Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Povečana izdaja lit. 50.—
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovdru Spedizione in abb. postale I. g».
ŠT. 332
TRST, ČETRTEK 22. DECEMBRA 1960, GORICA
LET. IX
C pet obhajamo rojstvo božjega Otroka, ki je pri-| šel na svet, da bi ga odrešil. Zato je božič z a — kristjana praznik veselja in optimizma, saj ve, da nobena še tako strašna katastrofa nikoli ne bo mogla izbrisati iz človeške zgodovine tega dejstva in zamegliti vesoljnemu človeštvu in posamezniku njiju končnega cilja in življenjskega smisla — božjega odrešenja.
Jezus se je rodil v hlevčku na slami in le krotki živali, osliček in voliček, sta ga grela s svojo toplo sapo. Tudi s tem je dalo božje Dete svetu vzgled: ne iščite udobja za vsako ceno, pozabljajoč na končni cilj človeškega življenja. Če bi bil namen človekovega življenja samo v čim višji življenjski ravni, bi si bil božji Otrok nedvomno izbral imenitnejši kraj za svoje rojstvo kot revni hlevček na polju pred mestom. Rodil bi se bil v družino bogataša, plemenitaša ali kralja in položili bi ga bili na svilene plenice, grela pa bi ga bila centralna kurjava, katero so tudi že takrat poznali. S tem bi bil posvetil in poveličal bogastvo in udobje. Toda ne: rodil se je ubog med ubogimi in s tem za vedno pokazal, da sta revščina in bogastvo nekaj relativnega, nekaj, kar ni odločilno ne za človekovo srečo na tem svetu in ne za večno odrešenje.
S svojim rojstvom pa je božji Otrok poveličal tudi družino. Dog bi se bil lahko utelesil tudi brez rojstva v navadno človeško družino. Utelesil bi se bil lahko naravnost. Toda s tem, da se je rodil v družino preprostega tesarja in njegove žene Marije, je za vse večne čase napravil iz te judovske družinice simbol in vzgled družine in družinske sreče.
Družina — to pa so oče, mati in otroci.
V vseh izložbenih oknih žarijo te dni v bajni razsvetljavi jaslice s sveto Družino, toda koliko ljudi hodi mimo, ne da bi se zavedli pomena tega simbola. Tudi če se ustavijo in občudujejo umetniško izdelane jaslice, se najbrž le redki spomnijo, da vsebujejo tudi neko božjo poslanico ljudem: sprejmite Življenje, če vam ga je Bog poslal, ker je sveto. Sprejmite otroka v svojo zibelko. Koliko elegantno oblečenih, pa tudi preprostih žensk bi se moralo te dni ob pogledu na jaslice, na božje Dete v njih, s sramo-	REPENTABOR	V	IVJU	Foto	MARIO MAGAJNA
to in kesom v duši spomniti, da so morilke. Umorile so otroka, čigar življenje se je po božji volji
spočelo v njihovem telesu. In mnoge so tudi večkrat	morilke. Za-	In	med	takimi	materami - morilkami	je	vse	premnogo hčera
radi »višje življenjske ravni«, ki jim je postala manija, so uma-	našega	slovenskega	naroda.	Statistike	dokazujejo,	da smo na enem
rile življenje v sebi. če so	se znašle v položaju, da	so morale iz-	zadnjih mest in morda že na zadnjem mestu v vsej Evropi in	na
hirati med hladilnikom ali otrokom,	so izbrale hladilnik.	In	druge	vsem svetu, kar zadeva rojstva. Le malokatera slovenska družina
so morda zavrgle otroka za pralni	stroj, za avtomobil,	za	nekaj	ima več kot enega ali dva otroka. In zato naše število in naša na-
več novih oblek ali za kožuhovinast	plašč.	rodna moč upadata, na naši zemlji se naseljujejo tujci. Statistiki
že lahko izračunajo, po ritmu upadanja rojstev v zadnjih desetletjih, kdaj slovenskega naroda ne bo več, ali pa Ijo predstavljal le še neznatno in nepomebno manjšino, katere glas ne bo nič več
„NOVI	LIST11	ieti ueieie ia<&Tcm.	fiKCLMliloe-	I	zalegel.
Božje Dete, stori, da se bodo naše žene ob pogledu Nate spom-ikt &\ehta	kiaua leto.	1961 MVtfJCwl(/jm,	bva.lce.Wl,	ni!e b°žie postave: ne ubijaj! in bodo z ljubeznijo sprejete	in
.	.	f	vzljubile dete po Tvoji podobi, če jim ga bo Bog poslal. In potem
6&tKU,aJMMAWl itn U6.CVH, jloueJ/iCet/kl	bodo lahko v naših družinah spet z mirno vestjo obhajali ta Tvoj
praznik.
PRAZNIK DRUŽINSKEGA VESEUA
Črni teden v New Yorku
Niso še clobro pospravili z newyorških ulic ruševin obeh letal, ki sta nad mestom trčili in potegnili v smrt 123 ljudi, že so zatulile sirene po vsem velemestu. S pristanišča v brooklynskem okraju se je dvignil oblak črnega dima, silne eksplozije so pretresle ozračje. Na velikanski 60.000-ton-ski letalonosilki Constellation, ki so jo v gradilišču dokončavali, je po neprevidnosti delavcev — nekateri sumijo atentat — nastala eksplozija, ki je v hipu zajela notranje dele ladje. Petdeset delavcev se je zadušilo ali našlo v ognju smrt; 61 jih še pogrešajo. Jekleni stolpi in plošče so se zvili v silni toplini kot papir. Upajo, da bodo večji del ladje rešili.
Constellation bi morala biti največja vojna ladja na svetu s 3400 možmi posadke in sto reakcijskimi letali na krovu. Požrla je 90 milijard lir stroškov. Splaviti so jo nameravali meseca marca.
HUD UDAREC ZA NAŠ LIST Umrl je dr. Joža Bitežnik
Ko je bil list že v stroju, nam je iz Gorice dospela prežalostna vest, da je danes dopoldne iznenada umrl naš dragoceni sodelavec in urednik z Goriškega dr. Joža Bi-ležnik. Težko verjamemo, da ta vest ustreza resnici, saj smo še pred dvema dnevoma prejeli njegov prispevek in si nismo mogli predstavljati, da je to njegov zadnji doprinos za Novi list. Toda resnica se žal ne more spremenili.
Ob smrti dr. Jože Bitežnika pa ne žalujejo samo njegovi prijatelji in sodelavci okrog Novega lista, temveč premnogi primorski Slovenci. Starejši rod se ga namreč spominja kot pogumnega in izredno delavnega glavnega tajnika stranke slovenskih krščanskih socialcev v bivši Julijski krajini, mlajši rod pa ga pozna kot profesorja in vzgojitelja, saj je ves čas po vojni služboval na goriški klasični gimnaziji in učiteljišču ter nazadnje na strokovni šoli.
Pokojnik se je rodil v Solkanu leta 1891 ; gimnazijo je obiskoval v Gorici, ob izbruhu prve svetovne vojne je bil vpoklican v avstrijsko vojsko, a je kmalu padel v rusko ujetništvo. Po vojni je na vseučilišču v Zagrebu diplomiral iz prava. Tedaj se ie vrnil v rojstne kraje in je kot tajnik stranke krščanskih socialcev pogumno in odločno kljuboval fašističnemu nasilju. Leta 1930 je po sklepu stranke odšel v inozemstvo, kjer je nadaljeval boj za svoje tlačene brate. V Gorico se je lahko vrnil šele ob koncu druge svetovne vojne in se je udejstvoval zlasti kot vzgojitelj ter sodelavec pri našem listu.
Naj res plemenitemu in nesebičnemu javnemu delavcu sveti večna luč. Hudo prizadeti družini in sorodnikom izrekajo vsi uredniki in sodelavci Novega lista globoko občuteno sožalje.
De Gaulle ni po'
Predsednik francoske republike Charles L>e Gaulle je v torek imel že dolgo prej napovedani govor, ki ga je prenašala francoska radiotelevizija. Kdor je pričakoval, da bo vrhovni poglavar Francije nekaj povedal v zvezi z zadnjimi krvavimi dogodki v alžirskih mestih, se je temeljito zmotil. L>e Gaulle ni o tem črhnil niti besedice. To je zato tudi edina in glavna novost ter
Bodoča ameriška vlada
Ameriški predsednik Kennedy je v začetku tedna izpopolnil seznam svojih ministrov. Ker je sam mlad, ima 43 let, je zbral okrog sebe večinoma mlade moči. Povprečna starost njegovih ministrov ne presega 47 let. Najstarejši član vlade ZDA je trgovinski minister Luther Hodges, ki ima 62 let. Najmlajši je pa predsednikov brat Robert, ki jc s 35 leti postal minister za pravosodje. V vladi sta tudi dva člana republikanske stranke; ta dva sta zakladni minister Dillon in minister obrambe Mc Namara. Dvoje važnih ministrstev je novi predsednik izročil v roke mož, ki niso pristaši njegove stranke in je s tem dokazal, da misli voditi široko državno in ne enostransko politiko.
Rajfceljske planinice. Zadaj: Kraljevi hrib Foto L. Dolhar
Novi kardinali
Papež Janez XXIII. je odredil, da se bo dne 16. januarja zbral tajni konzistorij. Takrat bo papež povzdignil v kardinalsko čast štiri nadškofe. Izbrani so msgr. Jožef El-mer Ritter, nadškof v St. Louisu v Sev. Ameriki; nadškof Caracasa v Venezueli msgr. Jose Humberto Quintero; tretji je msgr. Luis Concha Cordoba, nadškof v Bogoti, glavnem mestu Kolumbije. Poleg teh treh ameriških kardinalov je eden iz kurije, in sicer msgr. Ferretto, prisednik kon-zistorialne kongregacije. Pričakovali pa so, da bo tudi kak slovanski narod dobil že sedaj svojega kardinala.
jeaal mc novega
hkrati največje presenečenje njegovega nastopa po radioteleviziji.
S torkovim govorom je general De Gaulle uradno otvoril volilno agitacijo pred ljudskim glasovanjem, ki bo 8. januarja prihodnjega leta. Pred tem na bo francoskim državljanom in Alžircem še dvakrat spregovoril, in sicer 31. decembra ter dan pred referendumom. Volivci v Franciji in Alžiriji bodo prihodnji mesec morali odgovoriti, kot znano, na naslednji dve vprašanji. Najprej se bodo morali izjaviti, ali se strinjajo z generalovim načrtom, da se Alžircem prizna pravica samoodločbe, se pravi, da lahko sami odločajo o svoji usodi. Te pravice pa bi se lahko Alžirci po De Gaullovi zamisli poslužili le tedaj, ko bo v njih deželi zavladal mir, to je tedaj, ko se bodo prenehali boji med narodnoosvobodilno vojsko in francoskimi četami.
Drugo vprašanje, na katero bodo Francozi in Alžirci morali odgovoriti, je, ali se obliko samouprave in neodvisnosti, ki jim bo vendarle dopuščala bolj ali manj tesno strinjajo s predlogom, da se v Alžiriji takoj izvolita nova skupščina in izvršni svet, kjer bi bili zastopani vsi Alžirci in ki bi izvrševala svoje dolžnosti le toliko časa, dokler bi v deželi zavladal mir. Ta dva organa pa bi morala odločilno pomagati, da dežela krene na pot »zdrave pameti«, kot se je izrazil pred dnevi De Gaulle.
Pogoji za pogajanja z alžirci
Francoski predsednik je ponovno poudaril, da bo Alžircem dana tudi možnost, da se odločijo za popolno odcepitev od Francije. Iz njegovega govora pa je jasno razvidno, da si take rešitve ne želi, temveč upa, da si bodo Alžirci raje zbrali takšno povezavo in sodelovanje s Francijo. Kako si pa to zamišlja, pa tudi iz zadnjega govora ni natančno razvidno.
Kar do določene mere preseneča, je tisti del izjave, kjer je rečeno, da so Francozi pripravljeni pogajati se z vsemi Alžirci, toda šele tedaj in če se bodo prenehale sovražnosti. V tej zvezi velia omeniti, kako je De Gaulle izrazil pripravljenost pričeti pogajanja tudi s predstavniki Narodnoosvobodilne fronte, katerim je priznal zaslugo, da so v alžirskem ljudstvu vzbudili narodno zavest.
Ali bo De Gaulle s svojim načrtom prodrl, je težko predvidevati. Glede na današnjo stvarnost v Alžiriji moremo upravičeno trditi, da se sovražnosti ne bodo vse dotlej nehale, dokler se ne prično in se zadovoljivo ne zaključijo pogajanja med Francozi in predstavniki domačega alžirskega prebivalstva, ki je prav z zadnjimi nastopi dokazalo, da je odločno na strani Narodnoosvobodilne fronte.
Kako pa se bodo stvari resnično razvijale, pa bo pokazala že bližnja bodočnost.
Ob občnem zboru Sindikata slovenske šole
Uzakonitev in ureditev
V nedeljo dopoldne so se zbrali člani tržaškega Sindikata slovenske šole k letnemu občnemu zboru v risalnici višje realne gimnazije. Občni zbor je otvoril glavni tajnik. Po otvoritvenih običajnostih je pozdravil tržaške kolege odposlanec goriškega sindikata, ki je poudaril potrebo složnega sodelovanja obeh organizacij na enakopravnem temelju in predvsem z zasledovanjem ciljev, ki naj privedejo do ustalitve naših šol in do ustaljenega pravnega položaja učiteljev in profesorjev, šolsko vprašanje nam bodi preko vsega drugega pred očmi.
Sledili so posamezni referati o delovanju sindikata za uzakonitev šol; o njegovi temeljni pripravi, skupaj z goriškim, za popravke in pojasnila, ki so izšli v posebni brošuri. Pri statističnem pregledu našega šolskega stanja so poslušalci ugotovili žalostno resnico, da je število vpisanih šolarjev zadnje leto strahovito padlo. Toliko se govori in piše o našem šolstvu, toda nihče si ne upa jasno in odločno pokazati na rakovo rano, zakaj naše družine na Tržaškem ne vpisujejo otrok v slovenske šole. Stvar se ne tiče samo naših šolnikov, ampak tudi vseh drugih organizacij. Zaman bomo govorili o naši manjšini, o uzakonitvi šol, če pa sami sečemo korenine, iz katerih srkata manjšina in šola življenjske sokove.
Ostali referati so številnim udeležencem podali sliko o vsem šolskem vprašanju na Tržaškem. Pri volitvah v novi odbor so bili izbrani po večini prejšnji odborniki. Le nekateri so zamenjali funkcije. Glavni tajnik sindikata je za bodoče leto profesor Umek.
Ob zaključku je bila sprejeta naslednja resolucija, ki jo zaradi važnosti objavljamo v celoti:
Slovenski šolniki, zbrani dne 18. decembra 1960 na rednem letnem občnem zboru Sindikata slovenske šole v Trstu, so razpravljali o položaju slovenskega šolstva in njegovega osebja in posebej še o stališču, ki ga je zavzel do slovenske šole dr1. Gio-vanni Palamara, vladni generalni komisar, s svojim pismom, naslovljenim dne 11. novembra 1960 predsedniku vlade, ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za prosveto.
Občni zbor Sindikata slovenske šole je z ogorčenjem ugotovil:
Še ena republika
Leta 1961, in sicer 31. maja, bo Južnoafriška zveza proglašena za republiko. Sedaj je samoupravna posest Britanske zveze in jo je vodil generalni guverner. Tudi ko bo Južnoafriška zveza postala samostojna republika, ne bo velikih sprememb. Namesto guvernerja bo imela predsednika. V ustavi je določeno, da mora biti predsednik doma iz Južne Afrike, toda belec. Spremenili bodo tudi angleške funte v novo valuto »rand«; za -en funt bosta dva randa. Zastava bo ostala ista. Južna Afrika je poleg Kanade in Avstralije že danes najbolj odločilna država britanske skupnosti.
šolstva neodložljivi
1. Najtnovejše priporočilo krajevnega vladnega predstavnika osrednji vladi glede jugoslovan-sko-italijanskega kulturnega sporazuma dokazuje načrtno zapostavljanje pravic slovenske narodne manjšine.
2. Petnajst let po obnovitvi slovenskih šol v Italiji slovensko šolstvo še vedno ni uzakonjeno.
3. Kljub večkratnim posredovanjem predstavnikov slovenske manjšine v Italiji, merodajne krajevne in osrednje oblasti niso rešile perečih problemov, ki zadevajo slovenske šole in njihovo osebje.
4. Pri imenovanjih osebja na slovenske šole Tržaškega ozemlja se pojavljajo vsako leto nave neutemeljene spremembe, ki škodijo rednemu šolskemu delu.
5. Šolska uprava ne skrbi za to, da bi na slovenskih šolah poučevalo osebje, ki popolnoma obvlada slovenski jezik, kar je v nasprotju z vsako leto objavljenimi uredbami.
6. Pri nameščanju na slovenske srednje šole se tlaje prednost univerzitetnim študentom pred kvalificiranimi učnimi močmi.
Zaradi teh dejstev občni zbor Sindikata slovenske šole	v Trstu obsoja tako ravnanje	in	zahteva,
da	se v	bodoče ne bi ponavljale take	krivice.
PRAVI BOJ ZA AFRIKO
Vsakoletni zbor UNESCO, organizacije za	mednarodne kulturne odnose,	je	končal
te	dni	enomesečno posvetovanje	z	mnogi-
mi zelo važnimi sklepi. Najprej je sprejel kot nove člane 23 mladih, povečini afriških
Človek bi kar svojim očem ne verjel, če ne bi bral črno na belem, da živi na Koroškem poseben narod, ki ni ne nemški ne slovenski, ampak »vvindisch«.
Že večkrat smo pač slišali, da se najdejo po slovenskih koroških vaseh odpadniki, ki trdijo, da je njih spakedrano narečje vindišarsko poseben jezik. Nemški agitatorji so se pri vseh političnih potezah proti slovenskemu življu na Koroškem radi posluževali teh poturic.
Nikdar bi si pa ne mislili, da se bodo na Dunaju našli ljudje, in to izobraženi, ki bi resno, skoraj znanstveno, trdili, da so »die Windischen« poseben narod. Tako piše v polemiki med bralci dunajski tednik »VViener Wochenausgabe«. Profesor dr. E. J. G. (naveden je z začetnicami) piše v pismu uredništvu, da tako imenovani vindišarji na Koroškem niso poseben narod; saj nimajo svoje posebne slovnice in literature.
Odgovarja pa temu pravilnemu stališču neki W. K., ki pravi, da »die Windischen« niso Slovenci, da tudi nočejo biti in da so to dokazali v drugi svetovni vojni z orožjem v roki. Nato poudarja, da se smatrajo za poseben, samostojen narod. Nekaj vrst naprej se pa udari po zobeh. Ko so nekateri starši pri šolskem vpisovanju priglasili svoje otroke kot »vindišarje« in jih j je oblast opozorila, da se morajo izjaviti za Nemce ali Slovence, piše isti dopisnik, da so še priglasili kot Nemci.
držav. S temi šteje danes organizacija 98 držav članic. Jedro vseh posvetovanj pa je bilo vprašanje, kako dvigniti kulturno ^ raven zlasti afriških in azijskih narodov. Zato sc bo ustanovilo za te narode posebno kulturno - vzgojno središče v Parizu in dva znanstveno - statistična urada.
UNESCO je sprejel tudi proračun 32,5 milijona dolarjev za leto 1961-62. Večina te velike vsote je določena za vzgojo šolskih kadrov in ustanavljanje šol v Afriki. Prav poseben program je pa določen za Kongo. Tam še ni šol in učiteljev, razen v zelo majhnem merilu. Zato bo mednarodna kulturna organizacija razpisala velik mednarodni natečaj za učiteljstvo in vzgojitelje, ki bi se odločili za delovanje med črnci. Večina izdatkov UNESCO bo torej porabljena za dvig kulturne ravni ne po lastni krivdi zaostalih afriških narodov.
ZA OČETA ŽUPANA
V švicarski občini Oberland je vsa povojna leta županova] stara kmečka korenina v splošno zadovoljnost vseh vaščanov. Imenovali so ga kar očka, Vaterchcn. Zdaj je pa očka župan že star in bolehen in je odstopil svoje mesto mlajšim močem. Na občinski seji so sklepali, kaj naj očetu županu poklonijo v znak priznanja in spoštovanja. Na koncu je obveljal predlog, da mu bo občina vsako leto do njegove smrti dajala po dve veliki kolesi najboljšega domačega sira.
šarji poseben narod ali so Nemci; in sicer ni jasno za koroške naciste. Za nas je pa gotovo, da niso ne eno ne drugo, marveč zgolj izdajalci lastnega naroda!
Zima v /abnicah	Foto	L.	Dolhar
OPOZORILO
Bralce in naročnike opozarjamo, da zaradi današnje povečane izdaje prihodnja številka Novega lista ne izide prihodnji četrtek, temveč dne 5. jan. 1961.
Bajka o vindišarskem narodu
Zdaj torej ni jasno, ali so koroški vindi-
Nabrežina:
Občinski svet v boju za slovenske pravice
Prejšnji petek je bila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Seje se je udeležilo 18 svetovalcev, manjkala sta le dr. de Rinaldini in dr. Posarelli, oba z manjšinske italijanske demokristjanske liste. Ze v začetku se je vnela živahna razprava, ker je svetovalec Drago Legiša predlagal, naj se takoj imenuje prevajalec, da ne bo treba slovenskim svetovalcem prevajati svojih govorov v italijanščino, če pa tega ni mogoče takoj urediti, naj se seja odloži. Ta predlog sta podprla svetovalca dr. škerk in dr. Floridan. Prvi je še pripomnil, da bi poleg prevajalca bilo morda umestno imenovati tudi stenografa.
Zadeva je bila končno tako urejena, da je bil na predlog svetovalca Markoviča imenovan za začasnega prevajalca občinski uradnik Franjo Gruden.
Dolga razprava je tudi nastala, ko so svetovalci dr. škerk, dr. Floridan in D. Legiša odločno zagovarjali stališče, naj svet z javnim glasovanjem potrdi izvolitev vseh 20 svetovalcev. Dogajalo se je namreč, da
V; 1	\	I
* mm »«'■-	\	jl
I i™ lir	V	'Tžirri
Tržaški pristan pozimi
sta zlasti oba prisotna svetovalca z manjšinske liste hotela doseči, da bi svet ne potrdil izvolitve dr. Posarellija, češ da ni izstavil dokaza o pismenosti, ki ga predvideva zakon.
Že omenjeni svetovalci so dokazovali, kako ne more biti nobenega dvoma, da je dr. Posarelli pismen, saj gre vendar za zdravnika, ki je bil celo nekaj časa v službi občine. Ce pa ima prizadeti kakšne druge razloge, zaradi katerih ne mara priti v občinski svet, naj ima toliko poguma, da jih javno izpove. Končno je svet z večino glasov potrdil izvolitev vseh 20 svetovalcev.
Preden so prešli k ostalima točkama dnevnega reda — k izvolitvi župana in odbornikov — so svetovalci Drago Legiša, dr. Floridan in dr. škerk podali glasovalne izjave. Prvi je najprej opozoril na glavni vzrok, zaradi katerega je bila sestavljena Občinska lista, to je na načrtno množično naseljevanje, katerega namen je, čimprej povsem spremeniti narodnostno sestavo de-vinsko-nabrežinske občine. Kandidati liste so zato sprejeli takšen program, kakršen ustreza današnjemu dejanskemu položaju
občini in ki je vsakemu Slovencu sku-
pen, ne glede na njegovo ideološko prepričanje ali svetovno naziranje.
»Spričo takšnega stanja«, je dejal D. Legiša, »in ker zagovarjam stališče, da je treba vprašanje župana in odbornikov rešiti samo v okviru liste in na osnovi sprejetega volilnega programa, izjavljam, da bom pri volitvi župana oddal svoj glas svetovalcu Dušanu Furlanu. To zaupanje bo seveda veljalo toliko časa in če se bosta spoštovala črka in duh volilnega programa«.
Svetovalec dr. Floridan se je najprej zahvalil volivcem, ki so tako odločno podprli Občinsko listo, in obenem poudaril, kako je važno, da se ohrani enotnost liste. Zato je dejal, da bo oddal svoj glas D. Furlanu in v občinskem svetu zastavil vse svoje moči, da bo sprejeti volilni program izveden.
Zadnji je govoril dr. škerk ter omenil zlasti upravni in socialni del programa Občinske liste. Izrazil je tudi svojo hvaležnost volivcem, ki niso verjeli velikim obljubam, vsebovanim v programu demokristjanske italijanske liste, temveč zaupali besedam domačinov. Tudi dr. škerk je izjavil, da bo pri volitvi župana glasoval za D. Furlana.
Zatem je bil z glasovi vseh 16 svetovalcev Občinske liste izvoljen za župana Dušan Furlan, ki vodi občino že od leta 1956. V upravni odbor pa so bili izvoljeni: Srečko Colja, Alojz Markovič, Rudolf Gergič in Albin Škrk; namestnika pa sta Visintin in Oliva.
Na koncu seje je spet vprašal za besedo
D.	Legiša ter tudi v imenu dr. Škrka in dr. Floridana predlagal, naj svet v zvezi z znanim pismom dr. Palamare rimskim obla-stvom, kjer se med drugim tako globoko žalijo Slovenci, pošlje ministrskemu predsedniku Fanfaniju naslednje pismo:
»Občinski svet občine Devin-Nabrežina, zbran na redni seji, dne 16. decembra 1960, je med drugim razpravljal o pismu, ki ga je. vladni generalni komisar dr. Palamara dne 11. novembra t. 1. poslal predsedništvu vlade, in ministrstvu za zunanje zadeve. Pismo obravnava vprašanja, ki se neposredno tičejo vsakega pripadnika slovenske narodne skupnosti, živeče v mejah italijanske republike.
Občinski svet mora vzeti na znanje to pismo tako, kot je bilo objavljeno v nekem rimskem dnevniku z dne 5. decembra in ponatisnjeno tudi v tržaškem časopisju: to tembolj, ker njegova vsebina ni bila do danes od pristojne strani preklicana.
Iz tega pisma namreč nedvoumno izhaja, da so tukajšnja najvišja zakonodajna in izvršna oblastva trdno odločena, poslužiti se vseh sredstev in priložnosti, da se ne bi izvajala določila Posebnega statuta londonskega sporazuma iz leta 1954, sprejeta v korist in zaščito tukajšnje slovenske skupnosti.
Iz tega pisma izhaja tudi, da ista oblastva zagovarjajo Blede slovenskega šolstva v Italiji stališče, ki ga sleherni pripadnik slovenske narodne skupnosti mora odločno odkloniti. Ce bi namreč to šolstvo nudilo slovenski učeči se mladini to, kar si zamišljajo sestavljalci tega zaupnega pisma, bi postalo naiučinkoviteiše raznarodovalno sredstvo.
Razloai, ki jih to pismo navaja proti zahtevi po recipročnem priznavanju akademskih naslovov, pa so za vso slovensko skupnost tako globoko žaljivi, da jih sploh ne kaže izpodbijati.
Zato občinski svet, prepričan, da tolmači voljo ne samo vsega slovenskega, temveč tudi demokratičnega italijanskega prebivalstva devinsko-nabrežin-ske občine, najodločneje protestira proti takšnemu
protislovenskemu in protidemokratičnemu ravnanju ter pričakuje, da bo osrednja vlada v interesu mirnega sožitja dveh tukajšnjih narodov ter v interesu ugleda države same čimprej sprejela vse tiste ukrepe, ki jih takšno neodgovorno zadržanje, njenih tukajšnjih predstavnikov naravnost izsiljuje; očitno je namreč, da se prav po njih zaslugi še danes ne izvajajo in spoštujejo mednarodno sprejete obveznosti, kar je bilo in je vzrok nemirov in nezadovoljstva v tukajšnjih krajih.«
Zaradi pozne ure je bilo sklenjeno, da bo to pismo proučila posebna komisija svetovalcev ter ga potem odposlala predsedniku FanfanijU;
Zgonik:
OBDAROVANJE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE
Občinska uprava je s sodelovanjem podporne ustanove in šolskega patronata odredila, da se ob božičnih praznikih obdarujejo učenci otroških vrtcev in osnovnih šol. Konec tega tedna bodo tako razdelili okrog 160 zavojev. Od sklada za zimsko pomoč bo 75 potrebnih oseb iz občine prejelo po 5 tisoč lir podpore. Podporna ustanova pa bo razdelila med revnejše občane 25 zavojev.
Šentjakobksi cerkveni pevski zbor vabi tržaške slovenske vernike k polnočni ma* ši, ki bo na sveti večer ob 21. uri v župni cerkvi pri Sv. Jakobu.
Pod vodstvom gdč. Bernarde Slamove bo zbor pel mašo, katero bo opolnoči oddajal Rad!o Trst A.
Pridite v velikem številu, da slišite lepe ložične pesmi 1
IZSELJENCI NA OBISKU
Naši ljudje, ki delajo po svetu, se kaj radi za praznike vračajo v domovino. Vleče jih k ljubim svojcem, za katere se potijo in trudijo v tujini, da vsaj za božič užijejo v družini nekaj trenutkov domačnosti in tihega veselja.
Številke povedo, da je v Švici, Belgiji in Vestfaliji ter drugod veliko naših izseljencev. Samo mladine do 21 let si služi kruh izven domačije okoli 4500. Vseh. ki so morali s trebuhom za kruhom, je pa približno 11.000! Velikanski odstotek za število našega rodu v Beneški Sloveniji!
če sodimo po pismih in pozdravih, bo za praznike obiskalo domačijo okoli 3000 oseb, ki so po večini sezonski delavci. Obiskovalcem nudi tudi železniška uprava posebne ugodnosti. V Švici so pripravili posebne vlake, ki sprejemajo naše ljudi na postajah v Ženevi in v Lucernu, od koder so jih peljali naravnost do Vidma. Spotoma so vstopali tudi na drugih postajah.
Vsem znancem in prijateljem, ki so prišli na božični in novoletni obisk, voščimo mnogo veselja in oddiha v domačem krogu.
IZ DREKE
Tudi med našim revnim ljudstvom se pojavijo plemenita srca, ki bijejo ne samo zase, marveč vzpodbujajo tudi k pomoči do bližnjega. Tak primer smo imeli tudi pri nas, ko je bila podeljena »nagrada dobrote« desetletnemu šolarju Jurmanu iz što-blanka. V družini vlada velika beda; samo stari oče je zmožen za kako delo, oče je invalid. Mati se peha na koščku zemlje. V hiši je sedem otrok. Dva morata biti zaradi bolezni neprestano v postelji. Prav za ta dva bratca ima mali Janko neprestano
OBČINSKA SEJA
Petkova seja goriškega občinskega sveta se je začela precej burno. Komunistični svetovalec dr. Battello je predlagal, naj svet izrazi solidarnost z alžirskimi bojevniki. Proti njemu so nastopile vse druge stranke, razen socialistov, in mu oporekale, kako da ni enakega predloga stavila njegova stranka tudi takrat, ko so sovjetski tanki nastopili v Budimpešti. Tako je predlog propadel.
Občinski svet je razpravljal tudi o novi hiralnici. Izvoljen je bil tudi začasni upravni odibor, ki ima predvsem nalogo, izdelati pravilnik za novi dom onemoglih. Izmed slovenskih zastopnikov je v odbor izvoljen dr. Sfiligoj.
Na koncu je župan predlagal, naj se pristojna oblastva opozorijo na potrebo letalske zveze Gorica - Ljubljana - Gradec.
ZANIMIVO PREDAVANJE
V soboto je na sedežu sindikata slovenskih goriških šolnikov predaval g. Hubert Močnik o življenju in delu pedagoga prof. Viktorja Bežka. Predavanje je bilo v okviru stoletnice rojstva in štiridesetletnice smrti vzgojitelja in literata, ki je tudi na goriškem učiteljišču precej let poučeval. Predavatelj je v zelo prijetni in zanimivi obliki orisal delovanje moža, ki ga je tudi sam poznal in ga imel kot profesorja.
Hniiftihltu tl&lUia
skrb. Komaj pride iz šole, že ju osnaži in jima poskrbi za vse potrebno. V znak priznanja za njegovo požrtvovalno dobroto so ga šolska oblastva predlagala za odlikovanje in nagrado, katero so mu slovesno izročili v Vidmu.
Med pridnimi in dobrimi šolarji je bila javljena za pohvalo tudi učenka Gabrijela Kračina iz Tipane.
UKVE
Prejšnji teden je našo dolino spet obiskalo pravo zimsko vreme. Od Pontebe do Trbiža je vse pokrito s snežno odejo. Na Pontebi ga je nad en decimeter, proti Trbižu pa vedno več, celo do pol metra. V Rajblju in Ovčji vasi pa skoro iz hiš ne morejo. Ceste so sicer odprte, ker orjejo po njih snežni plugi, vendar je priporočljivo, da imajo avtomobilisti snežne verige s
Uk ve pozimi
seboj. Zaradi spolzkih cest sta na bloku pri Kokovem trčila dva tovornika s prikolicama. škoda je precejšnja, ranjen pa je za srečo samo en šofer.
Za smučarske izletnike pa bo na Sv. Vi-š ar j ah pravi raj. Snega je nametalo sko-iaj za dve metra. V obratu je tudi žičnica za smučarje.
DOBERDOB
Doberdob je prestolnica naše planote. Z drugimi kraji proti Dolu in »Laškemu« pa je povezana s takimi cestami, ki jih je delala menda še rajnka Avstrija. Ovinki proti Ronkam so poleti tako prašni, da prideš dol ves bel kot iz mlina. Enako je s potmi proti jezeru. Prav gotovo bi ta in oni Tržačan ali kak drug turist namesto samo proti Gabrijam krenil na obisk tudi k nam, če se ne bi bal za gume in pa tudi, če bi imeli vsaj eno sodobno gostilno, ki bi gostom postregla tudi s primerno jedačo. Zdaj so vendarle preuredili gostilno na trgu v bar. Pripravljajo pa tudi kuhinjo. Upamo, da bo postregla tudi manj imovitim gostom in ne samo bogatim trgovcem iz Trsta in Gorice, ki bodo prihajali na piščance. Občina je tudi pripravila načrt za asfaltiranje ceste ob jezeru do Jamelj.
Tržič:
BOGAT RIBJI LOV
V petek so tržiški ribiči imeli res bogat ribji lov v zalivu Panzano. V resnici so ga že predvidevali, ker je zapihala burja in je temperatura padla. V mreže se je ujelo 240 stotov glavatcev (cefali) srednje velikosti. Naložili so kar dva tovorna železniška vozova in jih poslali na trg v Neapelj. Ostalo blago bodo prodajali v domačih ribarnicah po znižanih cenah.
Gradbena dejavnost v našem mestu je bila ves čas po vojni zelo živahna. Saj je sedmero gradbenih ustanov v zadnjih 15 letih zgradilo 195 poslopij, v katerih je 1.381 stanovanj. Skupna vrednost teh stanovanj znaša 2.635 milijonov lir; v njih je našlo prijeten dom okrog 1400 družin s 4500 člani.
Kljub tej tako živahni gradbeni dejavnosti v našem mestu je še vedno precej družin, ki stanujejo v barakah in neprimernih stanovanjih, za katere bo treba čimprej poskrbeti zdrave domove.
KUPČIJA Z VINOM
Letošnja trgatev je našla v kleteh še precej vina lanskega pridelka. To vino gre sedaj hitro v denar. Enako je tudi z močnejšim letošnjim vinom, to je takim, ki vsebuje nad 12% alkohola. Ta vina kupujejo predvsem Videmčani in jih tudi dobro plačajo. Ce hočeš imeti letos res dobro vino, ga moraš plačati tudi po 150 lir in več za liter. Za navadna letošnja vina pa vlada pravi zastoj. Nekaj takega so pokupili vinski trgovci, največ Scolaris iz San Lorenza, ki pa je plačeval oziroma še plačuje nizke cene; v posameznih primerih dosežejo komaj 5 lir za stopinjo alkohola. Vinogradniki v sosednih krajih Jugoslavije pa prodajajo vina kar dobro, saj dobivajo danes do 120 dinarjev za liter, že lansko leto je hudo opominjalo naše vinogradnike, da si morajo urediti vinarsko zadrugo, če hočejo še nadalje s pridom obdelovati svoje vinograde. Letošnje leto je ta opomin potrdilo in to še s posebnim poudarkom.
Drugi nauk je, da gredo danes dobro v denar le vina žlahtnih sort.
PODALJŠANJE OBČINSKE HIŠE
Goriški občinski svet je na zadnji seji odobril načrt za prizidavo daljšega trakta v smeri proti sodniji. V novem poslopju bodo nameščeni uradi za občinstvo, ekono-mat, računski oddelek in sejna dvorana s prostori za svetovalce. Načrt je izdelal stavbenik Fornasir, ki bo ohranil arhitektonske linije sedanje Ritterjeve palače v novokla-sičnem slogu. Stroški za novo poslopje so preračunani na 70 milijonov lir. Dela se bodo pričela že to pomlad.
Na sinočni občinski seji so svetovalci razpravljali tudi o občinskem proračunu za leto 1961 in o proračunu mestnih podjetij.
URNIK TRGOVIN
Goriška prefektura je odredila, da smejo biti v sredo, četrtek in petek vse trgovine odprte do osme ure zvečer. Na božični večer si smejo urnik poljubno podaljšati. Na božični dan bodo vse trgovine brez izjeme zaprte. Na božični ponedeljek bodo odprte samo mlekarne in pekarne za nekaj dopoldanskih ur.
Za vernike pa so cerkvena oblastva na splošno dovolila, da smejo namesto na božično vil jo držati post in zdržek dan prej, to je v petek.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem prebivalcem okoliških vasi, ki so se ob začetku šolskega leta spomnili naših revnih dijakov s tem, da so darovali Dijaškemu domu razne količine živil in drugega.
Uprava Slovenskega Dijaškega doma v Gorici
Iz Trsta
Razpis natečaja
za sestavo učbenikov za srednje šole s slovenskim učnim jezikom
Vladni generalni komisariat za Tržaško ozemlje razpisuje natečaj za sestavo naslednjih šolskih knjig za šole s slovenskim učnim jezikom Tržaškega o-zemlja:
SLOVENSKA ANTOLOGIJA, za nižjo srednjo šolo in za strokovne šole.
ZGODOVINA, prvi del, za prvi razred nižje srednje šole in strokovnih šol.
ZGODOVINA in FILOZOFIJA, drugi del, za drugi razred klasičnega liceja in četrti razred znanstvenega liceja.
ZGODOVINA in FILOZOFIJA, tretji del, za tretji razred klasičnega liceja in 'četrti razred znanstvenega liceja.
Knjige morajo biti sestavljene v skladu z ve’jav-nimi učnimi načrti in prilagojene za sred-je šole s slovenskim učnim jezikom, v smislu navodil Ministrstva za javno šolstvo.
Udeleženci natečaja morajo predložiti svoje rokopise. Ravnateljstvu za javno šolstvo (ul. del Pešce 4) do 12. ure 30. septembra 1961 v dveh tipkanih izvodih.
Za vsa pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na ravnateljstva srednjih šol s slovensk:m učn:m jezikom Tržaškega ozemlja, na Šolsko skrbništvo — Trst, ul. Duca d’Aosta 4 ali na Ravnateljstvo za javno šolstvo pri Vladnem generalnem konrsariatu za Tržaško ozemlje — Trst, ul. del Pešce 4.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
NOVA KRSTNA PREDSTAVA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
»Drevesa umirajo stoje”
Slovensko gledališče v Trstu jc uprizorilo v soboto, 17. dec., v Avditoriju igro španskega avtorja Alejandra Casone »Drevesa umirajo stoje«, v ka-leri je nastopil velik del njegovega ansambla. To je bila tretja letošnja premiera Slovenskega gledališča.
»Drevesa umirajo stoje« je delo, ki je šlo z uspehom že čez druge odre. Vsebinsko spada med dela, ki ugajajo ne sarno gledališkim sladokuscem, ampak tudi povprečnemu občinstvu, čeprav ne spada med vrhove sodobnega dramskega ustvarjanja. Prikazuje nam tragično, fantastično in hkrati toplo človeško in celo ganljivo zgodbo, kako obzirni mož hote organizira komedijo, da bi prevaril svojo staro ženo, ki trdno veruje v vrnitev in poboljšanje svojega vnuka, ki ga je imela nad vse rada, o katerem pa že dvajset let ni glasu. Potika se po Kanadi kot gangster. Še prav mlad je pobegnil iz dedove hiše, ko ga je la zalotil pri vlomu v svojo rniznico in oklofutal. Od tedaj ni glasu o njem, toda stara gospa ga ne more pozabiti, vedno bolj hrepeni po njem in hira. Da bi ji vlil novega upanja in s tem življenjske moči, si izmisli mož komedijo, ki jo igra z vso vnemo in bogato fantazijo. Sam napiše pismo, kakor da ji ga piše daljni nečak, v katerem ji sporoča, da se jc poboljšal in dokončal študij arhitekture, seveda v Kanadi. Stara gospa je vsa blažena in zdravje se ji res popravi. Komedija pa se nadaljuje. Dozdevni nečak, ki ga vedno igra stari gospod s svojim peresom, pridno nadaljuje s pisanjem pisem, v katerih naznanja vse spremembe in podrobnosti svojega življenja. Piše ji o svojih potovanjih po kanadski divjini, o svojih uspehih kot arhitekt in tudi o svoji zaročenki, dekletu irskega pokolenja. Nato se seveda poroči. Vse teče v najlepšem redu. Toda nekega dne pride brzojavka, da bo prišel vnuk domov na obisk. Te brzojavke pa ni poslal ded, ampak resnični vnuk. Stvari se zapletejo in pridejo do tragičnega, dozdevno nerazrešljivega vozla, ko pride tudi obvestilo, da se je ladja, na kateri se je vozil vnuk Maurizio, potopila z vsemi, ki so bili na njej.
Tega stari gospod Balboa ne upa naznaniti svoji ženi, ker ve, da bi jo ubilo. Ne ve si pomagati dru- I gače, kot da stopi v čudno agencijo, ki jo vodijo | nekaki idealisti in človekoljubi, da rešujejo ljudi iz nesreče. Zdijo sc nekaka mešanica vohunov, norcev in človekoljubov. Lepega dne se znajdeta tam gospod Balboa in mlado dekle, ki je hotelo prejšnji večer napraviti samomor, pa jo je skrivnostni neznanec od tega odvrnil.
Po raznih razburljivih prizorih, ko žc hočeta pobegniti iz skrivnostnega okolja, se jima razodene, kako je z vso zadevo. Dekle privoli, da bo delalo za agencijo, stari gospod pa predlaga mlademu ravnatelju agencije, da bi zaigral Maurizia in ohranil iluzijo in 's tem srečo ter življenje stari gospe. Maurizio se najprej brani, naloga se mu zazdi pretežka in ne prav simpatična, ker zahteva laganje in hlinjenje, toda končno se vda in pregovori rešeno dekle, da bo zaigrala pred staro gospo njegovo mlado ženo lsabel. Sreča stare gospe je popolna, traja pa le nekaj dni, ker se pojavi tudi pravi Maurizio, tip popolnega izprijenca. Potoval je z letalom, ne /. ladjo. Prišel je deda in babico samo izsiljevat in je odločen, da jima pobere vse, kar imata. Vsa zadeva se ponovno tragično zaplete in se konča s smrtjo stare gospe, ki spozna, kako so jo varali, a vendar ostane pogumna in sprejme za resnico iluzijo, ker je resnica preokrutna. Umre stoje »kot drevo« — drevo, ki ga ni pustila posekati, ker ji je simboliziralo ljubezen do daljnega vnuka.
To razgibano in s človeške plati prikupno ter zelo fantastično zgodbo je postavila na oder režiserka Balbina Baranovič - Battelino. Uprizoritvi je. podelila primerne poudarke in odtenke, z ozirom na vsebino in značaje, pri čemer je dala vsemu po našem mr.enju nekoliko preveč realističen izraz na škodo lantastičnosti in nežni poeziji, iz katerih je v glavnem spredena vsa vsebina. V tem pogledu režija tudi ni bila ubrana z abstraktno scenografijo, katero je ustvaril arh. Sveta Jovanovič, ki pa je značaju dela še manj ustrezala, kot režija, saj ni bila v skladu z vzdušjem doma, kot je bil po besedah avtorja samega dom gospoda in gospe Balboa. Zdi se, da niti režiserka niti scenograf nista doumela fantastičnega vzdušja drame in sta ji dala vsak svojo, nasprotujočo sc interpretacijo.
Vse jc bilo torej odvisno od igralcev, med katerimi moramo imenovati na prvem mestu Elviro Kraljevo, članico ljubljanske Drame, ki jc nastopila gol gost v vlogi gospe. Eugenie Balboa. Bila je izvrstna, ves čas na umetniški višini ter je razodela bogato lestvico odtenkov svojega znanja, od avto-ritetnega nastopa stare gospe do zvijačnosti, ljubeznive nasilnosti in tragičnega konca. Prizor, ko umira stoje, še v smrtni blodnji narekujoč lažni snahi recept za orehov kolač z medom, je zaigrala tako, da je gledalcem zastal dih. Bila je čudovita in njej so tudi v prvi vrsti veljali dolgi in živi aplavzi na koncu, ko so morali vsi nastopajoči z režiserko vred na oder.
Vsi drugi so ostali — kar je razumljivo •— na nekoliko nižji gladini, pri čemer bi lahko navedli kakšne razločke, vendar pa bomo rajši rekli, da so se vsi potrudili po svojih močeh in se jim je kot celoti posrečilo dati očarljivo predstavo, ki ni imela posebnih šibkih točk in ni nikogar — o. tem smo prepričani — niti za hip dolgočasila. Edino, kar smo pogrešali, je bil tisti fluid fantastične napetosti, ob kateri bi moralo gledalcem zagomazeti po hrbtu, na primer ob nenadnem pojavu pravega Maurizia, ali ob prizorih, ko se zdi, da bo stara gospa po nerodnosti tistih, ki ji igrajo komedijo, sama odkrila resnico. Tega ni bilo. Vse se je odigravalo nekam preveč v žarki luči. In tako tudi baletni prizor ni imel pravega učinka, izpadel je skoro banalno, ne po krivdi dobre plesalke. 'Domislek s ploščo ni bil posrečen, mnogo boljši bi bil živ, čeprav mnogo šibkejši glas.
Med dobrimi so bili najboljši Modcst Sancin kol gospod Balboa, gosposki, dostojanstven in kavalirski, Mira Sardočeva kot lsabel — bila je posrečen lik nežne in hkrati močne ter šibke mlade ženske, hrepeneče po ljubezni in sreči — ugajala nam je njena mirna, samozavestna, naravna igra in Julij Guštin kot drugi, to je pravi Maurizio. Alojz Milič kot lažni Maurizio je bil v splošnem prav dober, le premalo izrazit — ali preveč prozaičen — za ta lik, bi lahko rekli. Prikupna in mctuljčkasto lahkotna, a še nekoliko premalo temperamentna v svojem nastopu Miranda Caharija kot Felisa. V drugih vlogah so nastopili z njim lastno gotovostjo Zlata Rodoškova, Leli Nakrstova, Stane Raztresen, Edvard Martinuzzi, Silvij Kobal, Valerija Silova in Livio Bogateč, ki je sodeloval tudi v koreograTskem vložku.
V splošnem, kot rečeno, pa jc bila kljub neštetim pomanjkljivostim, predstava zelo dobra, ki
bo nedvomno našla veliko hvaležnih gledalcev povsod, kamor se bo Slovensko gledališče podalo z njo. Odkrito priznamo, da smo je bili veseli. In v vsej odkritosti naj še tudi pristavimo, da smo zelo, zelo pogrešali glasbene podčrtave (katera oh manj zahtevnih delih vendar ne manjka) in da nismo bili zadovoljni s .prevodom. Venomer sc je govorilo o ženi v pomenu »ženska«, kar je včasih privedlo celo do zmede v pojmih. Žena je v slovenščini samo žena v pomenu zakonske žene (ali če hočemo soproge), ženska pa ima drug pomen. Ce že prevajalec ne pozna toliko slovenščine, bi ga bila lahko popravila režiserka. Prevod Jara Dolarja pa je bil tudi še v marsikaterem drugem pogledu zelo šibek. A prav na odru Največjega aplavza je bila deležna igralka EI)vira Kraljeva, ki praznu-	bi bilo treba na naš je-
jc letos štiridesetletnico svojega Igralskega nastopanja. Tu jo vidimo	zik posebno paziti.
v prizoru Fischerjeve drame »Prosti dom«	i
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V nedeljo, 25. t. m., ob 15.30 in v ponedeljek, 26. t. m., ob 15.30 v prosvetni dvorani »Albert Sirk«
v Sv. Križu
ALEJANDRO CASONA DREVESA UMIRAJO STOJE
V sredo, 28. t. m., ob 21. uri v Avditoriju v Trstu
krstna predstava
EUGENE JONESCO
STOLI
Tragična farsa Slavnostna predstava ob slovesu Eme Starčeve od Slovenskega gledališča v Trstu
Prodaja vstopnic od torka, 27. do srede, 28. dccem-bra v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792, ter eno uro pred pričetkom predstave v Caffe V. Moscolin, Ul. Teatro Romano 2 (nasproti Avditorija)
Svojim obiskovalcem In prijateljem želijo vesele božične praznike In srečno novo leto
UPRAVA IN ČLANI Slovenskega gledališča v Trstu
SILVESTROVANJE ob zvokih KVINTETA AVSENIK ter dueta Dana Filiplič in Franc Koren priredi v prostorih stadiona »Prv/ maj« GLASBENA MATICA od 21. do 4. ure Rezervacija miz in prodaja vstopnic od četrtka, 29. dec., dalje v Tržaški knjigarni v ul. S. Francesco 20, ter 2 uri pred pričetkom pri blagajni dvorane
V nedeljo, 1. januarja 1961, ob 17. uri v Zadružnem domu na Kontolvelu KONCERT PRILJUBLJENIH POPEVK sodelujejo kvintet AVSENIK ter duet Dana Filiplič in Franc Koren Prodaja vstopnic 2 uri pred pričetkom koncerta pri blagajni dvorane
Jminhajcm Jiidijaiiti Ognjem zemlje
/7
Če bi primerjali človeške rase in narode na zemlji gozdu, bi bile nekatere rase podobne gozdnim velikanom z ogromnimi tisočletnimi debli, druge šibkim drevescem ali nizkim grmičkom, toda vmes bi bile tudi take, ki bi se zdele drobne usihajoče bilke. Taka usihajoča, bilka v gozdu človeštva so tudi poslednji Indijanci Ognjene zemlje, Jagani, kot jim pravijo.
Ognjena zemlja se imenuje otočje, ki se nahaja na najjužnejšem delu Južne Amerike. Špansko ime tega otočja je Tierra de los Fuegos, ki mu ga je dal Magellanes, ko ga je odkril leta 1520. Ognjena zemlja pravzaprav ne ustreza čisto španskemu imenu, ki se glasi dobesedno »zemlja« — ali dežela — ognjev. Magellanes pač ni mislil reči, da je ta dežela vroča kot ogenj. Potem bi si to ime prej zaslužila kakšna afriška dežela. Hotel je le ohraniti spomin na številne ognje, ki so se svetili skozi temo, ko se je ladja bližala obrežju. Kurili so jih Indijanci, da so jih ponoči greli. Z Magellanesovo ladjo pa se je približala žalostna usoda za njihovo ljudstvo.
Vse otočje meri 72.000 kv. km in od teh jih odpade 48.000 na največji otok, druga površina pa odpade na manjše otoke jugozapadno od Magellanoso-ve ožine in južno od kanala Beagle. Otoki so gorati, zlasti večji, in predstavljajo v geološkem pogledu nadaljevanje And, v smeri severozahod-jugo-vzhod, s svojim južnim koncem pa se preusmeri gorovje na Ognjeni zemlji naravnost od zahoda na vzhod. Številni vrhovi dosežejo višino 2300 in 2400 metrov. Najvišji vrh, Monte Sarmiento, je nekoliko osamljen in visok 2405 metrov. Severovzhodni del Ognjene zemlje pa je raven ali rahlo valovit ter predstavlja pravzaprav nadaljevanje Patagonije. V kvartarju so se izoblikovali ogromni ledeniki, ki so-razrezali gorovje na zahodu, izdolbli nešteto kanalov in ploskih dolin ter zgladili ravnino na vzhodu, puščajoč za seboj široke kamenite naslage, morene. Tudi široki, pomorščakom zelo znani kanal Beagle je le. od ledenikov izdolbena dolina, ki jo je zalilo morje. Isto velja za zahodni del Magellanesove ožine in za skoro vse druge kanale in fjorde Ognjene zemlja.
Čeprav leži Ognjena zemlja še skoro vsa razen najjužnejših otokov severno od 55. stopinje južne širine, kar ustreza na severni polobli legi severne Nemčije, Nizozemske in Anglije, je podnebje tam mnogo bolj hladno, ker njenih obal ne oblivajo topli morski tokovi. Predvsem je podnebje zelo vlažno in vetrovno. Na zahodu pade do dva metra dežja letno, na vzhodu pa povprečno en meter. Vetrovi so močni zlasti na zahodu in jugozahodu. Megle so pogoste in zelo goste. Značilno pa je, da zime niso ostre, le dolge in vlažne. 2ito zaradi hladnega in vlažnega poletja ne dozori. Otočje, je zelo redko naseljeno. Glavni gospodarski panogi sta gozdarstvo in živinoreja, zlasti ovčereja, goje pa tudi guana-ke, goveda in konje. Tudi krompir uspeva in še nekatere vrste zelenjave. Nižja pobočja gora pokrivajo gozdovi in pašniki. Ribištvo še zdaleč ni tako razvito, kot bi dovoljevala bogata morska favna vseh mogočih vrst. V gorah, kjer je vse polno ledenikov, prebivajo črede divjih guanakov, ki spominjajo precej na naše divje koze. Spuste pa se tudi k morju in plavajo po mrzli vodi med otoki.
O Ognjeni zemlji je zelo veliko pisal slavni naravoslovec Charles Darwin, posebno v knjigi, v kateri je opisal raziskovalno odpravo z ladjo »Beagle«. Darwin sc je izkrcal na Ognjeni zemlji leta 1833, ko je bil star 24 let. Vendar je bil že odličen naravoslovec in se je zelo zanimal tudi za etnologijo. Ognjena zemlja s svojo samotno, veličastno in prekrasno pokrajino ledenikov, morja in gozdov ga je vsega prevzela, prav tako pa tudi presenetljivo prebivalstvo tega daljnega konca sveta. Po njegovem mnenju so bili to najsiromašnejši in najbolj zapuščeni ljudje na svetu. Ker je vsa njihova prehrana zavisela od morja, so ‘morali izkoristiti vsako oseko, da so se podali na morsko obalo in si poiskali hrane. »Kadar nastopi oseka, se morajo vzdigniti, naj bo pozimi ali poleti, ponoči ali podnevi, in trgajo
školjke s skal... Če ubijejo kakega tjulenja ali če odkrijejo na morju plavajoče truplo gnijočega kila, je to zanje praznik. In to bedno hrano dopolnjujejo z nekaj jagodami brez okusa in z gobami,« je zapisal Darvvin. Prebivali so v wigwamih, to je šotorih ali kočicah, kot bi jih tudi lahko imenovali, napravljenih iz vej in kolov, katere so vtaknili v zemljo, tako da so se zgoraj stikali. Stene so pokrili s suho travo ali z živalskimi kožami. V teh zasilnih šotorih so morali vzdržati vso ostrino tamkajšnjega podnebja. Darwin si je zapisal v svoj notes: »Ponoči spi v teh klavrnih zatočiščih po pet ali šest človeških bitij, nagih in le slabo zavarovanih pred vetrom in dežjem vetrovnega podnebja, in to na mokrih tleh, sključeni kot živali.«
Vedno spet se jim je čudil, ko so v mrazu več stopinj pod ničlo nagi veslali po od vetra razbiča-nem morju ali gazili po ledenomrzli vodi in blatu ter pobirali školjke, rake in drugo morsko živalstvo, ki je ostalo ob oseki na suhem. Posebno si je zapomnil prizor, ko je prišla k njihovi ladji ženska z novorojenčkom ter jo radovedno opazovala, medtem ko je padla sodra in se topila na njenih golih prsih in na nagem otročičkovem telescu. iDo-zdevno so bili domačini na Ognjeni zemlji mnogo manj občutljivi za mraz, kot vse druge rase na svetu. Darvvin je tudi zapisal, da postanejo v času lakote, če ne najdejo druge hrane, ljudožrei. Ubili in pojedli so baje stare ženske. Preden so jih ubili, so jih omamili z dimom. Vendar pa novejši razi' skovalci izpodbijajo te Darvvinove trditve. Sam jo
Zima v gorah
to zvedel od drugih, zlasti od nekega mladega Indijanca, ki mu je opisal ves ljudožrski postopek.
Danvina je zelo zanimalo, odkod so tamkajšnji Indijanci prišli in kakšna bo nadaljnja usoda njihovega plemena. »Ni razloga za mišljenje, da njihovo število upada,« si je zapisal. »Narava, ki je napravila navado vsemogočno in njene učinke dedne, je utrdila domačine Ognjene zemlje, tako da lahko prenašajo to podnebje in da se lahko hranijo s plodovi svoje revne dežele.«
Vendar se je zmotil v tem svojem pričakovanju. Saj še ni mogel vedeti, kakšen poguben vpliv bodo imeli belci na tamkajšnje Indijance. S svojo prisotnostjo so jih okužili z boleznimi, proti katerim niso bili odporni, poleg tega pa so jih tudi sistematično pobijali iz gospodarskih razlogov. Tako so danes plemena Indijancev na Ognjeni zemlji na tem, da izumrejo. V času, ko je Darwin obiskal Ognjeno zemljo, je štelo pleme Alacalufov, ki je živelo na zahodni Ognjeni zemlji in se s kanuji prevažalo po številnih kanalih med otoki, še okrog
10.000 duš. Danes jih ni več niti 100. (Pleme Onas, ki je živelo bolj v notranjosti, je štelo takrat še
4.000 duš. Pred nekaj leti jih je živelo le še sedem. Iztrebili so jih farmarji, ki so iskali nove pašnike za svoje ovčje črede. Pleme Jaganov je prebivalo na nizkih otočkih vse do Kap Horna. Od 5.000 jih
je ostalo čistokrvnih le še devet. Darvvin je najbolje poznal prav to pleme, ki je napravilo nanj največji vtis s svojo utrjenostjo. Danes podpirata s hrano in obleko preživele člane teh plemen čilska vlada in katoliška Cerkev, ker so vsaj po imenu katoličani. So krščeni, vendar pa niso uživali ni-kake prave vzgoje ter so izgubili v svetu, ki jim je postal tuj in neprijazen, skoro vsakršno sposobnost za lastno preživljanje. Alacalufi se še vedno prevažajo od enega skalnatega otoka do drugega v čolnih, a povsod se pomude le malo časa. Šotore si postavljajo iz mroževih kož, starih vreč in cunj. Oblačijo se v podarjeno obleko evropskega kroja. Zadnji Jagani žive na otočku Navarino, blizu kraja, kjer se je izkrcal Darvvin. Eden dela za nekega farmarja. Stanujejo v šotoru, ki so si ga napravili iz jadra. Ena izmed žensk tega plemena, imenovana Stara Julie, ima že nad 100 let in skoro vsi preživeli člani so njeni potomci. Zaradi starosti pa se ne. more več spomniti imen svojih otrok, vnukov in pravnukov. Eden izmed vnukov je drvar in prodaja les osebju čilskega pomorskega oporišča na otoku Navarino. Tovori ga z osmimi volmi, ker v gostem in mokrem gozdu ne more uporabljati voza. Tako preživljajo svoj čas zadnji ljudje zanimivega plemena Jaganov. Imajo nekaj zelo ljubkih otrok, vendar pa je zelo dvomljivo, če se bo pleme ohranilo v svojih poslednjih pripadnikih še za nekaj desetletij, ker so izpostavljeni močnemu mešanju s tamkajšnjimi belimi naseljenci.
Krivično bi bilo trditi, da ni bilo s strani bele rase nič storjenega za ohranitev teh plemen, čeprav so beli farmarji iztrebljevali Indijance, so se našli tudi človekoljubi, ki so se zavzemali zanje. V preteklem stoletju je bilo več poskusov, da bi ustanovili med Indijanci na Ognjeni zemlji, zlasti med Jagani na otočjih, misijonske postaje, z namenom, da bi jih misijonarji vzgajali in skrbeli tudi za njihovo telesno dobro, kolikor bi bilo mogoče, vendar pa so se vsi poskusi ponesrečili; nekateri misijonarji so plačali svoj idealizem tudi z življenjem. Nemogoče je bilo vzpostaviti duhovni stik med domačini in misijonarji oziroma vsemi tistimi, ki so hoteli Indijancem dobro, in prav ta skrajna nezaupljivost ter primitivnost je bila v pogubo tem plemenom. Sele v tem stoletju so našli misijonarji, zlasti italijanski salezijanci, dostop do Indijancev na Ognjeni zemlji, in eden izmed njih, pater Agoslini, velja celo za največjega raziskovalca tega skrajnega konca obljudenega sveta na južni polobli.
Lepa prireditev na Opčinah
Marijanišče na Opčinah je priredilo v sredo, 21. dec. zvečer »Slovenski božični večer« s pestrim in prijetnim sporedom; predvajali so barvni film o tradicionalni procesiji na Opčinah; dr. Maks Sah je govoril o slovenskih božičnih navadah; sledile so barvne zvočne slike o sveti noči in nato ljubek »božični prizor«, v katerem so nastopali oti'oci kot pastirčki, ki nesejo darove novorojenemu Jezuščku, in kot angelčki, ta prizorček je posebno razveselil in ganil gledalce. Prav posebno ljubek je bil .Tezu-šček.
Dva gojenca Marijanišča sta recitirala božične motive, med drugim Pregljevo božično pesem. Prisostvovali smo humorističnemu dialogu med Starim in Novim letom, in za zaključek so predvajali za najmlajše še film o »Topolinu«.
Gledalci so bili resnično zadovoljni, le škoda, da jih je bilo tako malo. Verjetno je bilo krivo slabo vreme, a vseeno bi želeli, da bi lake resnično in prisrčno naše prireditve pritegnile več naših ljudi.
Pred predstavo in po njej so si gledalci lahko ogledali velike in zelo lepe jaslice, katere so postavili gojenci Marijanišča in ki so še posebno razveselile naše male.
J. J.
Božično branje
(Pofd/ttio if
S temi besedami se začenja stara himna, ki jo je pobožno izročilo položilo v usta pastircev, ko so se napravljali v Betlehem.
Kakšen je bil tedaj kraj, katerega ime odmeva v teh dneh v srcih vseh kristjanov?
Za Kristusovih časov se je dvigal na hrbtu gričevja, ki se vleče od Hebrona do Jeruzalema. Mestece je obsegalo dober poldrugi hektar površine prav na vrhu; danes leži novi Betlehem bolj na pobočju. Do Jeruzalema je bilo le osem kilometrov daljave. Z betlehemske planjave, obdane od vednozelenih hrastičev je pogled nesel po pustinjskem pobočju daleč tja v globel Mrtvega morja, ki se še danes kovinsko leskeče tisoč metrov doli v globeli. Onkraj valov se pa dviga kot mrko obzidje pogorje Moaba.
Na kraju Betlehema je stala za časa Filistejcev močna trdnjava. Kralj Jeroboam je ukazal postaviti v tem kraju orožarno za »meče in ščite«, se bere v pismu stare zaveze. Betlehem je bil obdan z zidovjem; štiri vrata so vodila iz mesta: na severo-zapadu proti Jeruzalemu, proti zapadu na Hebron, južna in vzhodna v puščavo. V okolici ni bilo studencev. Voda se je zbirala ob deževju v velike vodnjake. Znan je Davidov vodnjak pri severnih vratih. Izven teh vrat se je nahajalo v svetopisemskih časih veliko dvoriščno gostišče za karavane, ki so se vlekle iz Hebrona proti Jeruzalemu in jih je prehitela noč.
—0—
Noč je zajela tudi Marijo in Jožefa, ki sta skozi severna vrata, na poti iz Jeruzalema, stopila v mesto. Zaman sta trkala za prenočišče. Hodeč od hiše do hiše sta prišla do južnih vrat. Tu jima je usmiljena duša pokazala stezo skozi hrastov gaj tja v puščavo Juda. Spotoma so našli votlino, ki je bila pastirjem za zasilno stajo.
Neznani Betlehemčan se je tu poslovil od obeh popotnikov, ki sta stopila v skalno zavetje. »Tu je«, po evangelistu Luki, »Marija rodila Jezusa. Devica ga je položila v plenice povitega v jasli, zdolbene v skalo, in zbor angelov je v Beth-Sahurju oznanjal pastirjem slavo v nebesih.«
Danes se nad votlino blesti mogočna bazilika na pet ladij in z napisom »Ecclesia Sanctae Mariae«. Prvotna cerkev je bila postavljena že v prvih stoletjih. Umetnik je vklesal v stene prizore oznanenja, rojstva in darovanja. Za časa perzijskega vdora je bilo cerkvi prizanešeno. Stavbo so pozneje popravljali in prenavljali. Iz bazilike pelje: jo ozke stopnice v spodnji del, kjer je bila
Božičkova pošta
Otroci so že od nekdaj in tudi bodo še pisali pisemca božičku, kaj naj jim prinese za praznike. Sveto verjamejo, da ima Jezušček svoj poštni urad, kjer sprejemajo pisma.
Ta otroška vera je pa tudi resnična. Na dveh krajih obstaja res poštni urad, ki pritiska na pisma pečat z napisorn »Božiček - 1960«. Začudeni boste vprašali, kje je ta božični poštni urad.
Christkindl (božiček) je ime gorski vasici na Zgornjem Avstrijskem. V teh dneh je skoro pokopana pod snegom, le zvonika vaške cerkve štrlita izpod snežne odeje in pa vse polno tablic z napisi Postamt ali pošta. Puščice kažejo pot k najbolj čudnemu poštnemu uradu na svetu. Pred poslopjem stoje smreke, polne božičnih okraskov. V notranjih prostorih je vse okrašeno z božičnimi zvezdicami, smrečicami in svečkami. Za dolgimi mizami pa sedi vrsta uradnikov, ki pridno pečatijo grmade pisem in pošiljk. Prihajajo pa z vseh strani sveta. Poštarji pisma odpirajo, v ovojnicah so pa vtaknjena druga pisma in razglednice, in te žigosajo s pečatom, ki nosi naslov Christkindl. Te pošilja tirad v svet naslovljencem filatelistom, ki hočejo imeti znamko z žigom Božiček. Letos je prišlo na to pošto že nad en milijon pošiljk in prav toliko jih je odšlo s pečatom »Christkindl - Dezember 1960«. Tudi ta voščila iz Božične vasi prinašajo pod marsikateri krov tiho svetonočno srečo.
POŠTA »SVETA NOC«
Je pa drug tak božični poštni urad, ki ima za praznike dela preko glave. Ta se nahaja v salzburški vasi Oberndorf. Na tej pošti pritiskajo na znamke žig »Oberndorf bei Salzburg, 1818-1960 — Stil le Nacht, heilige Nacht«, po naše »Oberndorf pri Salzburgu 1818-1960 — Tiha noč, sveta noč«. Sredi pečata je podoba notne vrste s svetovnoznanim božičnim napevom. V tej vasi je Gruber na božični večer leta 1818 zložil to pesem. Semkaj pošiljajo kupe voščil od vsepovsod, da jih nato zopet odpošljejo naslovljencem. Iz Oberndorfa pošiljajo po naročilu tudi gramofonske plošče z napevom »Sveta noč, blažena noč ...«
To je brez dvoma eno najlepših voščil za praznike, ki odtajajo tudi mrzla srca. Božična poštna urada imata velike zasluge, da najde svetonočna poslanica pot v skrajne dežele sveta, kjer je praznik božičnega Jezuščka morda le še otroška sanja.
Legenda in balada o božiču
Med skromnimi darovi, katere so prinesli pastirji malemu Jezusu v betlehemski hlevec, je bil sir, mleko, maslo, pa tudi posušena ribica, shranjena v soli; morda sardina ali slanik.
Prvo dejanje, ko se je sveto Deteoe zbudilo, je bil blagoslov živalim, ki so stale okrog njega. Osel in vol sta se zahvalila za blagoslov in pokimala z glavo. Božiček pa ni pozabil na posušeno in osoljeno ribico, ki mu je prinesla pozdrave neštevilnih morskih prebivalcev. Ko je Detece ribico blagoslovilo, se je ta po božjem čudežu začela neprestano gibati in skakati.
Od takrat niso ribe nikoli pri miru.
Ob božičnem bedenju na sveti večer so v srednjem veku tudi zaplesali. Spočetka skromna navada, se je kmalu sprevrgla v divjo norost, ki se ni prav nič skladala s svetostjo praznika.
Tako se je zgodilo v nekem kraju blizu mesta Kolna ob Renu leta 1013. Za letnico se ve, za kraj pa balada ne ve. Medtem ko je duhovnik v cerkvi daroval polnočnico, se je v sosedni hiši zbrala družba mladeničev in mladih deklet. Vsi mladi in lepi, prvih je bilo osemnajst, razposajenih deklic pa petnajst. Druščina je pela in plesala ter motila sveti polnočni obred, tako da je mašnik pred spreminje-vanjem prekinil mašo ter šel opomnit družbo, naj spoštuje sveti večer. Služabnika božjega pa niso poslušali, marveč so se še bolj divje zavrteli in vpili. Tedaj se je pa duhovni mož razsrdil in je zaklical: »Torej pojte in plešite, toda ustavili se ne boste!«
Mladina se je res vrtela en dan, dva dni, en mesec, dva meseca, oslo leto. Njih domači in sorodniki so jih gledali vse izčrpane in blede, kako se
vrte v smrtnem plesu. Pomagati jim pa niso mogli. Zjutraj se napotijo v Koln k škofu Herbertu, ki je živel v duhu svetosti. Njega nesrečni starši prosijo, naj reši njih hčere in sinove strašne kazni. Sveti škof je res prošnjo uslišal. Vrteči se pari so obstali. Tri deklice so se zaradi izčrpanosti takoj zgrudile mrtve na tla, ko so se razklenile roke plesalcev. Drugi so pa po več dni in noči spali kot mrtvi, ker so skrunili svete praznike na božični večer.
Cerkvica v snegu
votlina Rojstva. Srebrna zvezda na tleh kaže točno kraj. Okrog in okrog vise pozlačene svetilke. Ta del votline je v posesti razkolnikov. Desna polovica votline je pa pod nadzorstvom kustosa sv. dežele; tu so stale jasli z Detetom.
Sredi votline stoji steber z napisom: »Fi-li qui Deus es precor his miserere (Sin, ki si Bog, prosim, usmili se teh.«
Mati - posrednica prosi tam rojenega Sina za vse, katerih misli romajo danes po nevidnih stezah tja v Betlehem.
r. b.
Zimski motiv
na Maiigrt
Foto L. Dolhar
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - TRST pr/redi 15. januarja. 1961 smučarski Izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje v ulici Gep-pa 9, v uradnih urah
Jrišel je čas okrog božiča...
Božični čas, tajinstveni dnevi, ko se mnogoteri le še medlo spominjajo drevesc, lučk in jaselc izza mladih dni; a večina naših ljudi pa še vedno obhaja božične dneve z mehkobo v srcih.
Slovensko ljudstvo je še posebej, po svojih starih navadah, navezano na čas, ki traja od martinovanja pa tja do sv. treh kraljev. Vsi ti dnevi so se šteli za božično dobo, ki jo je nepokvarjeno ljudstvo spremljalo s posebnimi običaji in ljudskimi navadami.
Ko se je jesensko delo končalo, so zlasti po vinorodnih krajih obhajali Martinovo. Novo vino postane staro. Ljudje so se zbirali h gostijam. Po Vipavskem je za kotom na ognjišču krožila buča vina iz rok v roke, pečen kostanj je prijetno dišal po hiši in orehe so tolkli. Mlado, pa tudi staro se je zavrtelo, saj je klet polna, na kašči je tudi nekaj za zimo. Klali pa še bomo.
V adventu so še pred vojno svetili sleherno jutro k zornicam. Poseben čar so izžarjala še temna zimska jutra v zasneženih gorskih vasicah, ko so se utrinjale z vseh stranskih stezic bakle in lučke, s katerimi so si ljudje svetili v gaz do fare. To zimsko idilo je že marsikje pogoltnil novi čas.
še iz pradavnine je ostalo v narodovem življenju mnogo šeg in navad, ki spremljajo vas do božiča. Na sveti večer je bila po Goriškem in na Krasu navada, da so žgali na ognjišču čok ali panj. Po Vipavskem so ga imenovali »glavnja«, ponekod »božič«. Tleti je moral, dokler se niso domači vrnili od polnočnice. Še starejša navada je bila, da so »glavnjo« polili in ugasili z vinom.
Božične šege
Dosti šeg in navad od božiča do Novega leta dne kaže vero in prošnjo za svečo in blagoslov v prihodnjem letu. Raztezalo se je to ponavljanje navad na ves teden, ker
se je novoletni dan v teku dob premikal od 25. decembra do 1. januarja.
Posebno stara navada, ki jo še danes upoštevajo, je uživanje posebnih jedi ob praznikih. Na sosednem Kranjskem je hišna mati na božično viljo položila na belo pregrnjeno mizo poseben kruh poprtnjak. Na Goriškem in Koroškem je pa nosil ime božič. Božični kruh je imel znamenje -obi-lja in zdravilne moči, zato ga je gospodar lomil tudi živini. Po nekaterih vaseh, tudi na zgornjem Vipavskem so devali pod prt tudi semena, da bi v jarenini dobro obrodila.
V primorskih krajih se je še danes ohranila navada krasiti hišni kot, okna in vrata z oljčnimi ali lavorjevimi vejicami. Zelenje naj predstavlja moč brstenja in zorenja. Po meščanskih hišah v naših krajih pa obešajo nad vrata omelo. Mladi ljudje, ki se prvič srečajo pod božično omelo, pravijo, da se bodo v prihodnjem letu vzeli. Ponekod po naših krajih imajo še danes običaj posejati žito v posodo, da vzklije in ozeleni za božične praznike. Žitno zelenje pa postavijo k jaslicam kot poseben okras.
Jaslice so v kmečkih hišah poglavitni in prelepi božični okras. Toda ne tiste moderne in shematične, marveč take z mahom in izrezljanimi podobami. Danes so to navado, polno verske simbolike, pregnala iz hiš tuja germanska drevesca.
Preden se je zbrala družina okoli jaslic, so preganjali škodljive duhove s kajenjem po vseh hišnih in gospodarskih prostorih.
To delo je opravljal hišni gospodar. Na žerjavico je polagal oljkove vejice iz velikonočne butare. Obenem je kropil z blagoslovljeno vodo, da bi božič prinesel blagoslova.
Po nekaterih krajih je na sveti večer v navadi tudi umivanje z vodo, kamor so vrgli nekaj cvetic iz velikonočne butare. Taka voda ima baje zdravilno moč. Na Goriškem je umivanje pri vodnjaku ali vsaj na prostem stara navada za veliki četrtek.
Stara navada je tudi bila, da so hodili za božič, novo leto in praznik sv. treh kraljev koledniki po hišah. Koleda pride od latinskega izraza Kalendae, kar pomeni prvi dan meseca. Koledniki so v hišah peli nabožne pesmi in pobirali darove. V tržaški okolici, zlasti na Katinari je koledovanje ob sv. treh kraljih še v navadi. Koledniki sc preoblečejo v modre z Jutrovega in prepevajo prav izvirne pesmi.
S tem praznikom se tudi konča božični čas, ki prinaša toliko tihe romantike in mehkih čustev v že skoraj mrtva srca sedanjega časa.
Jezero na Koroškem
Knjiga za otroke
Pred nekaj dnevi je izšla v Parmi zbirka pravljic in pripovedk z naslovom »II mondo racconta« (Svet pripoveduje). Zbirka je svojevrstna po vsebini in po svojem nastanku. Vsebuje namreč pripovedke in legende, iz dežel vseh kontinentov. V zbirki so še opisi tujih krajev, pisani tako, kaker j h vidi otroško oko. Vse pa v odličnem slogu in opremljeno z razkošnimi slikami. Pravi raj za otroško dušo in tudi za odrasle.
Nastala pa je takole: oče Pavel član družbe za zunanje misijone v Parmi, jc prišel na misel, zbrati denar za nagrado štirim najboljšim dečkom, izbranim iz štirih človeških plemen. Nagrada naj b' se uporabila za potovanje teh štirih okoli sveta. Nagrajenci pa morajo izvršiti posebno nalogo med potovanjem. Na krovu morajo pisali dnevnik in v vsaki obiskani deželi opisati kraje in zbrati po eno domačo pravljico, pripovedko ah legendo.
Po dolgem iskanju so zbrali štiri dečke, stare po 13 in 14 let, to je v starosti, ko se jim najbolj zbuja dar opazovanja in fantazije. Izbranci so Peter Graham iz Londona; črnski fant Kitua iz Južne Afrike; Miguel Iscarillo, Indijanec iz Mehike ter Movio Kamisihima iz Tokia. V spremstvu o. Pavla odidejo na pot okoli sveta in odlično izvrše naročeno nalogo.
Tako je nastala zbirka, ki ima svojo literarno in morda še več,o moralno vrednost, ker povezuje v pripovedkah vsa človeška plemena v humano skupnost.
llfhai 3n bmvli
ŠKOTSKA
Škot je šel v trgovino in kupil prazno škatlo.
— Naj jo zavijem? vpraša prodajalec.
— Ne, hvala. Papir in vrvico dajte kar v škatlo!
IDEALEN MOŠKI
— Ne pijem, ne kadim, ne kvartam, ne ponočujem, nisem ženskar, ne zapravljam denarja ...
— Čudovito! Torej nimaš prav nobene napake...
— Samo eno: zelo rad lažem.
ŠPORT
— Kako je kaj v zakonu? vpraša prijatelj mladoporočenca.
— Zelo veselo!
— Res?
— Res! Ona meče vame lonce in če me zadene, ie vesela ona, če me ne, sem vesel jaz.
STARA LJUBEZEN
Tone in Francka hodita skupaj že 25 let. Ob tem jubileju pravi Tone: Zdaj bi bil pa res že skrajni čas, da se poročiva. Francka pa odvrne: 2c, že, samo kdo bo naju vzel?
LOGIČNO
— Tako ne bo šlo več naprej, Peter! Kadarkoli te vprašam za denar, mi odgovoriš vedno isto: ga nimam . ..
— Seveda, saj me vedno vprašuješ isto!
V ŠOLI
— Je učitelj zadovoljen s teboj?
—■ In še kako! Včeraj je rekel, da bi bila šola odveč, če bi bili vsi dijaki taki kot sem jaz.
Naša božična novela
Em Z.
JOK
J/ malomarnosti ali morda i/. lenobe si še vedno ni dal namestiti v veži lastne skrinjice za pošto, in gospodinja je imela navado, da je jemala hkrati s svojo tudi njegovo pošto iz svoje skrinjice ter mu jo nastavila v njegovi sobi na mizo. Tudi nocoj je takoj, ko je prižgal luč, s pogledom preletel m:zo, kot je imel navado, pri čemer je takoj presodil, če je med pošto kaj zanimivega ali ne. Bilo je samo nekaj številk inozemskega dnevnika, na katerega je bil naročen — že štiri dni ni prispela nobena, najbrž so bile obležale kje pod kopico božične korespondence, zdaj pa so prišle torej vse hkrati. Poznal je njihov značilni rjavi papir.. In vrhu njih je ležala razglednica, z veselo barvastim božičnim motivom navzgor. Obrnil jo je: vsebovala je le nekaj besed. Znanec, ki je bil že prejel njegovo božično voščilo, je bil pohitel z odgovorom.
Tri torej — tri razglednice sem prejel, je pomislil Peter z rahlim razočaranjem, ki si ga ni hotel priznati. Sam je bil napisal osemnajst razglednic. Pisala sta mu samo sestra, nečak in ta nekdanji znanec. Nekateri so zelo proti tej božični korespondenci, ki za nekaj tednov zagati pošte, in najbolj seveda poštarji, toda v nekem oziru je Ic koristna: človek vsaj lahko ugotovi, koliku ljudi se ga spominja in ga ima za vrednega, da mu enkrat ali dvakrat na leto pošlje razglednico, se je sam pri sebi nasmehnil. Ugasnil je luč. V temi je bilo prijetneje razmišljati.
Pravzaprav je čudno, da nn tako malo ljudi vošči praznike, je razmišljal, ko je stal pri oknu in opazoval razsvetljena okna v hiši onkraj ulice, kjer so se za spuščenimi zavesami gibale temne scnce kot silhuete; kadar je katera stegnila roko, jc bilo jasneje opaziti obris ženske postave s poudarjenimi prsi v prilegajočem se pulovru. Po gibih sodeč so pripravljali božično drevo. Navsezadnje je imel kopico znancev, s katerimi sc je dobival v kavarnah in razpravljal z njimi o kulturi in politiki, o vesoljskih poletih in športu. Toda očitno to znanstvo ni bilo dovolj, da bi se ga spomnili, kadar so pisali božična voščila, čeprav je bil sam večini izmed njih poslal razglednico. Tako se je zgodilo vsako leto. Šele po božiču je prispelo v odgovor na njegove kakšno zakasnelo voščilo. In vsako leto je sklenil, da ne bo nikomur več pisal razen nečaku in sestri, a vedno spet je prelomil to obljubo. Tako nekaj zapeljivega, človeško toplega je bilo v pisanju teh veselih božičnih razglednic. Bilo je, kot da človek spet nabira zanke, ki so se s časom izmuznile s pletenja njegovega življenja. Toda vse skupaj je bila le iluzija.
V oceanu samote
Ona spet ni pisala, je pomislil. Tudi lani ni pisalu. Prejšnja leta je bila razglednica za božične praznike edini, a vendarle ljub znak, da se je še spomnila nanj, čeprav v daljnem kraju in poročena. To je bilo edino, kar je še ostalo od njune romantične študentovske ljubezni, ki ji ni bila usojena izpolnitev. Morda je zdaj hotela pretrgati še ta zad nji spomin, še zadnjo rahlo vez, ker se ji je zazdela nesmiselna. Ali pa je enostavno pozabila v božičnih pripravah za svojo družino. Na tihem je vedel, da je pri vstopu v sobo iskal s pogledom na mizi predvsem njeno razglednico z značilno ljubko, okroglo, veliko pisavo šolarke. In ko je bil dvignil tisto razglednico vrh rjavih paketov s tujim dnevnikom " upanju, da je njena, je začutil v prstih rahel drge', kakor vedno, kadar je nekdaj prijemal v roko njeno pošto, ki'je skrivnostno nosila s seboj nekaj njenega vonja, nekaj nje same, njeno misel. Zdelo se mu je, da čuti iz nje njen parfum, kakor v tistih že tako’ daljnih letih, ko jo je spremljal po ulicah domačega mesta iz šole ali na sprehodu v parku. Toda enkrat je bilo treba tudi s tem končati, je pomislil, saj ni imelo več pomena. Ona je /daj poročena in ima že otroka. Zakaj bi še mislila na preteklost? Kriva sla bila oba, največ pa čas, vojna, ki ju je ločila, in nato daljava. Ona je pač odločnejša, zato je prva končala. In morda tudi zato, ker je sreč-
nejša, se mu je dalje predla misel. Zakaj bi mislila na tisto, kar je bilo, če pa ima v sedanjosti tisto, kar ji je najdražje in po čemer je vedno hrepenela? Zanjo je preteklost zdaj mnogo manj pomembna, medtem ko je zanj še vedno kos sedanjosti, ker je ni nič nadomestilo. Nič? Mnogokaj, a vendar nič. Noben spomin ni izpodrinil poetičnega spomina nanjo, čeprav si je moral mnogokrat priznati, da v resnici ne žaluje zanjo. Ali sem nesrečen, ker ni moja, ker je žena drugega in ker ima njen otrok drugega očeta? se je včasih spraševal in grebel po sebi, da bi našel pravi odgovor. Vendar ni naletel na resnično bolečino v sebi. Ljubil je tiste spomine, saj so bili najlepši del njegove nevesele mladosti, toda bili so daleč kot njegova mladost. Zdaj si niti žc ni več pulil srebrnih las, ki so se mu pojavljali ob sencih. Niti mislil ni več nanje. Le brivec ga je včasih v šali spomnil nanje, češ, ali naj jih še odstrižemo?
V sobi jc bila trda tema, vendar ni prižgal luči. Bal se je zagledati listo vsakdanje okolje, katerega je bolj slutil kot videl v odsevu svetlobe, ki je prihajala spodaj z ulice: dve omari, vsaka v svojem kotu, postelja kot zleknjena črna pošast; miza in stoli kot še temnejši madeži v temi, in rahel odblesk svetlobe v belem porcelanastem vrču na umivalniku. Knjige, njegov majhni, prijateljski svet, je kot utonil v oceanu leme. Nocoj so se zdele tako daleč. Homer, Dostojevski, Faulkner, Moravia, Prešeren — kaj mu lahko povedo v tej tihi uri, ko stoji pri oknu in ko -so mu najbliže od vse ljudi na svetu samo spomini in premikajoče se silhuete na okenskih zastorih? Ali so oni poznali tako samoto? Ali so sploh slutili, da bi se mogel znajti človek v takem oceanu samote?
Pri srcu ga je zabolelo od občutka osamljenosti Še nikdar v življenju se ni počutil tako samega. V'
i mmmm
Podkoren pozimi
Foto Z. Vogrič
[ vsem mestu in na vsem svetu zdajle nihče ni mislil i nanj, najbrž niti sestra, niti nečak. Spreletel ga je | čuden, pošasten občutek: saj je, kot da me ni, je po-I mislil. Kaj sem? Samo črn madež več v tej temni 1 sobi, samo misel, ki bi lahko ugasnila, ne da bi se hkrati utrnil odsev svetlobe v porcelanastem vrču na umivalniku in ne da bi kdo le za hip to zaznal. Vse bi bilo tako kot prej, samo črne sence ob oknu bi ne bilo več. In po praznikih bi nekdo drug sede! na njegovo mesto v uradu. Njegove zvezke, v katerih si je včasih zapisoval svoje misli, bi gospodinja zadovoljno pokurila. Vedno je bila v stiski za papir za to delo, in že zdaj je moral paziti, da mu ni kakšnega izmaknila. Nič bi ne ostalo za njim. Ce bi ne ostale obleke v omari in tistih nekaj stvari, ki jih je lahko spravil v dva kovčka, bi nihče niti ne opazil, da ga ni več.
JKorda sem sam krivi
Še nikoli se ni tega tako jasno zavedel. Morda sem sam kriv svoj.e samote, je razmišljal. Ali so ljudje popolnoma brezbrižni do mene? Najbrž, si je rekel. Dokaz so te tri uboge razglednice. A zakaj? Morda sem trd z njimi, hudoben ali ošaben? Nihče mu še ni t?ga očital. Gospodinja je celo trdila, da je pri-iazen gospod in da bi ji bilo zelo žal, če bi šel proč. Nikogar ni žalil, nikomur ni delal krivice. In vendar je bila okras njega praznina. Mnogokrat je že to o-paz.il, mimogrede, ne da bi bil razmišljal o tem. Zgodilo se je včasih, da so se v uradu pred delom ali po njem izoblikovale skupinice ljudi, po dva, trije, štirje so stopili skupaj in se pomenkovali o reziliI '-Mh nedeljskih nogometnih tekem, o volitvah, o veliki letalski nesreči ali o čemerkoli, toda on je navadno
ostal sam. Mimogrede mu je kdo ponudil besedo, se pošalil, se tudi pomudil z njim, nato pa se pridružil drugim. Navadno je bil še zadovoljen, da so ga pustili pri miru s svojim klepetom. Ni mu bilo zanj. In morda so to čutili.
Poznal pa je mnoge puhle, prazne ljudi, ki so bili v vsakem pogledu ničle, in vendar niso bili nikdar sami. Imeli so kopice prijateljev. V uradu so vedno odkrili, kdaj imajo rojstni dan ali god, in so ga obhajali s pijačo, obloženimi kruhki in šalo. Njegovega rojstnega dneva ali godu se ni nihče spomnil. Pravzaprav tega še opazil ni.
Morda pa sem temu vendarle sam kriv, si jc rekel. Morda ne znam najti stika z ljudmi, kot sc temu pravi. A kako? Morda se premalo zanimam za ljudi? Toda ali se drugi bolj zanimajo zame in za svoje soljudi? Mnogi so egoisli, večii egoisti kol jaz, je razmišljal. Ni se skušal olepšati, toda imel jo trden občutek, da ni slabši od drugih.
Občutek osamljenosti, odrezanosti od vsega sveta jc postal v njem, zdaj ko mu je prodrl v zavesL, grozljivo živ. Ples silhuet na zavesi onstran ceste jc ponehal, zdaj je prodiral skozi rumeno ožarjene zavese mirni soj lučk, ki so gorele na božičnem drevescu. Ni mogel več vzdržati. Ne da bi prižgal luč, je odšel iz sobe in po stopnicah navzdol na ulico.
Bilo je še zgodaj zvečer in celo trgovine st b:k' še odprte, toda žc skoraj prazne, in tudi na cestnh je bilo malo ljudi. Tu pa tam je šel kdo obložen s paketi. Z neba je rahlo pršilo.
Spomnil se je, da je bral v nekem listu o Hansu Mbersu, kako je vsako leto na božični večer obložil svoj avto z božičnimi paketi in se vozil po Berlin.i ter razdeljeval darila potrebnim ljudem, na katere jc naletel. Toda za to je treba imeti najbrž poseben talent. Tu ni videti ljudi, ki bi jih lahko človek razveselil s takim darilom. Morda kakšnega otroka'1 Toda ni jih bilo videti, zdaj so bili gotovo vsi doma. In razen tega, kako je mogoče vedeti, kdo si resnično želi takega paketa in kdo bi bil užaljen, ker bi smatral to za miloščino?
fanje
Najhujše morda ni to, da revež ostane brez dan la, ker mu še ostane toplota človeške bližine njegove družine. Najhujše je morda to, da nimaš ni kogar, kogar bi lahko obdaroval, mu je prišlo na misel, ko je hodil po skoro praznih ulicah. Ali bi imel pogum, koga ustaviti in mu vsiliti darilo? Culi! je, da bi se znašel v hudi zadregi.
Začelo je močneje deževati, a dežnika ni bil vzel s seboj. Stopil je v neki bar, ki je bil navadno ob takih urah poln. Nocoj je bil prazen, celo televizijski oddajnik je bil zaprt. Lastnica jc sedela za blagajno in zehala. Natakar je slonel na točajni mizi in bral časnik, dekle za kavnim strojem je popravljalo obeske na božičnem drevesu, ki je žarelo v raznobarvnih lučicah. Ko je vstopil, so se. vsi zganili kot začudeni, kot da je po pomoti vstopil. Skoro v zadregi je naročil «espresso», ne da bi sedel. Imel je občutek, da bi se vsi zastrmeli vanj, če bi sedel h kateri od mizic. Naglo je spil vročo kavo, plačal in šel.
Pomislil je, da bi lahko šel v kino, potem pa sc je spomnil, da nocoj ni predstav. Privihal si je o-vratnik plašča, ker je vedno močneje deževalo. K > bi vsaj snežilo, je pomislil. Spomnil se je na ne-
ONKRAJ ZIDU
kdanje božiče z mirnim, gostim naletavanjem s >e ga, ki je sivo obarval njene plave lase, ki so bili izpod kapuce, in na bele, vesele božiče v planikah. Tu pa le to žalostno 'klokotanje vode v žlebovih in zmedeno migotanje božičnih luči skozi zavero djžja.
Vrnil se je domov in odločno prižgal luč pri ,,iu : i v sobo, kot da se boji utoniti v morju črne osamljenosti, ki ga je tam čakalo. Prižgal je pečko na liquigas, sedel v naslanjač in začel vrteti gumo na radiu. Od vsepovsod se je oglašala božična glar>ba. «0 Tannenbaum, o Tannenbaum«, črnske božične duhovne pesmi, abruški mehovi s tožečimi, nežnimi melodijami, otroški glasovi so peli «Pastirčki .'i. kaj se vam zdi». Moški glas v angleščini je, nekaj nripovedoval s humorističnim tonom in vzbujal krohot nevidnega moškega in ženskega občinstva Ustavil je kazalec na valu, na katerem so oddajali, morda iz Holandije, božični koral. V sobi je postajalo toplo, glasba ga je uspavala in nenadno je zaspal.
Sanjalo se mu je, da je še deček in doma; sveli večer je že, skozi okna hiš že žare razsvetljena bo-
žična drevesca, on pa obupno teka po samotnih u lieah, da bi še kupil kje božično drevesce. Toda nikjer jih ni več, vsi prodajalci so že vse prodali in se mu smejejo, da se je prepozno spomnil. Njega pa je sram povedati, da niso imeli denarja in da si Je mati v zadnjem trenutku nekje izposodila nekaj dinarjev, ker ni mogla več gledati njegove žalosti, in mu jih stisnila v roko, naj steče po drevešč-k. Nekdo mu ponuja samo šop smrekovih vejic, ki leže na tleh, toda on jih noče vzeti, to vendar ni drevesce, kakršnega si je želel . .. Od mučnega občutka, ki ga je vsega prevzel in ki mu je ostal na dnu duše od takega bridkega razočaranja v mladosti, se je zbudil. Radio je še vedno igral. Pogledal je na uro. Bilo je tri četrt na polnoč. Pomislil je, da bi šel k polnočnici, kjer bodo peli slovenske božične pesni; toda okna je bičal dež in ni se mu ljubilo v tak naliv.
Joft onstran zidu
V posteljo bom šel, je sklenil. Hotel je še posluša1 i božično glasbo, nato pa bo tudi ta samotni bo/.iuii večer pri kraju, eden več. Lenobno se je dvignil, še ves omoten od spanja in toplote, ter odšel v kopalnico. Obesil je že brisačo na žebelj in hotel oditi ko se je zavedel čudnega glasu. Najprej je mislil, da je radio, ki ga je bil pustil odprtega. Toda pri bajalo je z druge strani. Slišalo se je kot jok. Nepremično je obstal in prisluhnil. Res, bil je jok, ali tako se je vsaj zdelo. Bilo je, kot da neka ženska obupno joka. V hiši je vladala popolna tišina, celo njegovega radia skoro ni bilo slišali, in v tej tihoti je bilo jasno razločiti, da neka ženska joče in izgovarja vmes nerazumljive beseda. ■Moralo je biti v sosednem prostoru; vmes je bil zid, ki je delil obe hiši. Morda se prepirajo . . . celo nocoj, je pomislil. Morda je prišel mož pijan domov in je pretepel ženo. Poslušal je, da bi raz ločil več glasov, a slišali je bilo venomer samo enakomerni, obupni jok, pretrgan včasih od nera zumljivega jecljanja, kakor pač jecljajo ženske, k3 jim jok duši besede. Prislonil je uho na zid ir. zdaj je jasneje razločil jok, čeprav besed še vedn > ni bilo dobro razločiti. Jokala je ženska, milo, o-bupno, enakomerno, kot človek, ki trpi obupne bolečine, ali kot kdo, ki se je popolnoma vdal obupu. Bilo je strašno poslušati, kako je ta enakomerni jok napolnjeval polnočno tišino svete noči in se mešal v klokotanje naliva zunaj.
Dolgo je poslušal in pri srcu mu je postalo težko. Zdaj, ko je spoznal, da je tudi nekdo drug na oni strani debelega zidu sam in prepuščen svoji bolečini, ni več pomislil na svojo osamljenost. Mislil je le na to, kdo tako joče in zakaj. Še nikdat ni slišal nikogar tako jokati. Iz navadnih razlogov nobena ženska nc joče tako obupno. Toda ničesar ni mogel storiti. Vmes je bil zid. Dolgo je poslu šal, toda jok ni prenehal, zdelo se je le, da postaja vse glasnejši in obupnejši. Nato se je vrnil v so
bo in legel v postejo. Skušal je misliti na kaj drugega, da bi pozabil na tisti jok. Trudil se je, da bi se osredotočil na poslušanje božične glasbe, ki je vrela iz radijskega oddajnika, toda ni se nri posrečilo. Misel se mu je neprestano vračala k tistemu joku. Le zakaj tako joče zdaj na božično noč opolnoči? Zdelo se mu je, da bi moral neka. storiti, a ni vedel, kaj.
Ni več strpel. Vstal je in odšel nazaj v kopalnico. Še vedno je prodiral lisli obupni jok skozi zid Spet je naslonil uho nanj, in zdaj sc mu je zazdelo, da razloči tudi besede: »Moj Bog, moj Bog: mama moja, mama moja...!« Nenadno se ni nu-gel več zadržati, občutek, da mora nekaj storili za listo ubogo bilje tam na oni strani, je posuu v njem nevzdržen, čutil je, da ji mora pokazati, da ni sama, da jo nekdo sliši in da čuti z njo v njeni nočni samoti. Udaril je s pestjo po zidu, in spet prisluhnil. Za hip je jok prenehal, a le r kratek hip, potem se je spet zaslišal. Še nekajkrat je polrkal, da bi ji dal razumeti, da trka i/ prijateljstva in sočutja, ne pa morda zato, ker b ga njen jok dražil, toda zdelo se je, da se ona ne briga več za to, le jok je utišala, kol da tišči glavo v blazino. Slišati je bilo krčevite vzdihe, kakor pr otroku, zahlipanem od joka, in zadušene besede
Vrnil se je v sobo in spet v kopalnico. Ni m.' dalo več miru. Ugibal je, kakšen prostor je na drugi strani zida. Tudi sosedna hiša je bila pet nadstropna, toda nekoliko nižja, in tako ni bil popolnoma gotov, ali je na drugi strani prosloi kakšnega stanovanja v petem nadstropju ali kakš na podstrešna sobica, kot so bile tudi v njegovi hiši nad tem zadnjim nadstropjem. Nikoli se ni pozanimal, kdo stanuje v tisti hiši, saj še ljudi v lej hiši ni poznal, toda razmišljal je, da ženska ki tako obupno joče, v celem stanovanju v petem nadstropju to noč najbrž ne bi ostala sama in prav gotovo bi jo kdo v stanovanju slišal in jo skušal potolažiti. Joče torej najbrž stanovalka osamljen' podstrešne sobicc nad petim nadstropjem. Ta pa gotovo živi sama in se nihče ne briga zanjo.
Xahaj je utihnita*
Neodločen je stal ob zidu. Od one strani je prihajal zdaj le še pridušen jok, in nenadno je vse utihnilo. Ta nenadni molk pa je bil še strašnejši Spet je potrkal po zidu, a nič se ni oglasilo. Udaril je močneje, zaman. Tedaj je začel tolči z vso silo, a od one strani ni bilo nobenega glasu.
V hipu se je odločil. Stekel je v svojo sobo, se v največji naglici oblekel in odhitel po slopnical navzdol. Šele v temi na stopnicah se je spou.nil, da je prižgal v naslednjem nadstropju luč. Ko je odklenil vežna vrata, mu je burja zalučala dež > obraz. Stekel je k vratom sosedne hiše in začel pritiskati na najvišji gumb. Šele čez dolgo časa --tako se mu je zdelo — se je oglasil nevoljen glas v temi:
»Kdo je?«
»Odprite, nekaj se je zgodilo!« je zavpil. V de! je, da	se	bodo prestrašili, a tako bodo vsaj	pohiteli.	Cez	nekaj minut se ie prižgala	luč na stop-
nišču in v vežo je pritaval v copatah in domači halji postaren, trebušast moški. Odklenil je viaia Zgoraj je bilo slišati glas njegove žene.
»Kdo ste? Kaj se je zgodilo?« je vprašal moški med vrati nezaupno in nekoliko prestrašeno.
»Čisto zgoraj se nekaj dogaja. Pogledati je treba <« Prišlo mu je na misel, da se lahko znajde v čua nem položaju, če se ni nič zgodilo.
»Kako pa veste?«
»Sliši se v sosedno hišo, kjer stanujem. Poglejmo vendar.«
»No,	pa	poglejmo,« je rekel moški,	še napol	nevoljno	in	že napol prepričan. Sredi	stopnišča	ju
je pričakovala stara ženska v plašču, vrženem ii' domačo haljo. Menda je že vse slišala, ker ni rnno go spraševala.
»To je peto nadstropje. Tu stanujemo mi,« je pokazal moški na odprta vrata, izza katerih je prihajala svetloba.
L,** i^v
»Pojdimo više. Ali stanuje kdo tu gori?«
»Zdi se mi, da neko dekle. Hišnik bo najbolje vedel.«
»Ze, a zdaj nimamo časa, da bi ga budili.«
Na podstrešju ni bilo luči in le odsev žarnice z nadstropja je slabotno razsvetljeval trojna nizka vrata, skozi katera bi komaj stopil odrasel človek, ne da bi se mu bilo treba skloniti.
Močno je potrkal po zadnjih vratih na desni. Prisluhnili so, a nihče ni odgovoril.
»Morda je ni doma . . .« je poskušala ženska.
Z vso močjo je udaril s pestjo po vratih in spet prisluhnil. Odgovora ni bilo. Tedaj se je z ramo zaletel v vrata, ki so se takoj vdala, da je skoro padel v nizko in tesno sobico s poševnim stropom in z okencem v njem. V svetlobi lučke na nočm omarici je bilo razločiti posteljo ob zidu m temnolaso dekliško glavo na beli blazini. Sklonil se j nad njo. Na ustnicah je opazil pene in ko jo je močno stresel, je le komaj slišno zastokala.
»Telefonirajte jio rešilni avto! Hilro!« je zavpil. »Zastrupila se je. Tu sta prazni tubi!«
Ženska je brez besede stekla iz sobice navzdol in čez hip je bilo slišati njen kričeči, od razburjenja hripavi glas, ki je klical po telefonu.
Puščava, tki je izginita
Vzdignil je dekletu glavo in prisluhnil, kako diha. Bila je mrtvaško bleda in prsa so se ji komaj vidno dvigala. Na licih so ji še vedno stale solze, kol bi bile zamrznile. Bila je popolnoma oblečena. V roki je še vedno stiskala fotografijo postarane ženske. Najbrž matere, je pomislil.
Moški v domači halji je odprl okno.
»Da bo laže dihala,« je dejal. Drugega ni vedel storiti.
»Poglejte, če je kje kaj mleka,« mu je naročii. Spomnil se je, da je že mnogokrat bral, da jc treba dati zastrupljencem mleka.
Podkoren pozimi	Foto	Z.	Vogrič
Oni je iskal po sobici in res našel steklenico mleka, še skoro polno.
»Vlivajte ji ga v ustaj«
To je bilo težko, ker ni požirala, le polila sta ji ves pulover. Vonj dekliškega telesa se je mešal z vonjem mleka, kot pri otroku, in prišlo mu je na misel, da' tako diše otroci. Že dolgo ni držai ‘nobenega na rokah. V njem se je prebudilo čudno ganotje.
»Ko bi le hitro prišli! Bojim se, da bo umrla,« je rekel. Dvigal ji je glavo in jo stresal, da bi spet vzdramil v njej iskrico zavesti. Ko je pri tem pri-vzidgnil zglavnik, je zagledal list papirja, iztrgan iz zvezka. ». . . OPROSTITE MI, A NE MOREM VEČ ŽIVETI TAKO. ČUTIM SE PREVEČ ZAPUŠČENO. LOREDANA,« jc bral. Črke so bile razmazane od solz.
Zaslišala se je sirena rešilnega avtomobila in čez nekaj trenutkov so prihiteli po stopnicah navzgor zdravnik in dva reševalca z nosili.
»Aha, zastrupljenje z uspavalnimi tabletam',« je rekel zdravnik, ko je vrgel pogled na tubo. Posvetil je dekletu v oči in jo z dlanmi nekajkrat tlesknil po licih, da jc zaječala. Nato je pripravil injekcijo.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Š JP O K. T N X IP JES E Gr 1L 1EC D
Zelo zanimivo nogometno prvenstvo
V nedeljo so se nadaljevale, tekme za italijansko nogometno prvenstvo prve lige. Ce samo bežno pregledamo lestvico, ugotovimo, da je Roma š? vedno na prvem mestu. Zadnjo tekmo je odigrala z Milanom in jo zaključila z neodločenim izidom 2:2. Na drugem mestu lestvice in z eno točko razlike je milansko moštvo Internazionale, ki se je zadnjo nedeljo srečalo z Juventusom in zmagalo s 3:1.
Dosedanji potek tekmovanja dokazuje, da je najmanj pet enajstoric, ki so si po moči več ali manj enakovredne, zaradi česar postaja letošnje prvenstvo čedalje, lepše in zanimivejše. Poleg že omenjenih štirih ekip se je treba spomniti tudi Fiorentine, ki je sicer v nedeljo bila v tekmi s Spalom poražena z 2:0, a ima v svojih vrstah nekaj prvovrstnih igralcev in bo zato gotovo še odločno posegla v boj za častna mesta.
Splošno presenečenje predstavlja letos sicilsko moštvo Catania. V nedeljo je odpravilo Sampdorio
Na sFiki je moštvo Internazionale iz IVilana, ki je letos pod vodstvom izkušenega argentinskega trenerja Herrera ena izmed najboljših italijanskih enafVstcrie. Od leve proti desni: Bolchi, Lindskog, ra Fczza, Guameri, Corso, Zaglio. Spodaj: Fonga-ro, Bicicli, Angelillo, Firmani in Gatti
z gladkim 3:0 in se tako obdržalo na prvih mestih ^estvice. Od Rome ga namreč ločijo le tri točke razlike.
Na zadnjih mestih lestvice so Bari, Udinese in Lazio. To rimsko moštvo letos nikakor ne more krer niti na boljšo pot in tudi v nedeljo ni šlo preko neodločenega izida (0:0), čeprav je za nasprotnika imelo L. .R. Vicenzo, ki je zelo skromna cnajstorica.
Po 11. kolu je lestvica naslednja: Roma 17 točk, Inter 16, Milan 15, Catania 14, Fiorentina 13, Juven-tus 13, Napoli 13, Sampdoria 13, Bologna 11, Padova 10, Spal 9, Torino 9, Atalanta 8, L. R. Vicenza 3, Lecco 8, Bari 7, Udinese 5, Lazio 5.
Lestvica strelcev pa je tale: Manlredini (Roma) 15 golov, Altafini (Milan) 9, Campana (Bologna), Firmani in Angelillo (Inter), Vernazza (Milan), Milani (Padova), Brighenti (Sampdoria) 7.
Največje število golov sta doslej dosegli enajsto-rici Roma in Inter. V II tekmah je vsaka zabila 28 golov. Milan pa je dosegel 24 golov, Fiorentina in Juventus pa vsaka po 20. Kot zanimivost letošnjega tekmovanja je treba beležiti še dejstvo, da kar št:-ri enajstorice imajo na lestvici enako število točk. Vse te enajstorice pa se. ne nahajajo sredi lestvice, temveč bolj pri vrhu, kar je spet dokaz, kako je letošnje prvenstvo izredno zanimivo.
Wilma Rudolph športnica 1. 1961
Svetovna športna časnikarska agencija ISK vsako leto izbira najboljše športnike na svetu s sodelovanjem najvidnejših športnih listov na svetu.
Letošnji prvak oziroma bolje prvakinja je »črna gazela iz Tennesseeja« Wilma Rudolph, ki je zmagala le z dvema glasovoma razlike pred najhitrejšim tekačem na svetu Nemcem Arminom Haryjcm. V anketi je sodelovalo 24 časopisov in 10 jih je b;lo za ameriško tekmovalko, ki je na letošnjih olimpijskih i igrah dosegla velik uspeh. Nekateri časopisi so gla-| sovali morda preveč »nacionalno pobarvano«, tako
je predstavnik Italije, torinska »La Stampa« glasovala za Berrutija, norveški Sportsmanden za domačega hitrostnega drsalca Knuta Johannesena, vzhodnonemški Sportecho pa za skakalko v vodo Ingrid Kraemer.
Iz vrstnega reda se lahko vidi, da je na prvem mestu lahka atletika, ker je med prvo desetorico kar sedem atletov.
VVilma Rudolph je v Rimu osvojila tri zlate kolajne (100 in 200 m ter štafeta 4x100 m).
LESTVICA LETOŠNJIH NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV
1. VVilma Rudolph (ZDA) - atletika	145	točk
2. Armin Hary (Nemčija) - atletika	143	točk
3. Herb Elliot (Avstralija) - atletika	136	točk
4. Rafer Johnson (ZDA) - atletika	124	točk
5. Jurji Vlasov (SZ) - dvig. uteži	98	točk
6. Bolotnikov (SZ) - atletika, 7. Davis (ZDA) atletika, 8. Šaklin (SZ) - telovadba, 9. Boston
(ZDA) - atletika in 10. von Saltza (ZDA) -plavanje.
Doslej so osvojili naslov najboljšega športnika sveta naslednji tekmovalci:
1947 - Alex Jany (Francija) - plavanje
1948 - Fanny Blankers-Koen (Nizozemska) -
atletika
1949 - Emil Zatopek (CSR) - atletika
1950 - Bob Mathias (ZDA) - atletika
1951 - Emil Zatopek .CSR) - atletika
1952 - Emil Zatopek ,~SR) - atletika
1953 - Fausto Coppi (Italija) - kolesarstvo -1954 - Roger Bannistcr (Anglija) - atletika
1955 - Sandor Iharos (Madžarska) - atletika
1956 - Vladimir Kuc (SZ) - atletika
1957 - Vladimir Kuc (SZ) - atletika
1958 - Herb Elliot (Avstralija) - atletika
1959 - Vasilij Kuznecov (SZ) - atletika
Trlemn h	48.
E.	Z.
Ljudje na Appellplatzu so mahali z rokami, kričali, vriskali in se smejali, kot da so ponoreli. Nekateri so tekali sem in tja in vihteli kape, drugi so plezali na strehe barak. Pozneje smo zvedeli, da se je raznesel glas, da so zavezniki že prišli. Bila je seveda samo govorica. Ko se je izkazalo, da ni resnična, je zavladala v taborišču smrtna tišina. Vsi smo pričakovali, da se bodo SS-ovci maščevali. Toda nič se ni zgodilo. Najbrž so tudi sami verjeli in se razkropili. Zadeva ni imela nobenih posledic in nihče ni prišel v taborišče poizvedovat, kdo je raznesel tisti glas.
Iz taboriščne kuhinje so prihajala obvestila, da zmanjkuje hrane, da je je le še za kak dan. Tega smo se skoraj veselili. Bilo nam je najboljši dokaz, da prihaja konec. Nekaj dni bi pač vzdržali tudi brez hrane, če bi le vedeli, da nas čaka nato svoboda. Obroki kruha so se res manjšali od dne do dne. Tudi SS-ovca v Revierju že dolgo nobenega nismo videli. Vedno bolj poredko so prihajali v taborišče in hitro spet izginili. Minevala sta jih nadutost in samozavest. Zdaj so vedeli tudi oni, da je prišel konec. Vendar so se nekateri še kljub temu kazali surovi in nesramni, najbrž zato, da bi internirancem ne pokazali svojega strahu in potrtosti.
Vendar pa tudi mi še nismo bili čisto prepričani, da bomo živi dočakali prihod zaveznikov. Krožila je govorica, da je poseben oddelek bosanskih SS-ovcev nalašč zato ostal v Dachauu, da nas pred prihodom zaveznikov vse pobije, medtem ko so druge poslali na fronto. Toda krožilo je toliko govoric, da že nobene več nismo jemali resno. Zakaj bi čakali, če nas mislijo pobiti, smo si rekli. Ali bi ne bilo bolje, da nas takoj pobijejo in uničijo vse taborišče? Nekateri, ki so bili po naravi nagnjeni k pesimizmu in plaši jivosti, so kljub temu živeli v morečem strahu pred tako možnostjo in s trepetajočim srcem prisluškovali vsakemu šumu
v taborišču. Drugi pa smo bili flegmatični. Ni mogoče, da bi nas čakala smrt prav pred koncem, ko pa smo že toliko časa vzdržali, smo razmišljali. Poleg tega ni tako lahko uničiti trideset tisoč ljudi, ki se čutijo že napol svobodni in bi se divje bojevali za rešitev in življenje. Morda smo začeli tudi že podcenjevati uničevalne možnosti, s katerimi so še razpolagali nacisti.
Imena nemških mest, ki so padala v zavezniške roke, so kar deževala, in imeli smo na občutek, da smo na nekakšnem otoku, kjer še vladajo nacisti, medtem ko že na vseh straneh pljuskajo valovi svobode. Toda to je bilo razumljivo, ker smo bili približno na sredini južne Nemčije in tako bodo zavezniške vojske zadnje prodrle do nas.
Ker skoro ni bilo več videti SS-ovcev v taborišču, so tudi ka-poti popustili v svoji strogosti, ki je imela seveda svoj izvor v strahu, in tako je disciplina v taborišču zelo popustila. Skoro nihče več ni delal, razen v kuhinji. Ljudje so se ves dan potepali po taborišču in tudi mnogi bolniki iz Revierja so skrivaj odhajali tja, četudi je bilo strogo prepovedano, ter prinašali nazaj sveže novice, resnične in neresnične. Ob določenih urah se je vse razteplo, toda včasih so zasopihani pribežali nazaj, če se je raznesel po taborišču glas, da prihaja SS-ovska obhodnica. Predstavljali so si pač, da se bodo najprej lotili zdravih, če res nameravajo kaj takšnega.
Nekega jutra — mislim, da je bil petek — se je raznesel po vsem taborišču in seveda tudi po Revierju glas, da visi na upravnem poslopju pri vhodu bela zastava, čeprav smo vedeli, da prihaja konec, se je marsikomu zazdelo nemogoče, da bi bili SS-ovci sami izobesili belo zastavo. Toda bila je resnica. Ceic procesije so romale na Appellplatz in si ogledovale tisto belo zastavo. Konec je bil torej tu. Toda na stražnih stolpih okrog taborišča je bilo še vedno vse polno SS-ovcev in tudi taboriščni izhodi so bili zastraženi. V tem se ni še nič izpremenilo. V nas sta se bojevala veselje in dvom. Ali ni morda vse skupaj le komedija in morda provokacija, da bi se začeli neredi, nakar bi nas lahko pod tem izgovorom pobili?
(Dalje)
GOSPODARSTVO
Običajna krmila, njih vrednost in cena
S smotrnim krmljenjem živine hočemo doseči čimvečji dohodek v čimkrajšem času in s čimnižjimi stroški. To pa lahko dosežemo samo, če svoje živali dobro poznamo in vemo, česa so sposobne, in če tudi vemo, kakšno krmo potrebujejo. Živinorejec mora seveda to krmo tudi poznati in mora biti sposoben, da jo lahko preceni.
Krmila ocenjujemo po njih krmilni vrednosti. Kot enota je vzeta krmilna vrednost enega kg ječmena. V 100 kg ječmena v zrnju je torej 100 krmilnih enot. Ker stane danes 100 kg ječmena okoli 5.500 lir, stane vsaka krmilna enota v ječmenu 55 lir. To številko smo dobili tako, da smo ceno enega stota ječmena delili s številom krmilnih enot v njem. Tako izračunamo tudi ceno krmilnih enot v drugih krmilih. Poznati moramo torej ceno teh krmil in vsebino krmilnih enot v njih. Poglejmo:
Dobro travniško seno ali suha detelja vsebujeta približno 46 krmilnih enot v 100 kg, staneta pa okoli 1800 lir za stot. Ce delimo ceno (1800 lir) s številom krmilnih enot (46), dobimo številko 39, kar pomeni da stane vsaka krmilna enota v dobrem senu ali suhi detelji 39 lir.
Pšenična slama stane danes okoli 1500 lir (vedno za stot), vsebuje pa samo 15 krmilnih enot; vsaka krmilna enota v pšenični slami stane torej 100 lir. Enako ceno ima tudi ovsena slama, ki pa vsebuje 23 krmilnih enot; zato stane vsaka krmilna enota v ovseni slami 65,50 lire. Pšenične otrobi vsebujejo 75 krmilnih enot, stanejo pa 4800 lir, torej stane krmilna enota 64 lir. Krompir vsebuje 26 krmilnih enot in če stane stot 2000 lir, pride vsaka krmilna enota na 77 lir.
Najmanj stane krmilna enota v koruzi, za katero danes uporabljamo predvsem hibridno ali križano koruzo. Ta vsebuje 106 krmilnih enot in če stane stot 4000 lir, pride vsaka krmilna enota na 38 lir. Naj dražjo krmilno enoto nam pa daje mleko: vsebuje 22 krmilnih enot in pri ceni 45 lir za liter stane vsaka krmilna enota 205 lir. — Pri drugih običajnih krmilih so naslednje količine krmilnih enot: Lanene krmilne pogače 113, moka iz soje 111, moka iz podzemeljskega oreška (pištači, arachidi) 125, koruzne pogače 100, bob 100, sveža trava 12, listi in vrat pese 10, krmilna pesa 11, sladkorna pesa 23, želod 75. Ce poznamo ceno navedenih krmil, lahko sami izračunamo, koliko stane vsaka krmilna enota v njih!
Iz zgornjih številk je razvidno, da so trenutno najcenejše krmilne enote v hibridni koruzi in dobrem senu ali suhi detelji. Ka-
zalo bi torej krmiti živino samo s temi krmili? Lahko bi tudi to storili, a zavedati se moramo, da mora biti krma raznolična, ne vedno enaka. Poleg tega ne moremo enako krmiti vseh živali: visoko mlečne krave zahtevajo drugo krmo, kot zadostuje za jalove; mlade živali morajo biti drugače krmljene kot odrasle. Vse to je treba upoštevati.
Iz vsega tega pa izhaja, da sodobni živinorejec mora mnogo znati in zato se nikdar dovolj ne nauči.
TOPLOTA V HLEVU
Živina trpi zaradi prevelike vročine in prevelikega mraza. Za govedo je primerno, če je v hlevu od 12 do 18° C, torej takšna toplota, ki je najbolj primerna tudi za iju-di. Ce je toplota višja, se mlečnost niža. če je v hlevu višja toplota od 25 do 28" C, se mlečnost zniža za okoli 10% ; pri višji toploti pa se mlečnost hitro niža in pri 32" C daje krava že eno tretjino manj mleka.
Krava z lahkoto prenaša toploto, če je le malo nižja od 12" C, pri nižji seveda občuti mraz. V takem primeru živina požre več krme, ki se delno spremeni v toploto. Na noben način bi ne smelo biti v govejem hlevu manj kot 5° C.
Jasno je, da tudi prašiči in kokoši bolje uspevajo v zmerno toplem prostoru kot v prevročem ali premrzlem. Ce pa se bo žival dobro počutila, bo imel njen gospodar od nje največ koristi.
im
m
GOVEDARSTVO NA JAPONSKEM
Še pred 100 leti ni bilo na Japonskem pravega govedarstva, ker goved skoraj poznali niso. Komaj leta 1873 so začeli urejati prve govedoreje s pomočjo uvoženih angleških pasem Shorthorn, Guernesey, Devon in drugih. S križanjem teh pasem se je razvila japonska pasma Wagyu, ki šteje v današnji japonski govedoreji nekaj manj kot 3 milijone glav. Ta pasma je sorazmerno majhna, saj so krave manjše kot tolminske belanke. Gojijo jih predvsem za delo in za meso, manj za mleko. Kot mlečno govedo se je v zadnjem času uveljavila fri-zijsko-holštanjska pasma, ki šteje skoraj 700.000 glav ali nad 97% vseh mlečnih krav. Od ostalih mlečnih pasem je nekoliko bolje zastopana samo pasma Jersey, vse ostale pasme so zastopane s komaj kakšno desetino glav. Srednja mlečnost frizijsko-holštanjskih krav znaša 4500 kg mleka letno. Uvažajo jih predvsem iz ZDA, deloma tudi iz Nove Zelande. Krave pasme Wagyu dajo povprečno okoli 1000 litrov mleka na leto.
GOVEJA IZKAZNICA
Kot moramo imeti ljudje osebne izkaznice, tako bodo v Franciji od prihodnjega aprila naprej morali živinorejci imeti posebno izkaznico za vsako nad 6 mesecev staro govedo, če ga bodo hoteli gnati izven domače občine. Na izkaznici bo moralo biti razvidno zdravstveno stanje živali, in zlasti to, da je bila cepljena proti virusu slinavke in parkljevke. Francija ima danes toliko živine, da lahko izvaža klavno živino, ki pa je Nemci in tudi Angleži nočejo kupovati, češ da je v Franciji slinavka in parkljevka preveč razširjena.
:ena	m dom
SREDIŠČE DOMA
Niso še tako daleč za nami tisli časi, ko je bila kuhinja središče doma in družine. Kuhinja ali kakor ji Vipavci značilno pravijo »hiša«, je bila res osrednji del hiše. Tu se ni samo kuhalo, lu je stalo (udi ognjišče z zglavnikom in vedno tlečo čulo, ki je pomenila in dajala toploto družini. V hiši in okoli domačega ognjišča se je razvijalo vse družinsko življenje. Otroci so za kotom poslušali dedove pripovedke, starejši so tu prebirali ob zimskih večerih povesti iz večernic. Možaki so modrovali na klopeh ob ognju o letinah in vojnah. Od detinske do starčevske dobe, vedno je bilo ognjišče v kuhinji prostor za oddih in delo.
Danes je pojem kuhinje in ognjišča že pozabljen. Najprej je spodrinil ognjišče moderni štedilnik. Brž po prvi vojni se je po vseh na novo pozidanih hišah uveljavil, da ne govorimo o meščanskih. Le redke so še v Vipavski dolini ali goriški in tržaški okolici hiše z ognjiščem in njegovo domačnostjo. Le v moderno polizanih predmestnih gostilnah za bogate izletnike postavijo kak stiliziran «f'ogoler», ker je nekaj folklore še vedno v modi.
V mestnih stanovanjih pa kuhinje sploh ne najdeš več. Jed se pripravlja na hitrico v nekakšnih vdolbinah, kjer ni plamena in loncev. Gospodinja ali neko bitje pretika stikala in pritiska na gumbe, pa je vse skuhano, pomito in pospravljeno. Jesti že tako ni treba v tem razburljivo naglem življenju, ko družine niso več družine, ko je kuhinja postala
neke vrste kemični laboratorij, ko je dom nekaj dolgočasnega.
Morda je tudi moderni človek občutil, da mu doma manjka osrednji kotiček, poln domače privlačnosti. Zato so se že pojavile v novih stanovanjih kuhinjice, oddeljene s pregrinjalom od drugega stanovanjskega prostora.
Za mladoporočeni par je seveda kar dovolj, če pa družina zraste, je že potreben družinski osrednji prostor. Sprejemnica to ne more biti, pač pa jedilni prostor poleg kuhinje ali kar kuhinja sama.
Zato so v severni Evropi stavbeniki že opustili v modernih stanovanjih nič ali malo kuhinje in gra dijo že večje kuhinjske prostore, ki vzbujajo družini občutek osrednjega prostora v stanovanju. Ko bo kuhinja zopet postala središče družine, zbirališče vsaj opoldne in zvečer, bo tudi družina spet postala živo občestvo, ne pa brezdušna in prepirljiva gmota slučajnih prišlecev.
Repentabor:
Predloženi dve kandidatni listi
Po živahnih pogajanjih in pripravah sta bili v ponedeljek končno predloženi dve kandidatni listi, ki se bosta potegovali za zaupanje volivcev na občinskih volitvah z dne 15. januarja. Prva je bila na tajništvu občine predložena Slovenska lista z naslednjimi kandidati: Guštin Edvard — Col 5, Guštin Emil — Repen 46, Komar Karel — Fernetiči 5, Lupine Branko — Col 18, Milič Alojz — Repen 49, Škabar Karel — Repen 40, Škabar Jože — Repen 54, Škabar Leopold — Repen 18, Stepančič Aleksander
— Col 3, Štok Pavel — Col 19 in Zlobec Avguštin — Fernetiči 9.
Kmalu zatem je bila vložena Lista demokratične enotnosti z naslednjimi kandidati: Bizjak Josip — Col 10, Guštin Alfonz
— Col 12, Guštin Ivan — Repen 10, Guštin Maks — Col 9, Guštin Veljko — Repen 86, Križman Ferdinand — Repen 90, Lazar Josip
— Repen 60, Purič Ivan — Repen 9, Purič Milan — Repen 57, Škabar Franc — Col 39, Škabar Ivan — Repen 1 in Škamperle Josip — Col 24.
Kot vidimo, je današnje stanje precej drugačno, kot je bilo pred dvema mesecema, ko so se prvič pripravljali na upravne volitve. Tedaj sta bili ob sodelovanju voditeljev SDZ, KP in NSZ iz Trsta sporazumno sestavljeni dve listi (večinska in
JOK ONKRAJ ZIDU
(Nadaljevanje z 11. strani)
»Kdo gre z nami?« je vprašal, ko je bilo dekle privezano na nosilih. Stara človeka sta molčala.
»Jaz,« je rekel Peter.
»Dobro, vzemite s seboj kak njen dokument.«
Peter je vzel s stola njeno torbico; listek izpod njenega vzglavja je spravil v žep.
Pred hišnimi vrati sc je ravnokar ustavljal policijski avto.
»Zakaj se je zastrupila?« je hotel vedeti eden od policistov.
»Ker je bila preveč sama ... tudi na sveto noč,« je rekel Peter.
»Ali bo umrla?« je vprašal zdravnika, preden je zlezel v avto k njej.
»Upajmo da ne, ker ste jo kmalu odkrili. Čez kake pol ure pa bi bilo morda že prepozno, ker je zaužila precej tablet, kot se zdi.«
Peter je začutil, kako mu je veselje napolnilo dušo. Bil je skoro srečen. Zazrl se je v bledi, lepi obraz, v okviru temnih las na beli gumasti blazini, ki je zdaj pa zdaj trznil kot v bolečini in na katerem so sc še poznale, sledi solz, in se zavedel, da je za vedno rešen svoje osamljenosti. »V sosedni hiši je živela, samo zid je bil vmes, pa sploh nisem vedel, da je na svc.tu,« se je čudil sam v sebi. »Živimo kot vsak v svoji puščavi.«
Avto je med tuljenjem sirene drvel po skoraj praznih ulicah, njemu pa je bil to vriskajoč glas zmagujočega življenja.
In ko se je pol ure pozneje, peš vračal v burji in dežju iz bolnišnice — niti spomnil sc ni, da bi bil poklical taksi — je vedel, da ni bila zanj še nobena sveta noč lepša.
KONEC
manjšinska), tretjo listo pa so predložili neodvisni kandidati z dosedanjim podžupanom Veljkom Guštinom na čelu.
Tokrat pa je SDZ vložila svojo listo, medtem ko so kandidati NSZ. KP in neodvisni kandidati na skupni, tako imenovani Listi demokratične enotnosti. Volilni boj se bo torej odvijal med tema listama.
Naj še omenimo, da je od kandidatov na Slovenski listi le Zlobec Avguštin iz Ferne-tičev bil član zadnjega občinskega sveta. Na drugi listi pa kandidira osem bivših svetovalcev, med njimi dosedanji župan Bizjak in oba odbornika, se pravi Veljko Guštin ter Lazar Josip.
DIJAŠKA MATICA
obvešča,
da je izšel njen namizni bele/ni koledar za leto 1961;
vabi
vse svoje prijatelje in podpornike, da si nabavijo praktični koledar, ki je edini slovenski namizni -betežni koledar;
prosi
vse svoje poverjenike in sotrudnike, naj sc potrudijo, da ponudijo koledar vsem svojim sorodnikom in znancem;
dostavi
v mestu na dom koledar vsakemu naročniku, ki naroči koledar po telefonu na številki 93-167 ali 31-119.
NOVA DOKTORICA
Pred kratkim je z odličnim uspehom promovirala na filozofski fakulteti tržaškega vseučilišča gdč. Marija Ravnikar iz Trsta. Novi doktorici izreka uredništvo »Novega lista« prisrčne čestitke ter ji želi mnogo uspeha na novi življenjski poti.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ«
ki je bil ustanovljen na pobudo visokošolcev z namenom, da pomaga visokošolccm s strokovno študijsko knjižnico, obvešča visokošolcc, da posluje omenjena knjižnica vsak petek od 15. do 16. ure v prostorih Narodne in študijske knjižnice, Ul. Geppa št. 9, IV. nadstropje.
Drugi ugankarski natečaj
Danes zaključujemo naš drugi ugankarski natečaj. Ker je vzbudil precejšnje zanimanje med bralci, bomo s to rubriko nadaljevali enkrat prihodnjič.
V 11 številkah smo objavili skupno 77 iger, križank in drugih podobnih zank in ugank s skupno 171 točkami.
Največ točk, in sicer 170, je nabral TIRAŠ GROM iz Šlmavra (Pevma), Villa Vasi 4. Dobil bo dve lepi knjižni nagradi.
Drugi je Andrej Beličič z Opčin, Alpinska 32, ki je dosegel 167 točk; tretji je Franjo Vrčon iz Trsta, ul. F. Severo 83/111., ki je nabral 137 točk. Na četrtem mestu je Viktorija Kjuder iz Tomaja 68, ki je. nabrala 130 točk. Sledijo drugi reševalci z manjšim številom točk.
Od treh zgoraj omenjenih reševalcev prejme vsak po eno lepo knjiog. Ob koncu natečaja se toplo zahvaljujemo vsem sodelavcem in reševalcem in jim še posebej voščimo vesel božič in srečno nevo le‘o.
RADIO TRST A
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Granhis« - Trst ui. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
• NEDELJA, 25. decembra, ob: 9.00 Fantazija božičnih motivov; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 škedenjski zbor; 12.15 Vera in naš čas;
13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Kronika tedna v Trstu; 14.45 Vokalni kvartet iz Ljubljane; 17.00 »Mesijeva mati«, božična igra (Tončka Curk), igrajo člani RO;
19.00 Nedeljski vestnik; 19.15 Pri jaslicah, album božičnih melodij; 21.00 »Sv. Jožef in Marija gresta v mesto Betlehem« (Martin Jevnikar); 22.10 Nedelja v športu.
» PONEDELJEK, 26. decembra, ob: 8.30 Kmečki ansambli; 10.03 Božični utrinki iz tujih dežel (Fr. Orožen); 11.30 »Steklarjev božič«, pohorska pravljica (Jože Tomažič), igrajo člani RO; 15.30 Slovenske zborovske skladbe; 17.00 »Pekel je vendar pekel«, fantazija v dveh dejanjih (Josip Tavčar), igrajo člani SG v Trstu; 19.00 »Njen otrok«, novela Fr. Jeze; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Rossini. »Mojzes«, opera v 4 dej. Orkester in zbor neapeljskega gledališča »San Carlo« vodi Tullio Serafin.
» TOREK, 27. decembra, ob: 18.00 Radijska univerza — Ivan Rudolf: Čudovitosti rastlinstva: »Stroč nice in njihov pomen«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Tvornica sanj, obzornik Ulmskega sveta; 22.00 Italijansko sodobno pesništvo v delih sedmih predstavnikov mlajšega rodu: Josip Tavčar: »Leonardo Sinisgalli«.
• SREDA, 28. decembra, ob: 18.00 Dragoceni kamni — Mario Kalin: »Galerija draguljev«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Saul«, tra--jodija v pe.t h dej. (Vittorio Alfieri - Vinko Beličič), igrajo člani RO.
• ČETRTEK, 29. decembra, ob: 18.C0 Radijska univerza — Rafko Dolhar: Nekaj o kemoterapiji: »Kemoterapija in zdravstveni napredek«; '18.30 Samospevi Vasilija Mirka v izvedbi sopranistke Nade Zrimšek, pri klavirju Breda Rajh; 19.00 širimo ob-zorja — Umetnost naših cerkva: »Milje« (Jože Peterlin). Približno ob 21.25 Književnost — Martin Jevnikar: »Knjige zbirke Kondor«. Približno ob 22.00 Umetnost — Franc Jeza: »Iz zgodovine dunajskega Burgteatra«.
» PETEK, 30. decembra, ob: 18.00 Etnografski zapiski — Vili Hajdnik: »Pri lovcih na glave na Borneu«; 19.00 šola in vzgoja — Anton Kacin: »For-sterjeva vzgojna načela«; 21.00 Umetnost, književnost in prireditve v Trstu; 21.20 Koncert operne glasbe, ki ga vodi Mario Fighera s sodelovanjem sopranistk Clare Scarangelle in Lidie Serafini, tenorista Alda Raccona in basista Alessandra Mad-dalene; 22.00 Obletnica tedna — Ivan Učenikov: »Ustanovitev Angleške Vzhodnoindijske družbe pred 300 leti«; 22.15 Italijanska povojna glasba.
• SOBOTA, 31. decembra, ob: 13.30 Hobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 15.30 Moč uniforme, burka s petjem v treh dejanjih (Jaka Štoka - Slavko Rehec), igrajo član’, SG v Trstu; 18.00 Radijska univerza — Ivan Artač: Razvoj Evrope: II. del: Srednji vek: »Balkansko vprašanje«; 18.30 Hačaturjan: Maškera-da, suita, Čajkovski: Valček iz Serenade, op. 48, Bartok: Romunski narodni plesi; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Zbor »France Prešeren«; 21.00 Silvestrov variete; 24.00 Srečno Novo leto 1961!
TEDENSKI KOLEDARČEK
25. decembra, nedelja: Božič, Rojstvo Gospod.
26. decembra, ponedeljek: Štofan
27. decembra, torek: Janez Evangelist
28. decembra, sreda: Nedolžni otročiči
29. decembra, četrtek: David
30. decembra, petek: Evgenij
31. decembra, sobota: Silvester
1. januarja, nedelja: Novo leto 1961
2. januarja, ponedeljek: Makarij
3. januarja, torek: Presv. ime Jezusovo
4. januarja, sreda: Tit
5. januarja, četrtek: Telesfor
6. januarja, petek: Sv. trije kralji
7. januarja, sobota: Valentin
5.	|—
Priredil R. B.
STRTA SRCA
Pogled ji je še poslednjikrat obstal na predmetih v sobi. Spomini so vstajali. Nato je odločno odprla vrata. Na hodniku jc za sekundo prisluhnila. Nobenega glasu. Od-hitela je po hodniku in skozi stranska vrata na vrt. Ni se ozrla, ker se je bala, da bi srečala očeta, šele na ozki gozdni stezi se jc ustavila. Skozi drevje se je svetlikalo pročelje vile	in	gospodarskih	poslopij. Globoka žalost	se	ji je zarezala	v srce,	ko se je
zavedla, da zapušča rodno hišo in očeta. Pa saj se ji je že docela odtujil in postal slepo orodje v ženinih rokah.
Ko sc	je	Adrana obrnila, je	spreletel
smehljaj	njen lepi obraz. Misli	so letele
ljubljenemu naproti. 2e večkrat je Adrana hodila po tej bližnjici v mesto, a še nikoli se ji ni zdela tako dolga. Ko je ugledala prve mestne hiše, jo jc prevzel strah, da ljubega ne bo našla. Spet je pohitela, da bi ga našla.
Zasopla se je ustavila pred časopisnim poslopjem. Zvečerilo se je že. Z veseljem je ugotovila, da jc luč v Oskarjevi delovni sobi. Je še pri delu! Kmalu bo zaslišala njegov krepki glas.
»Dober večer, gospodična,« jo je ustavil stari vratar. »Kam bi želeli?«
»Rada bi... rada bi govorila z gospodom Ferjanom,« je hlastno spregovorila.
Vratar je opazil njeno razburljivost. Podzavestno je slutil, da bo od njegovega odgo vora odvisna usoda lepega dekleta.
»Z doktorjem Fer janom ...?«
»Ga ni več tu? Je že odšel?«
»Da, je že...« Bliskovito se je Adrana obrnila in stekla na ulico.
»Hudo jo je prizadelo,« je mrmral stari mož sam s seboj. Zaslutil je zvezo med obema mladima človekoma. Primerna je za prikupnega glavnega reporterja, si je mislil. Hotel ji je tudi previdno povedati, da se je letalo z doktorjem Ferjanom najbrž že dvignilo, pa jo je ta tako hitro odvihrala.
Pot od založništva do Oskarjevega stanovanja je bila komaj deset minut dolga. Danes je pa kar ni mogla prehoditi. Hitela je nič jc ni ovirala težka ročna torba. Od daleč jc mahala javnemu vozniku. Planila je v avtu. »Pohitite, pohitite,« jc prosila.
»No, no, saj ne gori,« je brundal voznik, a je vendar pognal vozilo, da sta se že po nekaj minutah ustavila pred lepo, v zelenje ovito vilo v stranski ulici. Adrana jo je dobro poznala.
»Naj počakam, gospodična?« je vpil voznik za njo, ko je pozvonila pri vrtnih vratih.
»Da, počakajte!«
Komaj je dočakala, da so se vrata odprla.
»O, gospodična,« jo je prijazno sprejela Oskarjeva gospodinja, »čudila sem se, da niste prišli...«
»Ga ni več tu?« je hitela Adrana. »Je že odšel ?«
»Seveda, gospodična Vrhovčeva, kaj ne veste?«
»Ga ni več ... Oskarja ...,« je govorila bolj sebi kot gospodinji. Kar zameglilo se ji je. Zaželela si je, da bi se zemlja pod njo odprla in konec bi bilo bridkosti.
»Odpotuje kot dopisnik v Severno Afriko,« je umevajoče pristavila gospa. »Tako nenadno je vse prišlo. Nič ni povedal. Samo toliko, da odpotuje nocoj z letališča.«
»Z letališča?« Nenadoma se je povrnilo življenje v žalostno dekle.
»Da, gospodična, tako je vsaj rekel...« Stara gospa se jc začudila kakor malo prej vratar, ko se je Adrana osuknila in kar zbežala na cesto.
—0—
Oskar Ferjan je medtem čakal na letališču. Sekundni kazalec na veliki uri se je sunkoma premikal. Sunki so kar prebadali njegovo srce.
(Dalje)
t
Globoko potrti sporočamo, da nas je v četrtek, 22. decembra, iznenada za vedno zapustil soustanovitelj našega lista in njegov dragoceni sodelavec
dr. Joža Bitežnik
Uredništvo in uprava Trst, 22. 12. 1960	Novega	lista
TRGOVINA (Z MA NUJ1 AK TURNIM BLAGOM IN MODNO DROBNARIJO
Kristan Susič
TRST - UL. ROIANO 2 - Tel. 32-515 Velika izbira po najnižjvh cenah
Vesel boSič in uspeha polno novo leto 1961 GOSTILNA
REPENTABOR	1JI I It I /I lil
Telelon 21-360	Ll	lil lil Lil
Pristna domača vina in izborna kuhinja
GOSTILNA NINI TRST - UL. VALDIRIVO 32, tel. 38-915 Vošči cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto 1961
ZNANA GOSTILNA IN TOBAKARNA
Jiratj
TREBČE - Telefon 21-170 vošči vesele praznike in se priporoča
PRODAJALNA SADJA IN ZELENJAVE
Grilanc Marij
TRST - Ulica MIRAMARE 181
želi vsem prijateljem in znancem vesel božič in srečno novo leto!
MIRODILNICA
Teodor Scheimer
TRST -BARKOVLJE - Ulica CERRETO 2 Telefon 28-641
ZNANA KROJACNICA
SMRDEL ex Baučer
TRST - UL. XX. SETTEMBRE 22, tel. 96-796 vošči vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim cenj. klienton in znancem!
m
KAVARNA
BAR
Vošči vsem svojim
cenjenim klientom
srečno in veselo Novo leto!
TRST — Ulica Cellini, 3
Obilo uspeha in sreče v novem letu 1961 želi cenjenim odjemalcem
Orel Jože
TRGOVINA JESTVIN TRST - UL. GEPPA 8 - TEL. 23-869
TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV ROJAN
TRG TRA I RIVI 2 Telefon 31-198 vošči cenjenim odjemalcem vesele praznike!
RIBARNICA
TRST - BARKOVLJE - Ul. Perarolo 2 Telefon 28-415 želi vsem vesele praznike!
CALZOLERIA	TELEFON	96-536
&iorentina
TRST - ULICA TARABOCCHIA 2
ima v zalogi vse vrste čevljev in gumijastih copat za otroke, moške in ženske
Vesel	božii	in	uspeha	p
TRGOVINA JESTVIN
'VeSidček
GORICA _ Ul. MONTESANTO 91 Telefon 32-85
ZALOGA DRV,, PREMOGA IN STAVBNEGA MATERIALA
SAJEVIC
I
GORICA - TRG CAVOUR 6 - Tel. 34-96
TRGOVINA ČEVLJEV
"Čotar Jindrcj
GORICA - UL. RASTELLO 34 - Tel. 36-67
podjetje jPlahuta Ignac
GORICA - UL. D. D'AOSTA 4, tel. 50-23 Kolesa, motorna kolesa, nadomestni deli in motorji znamke »I R I D E«
HOTEL - RESTAVRACIJA
Zlati jelen ■ Cervo d’oro
GORICA - UL. BELLINZONA 11 - Tel. 24-97 TRGOVINA ČEVLJEV
Mršil Benjamin
GORICA - UL. RASTELLO 30 KAVARNA	KAVARNA
'Hratuž
GORICA - UL. MAMELI 4 - TELEF. 34-78
ZNANA URARNA
Šuligoj _,,r ./■
GORICA — UL. CARDUCCI 19 (Gosposka ulica)
GOSTILNA
FIEGL
GORICA — Trg E. DE AMICIS 11
RESTAVRACIJA ALI/UNIVERSITA pri univerzi GORICA — P.zza VITTORIA 3
KATOLIŠKA KNJIGARNA
GORICA - TRAVNIK Papirnica - Knjigarna - Devocionalije Na drobno in na debelo
PODJETJE LESNEGA KURIVA
Habel lllibchitn
Gorica, Ul. Angiolina 23, Tel. 23-29 pekarna Franceschini
TRST - Trg LIBERTA’ 6 - Tel. 38-984 Vesele božične praznike in srečno novo leto vošči vsem odjemalcem
Kmečka banka
Ustanovljena 9. 3. 1909
GORICA - ULICA MORELLI 14 Telefon štev. 22-06
GORICA — TRAVNIK 4
Telefon 53-95
C U K
govclh In h m U a 41 m	tvrdkah
3	ki |
U 3	oglaSaJo
X	V NOVEM
. '	LISTU!
PODJETJE GORICA — TRG CAVOUR 9, tel. 35-36 — CORSO VERDI 54, tel. 21-60
ELEKTRIČNE
IN VODOVODNE NAPELJAVE
Stanko Koren
GORICA - UL. MATTIOLI U - Tel. 32-71
Vesele božične praznike in srečno novo leta želi
TRGOVINA JESTVIN
TERPIN ERA Al C
STEVERJAN - tel. 47-75 Kmetijski stroji, in druge potrebščine
MIRODILNICA
ČEKET
TRST - UL. SOLITARIO 11 - Tel. 95-442 želi odjemalcem vesele praznike!
Vesel božič in uspeha polno novo leto 1961
Višini
TRGOVINA Z JESTVINAMI TRST - UL. ROMA 15 - TEL. 23-094
ZNANI TAPETNIK
(fafkor Jtlarij
TRST - UL. S. ANASTASIO 12, tel. 61-218 Sprejema vsakovrstna naročila in popravila
TRGOVINA GALANTERIJE
M. Bavcon
Gorica — Ul. Carducci 6 (Gosp. ulica)
KROJAČNICA
M. Bavcon
Gorica — Ul. S. Giovanni 5, tel. 31-93
LESNA TRGOVINA
Erzetič - Dediči
GORICA - Ul. MATTIOLI 1 - Tel. 28-39
Zaloga drv, premoga, apna In plina Agiipgas
OB NAKUPU VSAKE JEKLENKE (BOM-BOLE) ILAHKO DOBITE BOGATO NAGRADO I
KLOBUČARNA M. LEBAN GORICA - Ul. RASTELLO 28, tel. 39-07
Lepa izbira moških klobukov - tudi znamke »Panizzau in »Barbislo« - ter ženskih im o-troških klobukov, čepic, dežnikov itd.__
ZOBOZDRAVNIK
2>r. ?gor £Tranfzo
GORICA - Ul. CARDUCCI 7/1, tel. 29-09
ZALOGA GORIVA NA DROBNO IN NA DEBELO
lleVših
Juan
UVOZ - IZVOZ GORICA - Ulica LANTIERI 5, tel. 25-27
tiskarna
\
graphis tr><
ul. sv. frančiška 20 - telef. 29-477
vam hitro, solidno, poceni in lično izdela kakršnokoli tiskovino (poročna oznanila, voščila, posetnice, pisemski papir itd.)
GOSTILNA
©sffcouška
TRST - Ul. Š. Nicol6 1 - Tel. 37-918
Vesele praznike žeii vsem odjemalcem TRGOVINA JESTVIN
Gregorič Marij
TRST - Ul. Torrebianca 43 - Telef. 24-004
KROJAČNICA
LADO PREMRU
TRST - Ul. GINNASTICA 35/1 - Tel. 45-447 želi vsem _ klientom vesele praznike
ZNANO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
KAKTOBE.il MEEDARID)
TRST - Ul. IPPODROMO 16 - Tel. 90-812 želi vesele praznike
Andrej Bolko mr.ph.
Farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST - ULICA TORREBIANCA 21/11
TRGOVINA JESTVIN
Hudi (ftidouec
TRST - Ul. GENOVA 13 - Tel. 37-700
želi vesele božične praznike in srečno novo leta vsem cenj. odjemalcem in prijateljem!
Buffet
/■//,// s/1-
TRST
VIA CASSA Dl RISPARMIO 3 - Tel. 35-301 Kranjske klobase in kraški teran, dobiš pri Tomažiču vsak dan.
Srečno novo leto želi vsem. cenjenim odjemalcem.
TRGOVINA JESTVltf
Avgust
Gregorič
TRST - Ul. COMMERCIALE 25 - Tel. 29-658
veselo in srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem
PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN
ZORA COK
OPČINE
NARODNA ULICA 57/63 - Tel. 21-046
TRGOVINA Z JESTVINAMI
Telefon 41-572
Milan Bevk
TRST - Ul. D’Annunzio 9
podjetje Vlado Švara
Elektromehanična delavnica za avtomobile im motocikle TRST - Ulica GIULIA 28 - Telef. 96-742
želite dobro hrano? GOSTILNA
„AL GAMBERO” <«« Raku.
TRST - Uilica Udiine 37 - Tel. 24-938 Vam bo gotovo ustregla1
NAJLEPŠE CVETLICE dobite pri Ivanki"
TRST - Ul. DfellTstria 17 - Telefon 95-052
ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA
Daneu Celestin
OPČINE - Narodna ul. 77 - Tel. 21-034 želi vesele božične praznttke!
IZALOGA VSAKOVRSTNEGA [Janpn STAVBNEGA MATERIALA UdUBU
Alojzij
OPČINE - PROSEŠKA Ul. 13 - Tel. 21-044
Import - Export
Telefon 31-315
Vesele praznike želi
ZNANA TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM IN DROBNARIJO
Petelj (Pavel Cepal
TRST - Ulica UDINE 36 - Tel. 28-296
Postreže vam z najboljšim blagom! Obiščite nas in se prepričajte!
TRGOVINA JESTVIN
ŠKABAR JOSIP
OPČINE
NARODNA ULICA 42 Telefon 21-026
vošči cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
DEVIN - Telef. 20-205 vošči vsem odjemalcem vesel božič in uspeha polno novo leto!
GOSTILNA
lP>ci
Figovec
TRST - Ulica GHBGA 3 Najboljša postrežba po najnižjih cenah!
'<S>>^VI5T*
TRST
Via Cardueci 15 Telefon 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
8. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 800.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABI0 FILZI ST. 10
TELEFON *T. 38-101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
URARNA IN ZLATARNA
Mikolj
TRST - Čampo S. GIACOMO 3 - Tel. 95-881 Bogata iabitra švicarskih ur in lično izdelane zlatnine
=111=1111
umm
gostilna Simonič
OPČINE - NARODNA ul. 39 - Tel. 21-053 želi vesel božič in srečno novo leto vsem cenjenim gostom!
MLEKARNA
Tel. 94-489
KARIŠ
TRST - Ulica S. Marco 40 vošči cenjenim odjemalcem vesele praznika
ZOBOZDRAVNIK ®r.	J€favattf
Ordinira za zobne in ustne bolezni ter zobno protetiko dnevno od 15 do 18 ure v TRSTU - Ulica Lavatoio 4/1 Dopoldne od 9. do 12. na OPČINAH
„LA VINICOLA TRIESTINA"
TRST
Dl ALBERTO URSIC ULICA CEC. RITTMEYER 20 — TELEFON 38-380
Želimo obilo uspehov vsem cenj. odjemalcem v letu 1961
IMAMO BOGATO ZALOGO ISTRSKEGA IN VERONSKEGA VINA KRAŠKEGA TERANA TER FURLANSKEGA IN VIPAVSKEGA VINA
TRGOVINA JESTVIN
G R E G O R I M.
TRST - Ul. D'ALVIANO 86 - Tel. 94-40-11 želi cenjenim odjemalcem vesele praznike
Vsem cenjenim gostom želi vesel božič in uspeha polno novo leto
DRUŠTVENA GOSTILNA
OPČINE PROSEŠKA ULICA
Vedno založena s prvovrstnimi vini
CVETLICARNA IN MESNICA S KONJSKIM MESOM
ŠVAGELJ
OPČINE - Proseška ul. 35 - Tel. 21-482
se priporoča in želi srečno novo leto!
AVTOGARA2A
TRST - ROJAN ULICA MORERI 7 Telefon 35-608
SERVISNA POSTAJA Avtoprevoz potnikov tudi v inozemstvo
Vesele praznike želi
TRGOVINA JESTVIN
Resinovič Frane
TRST - Trg Sv. Frančiška 8 - Tel. 36-809
ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA iZ MANUFAKTURO IN TKANINAMI
Prane Vdovic
TRST - Ul. MAZZINI 46 - Tel. 94-550 TRG PONTEROSSO 5 - Telefon 29-680
želi cenjenim odjemalcem tu in onstran meje vesele praznike!
URARNA IN ZLATARNA
Anton Malalan
OPČINE - Proseška 18 Vesele praznike TRGOVINA S ČEVLJI
Marcel Malalan
OPČINE - Proseška 18 Telefon 21-465
TRST - Ul. Sv. FRANČIŠKA 20 Tel. 61-792
■ Najnovejše slovenske knjige
■ šolske im pisarniške potrebščine
■ Jugoslovanski folklorni predmeti
želi vesel božič in srečno novo telo vsem prijateljem dobre knjige
GOSTILNA	OPČINE
Emilija Sosič=Vremec
Vesel božič in uspeha polno novo leto 1961 ZOBOZDRAVNIK
Dr. Stanislav Pavlica
TRST - Ulica GHEGA 9 - Tel. 31-813
KROJAŠKA DELAVNICA ZA DAME IN GOSPODE
(?Jtafitd/av- Q/Lo5u/ci
TRST - UL. RAFFINERIA 5, tel. 95-498
preseli se v novo stavbo
VIA D’ANNUNZIO 11 - Blizu kina Capitol Telefon isti
MLEKARNA
Martelanc Vida
TRST - Ul. MIRAMARE 50 -Tel. 29-345 vošči vsem cenj. odjemalcem vesele praznike
Cenjenim odjemalcem in gostom želi vesel božič in srečno nopo leto
TRGOVINA r' _• «
in bar O^rgic Angela
FERNETIČI štev. 13
TRGOVINA JESTVIN
Urdih Albert
TRST - Ulica F. Sever0 105 - Tel. 55-618 želi vsem prijateljem vesele božične prašnike
PREDSTAVNIŠTVO MOTORJEV CIMATTI HMW	Črpalka	AGIP
SIMIČ MARI)
OPČINE - Narodna ul. 48 - Tel. 21-322
ZALOGA DRV IN PREMOGA
Danilo Šuligoj
OPČINE - PROSEŠKA Ul. 24 - Tel. 21-172 želi vesele praznike in se priporoča
KMETOVALCI IN VRTNARJI!
Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice, poljedelske stroje in druge potrebščine
Marinac Vladimir
STRADA VECCHIA PER LTSTRIA 266/a Telefon 41-176
TOVARNA SODAVICE IN GOSTILNA
Grgič Andrej
BAZOVICA 97
želi vsem klientom obilo uspeha v novem letu
Vesel božič in uspeha polno novo leto 1961
GOSTILNA Na POŠTI
(Zora Presl)
BAZOVICA 95
m, pertot FODERAMI
Bogata izbira moškega in ženskega blaga, perila in raznih tkanin TRST - Ul. Ginnastica 22 - Tel. 95-998
AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
Požar Artemio
TRST - UL. MORERI 7 - Tel. 28-373
Prevzema vsakovrstne tovorne prevoze za| tu- in inozemstvo po najugodnejših cenah!
UVOZ - IZVOZ TRST (302) - Ul. F. FILZI 17 - Tel. 35-907
JECHNA,,
Telegram: »TECHNALUIN«
trgovina z obuvalom Trevisani
TRST - UL. G. VASARI 10 - Tel. 96-661 Oglejte si našo bogato zalogo vsakovrstnih čevljev po zelo ugodnih cenah
TRGOVINA Z MESNIMI IZDELKI
FONDA
TRST - SKEDENJSKA ul. 93, tel. 44-443 vošči vesele praznike in se priporoča
Vesele praznike vsem znancem, in prijateljem ZALOGA DRV IN PREMOGA
ANTON FLORIDAN
TRST - Ulica RICCI 4 - Tel. 95-714
'ZNANA KROJACNICA z veliko izbiro modernega blaga za ženske in moške
DELFAR
TRST - Ul. S. PRANCESCO 12 - Tel. 24-750
KAVARNA
EMIL PREGARO
RIOMANJE 31
TRGOVINA JESTVIN
ŠČUKA I.
BARKOVLJE - UL. PERAROLO 4
BAR
Karel Čok
LONJER štev. 422
Vesele božične in novoletne praznike želi
Gostilna \§U&CiVl
TRST - Guardiella Timignano 1400 Telef. 95-577
,-T-rr=si_. — — a.;. ,:i ; ■. 1 . ii.; a =£=—:.. ■		
C n	.C U	»STILNA [QTT1\T
u ZGONIK		O ULM - Telefon 21-202
		
TERČON IZIDOR
SESLJAN 27 tel. 22-200
železnina, gradbeni material, itd.
GOSTILNA
Friderik Legiša
MEDJA IMS 15	Tel.	20-226	\
d d.
IMPORT-EXPORT
vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo
TRST - Sedež: Ul. Cicerone 8/II Telefon: Ul. Ciccrone 30-214 Scalo Lcgnami Telefon 96-715
TRGOVINA JESTVIN
Ttlilii Csfca v
SLIVNO - Tel. 20-225
Terčon Josip
NABREŽINA 124 Telefon 20-122
železnina, gradbeni material itd.
ZLATARNI IN URARNI
Sedmak
V TRSTU - UL. XX SETTEMBRE 12
Telefon 96-016 in v SESLJANU štev. 43
Ure najboljših švicarskih znamk, natančna popravila in zlatnina
TRGOVINA JESTVIN
Marija Magajna
TRST - Ul. MIRAMARE 50
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST - VIA CICERONE 8 Tel. 38-136 37-725
POTOVALNI URAD
„AUBORA”
TRST - Ul. CICERONE 4 Tel. 29-243 Obilo sreče vsem gostom in prijateljem
Kavarna ŠPORT
SEŽANA
GOSTINSKO PODJETJE
llla/alan - sezana
čestita vsem gostom ter se priporoča
SEDLARSKA DELAVNICA
IVAN DOLES
TRST - UL. GASPARE GOZZI 1
Izdeluje in popravlja aktovke, konjske opreme, kovčke itd.
KAROSERIJA
DA NILO
TRST - BARKOVLJE - VIA BOVETO 5 TELEFON 29-121
Hehjze
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO TRST - Trg S. Giovanni 1 - Telef. 35-019
Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik: na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije,, iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla itd. Električni lw kalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki, dekorativni predmeti umetne obrti od keramike do brušenega stekla. Lestenci ter vseh vrst električnih luči klasične in moderne oblike
PRODAJA TUDI NA OBROKE
KOLEKTIV RESTAVRACIJE
» Aloliorcič «
SE2ANA 48
čestita vsem cenjenim gostom in se
priporoča
TRST - Ul. Sv. FRANČIŠKA 46, tel. 28940
Ekskluzivno podjetje - Vespe vseh vrst, nove in stare. Takojšnje pošiljke v Jugoslavijo
Vse za kmetovalce
£di>ard ‘Jurlani
TRST - Ulica MILANO 18 - Tel. 35-169 Krma za živino - 2ita - Umetna gnojila -Žveplo - Modra galica - Poljedelski stroji -Orcdje - Vsakovrstna semena
ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE
Milan Ambrožič
TRST - UL. MIRAMARE 29 - Tel. 29-322
Popolna oprema za električne kuhinje, lestenci ter vseh vrst električnih luči klasične in moderne oblike - Vsakovrstna popravila in naročila!
DESTILACIJA ESENC
JANOVSEK
Tvrdka ustanovljena leta 1883 TRST - BARKOVLJE - TEL. 29-963
prazniSke želi
PERTOT
popravila avtomobilov in avtobusov
-
I
2n
il tl,iv
n
a
0 I
m
I
n
0
I
i
I>
O
t
rt
) rt j
j a >
CJL ;
OS
l
Samue Scowill
Miki
Muslei
262. Peggy je vsa srečna planila k Petru, da bi ga objela, a jo je spet kar vrglo nazaj, ko je opazila dolgo kačo. »Hen, mačeto, Petra drži grmovka!« — »Ne, Peter drži grmovko!« je popravil vzhičeni profesor, ki je bil vesel kot še nikoli. »Prepričan sem, da je to najlepša grmovka, kar jih lazi po svetu. Fant, izvrstno si se odrezal!«
263. Ko so si prijatelji ogledovali nevarno kačo, zares niso mogli razumeti profesorjevega veselja nad njo. Kar mrazilo jih je ob misli, da se. jim bo pridružil tako nevaren sopotnik. Toda profesor je bil mislil na vse. Pomignil je Henu in ta je kmalu pritekel iz taborišča z veliko, močno košaro s pokrovom iz protja, ki jo je bil spletel.
264. Ves večer so popotniki sumljivo ogledovali z liano prevezano košaro. Pomirili so se šele. takrat, ko so videli, da kača leži mirno in da ne skuša dvigniti pokrova. »Ce jo bomo krmili, da bo sita, bo krotka kot kokoš,« je hitel zatrjevati profesor. »Pomislite vendar, da smo opravili polovico naloge, in veselite se z menoj!«
265. Naslednji dan so popotniki še pred večerom prišli na rob pragozda. Odslej je pot vodila čez nizko gričevje proti sivim gorskim grebenom, za katerimi so ležala pozabljena mesta Inkov in proti katerim je mala Ala vedno pogosteje in vedno bolj živahno iztezala roke ter vzklikala tisto besedo, ki jo poznajo povsod po svetu: »Mama!«
266. Tretji dan potovanja po planjavah sta se Peggy in Jim oddaljila od popotne družbe, da bi v okolici nabrala nekaj užitnih plodov. Visoko deblo v redkem gozdu je pritegnilo Peggyjino pozornost. »Poglej, Jim, čebele!« je veselo zaklicala in stekla k drevesu, od katerega se je slišalo brenčanje. »Nabc-riva medu! Pomisli, kako ga bo Ala vesela!«
267. Sumeči roj se je spustil z višine proti deklici in jo zagrnil v brenčeč oblak. »To so ose! Beži!« je zakričal Jim. Toda Peggv sta že sedli dve osi na roko in začutila je bolečino, kot da bi jo zbodli z žarečo iglo. »Pomagaj, Jim!« je zasopla in planila proč. Jim jo je prijel za roko in začel, kar so mu dale moči, bežati proti taborišču.
268.	Bolj se je bližal taborišču, bolj je čutil, da Pe.ggy ne more več hoditi. Končno mu je le še mlahavo visela na roki in se na vsakem koraku opotekala, padala. Jim jo je dvignil v naročje in jo prinesel k sopotnikom. Deklica je bila nezavestna. »Velike ose so jo opikale,« je zasopel Jim. Profesorju se je zresnil obraz. »Maribundi!«
269.	Pregledal je Peggy in odleglo mu je, ko je opazil samo dve oteklini. Ce bi jo pičilo pet ali šest os, ne bi preživela, pa tudi krepek mož bi podlegel. Ala je začudeno gledala deklico, ki je vedno tako ljubeznivo skrbela zanjo, kako brez moči leži na tleh. Ko ji je začel profesor polagati mrzle obkladke, je kmalu razumela.
270.	Skrbno ih ljubeznivo je tudi sama poprijela za delo. Boljše negovalke za Peggy ne bi mogli najti. Do trde noči je skrbela zanjo in ji menjavala obkladke, šele ko je od utrujenosti zaspala, sta jo smela zamenjati Jim in profesor. Peggy je vso noč bledla, šele zjutraj je prestala krizo. Toda bila je tako šibka, da ni mogla hoditi,