernard SHAW 4. AntonTomažLINHART 5. Anton Martin SLOMŠEK1V. 1. JULIJ CEZAR 2. RENE DESCARTES 3. LUDVIKXIV. 4. J.W. VON GOETHE5. JULIJ CEZAR 6. WILLIAM SHAKESPEARE 7. NAPOLEON BONAPARTE 8. WILLIAM SHAKESPEARE 9. MOLIERE 10. HERAKLIT V. L OBRED 2. IZVOZ 3. ŽIVLJENJEPIS 4. IZKAZNICA 5. POROČEVALEC 6. ŠEPET ALEC 7. ZASEB NIK 8. ZMAGOSLAVJE 9. OKOSTJE 10.STRANKA VI. 1. V NEW YORKU 2. DOM PERIGNON JE BIL PATER KLETAR V BENEDIKTINSKEM SAMOSTANU HAUTVILLERS 3. NE, POZNAMO MORSKO POSTRV ALI GLAVATICO, VENDAR K DRSTITVI POTUJE V REKE. 4. GOSTOSEVCI 5. ALMUNAT JE VZGOJNI ZAVOD, KJER GOJENCI STANUJEJO, SE ŠOLAJO IN HRANIJO.VII. 1. AKUSTIKA 2. NAVTIKA 3. METEOROLOGIJA 4. POETIKA 5. OPTIKA 6. DIALEKTOLOGIJA 7. ANTROPOLOGIJA 8. HIGIENA 9. KROMATIKA 10. KEMIJAVIII. 1. admiral MED METULJE 2. aguti MED GLODALCE 3. anakonda MED KAČE Kaj je? (povežite prave pare) 4. škurh JE PTICA 5. Šalamun JE RIBA 6. Švab JE ŽUŽELKA IX. L Vojna in MIR - L.N.TOLSTOJ 2. Starec in MORJE - E.HEMINGWAY 3. Antonij in KLEOPATRA-W.SHAKESPEARE 4. Mojster in MARGARETA-M.A.BULGAKOV 5. Sinovi in UUBIMC1 - D.H.LAWRENCEX. 1. HENRIK IBSEN 2. EDMOND ROSTAND 3. JACK LONDON 4. CHARLES DICKENS 5. L.N.TOLSTOJ
Nagrajenci (stran 21):
L nagrada: Bunda, Manca Murn, Gaberške 40, Trbovlje
2.	nagrada: Likalnik, Tea Juratovcc, Loke 8, Kisovec
Nagrajenci (stran 24):
1.	nagrada: Bunda, Jožica Šprogar, Gimnazijska 15c, Trbovlje
2.	nagrada: Likalnik, Ana Pcpar, Gimnazijska 15b, Trbovlje
OVEN Znašli se boste na razpotju, a se nikar ne prenaglite, saj bo vaša odločitev imela zelo daljnosežne posledice. Zaradi ljubega miru boste morali marsikaj potrpeti. Št.: 10.
BIK Sedaj je pravi čas, da si naberete novega znanja. Znebiti se morate prepričanja, da veste bolje od partnerja, kaj mu koristi. Trudili se boste za izboljšanje denarnega stanja. Št.: 6.
DVOJČKAPred vami je zelo lepo obdobje tako v ljubezni kot pri izobraževanju. Zadovoljni boste s seboj in svojimi prijatelji. Imeli boste precej samokontrole, na kar boste ponosni. Št.: 5.
RAK Razčistite s seboj in svojimi željami ter nikar ne iščite najlažje poti. Trmasto boste vztrajali pri udobnem življenju, čeprav to ni najboljša rešitev.
Št.: 20.
LEV Spoznali boste, daje potrebno sprejeti stvari, kijih ne morete spremeniti. V odnos s partnerjem boste skušali vnesti več dinamike in čustev. Št.: 19.
DEVICA Bežali boste iz ene skrajnosti v drugo, pri tem pa zelo težko uvideli svoje napake, zato boste precej nerealni. Odnos s partnerjem bo prijateljski. Št.: 23.
TEHTNICA Pogovor s partnerjem o nekaterih strogo intimnih zadevah bo zelo koristen. Ne boste si dovolili, da bi vam morebitne težave skalile razpoloženje. Št.: 15.
ŠKORPIJON Polni boste novih idej in načrtov, vendar pa ne bodite preveč nestrpni, sicer vam bodo načrti spodleteli. Egocentrični boste, poomemben vam bo le lastni užitek. Št.: 7.
STRELEC Dobre volje boste in tudi druge boste znali spraviti v veselo razpoloženje. Od partnerja boste zahtevali dokaj svoboden odnos, skušali boste živeti čimbolj neodvisno. Št.: 9.
KOZOROG Sposobni boste objektivnega pogleda na stvari, zato bo to primeren čas zarazčiščevanje nekaterih odnosov. Rešili se boste nekaterih preteklih spon in svobodneje zadihali.
St.: 8.
VODNAR Včasih se vam bo zdelo, da nimate sreče, saj vam bo spodletelo nekaj, kar ste si močno želeli. Ne obupajte, saj ni še nič izgubljenega. Št.: 31.
RIBI Trmoglavili boste s svoj im prav in ne boste prenesli, da bi vam kdorkoli nasprotoval. Tudi od partnerja boste pričakovali igro po vaših strunah, vendar se bo diskvalificiral. Št.: 16.

pipaai
HRASTNIK
18.1.	- 21.1.: LISICA IN PES
(ris.), čet. ob 17. uri; pet. in ned. ob 15. uri; 18.1. - 21.1.: JOHNNV MNEMONIC (ZF grozlj.), čet. ob 19. uri, pet. in ned. ob 17. uri; 20.1. - 21.1.: KO SI SPAL (rom. kom.), sob. ob 17. uri in 19. uri, ned. ob 19. uri; 24.1. - 25.1.: ROMANCA V MIAMIJU (am. rom. kom.), sre. in čet. ob 19. uri;
DOL PRI HRASTNIKU
20.1.	: LISICA IN PES (am. ris.), sob. ob 16. uri; 21.1.: JOHHNV MNEMONIC (ZF grozlj.), ned. ob 18. uri;
TRBOVLJE
18.1.	- 22.1.: ZLATO OKO
(akc.), čet., pet., sob. in ned. ob 17. uri in 19. uri, pon. ob 19. uri; 23.1. -25.1.: DREDD (akc.), tor. in čet. ob 17. uri in 19. uri, sre. ob 17. uri;
ZAGORJE
18.1.	: SKUŠNJA (gledališki abonma-SLG Celje), čet. ob 19.30 uri; 19.1. - 21.1.: NIMAŠ POJMA (am. kom.), pet., sob. in ned. ob 17.uri; 19.1. - 23.1.: ZLATO OKO (am. akc.), pet., sob. in ned. ob 19. uri, pon. ob 17. uri in 19.15 uri, tor. ob 18. uri;24.1. - 25.1.: CORRINA CORRINA (am. kom.), sre. in čet. ob 19. uri;
IZLAKE
21.1.	: NIMAŠ POJMA (am. kom.), ned. ob 19.15 uri.





1,	- 2. SIMPATIJA - Simona Weiss & Werner (4)
2,	- 5. BOGNEDAJ DA BI CRKNU TELEVIZOR - Adi Smolar (2)
3,	- 4. BICIKL-Leteči potepuhi (5)
4,	-3. KAVBOJI IN INDIJANCI-Čuki (3)
5,	- /. TINA (remix) - Dominik Kozarič (1)
1.	-3. GOLDENEVE - Tina Turner (3)
2.	- 4. THUNDER - East 17 (4)
3.	-1.ITS RAINIIMG AGAIN - Lott (5)
4.	- 3. WHEN LOVE & MATE COOLIDE - Del Leppard (2)
5.	-/. EARTHSONG-Michael Jackson (1)
. Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode tta, 61420 Trbovlje I	do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.
RAZSTAVE
Trbovlje- V trgovini S - design so podaljšali samostojno razstavo del slikarja Bogdana Baroviča. Slike so na prodaj.
Zagorje - V avli Delavskega doma je do 31. 1. na ogled razstava grafik akademskega slikarja Bojana Klančarja.
PRIREDITVE
Trbovlje - V DD bo v torek, 23. januarja ob 17. uri, predstavitev permakulture z diapozitivi, ki jo bo vodil Inštitut za premakulturo iz Ljubljana.
Prvi znanilec pomladi
Ljubljana - Februarja se bosta v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odvijala 43. sejem MODA 96, ter 11. sejem KONTRI.
Nasa bodočnost

V trboveljski bolnišnici so se od 8. do 12. januarja rodili:
8.1. Ivica Lebar, sin Denis;
9.1. Florjana Tašker, hči Petra; Irena Vajdič, hči Samanta;
Zdenka Kramžar, sin Jernej;
11.1.	Senija Hasanovič, hči Amela; Anica Dolinšek, sin Peter; Metka Koch, hči Eva; Andreja Kos, sin Jaka;
12.1.	Maja Brodar, sin Žiga; Helena Leskovšek, sin Alen; Sabina Klemen, hči Taja.
Iskreno Čestitamo!
pse

RTV TRBOVLJE K10
ČETRTEK 18.1.19965
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ,
20.15	VEČNI KROG - Astrološko prerokovanje z Rožo Kačič
PETEK 19.1.1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ,
20.15	ŽEBLJIČKI (Razvedrilna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev)
SOBOTA 20.1. 1996
13.00	VIDEO STRANI, 16.00 IZBOR ZA OSEBNOST LETA -reportaža iz Litije, 16.30 FILM TEDNA (P)
PONEDELJEK 22.1. 1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ,
20.15	BINGO BONGO - otroški kviz s prijetnimi nagradami,20.45 ŠPORT ZA ŠPORT (Gregor Kita predstavlja zasavski šport)
TOREK 23.1.1996
09.00	VIDEO STRANI, 10.00 ŠPORT ZA ŠPORT (p), 10.25 VIDEO STRANI.18.00 VIDEOSTRANI,20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA
SREDA 24.1.1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ,
20.15	RADIO ZOS (Gost Danijel Šmit - Danny)
ČETRTEK 18.1.1996
201)0 VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
PETEK 19.1.1996
20.00INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40
SOBOTA 20.1. 1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI,
16.00	TV KOPER
NEDEUA 21.1. 1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI,
16.00	TV KOPER
PONEDELJEK 22.1.1996
20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
TOREK 23.1. 1996
2000 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT
SREDA 24.1. 1996
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ETV ZASAVJE
ČETRTEK 18.1.1996
830 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p),	11.30
VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (p),20.00 KNJIŽNI MOLJI,20.10 REPORTAŽA: NOVOLETNI KONCERT GŠ ZAGORJE,20.30EPP,20.35 POZOR, SNEMAMO, 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN, 21.15 NE ZAMUDITE
PETEK 19.1.1996
8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 20.30 EPP, 20.32 NE ZAMUDITE, 20.35 3-2-1-START (p), 21.05 KULT & URA (p), 2150 NE ZAMUDITE
SOBOTA 20.1. 1996
830 VIDEOSTRANI
NEDEUA 21.1.1996
9.00	KNJIŽNI MOLJI (p), 9.10 REPORTAŽA: NOVOLETNI KONCERT GŠ ZAGORJE (p), 930 EPP, 935 POZOR, SNEMAMO (p), 9.45 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.15 NE ZAMUDITE, 10.20 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA SKUPINO ORLEK, 11.50 NE ZAMUDITE
PONEDELJEK 22.1. 1996
830 VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1-START, 2030 EPP 20.33 NE ZAMUDITE, 2035 REPORTAŽA: SNOW-BOARDERJI JO-JO
TOREK 23.1. 1996
830 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP, 20.03 NE ZAMUDITE, 20.05 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA IRENO VRČKOVNIK.21.30 NE ZAMUDITE
SREDA 24.1.1996
830 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI,
18.00	PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40,20.45 EPP, 20.47 NE ZAMUDITE
RADIO TRBOVLJE
ČETRTEK 18.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNI K, 16.45 OB VESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA. 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM
PETEK 19.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00PROGRAM MAJ,
14.15	POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI,16.15RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI V AL,18.45 POROČILA,
NOVO NA ETV ZASAVJE
Na ETV Zasavje tudi prihodnji teden pripravljamo nekaj zanimivih oddaj.
Danes, v četrtek, bo Karmen Pograjce postavila mladim gledalkam in gledalcem novo vprašanje v oddaji Knjižni molji.
Tokrat se je s snemalcem Juretom Razpotnikom zapeljala na Vidrgo, kjer sta oddajo posnela kar na tamkajšnjem smučišču. V kratkem reportažnem zapisu bomo objavili nekaj nastopov mladih zagorskih glasbenikov. V oddaji Pozor, snemamo pa bo Mateja Leskovšek spet predstavila nekaj zanimivosti o novih oddajah ter kakšno izza kulisja televizije ETV Zasavje. V oddaji Zasavski magazin Karmen Cestnik in Jure Nagode prinašata v domove dobre in slabe novice. V oddaji se
obeta nekaj zanimivih novosti, ki bodo prav gotovo pritegnile gledalce.
Prihodnji teden pa se obeta v ponedeljek kar nekaj zanimivosti za ljubitelje športa. Najprej redna športna oddaja 3-2-1-START, ki jo pripravlja Marjeta Drnovšek s sodelavci, potem pa še zanimiva reportaža o snowboarderjih. Na Medvednici sta nedeljsko dopoldne z njimi preživela novinarka Mateja Leskovšek in snemalec Andrej Orožen. Povedali in pokazali so marsikaj zanimivega.
8®ac
m
19.00	NOČNI PROGRAM
SOBOTA 20.1.1996
8.00	DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO,
12.45	OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA 'IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE,
19.00	NOČNI PROGRAM
NEDEUA 21.1.1996
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO. 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI,
11.15	VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 1230 EPP.
12.45	OB VESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
PONEDELJEK 22.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 1445 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK 23.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ,14.15POROČILA.14.4SOB VESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT,
18.45	POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SREDA 24.1.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP,
17.00	UPOKOJENCI MED NAMI,
18.45	POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
V torek bomo v studiu ETV Zasavje končno gostili pevko Ireno Vrčkovnik. V oddaji Karmen Cestnik predstavlja, bi morala biti gostja že pretekli teden, vendar je hudo zbolela, ostala brez glasu in obisk je odpadel. Upajmo, da bo tokrat več sreče.
Pa še to:
ETV Zasavje vabi k sodelovanju različne sodelavce (posebej za novinarsko delo). Prijave lahko pošljete na naslov: ETV Zasavje, Izlake 3, 61411 IZLAKE do konca januatja.
Zagorjani bodo letos nazdravili sedemstotemu rojstnemu dnevu mesta ob Savi. To gre nekako po Savi navzdol. Lani so slavili Litijani, za Zagorjani bodo verjetno v Trbovljah, kjer bodo zagotovo našli kakšno imenitno letnico, in tako naprej.
In med načine, kako bodo slavili, so Zagorjani uvrstili tudi znamko, ki naj bi izšla ob obletnici. O možnostih, da se to res zgodi, pa Rdeči Revir.
Še to. Redakcija jetmic se je za nezanimivo temo odločila zavestno, saj mora vendarle biti nekaj posebnega, če s svojo sliko prideš na poštno znamko. To seje, konec koncev, doslej posrečilo tako malo zasavskim stvarem.
Redakcija jetrnic
Modrovanje tedna
Zadnjič so pred fotografa stopili trije občinski tajniki. Zelo visoki hrastniški Jani Kraner, še bolj visoki zagorski Brane Omahne in težko bi rekli visoki trboveljski Vili Treven. In je pomodroval Vili, z glavo vkleščen med tajniška boka kolegov: "Saj navadno nisem tako majhen. Pa tudi nasploh nisem tako zelo majhen, le noge imam nekam kratke."

1
Andrej Drečnik nas je spomnil na eno izmed naših redkih obljub. Pred letoma smo namreč obljubili, da bomo premogarskega direktoija Aljošo Kinka iz Štuka prekrstili v kaj bolj drobnega, ko bo izkop padel pod milijon ton.
Redakcija se seveda gospodu Drečniku zahvaljuje, saj bi morda brez njegovega opozorila res zamočili. Gospodu Kinku pa kličemo: Adijo Štuk, srečno Kocka.
lisssšs
Monopoli
Trboveljčani so tik pred tem, da Rogaško priključijo k svoji občini. Najprej je Dare Sadar - Dadas tam kupil hotel Donat, kjer se zadnje čase nekaj puntajo, vendarj im to ne bo nič pomagalo, zdaj pa je Lojze Deželak - Kolinska kupil Rogaške Vrelce. Tudi tuje sicer pripomb, vendar jim to ne bo pomagalo. O nadaljnih trboveljskih zmagah in končni priključitvi Rogaške k Trbovljam bomo seveda poročali.

i*:*:*:*:*:-:™
Čeprav so v Trbovljah se dolgo po novem letu zvezde repatice svetile na vsakem drugem razsvetljavnem drogu, smo iz zaupnih virov zvedeli, da nobeden od treh kraljev še ni prišel.
Zahvala
Že kar nekaj časa nismo poročali o nobenem odletu. Zato se zahvaljujemo Janezu Vidmarju z Izlak, ki seje odločil, da ne bo več vodil Združenja podjetnikov Zasavja.
IiiMlPBtet
nunk
Če pobrskamo po še kratkem spisku slovenskih znamk, se hitro pokaže, da se ni zelo lahko stlačiti med filatelistične zobce. Prvi se je mednje prebil naš oblikovalec Niko Kralj in njegov znameniti Rex, kije, kot je znano, stol, in ne kakšen pes, kar bi lahko kdo tudi pomislil. Po stolu smo jim podtaknili šesituloz Vač. Valvasorju, kije znamkarskih vlog vajen že dolgo in tudi v sosednjih državah, pa se sploh ni bilo treba posebno truditi, da so poštarji natisnili rodbinski grb.
V mnogo daljši znamkarski zgodovini jugoslovanski je bilo še veliko težje. Ob že omenjenem baronu Janezu, kije uspeval v vseh časih in krajih, so se na filatelistične podobice uvrstile le šečebine, in pa Jože Ciuha z eno malarijo. Uspevali so torej le najmočnejši; na primer taki, ki so uspeli tudi sredi mrzle in temne zimske noči v njim neznanih krajih najti pot k Barličevim, kjer so se potem pogreli in ustanovili zdaj že razpadlo Komunistično partijo Slovenije.
Nazaj k poskusu Zagorja, ki načrtuje, da ga bodo prihodnje leto poštarji v svojih torbah raznašali, skupaj s pismi, sem ter tja.
Dejstvo j e, dajih v programu poštnih znamk za letos ni. Seveda pa se lahko v Zagorju tolažijo, da tudi Radovljice ob njihovi 500. obletnici ni bilo, pa je znamka, resda grda kot hudič, vseeno izšla.
Čejim spodleti, pajim ostane še enamožnost. Poštarji bodo letos natisnili kakšnih trideset različnih znamk in Zagorjani se lahko kot kdorkoli drug vsidrajo v katero izmed napovedanih izdaj.
Prva runda izide konec januarja, med njimi pa bo tudi znamka ljubezni. Prav lahko bi po zagorskega župana podobi oblikovalec zrisal kralja Matjaža, podoba njegove Alenke pa bi mu služila za Alenčico. Da pa bi bilo povsem jasno kdo je kdo, bi njunemu konju namesto okrasja okrog vratu obesili zastavico z zagorskim grbom.
Naslednja možnost se bo ponudila v aprilskem krogu. Med tam ovekovečenimi dogodki bo tudi papežev pohod na Slovenijo. Oblikovalec bi tako lahko upodobil Janeza Pavla H., kako izstopa iz svojega aviona na letališču Ruardi.
Težka bo v junijski rundi. Še najlažje bi šlo z osamosvojitveno znamko, če bi nanjo zrisali premiera Janeza Drnovška, za njim pa zemljevid Zagorja, kije vse vojne dni veljal za osvobojeno ozemlje.
Septembra bo na voljo kar pol ducata znamk. Še največ prostora se zdi pri tisti, posvečeni stoletnici sodobne kardiologije. Tu bi avtor znamke lahko zrisal trop Zagorjanov, ki so dokazali, da imajo široko: trboveljskega župana ni nihče po zobeh, ko je rekel, da so Zagorjani kot gliste.
Zadnja možnost pa bo v decembru, ko ostanejo le še božične znamke. Morda bi se lahko v to izdajo vrinili, če bi jim nekako uspelo dokazati, da sta Jožef in Marija pred dvema tisočletjema zgrešila pot v Betlehem. Prišla sta v Medijske toplice, kjer jim je prijazna receptorka pripravila posteljo, zjutraj pa so jim v popotno torbo ob nekaj priboljških stisnili tudi atlas sveta in kompas.
In čez nekaj časa j e nastalo naše štetje.
Rdeči Revir

|j== zavarovalnica triglav

I
I
I
i
II
■
1
i
II
II
I
1
II
II
/o
Celje - skladišče
Banka Zasa\
6/1996
Trbovlje
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d 5000003459,2

COBISS e
7!xiTii'trm 1 TiiitTiii1 fotoamf](3
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
■
I
I
m
II
I
1
I
II
li
11
M
I
II 1 11
j: j: j: j:j:j:j: j: j: j:j: j: j:j;j: j: j: j: j:j:j