Povodnji hujše od suše
Marsikak voznik, ki je peljal skozi Razore pri Dobrovi, si bo za vselej zapomnil to vas. Ozki most čez Horjulščico na samem robu vasi, za njim pa še nepregledno razpotje, kjer se stranska cesta odcepi proti Brezovici, sta prava past za neprevidne voznike, zato ni nič čudnega, da je tu prišlo že do kopice prometnih nesreč. Svoje k temu vsekakor
prispeva tudi dotrajani, gladki asfalt skozi vas, ki v času zimskih zmrzali kar kliče ne-srečo.
Poplavljena polja
Starejši Razorčani še pomnijo, ko se je na Horjulki, tik za mostom sukalo mlinsko ko-lo. Imeli so ga na kmetiji pri Ovnu, ko so pred desetletji regulirali gornji tok potoka, pa je mlin za vselej obstal. V spodnjih Razo-rih, kot nekateri imenujejo spodnji, ločeni del vasi kak dober kilometer proč, je Hor-julščica poganjala tudi žago, potem pa so tudi to opustili. Zato pa se potok zdaj v de-ževnih časih toliko raje razliva Po.razorških poljih in senožetih in dela škodo.
»Včasih je Horjulščica ob deževjih naraš-čala počasneje, vsaj kaka dva dni, zdaj pa pridrvi že prvi dan in poplavlja naša polja. Najbolj ogrožen je del Dolgih njiv in travnik pri Grmu. Tako lani, kot predlani nam je povodenj povzročala škodo,« se jezi nad to nadlogo domačin Lojze Dolinar.
Po tnnenju nekaterih I^azorčanov, se po-nuja rešitev v tem, da bi regulirali strugo Horjulščice še od mostu v Razorih do njene-ga izlitja v Gradaščico, ali pa vsaj utrdili najbolj kritične brežine.
Pod polji med Horjulščico in Gradaščico se menda skrivajo bogati viri pitne vode. Zato je bilo že kar nekaj idej, da bi tam ustvarili nekakšen vodni rezervat. Za vsak primer, če bi zmanjkalo vode. Večji del gornjega dela vasi (17 hiš) je sicer priključen
na dobrovsko vodovodno omrežje, medtem ko gospodinjstva v spodnjih Razorih (9 hiš) v glavnem črpajo podtalnico kar s hidrofori. Vendar pa so tako eni kot drugi zadovoljni s kakovostjo vode.
Smrad iz čistilne naprave
Na mestu, kjer zdaj stoji več razorških hiš, se je menda včasih raztezalo še več njiv in polj. Od tod najbrž tudi ime kraja. Zato pa
nekateri krajani Razorij zdaj kar težko gle-dajo čistilno napravo na robu gornjega dela vasi, ki tnenda izliva svojo vsebino prav pred prvimi hišami in zasmraja okolico. Najhuje je prav v poletnem času, ko je vodostaj vode najnižji. Po njihovem bi bilo treba napeljati izlitje izven vasi.
Razori ta čas premorejo še dva prava kmeta, 3 obrtnike, medtem ko se večina dmgih krajanov (med njimi tudi 7 polkme-tov) vozi na delo v Ljubljano. Nad preskrbo z osnovnimi potrebščinami, kot pravijo, ni-majo pripomb, saj imajo na voljo kar dve trgovini: eno na Dobrovi, drugo pa v Pods-mreki.
BRANKO VRHOVEC