tev 186 »SLOVENSKI NAROD«, dne 18. avgneta 1834 Stran S. Pred velikimi festivalskimi prireditvami številni odseki prireditvenega odbora na dein — Vse pokrajine naše države zastopane — Posebni vlaki v LJubljano Ljubljana. 18. avgusta Ljubljena bo v začetku prihodnjega me-j^ca prizorišče -velikih nacionalnih prireditev — festivala slovanskih narodnih plesov, ki se bo pričel 6. septembra m bo trajal do vštetega 10. septembra. Festival prireja Tujsko-prometni svet mesta Ljubljane skupaj z velesejmsko upravo in z narodnim gledališčem, ker se bo poleg tega festivala vršil tudi še festival slovanske glasbe. ki ga otvori naša opera že 4. septembra. Festival slovanskih narodnih plesov in slovanske glasbe se bo — sodeč po prijavah plesnih skupin in pa po zanimanju v naši javnosti — razvil v mogočno manifestacijo vseslovenske vzajemnosti m v tujskem orira zek> pomembno narodno svečanost. Pripravljalni odbor, katerega pisarna je v mestni posvetovalnici, ima čez glavo dele. Včeraj so se vršile tri seje. Ob 10. dopoldne je bila sklicana seja vseh odsekov, na katerem je podal splošno poročilo predsednik Tujsko-prometneje sveta podžupan prof. .Tare. Iz njegovega poročila posnemamo. da so se za festival prijavile že številne plesne skupine, ki bodo v slikovitih narodnih nošah m ob spremi je van ju lastne muzike predvajale svoja narodna kola. plese oz. igre. Najmočneje bo seveda zastopana Jugoslavija. Marljivo društvo j »Bela Krajina* je požrtvovalno po- i megaVo pri organizaciji črnomaljskega ш adle&č-kega kola. Zanimivo je, da plešejo pri črnomaljskem kol m same ženske, pri edle-šičkern pa moški in ionske skupaj. Močno bo zlasti črnomaljsko kolo; poleg 30 plesalk v narodnih nošah prde tudi fi muzi-kantov s tambori-еа-тп:. Klub koroških Slovencev se je za- Mestne občina ljubljanska je sedaj še v dogovorih s Prizrenom. s Cetmjem (črnogorsko kolo) m z Vrllko v Dalmaciji. Izmed inozemskih skupm so se dosedaj prijavili Cehi, ki jih bo zastopal Krojo-vy odbor narodopisne společnosti v Firmi (40 do 50 oseb z lastno godbo) z njihovo tradicionalno selsko svatbo, m Bolgari iz Sofije. Organizacijo bolgarske plesne skupine je prevzel tamošnji direktor Etnografskega muzeja dr. Kostov. Dogovori pa šo Šc S Poljaki, s slivno skupino Goralov iz Zakopanov. 7a udeležbo katerih se zelo tnid; poljski aeneralni konzul v Zagrebu dr. Stefan Ficdlcr-.MbeTti. in z Rusi-emi-granti. Pod žiman ovc mu poročilu so sledila poročil« odsekov, predvsem odseka za ureditev prostora, ki nru načeluje gradbeni svetnik inž. Poženel. Vsi plesni nastopi ce bodo vršili na sokolsrkem telovadi*ču v Tivoliju, čc bo dež na v večjih dvora-nah. Telovedišče. ki je pravkar dobilo riovo betonsko ograjo po Plečnikovem načrtu, se naglo pfeureja za festival. Zgradile »e bo stalna tribuna ra okoli tisoč dvesto ljudi, garderoba m oder za nastope, ki pa mora biti precej veKk. ker mora za KumpenjJjo n. pr. biti vsaj 30 m dolg m 15 m širok. Za razsvetljavo bo poskrbela mestna elektrarna, ker se bo festival vršil vrel za organizacijo ziljskega kola —- raja pod Lipo pri Žaljenih. Društvo »Soča« iz Ljubljane za tržaško kolo, društvo »Istie« -z Zagreba pa za istrsko kolo »ha hm«. Na vzpodbudo direktorja Etnografskega muzeja v Zagrebu dr. Si role se udeleže ljubljanskega festivale plesne skupine iz Lupoglava pri Zagrebu, iz An-dri jevcev in iz Dobrin ja na otoku Krku. Organizacijo kajkavskega kola iz Lupoglava je prevzel agilni stud. iuris Stjepan Dokušec. Njegova skupina bo zaplesala kolo. du-cigan co. staro sito, drmeš in p »!ko. Slavonsko kolo iz Andrijevcev je organi-.ral ta mošnji župni urad, ki je sporočil, .-ia poidejo vsi v »krasnoj hrvatskoj nošnii riukat:me urešeni«. Tudi kolo z о1окл Krka -e organiziral župni urad, in sicer :z Dob -in ja. Veliko zanimanje bodo vzbujala narodna kole z naš« jadranske obale. Viteško igro »Moreško« z otoka Korčule je zasi-gural našemu festivalu skupaj s Sokolskim društvom v Korčuli tamošnji župan dr. Jn-го Arnerić. Moreška je znana po vsem svetu. Pred leti jo je filmal prof. dr. Pospišil :z Rma m jo prikazal kot jugoslovansko narodno igro po vseučiliščih v Angliji in Ameriki. Zelo je učinkovita, ker so vsi plesalci kostim irani in se •— razdeljeni v dve skupini — Kijejo za bulo ^nevesto) v kopreni. Vsak plesalec se bori z dvema jeklenima mečema, vmes pa svite njihova ori g-na lna godba. Moreako morajo zlesti v poietni sezora pogostokrat predvajati inozemskim gostom, zlasti Angležem in Ame-nčanon-k ki po trije jo skozi Sredozemsko morje. Zadnjikrat eo predvajali ta ples, 30. avgusta, o čemer so mnogo poročali posebno angleški fisti. Za Moreško prav nič ne zaostaja vite žk a igra »Kumpan ji ja« s kolom (blatski tanac) iz Blata, predstavi jajoča boj med domačini in gusarji. Te plesna skupina pride na festival pod vodstvom vojvode dr. Franka Cetmiča. Vojvoda CetmiČ ima mnogo zastug. da se nam je ohranila ta stara viteška rgra z izrazito jugoeloven-skirn obeležjem. On je bil tisti, ki je spisal »Zbornik za narodni život i običaje južnih Si a vena« m podrobno prikazal v njem Kumpenjijo, Vojvoda Cetinic je tudi predsednik Viteškega udruženja >Kum-panjrja« v BTeto. ki je prevzelo organizacijo te i .sto tako slavne igre. Tako More-ska kot Kiimperrfria bosta veWti atrakciji na festivalu. Gospa a M ar jen ovičeva. soproga senatorje in predsednika Kola srbskih sester v Požarevcu je prevzela skrb za hraničev-sko-$trroadijeko kolo. Predsednik Slovaške Matice v Novem .Sadu. odvetnik dr. Jan Rnltk. pa za slovaško kolo. S to skupino dopotnjetn tudi škof slovaške evangelijske cerkve Samuflo Starke in predsednica Slo-■vasheg« ženskega društva ga. Adela Grei-sfotferjeva. Oreenizac'to baranjskega kola iz Belega Manastira vodi tamošnje sokolsko d ruš Ko. brun jevačkega m nomačkega kola pa pam+i sv. Rrd« v SuboHci g. Rlaško Rail Organizacijo plesnih siropm iz Vardar-ske banovine je prevzela hanska uprava v Skoplju, oziroma podben g. Krasoiević, še pred to pa se je kot prvi javil šolski nadzornik v Gievejeliji 2. Stevan Tano-vić in je prijavil slovite »Rusalije« iz okolice Gjevgjeltie. Ranska unrava v Skoplju dela sedaj skupaj z ns rodnim poslancem mž. Velfkovičem in s Kolom srbskih sester na organizaciji kola iz skopske Črne gore. Velik interes za ljubljanski festival je pokazala srbska pravoslavna cerkvena občina v Dubokem pri Jagodini, ki je prijavila slavno Šumadijsko-resavsko-levačko kolo. V Jagodini so posebno pred vojno z veliko pažnjo negovali narodna kola (ta-mošnje moško učiteljišče), pa bo zato to kolo izredno zanimivo. Kolo Iz skopske Črne ffore deloma zvečer ob električni razsvetljavi. Daljša debata se je vnek pri poročilu prometnega odseka. V načrtu so posebni vlaki iz Zagreba, Maribora in drugih krajev za 8. in 9. septembra. Sprožila se je misel, naj bi tujsko-prometni sret interveniral pri generalni direkciji drž. železnic, da uvede direkcija vleke s 6etrtmsda> vožnjo tudi na progi Beograd—Ljubljana in ne samo na progi Zagreb—Sušak. Poročilo odseka za nastanitev je podal ravnatelj g. Šebenik, star praktik, fci je hitro naštel, kje vse bo spravil pod streho okoli 400 pleselcev(k), masEŽkantoT in spremljevalcev. Odsek za prehrano mora še dobiti jega načelnika, odsek za sprejem m redi-teljstvo prevzameta ravnatelj g. Saplja in g. G os trša, glasbeni odsek g. Svetel, dočim šteje folkloristični odsek cek> vrsto členov, damski odsek pa se še sestavu Po ljubeznjivosti divizijonarja generate, g. Cukavca bo dodeljenih odsek» »a sprejem tndi več oficirjev. L Flzeaeha seteka Ne seji MaloželeznLške družbe, ki se je vršila poldrugo uro kasneje, je träo sklenjeno na predlog podžupana prof. Jszca, da bodo imele vee plesne skupine v nerod-Trfh nošah prosto vožnjo s tramvajem. Se prej pa je bilo sklenjeno na eefi vsrii odsekov, da bodo prejeli Slani ptesnfh лкирш pro pa gen dm matenetl LjuUjaae m spominski list. Popoldne se je vršila seja prr»i i if^ i tega odseka, fci se je denes dopoldne nadalje-vala, in seja odseka za spored. Sestavljen je bil spored- za vse dneve festivala. Kot prvi bodo nastopili 6. septembra z v tčer Čehi. Naslednje dni pa vsak dan 4 do 6 plesih skupin, ki bodo vse zelo pnviejčne. Vsaka predstave bo trajate okoli 2 mi, cene pa bodo zelo nizke, tako da ei bo feetv val labko vsakdo ogledal. Zanimivo je, da bomo .Tngosloveni na pobudo ljubljanske mestne obfme ne ljubljanskem festivalu prvič organizirano pokazali svoja avtentična narodna kote. ki jih bodo plesali večinoma seljeki. To je tem bolj razveseljivo, fcer so avtentične narodna kola zelo redka, kakor je lani obširno o tem razpravljala beograjska profesorice Ljubica JankovWeva. Prepričani smo. da bo naš festival d«4 pobudo, da se bomo z ljubeznijo oklenili naših narodnih plesov in da bomo poskrbeli, da se nam ne le ohranijo, temveč tudi umetniško izpopolnijo. Za zgled naj nam bodo organizacije za ohranitev na rodne Ca blaga, kakor so jih ustvarili Nemci (Wandervögel. Jugendbund) Cehi, Angleži m drugi narodi. Živilski trg Ljubljana, IS. avgusta. Zdaj, ko so se začeli meščani vračati s počitnic se tolažijo gospodinje na ävü-akem trgu, kjer ni letoviških cen. Toda ba£ jairadi počitnic ee sli gospodinjam «e vražje drago. Mnogo dela ei nalagajo, ker pregledujejo celotno situacijo na trgu, kar ni tako lahko zlasti oto sobotah- Danes je na trgu seveda zopet naval, vendar nekoliko manjSi, ker pač vse prodajalke težko dobe prostor že poeebno zaradi urejevanja trga- Jesen je tu, kar se pozna zlasti na sadnem trgu, kjer je čedalje več sadja, čeprav je trg z njim založen že tako, da ne more biti skoraj bolj. Posebno z Dcdenj-skega in s Hrvaške je mnogo prodajalcev. Vsega je na izbiro, samo grozdja iz bližnjih krajev še ni, zato je pa tem več uvoženega od Novega Sada in Srema. Cene se zadnje čase niso spremenile zal en ja vi in sadju, vsaj v bistvu ne. tn ne na škodo konzumentov. Seveda gospodinje niso zadovoljne in nikdar ne bodo. Posebno se pritožujejo na perutninskem trgu. kjer imajo največ opravkov ob sobotah. Piščanci res niso poceni. Kurji okostnjaki so najcenejši po 12 Din komad, sieer pa prodajajo nekoliko bolj tolste piške po 14. 16 m celo po 18 Din. Vsaj ponujajo jih po tej ceni ln od gospodinj je odvisno, po čem yh kupijo, ker barantanje igra zelo važno vlogo. Morda eo se piSke podražile tudi zato, ker se nagiblje počitniška sezona h kraju in ker bi se zdaj radi meščani ma-stili z njimi, ker so dobili dober tek po ebu^evalnili kurah, v letoviščih. Gospodinje so se precej zalagale s hruškami, ki so büe precej lepe po 3 Din. najdražje pa po 4 Din. češplje »o po 3 Din tn kmaiu se bodo še pocenile, ko začno dumping Bosanci. Jabolk bo tudi letos dovolj na našem trgu. čeprav tožijo od vsefa strani nad slabo letino. Vsak dan jih je na vagone na debelo na Pogačarjevem trgm in tudi kmetje jih dovažajo velike količine. Sezona za jagode je minila, pač pa je bilo danes Še precej brusnic s Koroškega. Prodajali »o jih po 4 Din, kar Je poceni, saj so bile včasih po 8 Din. Gob letos še ni bilo mnogo, vendar jih je zadnje čase dovolj v primeri s povpraševanjem, merica po 3 Din. Na kmečkem sadnem trgu prodajajo grozdje .največ branjevci. in sicer po 5 do 7 Din. Zelenjave in sočivja ,ie dovolj za najbolj izbirčno gospodinjo. Cene niso visoke. Paradižniki so po 2 Din kg. stročjl fižol po 1.50 Din, kumarice za vlaganje 4 Din 100 komadov, lepa glava salate 25 par, velika glava cvetače 6 Din itd. Danes teden poj demo nad polhe SK Polž priredi soboto na Dolenjskem miv lov na polhe LJubljana, 28. avgusta. SK Polž ipriredi danes teden v Zavrtačah pri Vižmji gori lov na polhe. Mnogi meščani polha še nikoli niso vMeli, razon morda njegovo kožico na kučmi, kaj šele da bi vedeli kako se polhi love. Zato se 'bodo poto-vo mnogi zanimali za polhanje, ki bo seveda »druieno s taborjenjem v џохАп oto ognju, kjer bomo pekli krompir Ln koruzo ter pili sladek sadni mošt, vm«i bomo ipa prepevali in vriskali, pa tudi harmonika se bo odlašala, da bo zabave na preteg. Polhi se love ponoči ln bomo v meeečini videli, kako jim nastavljajo pasti. Za danes samo toliko. Zdaj pa pos&išajmo našega mojstra pripovednika Jurčiča, kako opisuje romantfiko polšjega lova. Jaz imam eno rvir, Ki teče ko hudir, Una dotgß rmrstafe Pa hode zobe. »Kaj je takega?* »Dneve gremo polhe kn*rt. Včasih si dejal, da greš z nami. kadar pofdemo, da-des lehko greš. Če hočeš, da boš videt, kako se ponoči lovć.« 2e od nekdaj sem rad gledal v Vatva-zorju podobo, kako repat hudič z bičem r roti cele kupe pothov v divjem diru goni po gpzdu. Marsikje sem naletel na kaj pisanega o polhih. Vsakemu pisavca se je polh т polšja lov poetično zdela, tako da so dejali1, da si človek te divnosti prav misliti ne more, ako je ni sam skusil. Kranjski Slovenec sem, na dolenjskem Kranjskem pod siamnaio streho rojen, mislil sem si, pa tega se hisem videl in sam doživel. Sram naj bi me bilo! Zato mi je bila prilika prav všečna in pritožna, tembolj ker sem rad zahajal med starikave, koreničaste in nepopačene Slovence, da bi se med njimi in iz njih navdal pravega narodnega jezika m značaja. Povedati so mi pa, da bosta Sla stari Trpek m Laka. »Ta dva ti bosta celo noč kvasita bi pripovedovala, ako jih boi le hotel poslušati^ rekel mi je Pavle, ki je vedet, da jaz rad nadlegujem za pripovedke tn povesti. poki ml je z gfavo, kakor rte lxi T ttmefi, kako more človek po noči gled at hoditi, kako se žival lovi. Že se je jela tema delati; netopirji so biti zlezli iz du pel in nizko leta je iskali živeža. Trpek nas privede v globoko dolino, po eni strani zaraslo s tisoč let starimi hrasti in gabri, po eni pa opusi oš eno do same praproti. Na starem pogorišču se družba ustanovI. Trpek strese svoje sa-moefrine iz koša na tia, razklene vsaki posebej železne klešče in jih namaže od znotraj z gnilimi hruškami, ki jih je med-potoma nabral. Tako so storili tudi drugi. Trpek jih je učil: »Ti pojdi tja nasta\>-ljat k razklanemu gabra, tam je gabrica polna, že oni teden sem jo ogledaval. Ti, Tone pa nastavi na vrhu, kjer je želod poln! Zate, Pavle, in za polhe, ki bodo po tvoji golti polzeli, obrodila je žir v bukovju nad skalo. .-4fco Luka pride, naj bo nastavil v drobničevem vrhu, jaz že ne hodim lahko daleč iz pasti pobirat, zato bom nastavil tod okoli.«: — Tako je Trpek povelja dajal, svesi si svoje moči in oblasti kakor vojvoda pred bojem. Vsi se razidejo. Trpek nagrabi naročaj pasti in gre tudi nastavljat. Prvo postavi v rogo-vilo votlega gabra tik luknje, kamor je bila polšica velik kupček želoda, žiri in gabrice nanesla. Tukaj je gotovo eden moj, rekel je Trpek, gredoč do drugega gabra. Drdraje so bežati polhi v dupla, kamor je obsevala Trpkova nažgana trska, ali kadar je ob deblo trčil, poskušaje, ali se bo kaj geni7o. Tako prideva zopet na mesto nazaj. Kmalu se zbere vsa druščina. Vsakteri prinese gredoč suhe brsti in jo vrže na ogenj, katerega je bil tudi moj' stari Trpek zanetil iz kresilne gobe. Trpek vzdihne, po šegi starih ljudi, usede se na hlod, natlači pipico tobaka in pravi: »Ravno v tej dolini sva kurita z ranjkim očetom,