18. štev. V Novem inestn 15. septembra. 1886. Izhajajo 1. in IS. TSftccga nieeeca. Cena jim jû 2a ceio Kdor »eli kako oznanilo t „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za poL leta 50 kr. — MaroČnino in clopÍBe tigniti dati, plača za vnako vrsto 2 navadnimi črkami sprejema J, Krajoc v Nttvftm mestu. 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., tdkiat 15 kr. Dolenjci naj bi Dalnmtineo posnemali. v žrm pa? V skrbi /a. obilno število ufeii-cov nove kmetijske šule v Grmu. Dalmatinci ustanovili so si kmetij.9ko žolo — do zdaj Je bila še Dalmacija brez nje — t Grarozi pri Raguzi. Da se jej pa obstanek zagotovi, žu naprej zagotovi, Dstanoviie so posamezne občine nič manj kakor 21 (edenindvajset) ustanov — štipendij — po 181 for. na leto za ubožnejše uSence. Ustauove «plačujejo občine vodstvu kmL'tijske sole, in vodstvo Ijodeliije za nje inlmleiiČemj katere obrinski odbori dotičnih občin v šolo (»dpošljcjo, hrano in stanovanje. Mi smo Že v 10. sttv. letošnjih ,Doi, Novic' takole [lisali : Da za vehko Število pravih učeji-cev nase nçive kmetijske šok v Grmu naj bi l>'i-leiijsko razumniřtvo skrbelo Že zdiij ř;e v drugtm obziru. Sliibi, da jako .ilabi časi se» dandanes za kmetovalca. Denar je po.stal tako red':ik, du je groza. Ze prav trden kmet toži, da komaj in komaj skupaj spravi denar, da phiča posie in deiavce. In marsikateri boljši gospodar bi dal znaltiti še prav rad svojega goS])odarskega naslednika v kmetijsko šolo, ako — ako bi imel toliko denarja, da bi gadoma lahko z hlapcom nadomestil, vrlui tega pa Še v Soli, ako tudi ma!o. za sina lahko phi-Čeval. Kar eden ne zmore, zmore več njih skupaj. To velja tudi za ta shiČaj. Nasa kmetijska podružnica, naša, posťbno mestna in trSka občinska zastopstva, nasa pTečastit.a duhovščina, aptoh vsa naša dolenjska inteligenca naj bi na to delala, da bi se k 10 deželnim štipendijam, katere preidejo iz Slapa v Grm, še več druxib ustanovilo. Ustanovilo naj bi se na primer za vsak okraj po dve okrajni Štipendiji, kakorsnih se je za štajersko vino-sadjerejsko šolo v Maribora do 30 ustanovilo. Brez vcliccga števila štipendij ni vell-cega števila učencev pričakovati, itajti to ni nikjer, pri nobeni kmetijski šoli Hlučajno, torej tudi pri naši v Órmu ne borte. Tako pisali smo že v 10. Št.; danes ježe 18., pa — o naj nežnejšem odmevu brige za tako imenitno važno stvar ni sledu. Razpisane so bore Itiri deželne štipendije, šest oČencov preide iz Slapa T Grm, in t&ko bode nova šola, katera deželo že zdaj čez 40,000 tor. stune in za katero je visoko C. kr. kmetijsko ministerstvo še le pred malo duevi 20.00^0 for. 1 odpore dovolilo —le 10 nČentov imela. Soli na Slapu se je neki očitalo, da za Dolenjce pač ni, kajti, tam da je vse drugačno podnebje, kakor na Dolenjskem, tam da se trta vse drugaČi obdeluje, kakor na Dolenjskem, in da je za Dolenjce dosti preveč oddaljena. Tako izjavljali 30 ae, kakor se dobro spominjamo, sami gospodje deželni poslanci v deželnem zboru. Za zdaj je šola v sndišči Dolenjske, pa udeležitev učencov ne obljubujt', kakor se vidi, nič veŽja biti, kcr n! m tijo ituMl notenjri sainiini, nič (ijllllKtveiie hrlge. in k^m utegue to našo kmetijsko šolo dovesti? Kam druga'Ji kakor tje, kamor si jo naši tiaj hujši nasprotuiki vsega našega duševnega in gmotnega uzviska želé. Kdo se ne spominja še besed Dežmana v deželnem zboru, ki je rekel: „Kaj je treba naši deželi kme-tiške šole, stipiitidije naj se odda, iii mládenči naj se gredo na druge nemške kmetijske Šole šolati, kjer bodo deželo veliko manj stali, kakor pa v domači Šoli stanejo. Brez vsega dvoma bode že v priliodnem prvem zasedanji deželnega zbora kak nam dobroželjeu nemški privrženec na Grm kazal ter velil, „glejte, glejte gospodarstvo narodne veČine deželnega zbora, kmetijska Šola v (i rmu stane že 60,000 for. in za vso to ogromno svoto se izgojnje 10, reci borih 10 učencev v nji, pa še ti so sami deželni štipeadiatl. In to se utegne enkrat, dvakrat ponoviti in — na uajmerodajšem mestu, to je v visokem c. kr. kmetijskem ministerstvu, se prav lahko takim glasovom posluh nakloni, ter Šoli v Grmu zaradi premajhnega obiska vso državno podporo odtegne. To bi bilo pa za nas Dolenjce veuder presramotno ! Zato Dolenjci! ne bodimo za našo kmetijsko Šolo tako malo brižni, in posnemajmo Dalmatince, ter osnujmo za njene učence več občinskih štipendij. Novomeáčani, osnujte posojilnico. Mnogo se je že pisarilo in pojasiyevalo o dolenjski bùdi in o hiranji ubozega našega kmetovalca. Smemo li tudi vprašati, česa pa se je ukrenilo, da se ta beda odpravi? Nič — sosebno v Novomeškem okraji trdimo, da čisto nič. Žili-bog, vsaj toliko bi se merodajni faktorji prizadevali, da se iztrga ubogo ljudstvo brezvestn im oderuhom iz rok. Muogi kmetski, dolenjski mog')čiieži — kjer koli se še nahajajo, da imajo kaj deoarja — so privilegované pijavke naSega kmetovalca. Dandanes je kmetovalec navadno v vst h krajih v denarui zadregi, ali na Dolenjskem pa v jako obilej meri. Tu ti toča pobija rastlinstvo leto za letom, pritisne še suša ali moČa —in gUg, kmet ni pridelal ni&sar, za težko svoje delo dobi v plačilo — lakoto. Pridelal ni ui6, jesti nema ničesar, ali denarja naš kmetovalec vendar le mora imeti, dobiti ija mora; toda kje ga hoče vzeti? Proda naj živino ; zavrne nas It-hko katei-i častitih čitateljev. Dobro, naj jo pnida, samo povejte komu? Glej, tu ti poj,'anja gospodar npalega lica par voličev že Bog ve katerikrat a semnja na ao-menj, prodal bi je rad za niziio ceno. DomaČi mesarji dobro veďoč njegovo bêdo, hočejo imeti blago pod polovico prave vrednosti, da celo norčujejo se Í2 naSega kmetskega trpina. — Raviio tako se godi naSemu kmetovalcu pri poljskih pridelkih, ako katero leto kaj pridela, prodati ne more. Vino pograbijo ubožnejíim gospodarjem za male krajcarje že naprej one pij;tvke, k.itere so jim po zimi ali pomladi kikov g tldinar posodile, Česa jim tedaj preostaja nego stradanje in nako-pičenje novega dolga. Radi slabih c^-at, pomanjkanja železnice, od-daljenja od Ljubljane in sosednih mest, ogibljejo se tuji kupčevakd našega Novega M-'Sta. Denar — vsega sveta vludar — kmetovalec ga mora imeti, mora ga dobiti, hočejo giv imeti : posli, dolžniki, družina itd. Poišče nuj ga tedaj, kjer hoče, imeti ga mora na vsak način. Primeri se, da ima naš kmetovalec še pn cej d^ibro kmetijo, tudi nekoliko pridela, ali kaj buče — ker kakor nam že znano, procluti v h pii ne more. Pod vrednostjo in pod ceno naš kmet pr delkov vendar proč vreči ne more in tudi ne -^me — ali moj Bog — kje pride do denarja. Kaj teii.ij storiti? Ali ni primoran vzt-ti pmižni» kloliuk pod pazduho in stopiti pred g isp')da (ideruba in se udati njegovi trinoški zahtevi? Imamo sicer postavo, da se nikdo po oderuhih sle|iariti ne sme, ali koliko nam ta postava pomaga, kaiti oderuhov Dolenjci ovaditi vender ne siaemo in tudi nečemo. Ko bi katerega ovadili, ne posodi nam več, hvaležni moramo hiti, da nam denar pokaže in zato po židovsko stiska. Kaj pa hranilnice? povpraSa nas zopnt joden ali drugi gospod, kateri naših razmer še dobro ne pozna. Da dobro — imamo dve hranilnici, j 'dno v Ljubljani, drugo v KoČevji. Prva, to je Liubljan-Bka hranilnica D.ilenjcem ne pos juje rada, deta mnogo ovir zato, da goni na ta način žrtve v žrelo svoje sestre Kočevske hranilnice, katera je pravcati pogin našemu ljudstvu. Za Kočevsko hranilnico delujejo mnogi agentje mej našim ljudstvom, celo v cesarskih pisarnah poslujejo nekateri uradniki za ta zavod, d »bivajo procente, kasirajo denarje in računajo za prošnje in razne uloge ogromne svote. Za Boga svetega, koliko ostaue na5i dolenjski raji, Če prosi v hranilnici na posodo 100 gld.? Koliko časa je potratil? Š i nekoliko Časa in prepredli bodo nem5ki Kočevarji svoje mreže po vsem Dolenjskem in kaj pdtem? Naše ljudstvo bode izsesala ona hranilnica, katera ubogemu kmetu Že radi tega vrne prošnjo sramovalno nazaj, ako se na kakem dokumentu nahaja legalizacija v njegovem maternem jeziku. Slovenskega jezika se tedaj ta zavod ustraši, denarja slovenskega pak ne! Narodnjaki dolenjski, možje, katerim bije se srce za naš narod — ne vidite propada, v katero se drvi dau za dnevom naie ljudstvo ! Necincajte in ne odniajujte na levo in desno, ne odlašajte, ne držite rok v žepu, idite na delo, ako ste roda-liuhi — ne pustite ljudstva v stiski. Črnomaljci, M itličani iu Krčaui stopili so v kolo ter si osnovali posojilnico — le Novomeščani dremljejo in neČejo rešiti ubozega ljudstva grozečega mu propada. Kaj res menite, gospodje, da je v Novem-mestu posojilnica nemogoča? Tega ne mislite, le nekoliko eneržije, čvrstega in pametnega pričetka je treba in posojilnico imamo. Kdor neče kake stvari dovršiti, ima navadno veliko izgovorov, se ve da mnogo publih — kakor je ravno v Novem Iz „Slov. nar." mestu na dnevnem redu. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Državni zbor je zopet pred durmi. Konec tega meseca se gotovo snide. Koliko nam bodo naši poslanci priborili v novem zasedanji, ne moremo veleti. Pričakujemo najboljšega vspeha! — Ntjvažuejsa zadeva, a katero se bode bavil, bode pač pogodba s Ogrsko. O tej priložnosti bodo imeli naši poslanci priliko tirjati od vlade, kar nam gre gledé narodnih pravic. Velika zguba za desnico je, da se je radi d'imačih poslov odpovedal poslanstvu knez Alfred Lichtenitein. Bil je neustrašen zagovornik konservativnih iu katoliških načel in jako delaven ud državnega zbora. Po Trstu in Reki kolera še vedno ljudi pobira. Vtihotapila se je vže tudi na Kranjsko — v L'ižki Potok. Kadi tega je vlada prepovedala po nekaterih krajih sejme in cerkveue shode. Bog nas obvaruj pred to áibo božjo! Dalmatinskemu metropolitu iu nadškofu Hau-psu, ki ima svoj sedež t Zadru, podelil je pre- ■vitli cfsar o priliki njegove petdesetletnice maš-niëtva z lastnoročnim pismom iz Buđapešte reliki križ Leopold OT€ga redu. Na praznik rojstva Marije device je bila v Mariboru posvečena prav lepa nova cerkev ČS. šolskih sester. Kaj je novega po Žirokem svetu? Na Ruskem nameravajo îtide izgnati iz dežele, ker se je njih število prevei naraslo iu delajo kvaro kristjanom. Zaprli jim bodo pot do vseli Elužeb. Kakor řasopisi poročajo, bodeta odstopila rnski minister znnanjih zadev Giers in pa na Angleškem Salisbury. Prvi se je baje caru zameril, ker je bil premalo odloien, drugi pa, ker je imel na Bulf^arskem tako smolo. Naj važiiejSe je pa, kar se je godilo te đul v Bulgariji. — Vže zadnjikrat so „Dol, Novice" poročale, da je nastal upor, ki je kneza Aleksandra odstavil. Armada in narod sta ga pozvala nazaj. Prav slovesno so ga povsod sprejeli. Vendar ruskemu caru to ni bilo po volji, ker ae mu je knez hudo zameril lansko leto. Radi tega se je sam odpovedal prestolu. Ko je ostavil Buigarijo, sprejemali so ga povsod navdušeno in veličastno. Avstrijski parnik .Sava" je pripeljal kneza v Vidin. Na pristaviŠči so ga fastuiki dvignili na svoje rame ter ga nesli v prefekturo. Od tod se je vrnil v svojo domovino y Jugenheim k svojemu očetu. Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu. Zboljšuj pašnike. (Dalje). Dvojna je pot, ki nas dovćde do boljših užitkov iz sedanjih gmajn in sicer, da jih ali razdelimo med posestnike „srenjčane", ali pa da iste v primerni meri obdržimo, in z umnim obdelovanjem in oskrbovanjem naredimo bolj dobičkonosne, kakor so sedaj. Kakor znano, začeli so se dandanes pri nas pašniki deliti med srenjčane, kateri poljubno gospodarijo z odmeîjenimi deli. Ne oziraje se na obstoječe razmere naših okrajev, v katerih so bile povod že izvršenim razdelitvam pašnikov, prašati se hočemo tu ; jeli za naš gospodarski položaj umnejŠe in boljše, da razdelimo pašnike in spremenimo v druge kulture, ali pa, da jih obdržimo Se na dalje v primerni meri ali obsežnosti za paŠo Haše živine? Naše pašnike — oziram se posebno na Dolenjsko — po katerih se dandanes še če« celo poletje, kakor hitro aoeg skopni in noter do pozne jeseni do norega snega živi, ne moremo ne meni tuč tebi nič opustiti in jih premeniti v druge kul- ture, kakor se za to oblastva in nekateri živo pogajajo. Taki prevrat v dosedanjem gospodarjenji bi slabo ustregel našemu kmetovalcu in bi bil v zleh nasledkih preobčutljiv za naš gospodarski položaj. Iz stališča narodnega gospodarstva nahajamo v nas Še razmere, ki opravičujejo pašnike — ne menim pušče — in jih bodo opravičevale še nekaj časa. Naše krajevne, kakor posebno gospodarske razmere se morajo toraj prej še v marsikaterem oziru premeniti, to je, zboljšati, preduo bi bilo umeščeno, sedanje pašnike popolnem opustiti. Dokler bodemo Dolenjci še tako slabo situirani gledé občil, to je, dokler smo brez železnice in dobrih cest ; dokler ne postane naŠa pokrajina bolj obrtna ; dokler se promét ne oživi in nam ne odkrije novih virov xa dohodke; dokler nam tuji kraji uničujejo domačo kupčijo z našimi pridelki in se ti le slabo zvćdejo in spečajo ali jih pa niti v denar spraviti ne moremo ; dokler bode zemlja vsled naštetih vzrokov toliko vredna, kakor jo dandanes cenimo ; dokler bodemo prirođuine ue-razmerno drago pridelovali, to je, dokler nam hočejo stroški za posle in delalce vsakoletne dohodku blizo požreti ; dokier bodtmo imeli toliko delalnih moči na ponudbo in tako površne in slabe, kakor dandanes, tako dolgo smatram, da se pašniki v primerni obsežnosti opravičeno obdrže, osobito ko vidimo, da je glavna „beratija" na naših somenjîh ista st> živino in da je naša pokrajina travorodaa. V takem gospodarskem položaju moramo biti še varčni z delom in kapitalom in imeti tegadelj tudi kulture, kojih obdelovanje kolikormožno malo stane in katere nam dajejo dobre in sigunie, to je, od vremenskih uim in nezgod, kakor tudi druzih škodljivih vplivov, ki so nas začeli v zadnjem času dobro, kar neusmiljeno pretepati in nam nadalje pretijo, nezavisne dohodke. Da so pašniki iste kulture, ki zahtevajo sploh najmanjše stroške za obdelovanje in dajejo pri tem iiajsigurnejše dohodke, in kateri so tem pri-poročljivejši in važnejši za nas, čem vspeŠneja naj bi bila naša živinoreja v sedanjih časih, ko naj je ista glavni vir naših dohodkov iz gospodarstva — je istina. Dalje prihodnjič. Pide se nam: Iz Sent Jerneja, dné 6, septembra. — Kar se je ystanovil časopis „Dol. Nov." so se ljudje zelo prebudili. Radi segajo naši gospodarji po njih. Pretočeno nedeljo je prišel neki posestnik s ])rošnjo k meni, naj mu svetujem, kako bi nazaanil pripomoček zoper mola v žitu, kar neki naročnik za svèt prosi. Povedal je naslednji pripomoček : Predale, v katerih ge žito shranjuje, ali pa zaboje, sploh tista posoda, v kateri imaŠ žito sliraDjeno, poákropi z „briuoTem oljem", ki g« dobiš 7 prodajalaici ali lekarui, ter si ga kupi za 5 ali 10 krajcarjev, in flko je veliko žita Bkupaj, namaži leaeno palico in jo v sredi žita zatakni, pa na veliko veselje in radost boS videl, kako bodo moli iz žita lezli in se razlezli, áe bolj kot raki, ki jih ni vež v Krki. — Žito ne bo imelo niti naj maojSega duha po brinovem olji. Glej dragi naroSnik „Dol. Novic," ^tako si boS Žito pred molom obdaroval! — Ča bode pomagalo, prosim da sporočite, da bom tuii jaz zvedel, ako v Vašem kraji moli pred brinovim oljem beŽé. áe eno reč bi rad omenjal zaradi novo ustanovljene kmetijske sadjarske in vinarske Sole v Grmu? — Po zimi in v zafietku tekočega leta je bilo nekoliko siiâati o tej Soli, sedaj pa, ko se čas selitve približuje, in Čas za nabiranje učencev v to Šolo, je pa vse tako tiho, da se ne vi, ali je poslopje že dodelano ali ne, in ali Be bo pričel nauk se v jeseu, ali bo bode vse zavleklo. Nagovarjal sem nekatere Btariâe, da bi dali BToje sinove v to šolo k poduku, ker so se tudi vdali, pa ne vem iz Časopisov nić gotovega povedati. Zelo prav bi bilo, ko bi od časa do Časa nekoliko naznaniti blagovolili, da bi se tisti vedeli ravnati, kateri želé sinove v to novo šolo v pouk pošiljati, da bi tako tudi na&a mila „Dolenjska stran" enkrat na viSjo Btopnjo se vspeti zamogla, kar ji iz srca želi J. S. H. Opomba uredništva: Poizvedeli smo, da bo Šolski sklep na Slapu konec tega meseca. Na Germu pa se začue novi tečaj a prvim novembrom. Ker tudi vi(iimo, da se v poslopju prav pridno dela, ni misliti, da bi se kaj zakasnilo ; le brez skrbi delujte na korist nove Šole, ljudstvo Vam bo ob svojem fiasu hvaležno. — Ob enom opomnimo na prvi članek današnjega lista in na razglas kranjskega deželnega odbora na predzadnji strani. I2 Cerkelj lO. sept, — Disge Dolenjske Novice? Od mtiozih krajev sem žebral v ,Dol. Nov.", le iz naše fare (Cerklje) ni bilo Se nič slišati. Ne morem si kaj, da sedaj jaz nekaj vrstic napišem. Naj mi dragi bralec v zlo ne jemlje, če bolje ne znam, V 15. štev. je bilo naštetih nekaj ob£in, ktere nimajo brizgalnie. Za našo občino Cerklje (KrSki kan.) pa „Dol. Nov." gotovo niso vedele, da tudi nimamo, ne brizgalniee niti naj manjšega gasilnega orodja. Nobena soseska v naši občini nima ne ednega mačka ali kaveljna, a katerim bi se v sili kaj raztegniti zamoglo. Edini je v farovŽu, pa pri večkratnem mbljenju se je še ta pokvaril. NaŠa občina ima 800 gld. T poštni hranilnici, ktere ne vé kam oberniti. V zadni seji, ktero so imeli naši odborniki, sklepali so vsakoverstne reči. Li to ni nobenemu na misel prišlo, da bi bilo najbolje, za te novce kupiti brizgalnico, ktera bi bila na veliko korist celoj občini; kar bi še novctiv manjkalo, naj bi županstvo skerbelo, da bi se še nabralo. Kajti malo kje ali pa nikjer ni take občine, kakor je naša, da bi se do vsike vasi tako lahko in tako po ravnej cesti priáio, kakor v naši. V celi obfiini ni vo6 kakor eden klaupc, Še ta ni storm. Je pa tudi pri na» zidosti čver-stih f orodje. Tudi je bilo v predïia injem listu rečeno, da na D>leuj3kom nimamii parnega mlin«. A.li vender ga im,imo v Cerliljatiski občini, to je na Gorici blizo Leskovca. Lastnik je g. St;amcar iz KerSkega. Narejen j« še le to S[)omla(Í iti goni tri kamae. Paraik je močan še za večjo siio goniti, in lastnik namerava tudi žago napraviti, ktera nam bode prav prišla, ker jih imamo malo. Tudi obrtniju s pletenjem košar je pri nas že nekaj let precejšna. Ptete|o iocaujke in jer-base vsake verste (prav Íiíi b ne) iz verbovih šib, kterih se ob Sari zadosti dibi. Otroci in tudi dekleta, ob Sai^i stanujoči, si prislužijo z rezanjem šib preog denarj». Učenje locanjke plesti ni ravno tež^o. Učenec ne potrdbuje ravno tri leta za uSenje, kakor je pri dru,;ih rokodelstvih navada. Zisluiek pri tem je srdduje dober. Locanjk se splete ua leto veliko število. Prodajajo se po domačih sejnaih, piŠiljajo jih pa tudi v razno kraje pj tlrovaškom Íii SliVítiiji. Tudi v B)sno jih precej gre. Sami) v naSi fari je kakih 20 korbarjov, kakor jim mi pravimo. Tudi drugih roltodelcev nam ne manjka, kakor: čevljarjev, krojačev, mizarjev in drujjih. Imamo Jih v vsaki vasi dosti. L« kovačev in sedlarjev nam nekoliko manjka. L-itina je pri nas 80 dobra. K.iruzo ao nekoliko uŠi zatrle, pa le po slabih njivah. Po dobri Ji niso Školovale. Vina bode pač malo ; nekaj je pozeblo, nekflj pa bodo usi čisto zatrle. Posebao je pa uničena sloveča gora Gadovapeč. Iz Kompolj 7. septembra. — Priljubljene nam „Dul. Nov." prinesete nam res veliko dobrega, podučljiiega, pa tudi bi rekel slabega, kajti od več strani slišimo o slabi letini, tuli pri nas bo taka, boij pičla kot obilna, kakor drugod, bila je tudi (iri nas suša, pa to bi se bilo še morebiti na dobro obrnilo, le ta podjeda „Ogrc," ta nam je zlo po p'dji in senoŽstih pokončal, turšco, fižjl in krompir, to nam je posebno uničil. Tudi se je iz naše občine zgubila ženika, samica. Pogreša se od 14. avgusta t. 1., iskal jo je njeni brat, sledil jej t Suho krajno, t Hioako faro, potem ne več. Alco bi ja kdo videl, n«j naznani pismeno ali ustmeno. Trud in stroške bode dobil vs« plačane; «k} pa kdo raors-biti mrtro uajde, naznani naj g. župniku in naj jo spodobno pokoplje, ker njen brat bo vae pla-Èaî. Zîtiska je suhega života, eradao velika, 43 let stara, ima ostriženo lase, tu stori pa ona sama, ker je ob pravi mu že 20 let, govori le v veliki sili; škodo ue stori nič, o polni luni je njej hujai, hodi rada samtarčjo po ho3tah bar-stje prenamoua. Na^tnani naj se Aq Ireju llrenn^ Kompolje hiš. Stev. fi3. pjšta Vidam pri Velikih Lal6ah. IzpDd Gorjancev. Nekat.5ri ljulja imajo posebno vesalje, laziti na visoke gjre po strminah in peSinih, da najdejo kaj zanlsuive^a. Posebno radi se s tem pacajo Angleži in drnji hribolazci, da »i ogledajo razliino znamanitosti, pa le promiafîokrat to veselje pretiravajo in ae v smrtno iievarnoat padadó ; tako je letos na „Veiiketn zvoniku* pet oseb smrt našlo. Tacim hriboUzcein ae dopada raznovrstno kamenje, dru^i obiuiujû lepe gorske cvetice in druge rastline, zopet tretji postojí na razvalinah starega gradu, ter premišljuje nekdaj ne fiase, ćetrtega^veseli lep razgled, ogleduje si okolico itd. Za je preteklo skoraj mesec dni, ko smo si tudi mi ogledali, se yá da, brez amrtao nevarnosti, zanimivosti visocih Gorjancev. Da bi Še v jutranjem hladu na vrhunec šli, odpeljali smo se zjutraj predno se je začelo daniti, od doma. NoiS je bila svetla. Peljali smo ee po novej cesti, katera pelje Črez Gorjance. Otjsta sicer Še ni bila oglajena ali vendar vožnja je veliko laîja, ča tudi daljša. Ze smo bili na novej cesti d i pol pota, ko se je jelo daniti. Na vzhodnem oboku je bilo videti lepo rudeče-rumen-kasto nebo v jutranjej zarji, katera slednja ae je polagoma razlivala po nebesu in kmalo za tem se je prikaj^alo zlato solnce izza sinjih gorá. Vedno dalje paljaje se, občudovali smo krasno naravo in v njej Boga samega, kateri je vse to iz nič vstvaril. Prva posi-aja je bila vGjrjancth blizo oglarjev, kjer je to stran poti lesena koČa in blev za živino, ono stran pa studenec. Tam ostal je voz; dalje smo potem peš hodili. Imeli smo 5e dve uri hoda do vrhunca, šli smo mimo gorskih delavcev, oglarjev, kateri so napravljali velike kupe bukovih drv. Nekateri teh kupov bili so pokriti a prstjo, iz druiih se je Že kadilo, ker so bili zažgani, da se iz njih oglje napravi. Daljo idoči, občudovali smo lepe bukve zaradi njib debelosti ia visokosti. Kko bi bile na pri-pravnejšem kraji, poleg kake ceste, bile bi veliko več vredne, kakor bo pa tam. Ubogi kmet se mora mnogo truditi, predao jih na ravno spravi ; pa Bíy tu na Dolenjskem je vsako reč težko v denar spraviti, ker ni pravega prometa. Kjer je že ostra sekira velikane podirala, tam je videti mesto trdih bukev mehke smereke, pa tudi to ni povsodi. Sem ter tja so tudi košenice, kjer ljudje navadno le enkrat v letu kosijo, pa le malo krma doba. Tudi najvišji vrh Gorjancev, sv. Jederfc imenovani, IISS«' v visočint, nosi take košenice. Na vrh djspevši, videli smo razvaline dveh cerkva, kaeih 100 korakov druga od druge oddaljene, od katerih je katoliška na kranjskih, starovorska na hrvatskih tleh, na katerih pa že zdaj različna raïtlîne in grmovje raste. Nj daleč ol teh ostaakov bila je naša glavna postaja, kjer bi bil krasen raiigled proti Belokrajini ia Hrovaškem, ko bi ne bil megleni zrak, Videli srn:) sicer miogo cerkva, gora in vasi, ali Č3 tudi smo imeli daluogled, ničesar natanko ae, zaradi meglenega zraka. Ko smo vse ogledali, pogrnili smo prt po travi, ter vsïk svoje potrebščine, ki smo jih seboj prinesli, razložili, da se nekoliko okrepiSamo in odpočijeiao. Pri tem 80 ve, da je vsak svojo povedal, da nam je čaa prijetneje potekel. Ko se odpočijemo, korakali smo počasi nazaj. Počivali smo še na nekej ko-šeniei, kjer je tudi jako lep raigled; potem smo nadaljevali naš pot do tje, kder nas je voz čakal, in amo veseli se peljali domov. — Ker zdravim Ijulem ni tížavno, na Gorjance priti, razgled pa je lep in vaa pot mikavna, tedaj priporočamo ta izlet prijateljem krasne narave. Domaée reiatl (Presvitli cesar) so darovali občini Velika Djlina 200 gld. za šolske namene. (Nova Šola) h? v Hrastji v hrusniSkiobčini, ki je kupila od g. Hifuerja zato pripravno poslopje. (V cestni odbor) za aevomeSkookrajno glavarstvo so na novo izvoljani sledeči gospodje: Franc Kastelic, načelnik. Jožef Kline, načelnikov namestnik. Fiorijau Z>rko ia DraŽinskevasi. Adolf Panser iz Novegameata. Franc Žigar iz Gor. Kartelevega. Franc Wittine iz ĆarmoŠnic. Avgust Kulovic iz Toplic. Za namestnika sta izvoljena gg. : Fraoc Bjjanec iz âent Petra. Anton Vovko iz Brezja. (Slovesni večer) so priredili preteklo soboto novomoščauje g. poslancu Šukletu za odhad, kterega se je prav veliko ia odličnih gospodov udeležilo. (Pedagogiško društvo) ali društvo učiteljev in šolskih prijateljev v Krškem vabi k pristopu. Plača se 1 gld. na leto. Društvo bo izdajalo knjige o šolstvu in o otroški izreji. (Godci iz Kranja) so godli v saboto, 11. t. m. v Krškem na korist revnih šolskih otrok, katerim se bo po zimi obleka kupila. (Cvetcëe jabelko) o malfm Šnarnu je redka Btrar. ťri Cestarju Da Spodnji Težki Todi je mlado dreieecu lep CTet j tgiielo, da je krfiSDO videti. (Y Zfitièini) iršilo ee je 22, t. n). oenoTiiO zboroTanje podružnice bv. Cirila in Metoda. Klub slabemu in deiievneiBu-»reBnenu pri&lojek istemu primercmaTeliko Me\ilc udeleíeuce^v in z ozirom D8 to mbreiDO z račetnim uspehim biti jako za-do-ioljni. Že piTÍ hip šteje naĚa podružnica 1 polro-îiteljft (g. uotír Plflnt»ii), 2 UbtanOTnika, 22 leinih in 12 podpornih udov, Prefltednikom zaíatEfmu odboru bilje voljen g. noter Plsniau, (Umr)) je T Novomeetu po daljnem bole-hanji ućitelj g. Hermimii Veuedig. K. I. P. (Vtopil) 66 je 3. t. m. t Polji neki mari-nar star 53 let; bil jť t pokcju ter imel 28 gld. meseine plaSe. Da bi poprrje sklenil STOje ža-loBtBO življenje, privezal si je kamen na nege. Vzrok njfgoTe Fmrti je, ker je moral dajali vsaki meeec 10 gld. evoji zakonski ženi, s katero pa ni upfcj živel. (Vstřelil) se je 9. t m. tudi t Polji sin uecega inžmirja iz areenala, 17 let kIbf, z r«-Tohaijem z dvema pokoma, ob pol 12. uri dopoldan. Vzrok samcmtjra jo, ker ni bil pri zdravi pameti in je v Soli za kadete bilo preveč etrogo. tomci Be proti jeseni na řc8|iljevem drevji nahajajo. Pravi, da živi koroaiia us samo jedno leto, torej ne preživi zime kakor trtua us. Žival ta se izlexe sto-prav meseca junija na brstih iz jajřie, torej je škodljiva lo pozni koruzi. Vsekiiko bodo koristno kovužiŠ^a po zimi preorati. V mesecu avgustu v Novomesto vraiujoča se pisma: Walter Díin., Greiiach — Kastigar ř^ane, Treb-nem — Koetreve Anton, Agram — Debevc Maria, TrícBt — Ajstcr Michael, Brezje- 8. Jernej — liobić Max, lidpefit — Hrovat Franc, Lekecik Zagreb — Lukeřiř Joseť, Laibacli —- Maria Qradovzt. Trieet — Janez ěaii, Vel. Lašče — Josef Smerika, Nord-Anie-rica — Andreas, Iglenik Laibach — Jacob iîuas, Peneilvania N, America — Joset Ogrinc, Sisstk — Frz. LubiČ, Pola — Poglajen Kari, Rsnii — Butalol Anton, Karlove — Kikel Johann, Ktiflach, Razne vesti. * (Zoper Ěkodljivega mola) v iilu je povedan pripcniofek v današnjih Dol. Novit-ah t dopis« iz 8t. Jerneja. — Še drngi pripomoček pa nam jo povedal nas naročnik J. Gregorić tako-le: Ako bočeá molo pokončati in žito dobro ohraniti, ravnaj tako-le: V posodo, kamor žito ekrani», v'oži nekoliko fri^nega orehovega perja. Na 10 mernikov zadostuje dve pesti; lo perje poravnaj po celi poeodi, Vrhu perja stresi žito do «redi posode, a v sredi pa dciii zopet nekaj perja. Ako pa imaš žita več, deoi na vsacih 10 mernikov íÁta 2 pesti perja tolikrát, kolikor imaš žiU. Ako 80 moli že v žitu, izbežali in zapustili ga bodo precej. Ako pa molov šc ni v žitu, se ti na ta način tudi iie zaplodiniti jeden. Neboj se pa. da bi orehovo perje žitu kaj škodovalo; perje se kmalo posadi in tako obvaruješ žito škodljivega mola. * (Koliko Btanejo loleP) V Avstriji je blizo 38 milijonov ljudi in blizo 29.000 loi ter 3 milijone učcncev. Na 1300 8f»nov»leev pride ena sola na 12 prebivalcev 1 učenec. Eno šolo obiskujejo prek 104 n^enci> in šolskih stroškov pride na enega stauo-T*lca 42 kr. Ravno toliko v Italiji, a na Huškem so jole ceneje, ondi pride 14 kr. šolskib stroškov na •nega iloveka, oa Spanjskom pa 70 kr,, na Francoskem 74, na Angleškem 93 kr. Najdraži so šole na Nemškem, 1 gold. 48 kr. pride ondi na enega Človeka. Na Kranjskem so šole menda zelo po ceni, malo dežel je v Avstriji, v katerih bi šole manj stale. Na Kranjskem je pa ňolstvo v GovûmeÀkem okraji menda najceneji. » (O koruzni uši) piše itrokovnjak, da je bila pouana 2e okola 1629. leta iu ds njeni krilati po- Smeânica. PoboljSani igavjar. V neki nlici se srečata dva 2Dana žganjarja, Antcu in Blaže. Po navadnem po-/^ravljenji pravi Anton Blai!etu; „Blaže 1" kaj bi b lo, ako bi Šla vsak en frakcijčck slivovke pit; v „zlati luknji" ho predvčeranjem kaj dobro kapljico nastavili. — „Ljubi Anton", mu odgovori Blaže, „bodi ga lo sam pit, jaz ne grem s teboj. Ćndeč ee čez tak odgovor, reče Anton: ,Kanj pa Čem to zapisati, da so ti danes iganja brani« V" — Blaže mu odgovori : „Prijatelj, jaz ne pijem žganja veČ, in to iz treh vzrokov: „Jc danes ravno leto in dan, kar so mi moja mati umrli, in sem obljubo storil, da ne bom več Žganja pil; drugo je to, da sem se zapisal v bratovščino, ki se nikdar ne dotakne žganja, in tretje je to, da sera ga ravno pred pol uro že dva frakeljna spraznil". LoterijSKo sreůke. aradM 4. septembra 15 42 10 19 28 Trit 11. septembra 34 40 19 53 13 Zahvala. ls«] Za milo sočutje mej boleanijo in mnogobrojno udeležitev o pogrebu nam nepozabljivega sina oziroma brata, gospoda Hermana Veiiedig-a, uiltclja v Paijanlcah, zlasti njegovim gosp. tovarišem za krasni venec in ginljivo petje izrekamo najtoplojâo zahvalo. Novomesto 10. sept. 1886. Vltibald in Makso Venedlg, Marija Venedifi, braU, mati. Zalirala. iiaaiitlm tržanom MokronoSkim izrekam za pri-atcljski, in pač moram reči, veiečastni sprejeti, kojega HO mi bili o priliki mojega dohoda k prijateljskemu razgovoru ž njimi, 6. t. m. priredili, prisrčno svojo zahvalo, ter se jim v blaženi spomin priporočam. V Ljubljani 12. septembra 1886. [W-Î] Jakob Hren. Razglas kranjskim ovčarjem. C. kr. kranjska kmetijska družba bodo is letosaje državne subvencije aa aboljaaaje orčarutva nakupila nekoliko ovuov íq oviíc tikviškega pic m ona ter jili brezplačno dala takita gospodarjem, ki dakaJejo v Bvoji prošnji, potrjeni od žnpansiva in od cerkvenega urada, da a) uže TCË let precejšnjo število ovác rodijo i b) da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in o) da jib je volja, dobljenega ovna najmanj 3 Leta pteme držati, in kolikor umno ovéaratvo dopušča, tudi svojim sosedom aa pleme prepuščati, Pri)8nje, i)oU'jeu6 po predsedniku dotične kmetijske jiodtlrn^uiee, je zadnji čan do 1. oktobra t. 1. pri podpirani družbi vložiti. C. kr. kmetijska dražba kranjska v Ljubljani 1. septembra I8BÍ). Gustav grof Thurn, preilioduik. Gustav Pire, tajnik. St. 5203. 188-1] Na deželni viao- in eaJjerejski Soli v (Jrmu pri Novem me^tn l dveletnim poučevanjem in slovenskim učaiin jezikom — izpraznjene so 4 deželne ustanove aa pnhoiuje šolsko teto 1886/87, ki se prične 1. novembra 1886. l^ravteo do teb uitanov imajo sinovi kranjskih kmetovaleev in vinogradnikov, ki so Vdaj Iti lat stari, čvrste^ja zdravja, lepega vedenja in ki bo z dobrim vspehom dovršili vtiaj ljudsko sole. Prednost imajo taki koiiotski sinovi, od katerih jo upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjereje pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in ponk v soli, obleko si pa m9rajo sami preskrbovati. V šolo vsprejmejo se tndi plačnjoči učend, kateri plačujejo po 33 do ô^) kr. na dan za brano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, Lastuoročno pisane slovenske prošnje se imajo do 20. septBHiibra 1886 izročiti vodstvu deželne vino-in sadicrejske sole na Slajiu pri Vipavi. Prošnjam priložiti jo roj-itni list, spričalo dovršene Ijnisko ali obiskovane srednje šolo, zdravniško potrjilo o Čvrstem in trdnem adravji in župaiško spri-ialo o lepem vedenji. Prošnjam za vsprejem proti plačilu priložiti jo fevers ali obvezao pismo starišov, oziroma skrbnikovo, zadevajoče vzdržavanje iičonea. 0(1 (lt!žolnegii odbora kraiysfcega, v Ljubljani, dné 25. avgusta 1886. Mlin in žaga i«- se daje v najem pri grajsčini Podpeč (Thurn-Galletisteltl), okrajno glavarstvo Litija, fara Sv. Križ. [77-2] G- ozdnar (borštnar), samec, se sprejma takoj na Ruperčverhu, imi svojo sobo, prosto hrano in 84 gold, na leto, ter dobro streliáČiuo. [9i—1] rSuhe drva za kurjavo blizo ceste zložene, prodavajo se na RuperĆverhu vsik petek, dokler jih bo kaj, îp. stane on kubični meter lia mojtii, pripaljaae t RiiitolfoTO, Kanďijo, vejeTjii 1.20 ťi. 1.50 H. 1.43 fl. koitanjoi^e polanft 1 50 „ 1.85 „ 1.77 , hrastnTO , 1-70 , 2.10 , 2,— , bukovu „ 2,2J , 2.CÍ , 2,55 „ Gozdna mera poltena. P!a5a se na mestu. ITa prodaj ali v najem ae da žaga, stoječa v vasi 7e vredništro „Djleujskili Novic". [87] l/ PP iz dobro hišo, kteri ima vsaj eni la-1 ' tinska âolo ali realka se sprejme v j i prodajalnieo. — Več o tem pove vred-ništvo „Dolenjskih Novie". [86] inijis v v n v Smoletovem gradu Germ pri Novem mestu (Stiiudea bei Uii(l(>lf3w.irt) pr.id-ijale ae bodo precej od današnjega dne pri Gotni vasi (IdiSina,) na vsako stran velike caste; na sv. Mi-hela dan, t. j. v sredo 29. septembra pa od Kandije proti Žabji vasi in Cikavi, vse k gradu spaiajoče njive, travniki in bo^ta iz proste roke proti prav ugodnim pogojem. V 4 letih za plaiati. 5. oktobra, t. j. pervi torek po malem sejmu pa se bode ravno tako Dobrava, (pol ure od mesta) s poslopjem: hiSa, hlev, pod, kozolec, skupaj alL pa na drobao, t. j. na johe, na tistih prostorih zjutraj ob 8 uri prodajalo. Kmetovalcem, kteri se hoSejo ta naseliti, je prav lepa prilika, si veSji ali manjâl skupno leieŠe zemljišSe Mizo mesta pridobitL Kdor >.eli kaj kupiti, se vabi, da prid? kmalo dotiin& zemljišča st ogledati, pismena poizvedovanja pa naj se pošiljajo [92~i] Vincenc Smoletu, lastniku pri Novem meatu. Fa&t« Novamesto. (Dolenjsko.) > o a o 1 1 a o m Fođpiisni naï.n«njtiin, da sem j»ko priljubljene knj)î,iil-JCIT1 ill kiiji(L"Vfziiifíi. T l>jiibJjUTii. .SX ITÍ.: YA^KIalNA (surova) najbiljèi uiftzilo za «snj*; se dobiva VBicd odpotovanja g. Frane RuB-a v Metliko zdaj pri Irgovcn Valentinu Oblaku v Novemniestu. [f>3—i] Svarilo. Hťr se jtod nojt'm Im^-nom štvalnl «troji (raaAloe) toda Klali«Jte Jkot mu.)], od ttikajHn.|e)i;a astMitn iirudaJaJOt ■Tsrlm trdaj luakeca CaMUoica l>)i|tťa od lete» ho iirevu-rltl pniititl. oa JB E ca > Šivalni stroji. ífajboijéi Howe-, Singer m Cirkular šivalni stroji 5 íelnini poroštvom (garnncijo) proda ja od 40 gl. napj cj. £a s« nioji Siialri nlroji poHfbiio dflbri, majo lisli řanlit! ki^fi rriřaii. - - 10 áí\ Laírrl IS let rakijo, t jih i« Šivalni stroji. s. n o 3 cd Feižol, kisle zdrave jabelka, za mošt pD 3 kr. kilo, beladono i. t. d- kupuje Strzeiba-Rolirniau v Ljubljaui. Posestvo ob cesti v Kosliuijcvici blizoLeskovcii(Hcl!breg) jc naprodaj. Gmnta jo 9 oral. Posestvo je pripravtio za lu'èmo ali sploh ïa knpćijo. VeÔ se izve pri lastnika Antonu IVIotozu na G^ rici ét. 24 {p. Krňko). (85) J. OOOREUTZ, T Novem inc8tu. Federn Matrazen Tndi prodaja od 7 do 8 gld. iBSene Federn Matraze odglv. c, k. priv. tovarne iz Dunaja, katere drage ,,Drat Matratzeu" popolnoma nadomestujejo. g o -J =3 M KS Federn Matrazen OdgOTorni urednik, ixdajatelj ia zaloiuik J. Krajua. izdelovalec turnskih ur na Mirni (Kranjsko), ima zdaj eno novo iurtisko uro zgotovljeno in naprodaj, prav pripravno za kako malo iaruo cerkev ali podriižaieo in se cerkvenim predstojnikom posebno pri})oročuje. [78—2] Laneno seme in oves, tudi norice (beladone) kupuje v vsaki mnoKiui Marija Hohrmans, T Novoni mestu in V. H- Rohrmann, prejo Jo8. Strzelba v Ljubljani. NoTomento. — itatiinit J. Kiajec.