Zarja izhaja vsak dan razen nedelje in praz-nlkov ob polu enalstlh dopoldne. Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18* > polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravnlštvo »Zarje« v Ljubljani, Šelenhurtrova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In e	od	6.-7. zvečer.________________ii
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino In inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: Enostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Želenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In o.d V26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Posamezna številka O vinarjev.
Štev. 32.
V Ljubljani, v četrtek dne 13. julija 1911.
Leto L
Klerikalni trializem.
ii.
Vodja slovenske klerikalne stranke dr. Šušteršič je prvič javno izpregovoril o trializmu kot nekakem političnem programu Slovencev v debati, ki se je bila v kranjskem deželnem zboru razvila o aueksiji Bosne in Hercegovine. Klerikalcem je šlo za to, da zagovarjajo aneksijo, ki se ni zdela vsem ljudem tako žemalno dejanje kakor Aehrenthalu. Na Dunaju so hoteli klerikalci pokazati svoje avstrijanstvo, Slovencem, ki se dajo preslepiti, so pa hoteli na-tveziti, da govore v slovenskem narodnem interesu. Igra je bila čisto enaka kakor v delegacijah pri glasovanju o vojnem, oziroma mornariškem proračunu. Šušteršič glasuje za rni-l:one, ker jih zahteva c. in kr. vlada, govori pa tako kakor da skrbi samo in izključno za varnost, iu srečo slovenskega in hrvaškega naroda.
Kdor hoče ostati „regierungsfahig“, lahko kritizira in odklanja marsikaj, zlasti take reči, ki jih predlaga vlada proti svojim srčnim željam, komaj pričakujoča, da bodo zavrnjene. Ali nekatere reči so kakor ogenj, v katerem ge preizkuša zlato. Kdor se noče za vse čase odpovedati ministrski listnici, mora pozabiti na svoje opozicionalno stališče pri vojaških zahtevah in pri visokodiplomatičnih akcijah. Tudi aneksijo Bosne in Hercegovine je moral zagovarjati, kdor se ni hotel smrtno zameriti v visokih dunajskih krogih. Šušteršič in njegovi so odobravali aneksijo in celo navduševali so se zanjo. Še več 1 V veleizdaj n iškem procesu, ti je imel opravičiti Aehrenthalovo politiko, so se naši klerikalci postavili popolnoma, brez vsakega pridržka, na stran obtožbe.
Od tistega časa se ponavlja v klerikalnih ^državniških" modrovanjih večkrat beseda „ tri -alizem*. Letos hočejo to v parlamentu sprejeti v svoj program. S tem zapuščajo svojo dosedanjo veleavstrijsko podlago iu zapisujejo na 8 voj o zastavo nekaj novega.
Toda kaj?
„ Trializem" je tako splošen izraz, da ne pove brez natančnejše razlage skoraj ničesar. Trializem pomenja preuredbo habsburške monarhije tako, da bo namesto iz dosedanjih dveh držav sestavljena iz treh. Kadar rabijo to besedo hrvaški „pravaši“, se vsaj od daleč ve, kaj da hočejo približno. Zedinjenje „hrva-ških“ dežel v skupno državo pod habsburškim žezlom je njih cilj. Sklicujejo se na zgodovino in zgodovinsko pravo, pa segajo po argumente v čase kralja Zvonimira in jih iščejo v prostovoljni zvezi z Ogrsko in jih spravljajo na dan iz državnopravnih aktov, iz pragmatične sankcije, iz izjav in priseg habsburških vladarjev.
Ali na kaj se hočejo sklicevati Slovenci,
ki niso nikdar imeli samostalne države in tudi nikdar niso bili podložniki hrvaških kraljev iu banov ? Svojega državnopravnega programa ne moremo imeti, ker nimamo lastne dr-žavnopravne zgodovine. Naša zgodovina S8 je davno ločila od hrvaške in je šla čisto drugo pot kakor ona.
Pravaški Hrvati si znajo pomagati. Oni razglase kratkomalo vse, kar jim je jezikovno podobno, za Hrvate. Tako so jim Srbi enostavno »pravoslavni Hrvati" — najzagriz^nejši starčevičanci trdijo kratkomalo, da ni (!) Srbov —, Slovence pa k o prekrstili v „planinske Hrvate", ne da bi jih vprašali, kaj da mislijo sami o tej »amenjavi imen.
Dokler govore Hrvatje sami o svojem ožjem in širšem državnem pravu in raztezajo idealne meje svoje države po svojem razpoloženju, ima stvar pač le nekako akad. pomen. Ali kadar govore Slovenci o »trializmu", ne zadošča splošna fraza, ampak se sme zahtevati popolna jasnost brez pridržkov. Mora pa se zahtevati jasnost na vsak način, če se jemlje trializem za podlago političnega programa.
Ali od klerikalne stranke nismo slišali doslej v tem oziru nič druzega kakor besedo „trializem“. To je nad vse značilno za površnost iu lahkomiselnost klerikalne politike, pa tudi najboljši dokaz, da ji trializem res ni nič druzega kakor okrasek, ki naj zakrije nazadnjaško grdobo, limanica, na katero naj bi se lovili narodno gorečni kalini.
To je razvidno tudi iz poudarjanja „po-zitivnega krščanstva" v napovedanem programu, ne glede na to, da tiči tudi v tej besedi velik kos ueodkritosrčnosti. Kadar govore naši klerikalci o krščanstvu, mislijo izključno na katoli-čanstvo in tudi na to ne v verskem, temveč v pristno klerikalnem pomenu. Krščanstvo je s trializmom prav tako malo v zvezi kakor z dualizmom, pa je njega naglašanje zaradi tega sumljivo tistemu, ki ne pozna naših klerikalcev, za tistega, ki jih pozna, pa je dokaz, da je takozvano »pozitivuo krščanstvo", bolje rečeno da je brezobziren rimski klerikalizem glavni namen novega Šusteršičevega kluba, trializem pa samo hinavska krinka.
Poudarjanje klerikalizma, kadar se zapisuje trializem na zastavo, je pa še izzivajoče povrh. Zakaj prebivalstvo onih dežel, ki bi za kakršnokoli trialistično sestavo prihajalo v poštev, ni izključno katoliško, temveč versko tako mešano kakor nikjer drugod v Evropi, če odštejemo Turčijo iu nekatere kraje ua Euskem. Poleg katoličanov imamo na Hrvaškem, v Dalmaciji, v Bosni pravoslavne, v Bosui in Hercegovini pa mohamedance, ne glede na protestante, žide itd. V Bosni in Hercegovini so katoličani celo v manjšini. Postavljati trializem ua katoliško-klerikalno podlago ni le politično neumno, ampak še bolj politično hudobno. Našim klerikalcem pa je ravno to primerno.
Občni zbor okrajne bolniške blagajne ljubljanske.
V	torek, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer je bil v veliki dvorani »Mestnega doma" občni zbor ljubljanske okrajue bolniške blagajne ob izredno dobri udeležbi delegatov. Zborovanje je otvoril načelnik Fran B a r 11 , ki je pozdravil navzoče, koustatiral sklepčnost, predstavil magistratnega svetnika g. I Šeška kot zastopnika politične oblasti, ter imenoval za zapisnikarja tajnika g. Kocmurja, či-tanje zapisnika se je na predlog delegata g. Brozoviča opustilo.
Načelnik B a r 11 je podal sledeče poročilo: Upravno leto 1910. se je končalo jako ngodno, kajti računski zaključek izkazuje 13240 K 30 vin. prebitka, za katero svoto se je zvišal rezervni sklad, ki je znašal koncem računskega leta 122.720 K 27 vin. članov je bilo poprečno 7880, in sicer 5775 moških in 1605 ženskih. Največ člauov 8704 je bilo 1, avgusta, najmanj 6182, pa 31. decembra./ Obolelo je 2745 članov, iu sicer 2291 moških in 454 ženskih v 8155 slučajih s 60.856 bolezenskimi dnevi. Umrlo je 45 člauov, porodov pa je bilo 43.
Poprečno je trajala vsaka bolezen 19*3 dni in je povzročila poprečno 37 K 18 vin. siroškov.
Upravni odbor je imel 12 sej, na katerih so se rešile vse važuejše zadeve. Tudi nadzorovalni odbor je marljivo izvrševal svojo nalogo.
Eazsodišče je imelo v poslovni dobi štiri seje. Štiri pritožbe je zavrnilo kot neutemeljene, dvema je deloma, dvema pa v celoti ugodilo.
Zdravniško službo so opravljali štirje stalni blagajnični zdravniki in štirje zdravniki-špeci-alisti, v gotovih slučajih pa tudi drugi. Ome nil je tudi, da je deželni odbor povišal dne 1. julija 1910 oskrbne stroške za deželno bolnico 'od' l K 90 vin. na 2 K 40 vin. dnevno za vsakega oskrbovanega bolnika. Končno izreka vsem odbornikom zahvalo za njih marljivo sodelovanje v poročilni dobi. Poročilo je bilo sprejeto.
Podrobno računsko poročilo in poročilo o računskem zaključku za leto 1910. je podal blagajnik in računovodja g. P e 1 a n.
Iz tega poročila posnemamo, da so znašali tekoči prispevki članov 93.289 K 93 h; tekoči prispevki delodajalcev 46.644 K 96 h; globe 1.124 K 31 h; razni dohodki 4.774 K 31 h; obresti blagajuiškega imetja 4.234 K 30 h.
Izdala pa je blagajna v minulem letu za bolniščino in poroduiščino 60.902 K 36 h; za zdravnike iu za bolniško kontrolo 21.773 K
93 h; za zdravila iu zdravilske pripomočke 15.946 K 47 h; za oskrbne stroške bolnicam in za prevoze 18.687 K 36 h; za pogrebne stroške 2.124 K: za upravne stroške 15 168 K 4 h ; prispevek k zvezinemu rezervnemu skladu je znašal 599 K 64 h ; drugi izdatki pa 1.625 K 39 h. Eezervui sklad je tekom minulega leta narastel za 13.240 K 30 h in znaša sedaj 122.720 K 27 h.
Poročilo nadziralnega odbora je podal njega načelnik g. B r o z o v i č , ki je na-glašal, da je našlo nadzorstvo vse knjige in položke v redu in v soglasju z blagajno. Predlaga, da se računski zaključek odobri ter upravnemu odboru in blagajniku podeli abso-lutorij.
Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Volitve v posamezne odseke so imele sledeči izid:
V upravni odbor so bili izvoljeni od strani delojemalcev: Bartl Franc, upravitelj ; Lehpamer Štefan, tipograf; F a 11 e Josip, krojač ; Hrovat Ivan, kle* sar ; Brozovič Jurij, krojač ; Rožanc Mihael, tipograf; Zore Viktor, mizar in Hlebš Ivan, mehanik. Namestniki ao: Sajovic Ivan, čevljar; Pogačnik Bok, mizar; Skubic Mihael, zidar in Peter-
1	i n Ivan, krojač. — Od strani delodajalcev so bili izvoljeni v upravni odbor : Zupančič Anton, knjigovez ; K m e t e t z Simon, trgovski zastopnik ; Breskvar Josip, čevljar in A c c e 11 o Alojzij, stavbenik. Namestnika sta Dhii Franc, čevljar in Eberl Hugon, črkoslikar.
V nadzorstvo so bili izvoljeni od strani delojemalcev: Koželj Vladimir, tipograf; Hrovat Gabrijel, ključavničar; dr. Tomšič Josip, odv. kand.; K r a š o v i c Franc, tipograf; Pogačnik Mihael, mizar in Pezdirc Josip, krojač. Namestniki nadzornikov so: Gale Stanko, mehanik; Petelin Valentin, mizar; Z 1 a t i č Anton, mizar in P o h 1 Arn št, zasebni uradnik. — Delodajalci so izvolili v nadzorstvo : D i n t e r Karol, brivec; P r i s t o u Filip, črkoslikar in P e v a 1 e k Leopold, tis-karnar. Namestnika delodajalcev v nadzorstvu sta: Breskvar Anton, ključavničar in Jager Mihael, sedlar.
V razsodišče so bili izvoljeni vsi kandidati delojemalcev iu sicer : Bajda Ivan, pogrebni aranžer: G olj ar Jakob, mizar; Perič Ludovik, odv. kand.; Sajovic Valentin, krojač; Vehar Ivan. tipograf; Dobrajc Josip, zidar; Buck Štefan, čevljar ; F r a n z o t Anton, tipograf in Bab-n i k Franc, kamnosek. Namestnika v raz8 0*dišču sta: Kramar Jernej, mizar in Zaj e Franc, krojač.
Volitve so se vršile po sklepu občnega zbora z vzklikom in so bili izvoljeni vsi kan-
MAKSIM GOKKIJ:
Mati;
Socialen roman v dveh delih.
Mene, Bukina in še štiri druge so izpustili, ker je premalo — prostora! Kmalu izpuste tudi Pavla, to je gotovo 1 Najdalje bo sedel Vjesovščikov, črte ga močno ! Neprenehoma jih zmerja. Žandarji ga ne morejo. Pred sodišče ga bodo gnali ali pa ga enkrat pretep o. Pavel mn neprestano prigovarja: — „pusti jih, Nikolaj I Prav nič boljši ne bodo, če jih zmerjaš l" On pa se zadere: „iztrebira jih z zemlje kot 'plevelj!" Pavel se dobro drži, z vsemi enako, trdo. Prav vkratkem ga izpuste, vam pravira.
77 Vkratkem 1 je dejala mati utolažena in se prijazno nasmejala. — Vem, da vkratkem 1
•	Dobro je, da veste 1 Sedaj mi pa nalijte čaja in pripovedujte, kako ste živeli.
Dobri, pošteni človek jo je smeje gledal, in v okroglih očeh se mu je svetila mila, nekam otožna iskra.
— Zelo rada vas imam, Andrjuša! — je dejala mati in globoko vzdihnila; ogledovala je njegov suh obraz, smešno posejan z grmičastimi dlakami.
  Z malim sem zadovoljen . . . Vtm, da
me imate radi in da imate vse radi, zakaj vaše
srce je široko 1
— Ne, vas ljubim prav posebno 1 — je nadaljevala mati. — če bi imeli mater, ljndje bi jo zavidali za takega sina. ..
— Nemara pa imam mater ... — je tiho dejal.
— Veste, kaj sem danes 8'orila? — je vzkliknila in nagio povedala z malimi olepšavami, kako je spravila letake v tovarno.
Andrej je začudeno	razširil	oči,	potem se
je	zakrohotal, poskočil	kvišku	in se	s prsti
tolkel po glavi. Veselo je zakričal:
— Oho, to pa ni šala! To je preceižna reč! Ali bo Pavel vesel 1 Dobro ste se odrezali, mamica! Za Pavla in za vse, ki sede ž njim 1
Od navdušenja je tleskal s prsti, žvižgal in	se smejal; od veselja	je ves	žarel	in	je zbujal	v njej močan odmev.
— Ljubi moj, Andrjuša! — je vzkliknila, kakor da bi si ji bilo odprlo srce in iz njega so v jasnem curku brizgnile žive, tihega veselja polne besede. — Premišljala sem o svojem življenju ... moj bog! Cemu sem živela ? Udarci. .. delo . .. Nič nisem videla razen svojega moža, nič nisem poznala razen strahu ... In ko je Paša'dorašfal, ga niti nisem opazila . . . če sem ga ljubila, dokler je mož bil živ, ne vem! Vse skrbi, vse misli so šle na to, da nakrmim zverino do sitega, da mu vselej ugodim da se ne razljuti, da me ne tepe, da ima sočutje vsaj enkrat... Ne spominjam se, da bi se mu smilila kdaj . .. Pretepal me je, ne kakor da bi svojo ženo tepel, ampak vse, ki jih je črtil... Dvajset let sem tako živela, a kar je bilo prej, se ne spominjam! če se domišljam, vendar ne vidim ničesar1 Kakor da bi bila slepa .. . Jegor Ivanovič je bil tu —
iz ene vasi sva ... o tem in oueru je govoril
—	spominjam se hiš, Bpominjam se ljudi, a kako so ljndje živeli, kaj so govorili, kaj seje temu in [onemu primerilo — sem pozabila in ne vidim več! Požarov se spominjam . . . dveh požarov. .. Vse je bilo iz mene izbito, tepena duša je oglušela, oslepela . . .
Vzdihnila je in željno vsrkala zrak kakor riba, ki jo vzdigneš iz vode; sklonila se je in nadaljevala z globokim glasom:
— Ko je umrl mož, sem se oprijela sina... a on je imel dela z vašimi stvarmi. Kako mi je bilo žal za njega ... In ljubosumna sem bila... če propada, kako naj sama živim? Koliko strahu, notranjega nemira sem prestala, in srce se mi je trgalo, ko sem premišljevala
o	njegovi usodi .. .
Umolknila je in tiho zmajala z glavo, potem pa nadaljevala s poudarkom:
— Naša ženska ljubezen ni čista! .. . Ljubimo, kar potrebujemo... A zdaj vidim vas . .. vaše hrepenenje po materi. .. zakaj vam bo? In drugi ljudje trpe za ljudstvo, v ječe hodijoBin v Sibirijo in nmirajo . .. mnogo jih obesijo . . . Mlada dekleta hodijo po noči same, po blatu, po snegu, po dežju . . . sedem vrst daleč prihajajo iz mesta k nam .. . kdo jih goni, kdo podi? Ljubezen... čista ljubezen. Vera, . . in vera, Andrjuša! |In glej — tega v meni ni! Jaz ljubim, kar mi je blizu!
— Tudi vi ste zmožni čiste ljubezni 1 — je dejal Malorus in se je obrnil vstran. — Vsi ljubijo, kar jim je blizu, ampak v velikem
srcu je tudi vse daljno — blizu! Mnogo morete. Materinstvo je veliko . . .
— Daj bog! —je tihode!a'amati. — čutim, kako dobro je tako življenje. Ljubim vas . . . morda vas ljubim bolj kot Pašo. Oh, kako zaklenjen je . . . Sašenko hoče poročiti... a meni, svoji materi, tega ni razodel.. .
— To ni res! — je odgovoril Malorus.
—	Dobro vem, da to ni res! Ljubi jo in ona njega — to je res. A poročila — se ne bodeta, nikdar! Ona bi pač hotela, ampak Pavel neče ...
— Kaj pravite! — je premišljeno in tiho dejala mati in oči so ji otožno obvisele na obrazu Malorusa. — Glejte, kako se ljudje zatajujejo ...
— Pavel je izreden človek! — je tiho dejal Malorus. — Železen človek .. .
— Sedaj sedi v ječi! — je nadaljevala mati. — Miru nimam in bojim se., . ampak ne več tako kot prej. Vse življenje je drugo kot prej ... za, vse ljudi mi je žal, za vse se bojim. In srce' je drugo . . . duša je oklenila oči — veselju in bridkosti. Marsičesa ne razumem, a grenko mi je in bridko, da ne verujete v boga! . . . A kej hočem! Saj vidim in vem, da ste dobri ljudje! Težko življenje za ljudstvo ste si naložili, naporno življenje za resnico ... Vašo resnico sem domnevala: dokler bo kaj bogatih, ne ostane za ljudstvo nič: ne resnice in ne radosti!. .. Tako je, Andrjuša 1 .. .
_______________________(Dalje.)
didati delojemalcev soglasno, oni delodajalcev pa z večino gla9ov; lista delojemalcev za razsodišče je bila izvoljena od celega zbora.
Pri zadnji točki dnevnega reda je podal načelnik blagajne Pran B a r 11 nad vse zanimiv referat o sedanjem stanja socialnega zavarovanja, na katerega se še povrnemo. Za danes se omejimo le na glavne točke poročila. Govornik je izvajal: »Socialno zavarovanje je v nevarnosti, da se zavleče ali pa pokvari tako, da bo za delavstvo absolutno ne-spremljivo. Sovražniki socialnega zavarovanja so na delu in industrijski svet že intrigira in ruje pri vladi, da bi uničil ali vsaj pokvaril veliko reformo, ki je stala avstrisko delavstvo toliko žrtev. Načrt socialnega zavarovanja, kakor je bil izdelan v parlamentarnem odseku, ne izpolnjuje zahtev delavstva in bolniških blagajn. Vendar pa bo sprejemljiv, če bo parlament upošteval še nekatere naše točke, kakor so se sprejele na kongresu avstrijskih bolniških blagajn, posebno glede uprave, ki mora ostati v rokah zavarovancev. Socialno zavarovanje ne sme postati korito za meščanske sinove. Odločno pa odklanjamo in protestiramo proti vsakemu poslabšanju sedanjega načrta. Kot zastopniki ljubljanskega zavarovanega delavstva protestiramo proti nakanam veleindu-strijalcev. Zavarovanje, ki bi dalo zavarovancu rento v 70. letu, odklanjamo, in ravnotako rente, ki bi bile bolj podobne miloščini. Bolniške blagajne bodo storile vse, da ostanejo dosedanje pravice zavarovanin delavcev nedotaknjene. Naloga delavskih zastopnikov v parlamentu pa je, da store svoje, da ostane trud delavskih sovražnikov in sovražnikov socialnega zavarovanja brezuspešen.
Izborno izvajanje, ki smo je navedli seveda le v izvlečku, je napravilo tako na prisotne člane-delojemalce kakor tudi na dejoda-jalce globok vtisk, ki se je izražal v splošnem odobravanju.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključil je načelnik Bartl občni zbor, zahvalivši se za mnogobrojen obisk.
NOVICE.
* Želje barona Gantscha. Z Dunaja nam pišejo: Včeraj so se pričele napovedane konference načetnikov strank z ministrskim predsednikom. Tako se zdaj tudi ve, kakšen program ima baron Gautsch za prvo zasedanje novega parlamenta. Tako hitro kakor so poslanci mislili, ne pridejo na počitnice. Baron Gautsch namreč želi, da bi parlament zboroval vsaj štiri tedne in da ne	bi	opravil	samo	formalnosti. Bešile naj bi	se	n a r e	d b e	po
§ 1 4. o proračunskem provizoriju pa o posojilu. Potem pa naj bi se	b a u č n a predloga popolnoma rešila	in	izvršilo	prvo	čita-
nje b r a m b n i h predlog, tako da bi se še pred počitnicami izročile odseku. Brambovski odsek naj bi se bavil s tem zakonom tudi med počitnicami. Militaristične zahteve naj bi tudi v novem parlamentu igrale prvo vlogo Posebno priporočljivo pa to tudi z vladnega stališča ne bo, zakaj na Ogrskem se pripravlja od Justhove stranke jako energičen boj proti brambni reformi, ki se najbrže prelevi v obstrukcijo in grof Khuen še ne ve, če jo bo premagal. Sicer pa brambna reforma res ni tako lepa, da bi se katerakoli demokratična stranka mogla navduševati zanjo. če bo Gautsch silil s to rečjo, tedaj začetek ne bo srečen.
* Po gallšklh volitvah. Iz. Krakova nam pišejo: »Kakor poroča tukajšnji Naprzod, je justično ministrstvo ukazalo sodnijsko preiskavo zaradi sleparij, ki so se od „narodnih
' demokratov" vršile pri volitvi sodruga dr. Mareka. Med volitvami so namreč imeli v tako-zvani cipški palači, kjer je bil njihov volilni lokal, 400 glasovnic z imenom »demokratičnega" kandidata Doboszynskega, cel kup legi timacij, tudi 500 legitimacij iz volilnega okraja Daszyuskega in pa — celo garderobo najraz-novrstnejših kostumov, lasulj, brad itd., tako da so 8e volilni sleparji lahko preoblačili zdaj za tovarniškega delavca, pa za železničarja, potem za Žida itd. Ko je prišla policija, je vodja tega »volilnega podjetja" dež. poslauec Fedorowicz pobegnil brez klobuka; štirideset njegovih tovarišev so pa le zasačili. Preiskavo vodi sodnik Neusser.
* Princa Liechtensteina sta dunajska poslanca dr. Pollauf in dr. Waber tožila, ker je baje na nekem krščansko socialnem shodu dejal, da sta za svoj volilni boj dobila denarja od fabrikanta Friedmanna. Liechtenstein ni prišel na razpravo. Njegov zastopnik dr. Kien b<3ck pa je pravil, da Liechtenstein ni rabi teh besed in da poročilo v krščausko socialnih listih ni bilo natančno. Bazprava se je odgo dila, da se zaslišijo priče.
* Obsojen poslanec. Nemško-nacionalni poslanec Oskar T e u f e 1 je bil pri brnskem okrajnem sodišču obsojen na 20 K globe ali dva dni zapora zaradi žaljenja časti. V volilni borbi je mož mislil, da se smejo socialni de mokratje meui nič tebi nič obrekovati, pa je v Znojmu naletel na enega, ki ni vtaknil ob rokovanja mirno v žep. Ker se prične imuni teta šele takrat, ko j oloži poslanec obljubo, ga je sodišče lahko obsodilo.
* Streli blaznega. Iz Lvova poročajo: neki hiši v Kordeckega ulici je nenadoma zblaznel mlad mož in je začel skozi okno stre-jati na nasprotno hišo. To streljanje je imelo catastrofalne posledice. Neki prebivalec nasprotne hiše, Stanislav O b 1 e k a je bil zadet v glavo iD se je takoj mrtev zgrudil. Neka druga oseba je bila težko ranjena in je izgubila eno oko. Policija je šiloma udrla v stanovanje ter je po strašnem boju odpravila blaznega v umobolnico.
* KatoliSki duhovnik dr. Kirsch v folinu na Nemškem, ki je bil urednik cerkvenega dela pri klerikalni »KiJlnische Volkszei-tung", je prestopil na starokatoličanstvo in se loče oženiti. Klerikalni list pravi, da ga , e ta korak skrajno neugodno presenetil. To se mu že lahko verjame. Dr. Kirsch je 41 let star in je izdal mnogo cerkveno-zgodovinskih in teoloških spisov.
* Morilec, ki hoče biti usmrčen. Iz rankobroda javljajo:	Narednik	(feldvebel)
Srnest M tl 11 e r , ki je pred letom dni na cesti umoril svojo ljubico, je bil pri vojnem sodišču v prvi instanci obsojen na 15 let težke , eče. Proti tej sodbi je vložil priziv, češ da mora biti kot morilec obsojen n a s m r t, ker hoče nositi vso odgovornost za svoje dejanje. Vojno sodišče druge instance si je prisvojilo ta nazor in je res obsodilo VL (i 11 e r j a na smrt. Obsojenec nikakor ni lotel vložiti prošnje za pomiloščenje. Na to sta njegov oče in župnik njegovega rojstnega kraja vložila prošnjo, katero pa je cesar Viljem zavrnil. Vsled tega bo Mttller izključen iz armade in usmrčen.
* Velika železniška nesreča v Ameriki. Torkov ekspresni vlak je med Bridge-portom in Bostonom skočil iz tira in padel trideset čevljev globoko čez viadukt. Nesreča se je zgodila vsled napačno postavljenega premikala. Šest vagonov se je tako razbilo, da so našli kose še 200 korakov od tira. Vlak je imel 150 potnikov. Šestnajst mrličev so potegnili izpod razvalin. Skoraj nihče ni ostal nepoškodovan.
* Vročina t Ameriki se je vrnila. V Novem Jorku je zopet devetnajst mrtvih, sto oseb je padlo v omedlevico. V Filadelfiji je sedemnajst mrtvih. Tudi iz drugih krajev prihajajo poročila o mnogih uesrečah.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Nedolžnega se dela »Slovenec"
naenkrat kakor tisti ubogi rak, ki mu je ovca kalila vodo in naivnega kakor da ne zna šteti do pet. Ker smo ga nekoliko ošvrknili zaradi infamnega podtikanja, da se socialna demokracija ne briga za socialno zavarovanje, se postavlja v pozo šolskega pobiča: »Prosim, saaaj nisem nič nareeedil!" In se še čudi, če imenuje človek njegove bojne manire podle. Pa vendar je podlost tega lista dosegla že vrhunec, ki se ne da več prekoračiti in zlasti odkar so minile volitve, je njegova zlobnost na najvišji potpnci. To pač ne bi bilo nič, da se vsak dan drega v socialno demokracijo. S kom pa naj se bojuje, če ne s svojim nasprotnikom in s katerim nasprotnikom bolj intenzivno kakor z najnevarnejšim"? »Slovenec" si lahko izsiljuje skremžene smehljaje, s tem pa vendar ne bo mogel zatajiti, da napolnjuje svoje predale skoraj s samimi napadi na socialno demokracijo in to je menda dosti jasen dokaz, da je klerikalcem socialistični napredek že prokleto neprijeten. Ali bojevitosti mu ne bi prav nič očitali. Pač pa bi se pregrešili zopor svoje naloge, če ne bi javnosti kazali, kako telovajski je način njegovega boja. Saj ne gre samo za njegova banditska podtikanja zaradi socialnega zavarovanja I Toda pobožni »Slovenec" ima vsak dan kakšno podobno podlost. Dasi ni mamo ne časa ne prostora, da bi jih vse zbirali, smo jih v tem kratkem času, odkar so končane volitve, že toliko registrirali, da bi jih imel marsikateri revolverski list dovolj za celo leto. Saj je še njegova današnja retirada polna podlosti. Socialnim demokratom še nikoli ni bilo treba, da bi jih klerikalci učili socialnih nalog in ko smo mi na neštetih volilnih sho dih kazali, v kakšni nevarnosti je socialno zavarovanje, so lazili klerikalci z roženkrancom po deželi pa tarnali, da je vera v nevarnosti. Če pa sedaj markirajo nekake »protestne shode", je to komedija, ki jo že davno poznamo Dobro vemo, |da so na svetu še ljudje, ki ne-znajo misliti in dokler bo kaj takih, bodo klerikalci še imeli kaj pristašev. Ali dan na dan jih je manj; zato je pa tudi klerikalna hudob nost dan na dan več|a.
— Potrjeni deželni zakon. Cesar je sankcioniral zakon, sklenjeni po kranjskem deželnem zboru, glede na odmero šolsekga prispevka ob zapuščinskih razpravah, ki se vrše o na Kranjskem ležečem posestvu izven Kranjske.
— Klerikalni poraz. Klerikalci so do bili zopet eno po hlačah. Na južni železnici se je v skupini delavcev s proge izvršila izvo litev v delavske odbore. Volitev je končala nesmrtno blamažo klerikalcev, ki so z vsem naporom spravili skupa) celih 8 glasov, dočim so socialno-demokratični kandidati dobili po 230 do 350 glasov. Izvoljeni so z ogromno
večino sodrugi: Bupar, Zupančič, Šušteršič, Nartnik, Oblak in Ogrin. — če uvažujemo, da je bilo voliti šest odbornikov, vidimo, da sta za klerikalne kaudidate — razen kandidatov samih — glasovala le dva delavca. Klerikalni kandidatje, šest po številu, vživajo na dolgi progi od Laz do Logatca zaupanje dveh judi, torej pač malo zaupanje. Boljšega odgovora železničarji niso mogli dati klerikalcem, ci se zadnje čase podlo zaletavajo v njihovo organizacijo.
—	Liberalni protestni shod zoper tršenje občinske avtonomije, je bil suoči areni »Narodnega Doma" dobro obiskan, rvi govornik je bil državni poslanec dr. VI. Ravnihar, ki se je obširno pečal z občinsko avtonomijo, rekoč, da je postala ii prava pasterka vlade, ki ima eno nogo na Kongresnem trgu, drugo pa na Bleiweisovi cesti.
Drugi govornik, deželni poslanec Engelbert G a u g 1, je govoril o idrijskih zadevah. Prezidava hiše št. 509 je namenjena napredku, klerikalci pa temu nasprotujejo, kar je proti-culturno. V zadevi Kobalove kleti se je govornik neposredno pred podiranjem obrnil de deželnega odbornika Lampeta in Pegana ter deželnega glavarja pl. Šukljeta; slednjega je prosil, naj se s podiranjem počaka vsaj toliko časa, dnkler je Kobalova mati na smrtni postelji. 5rva dva sta molčala, glavar pa je odgovoril, da ne more ničesar storiti. S političnim boj-cotom so se klerikalci postavili na protikrščan-sko stališče. Nadalje se je pečal z učiteljskim vprašanjem, in je zatrdil, da deželni šolski svet dela tako, kakor sklene slomškar Jaklič v Do-jrepoljah. Siromašne učiteljske vdove se puščajo na cedilu v hipu, ko se daje podpora frančiškanu! — Dež. poslanec dr. Novak .e označil se Janji položaj na Kranjskem za ei-lei-stanje. Sedanja c. kr. deželna vlada izvršuje to, kar jej ukazuje klerikalna stranka. — Bazmerje je tako, kakor da za ve-ik del deželauov ne veljajo postave. — Orožje političnega bojkota se bo skrhalo. — Dr. T r i 11 e r je pravil: Političen bojkot je toliko, kakor če bi se stradajočemu in žejnemu odrekla pomoč samo zato, ker je — liberalec, če se bo kilo potapljal, ga bo moral klerikalni poslanec, predno mu bo vrgel rešilno vrv, vprašati, če ni liberalec. Ko je katoliška francoska armada oblegala neko trdnjavo, je poveljnik vprašal papeževega legata, kaj naj stori, da bo ločil katoličane od Hugenotov. Legat je odgovoril: Pobijte vse; gospod bo že izbral svoje, da jih popelje v raj. Prav tako se bo godilo ljubljanskemu prebivalstvu, če bodo davki za iberalce neznosni, bodo ravnotako za klerikalce. Počenjajo klerikalcev je bojkot zoper samega Kristusa, ki je krvavel na križu za svoje sovražnike, če bodo klerikalni poslanci res izvrševali bojkot, kakor je bil sklenjen — je dejal govornik — tedaj jim moje zaničevanje!
-	Ob sklepu shoda je dr. Tavčar predlagal resolucijo, ki protestira, da se je na zahtevo klerikalne stranke prisodila odložilna moč niti še ne vloženi pritožbi, ter tako podaljšala doba komisarijata na magistratu, proti jasnim predpisom zakona. — Na poziv, da naj ne dajo povoda številni alariniraui policiji za nastop, so se zborovalci mirno razšli.
— Vabilo na zborovanje vseh slovenskih učiteljiščnih abiturientov in abiturientk, ki se vrši dne 17. julija 1911 ob 9. uri v »Mestnem Domu" v Ljubljani. Podpisaui od bor vabi tein potom cenjeno učiteljstvo, posebno pa učiteljski naraščaj na zgoraj imenovano zborovanje, ki bo za nas načelne važnosti in na katerem se bodo razmotrivala za nas najpomembnejša in najaktualnejša stanovska vprašanja. Istim potom vabimo na zborovanje tudi prijatelje učiteljskega stanu v narodu. Najvljudneje naznanjamo, da posebnih vabil ne bomo razpošiljali in so tem potom vabljeni tudi zastopniki posameznih korporacij. Na večer se priredi vrtui koncert. Podroben dnevni red objavimo pravočasno v stanovskem glasilu kakor tudi v drugih slovenskih listih. V Llub-ljani, dne 10. julija 1911.- — Pripravljalni odbor.
— Nerodna sleparja. Minuli teden sta se zopet v Ljubljano priklatila dva goljufa, ki pa še nimata dovolj prakse. Najprvo sta šla v Suttnerjevo trgovino, kjer je eden kupil nikel-nasto uro, katero je plačal z drobižem. Drugi si je izbral pa obesek ter ga plačal z bankov cem za 50 kron. Ko je pograbil drobiž, je ho tel na žnan način spraviti tudi baukovec, kar se mu pa vsled blagajničarkine pazljivosti m posrečilo, marveč je moral z najvljudnejšitn oproščenjem oddati bankovec. Nato sta odšla, v Benediktovo trgovino ter kupila gumb za 30 v in isto poskušala,	kar	jima pa zopet	ni vspe-
lo. Od tu sta šla v drožerijo v Selenburgovo ulico po kalodont in naletela ua isto smolo, kakor preje. Nazadnje pa sta poskušala svojo srečo v Magdičevi trgovini, kjer jima pa usoda zopet ni bila mila.	Za vsa obupana sta	šla
po Dunajski cesti	na	Slovenski trg.	Ker	sta
bila zelo pazljiva,	sta	opazila, da ju	nek	go-
spod zasleduje in kakor plaha zajca sta odšla vsak svojo pot. Eden je srečno odnesel pete, drugi pa je zbežal v kavarno Union, kjer je šel takoj pri drugih vratih ven. Tu ga je sprejel takoj stražnik in aretiral. Pravi, da je provizijski potnik in krošnjar z urami Alojzij
Fried, da je rojen 1882. v Budjejovicah in da je prišel v Ljubljano iz Trsta, kakor tudi njegov tovariš, o katerem noče nič drugega vedeti, kakor da je istotako kakor on provizijski potnik. Pri sebi je imel garderobni listek ročne torbice, katero je imel spravljeno ua ko-'odvoru in črnovojni list. Oddali so ga sodišču.
— Idrija. Novo izvoljeno starešinstvo mestne občiue idrijske ima dne 13. t. m. ob 9. uri dopoldan v županovi sobi svojo prvo sejo, ki ima razpravljati o celi vrsti važnih vprašanj. Isti dan, eno uro pozneje pa se vrši zaobljuba novega starešinstva v roke okrajnega glavarja.
— Prva javna seja novega občinskega odbora se vrši v petek, dne 14. te m. ob pol
uri zvečer v mestni dvorani v Idriji. Spored seje je: 1.) Volitev posameznih odsekov. 2.) Sprejem v občinsko zvezo. 3.) Prošnje strank. 4.) Slučajnosti.
— Velik Javni ljudski skod se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. ob 9. dopoldan v pi-varni pri .Črnem orlu" v Idriji. Vspoml: 1.) Političen položaj v Avstriji
n potreba organizacije. 2.) Slučajnosti. Poroča sodrug Vekoslav Mrak, urednik »Rudarja". Delavci-rudarji in somišljeniki, pridite vsi!
— Vabilo na Javno predavanje ki se vrši v soboto, dne 15. t. m. ob 9. uri zvečer v prostorih rudarskega društva v Idriji. Predaval bo sodrug Vekoslav Mrak, urednik »Rudarja" iz Zagorja o pomenu mladinske in strokovne organizacije. Predavanje je v prvi vrsti namenjeno naši mladini, ki naj se ga polnoštevilno udeleži.
— Delavsko kopališče. Bud. erar je razpisal delo nove stavbe v žgalnici, kjer namerava napraviti novo, moderno kopališče za delavce.
— Preureditev plvarne pri »Črnem orlu". Tolikokrat od gosp. dvornega svetnika Biileka obljubljena in od c. kr. ministrstva dovoljena preureditev pivarne pri »črnem orlu" še sedaj počiva. Badovedni smo, kje tiči vzrok? Ne moremo si misliti, da bi zavlačeval predstojnik našega rudnika, ker ga vendar poznamo, da je dosedaj še vselej svoje obljube izpolnjeval.
— Občinske zadeve r Ilirski Bistrici. Naša občina je sedaj brez vsacega gospodarja. Dosedanji občinski gospodarji so pri zadnjih volitvah, kakor smo že poročali, klavrno propadli iu vložili proti izidu prav jalov in neutemeljen rekurz, kateiega pa deželna vlada še do danes ni rešila. Dosedanji trški župan in zastop bi pač moral še nadalje voditi občinske posle, a ti gospodje se za občinsko gospodarstvo skoro prav nič ne brigajo. Župan stoji na stališču, da ga stvari nič ne brigajo sedaj, ko so občani izvolili nov odbor. Dobro; ravno za to pa je naravnost brezvestno vlagati proti izvolitvi pritožbo. To ravnanje pa jasno kaže,	da so	občani	imeli	prav, da so izbrali
drug	odbor,	kateri	se bo	brigal za občinske
koristi. Stari odbor ne-le da je samo lenaril, sedaj z rekurzom brani celo novemu odboru, da bi	se že	konstituiral in	se oprijel zaostalega
dela v trgu.	— Na	deželno vlado pa apeliramo,
da kar najhitreje pove pritožnikom, da so se s svojim rekurzom le osmešili.
— Ilirska Bistrica. Naročnik nam pišejo: Oni gospod finančni respicijent, ki je 30. junija inventiral popoldne po tobakarnah tobačne zaloge, se je obnašal dokaj osorno. Hoteli smo nakupiti večjo množino cigar in cigaret, pa je respicijent ukazal, da. nam jih mora prodajalka zaračunati po dražjih cenah, ki so stopile v veljavo še le dne 1. t. m. Re-spicijentu smo sicer obrazložili neopravičenost njegove zahteve, vendar se ni dal pregovoriti, vsled česar nismo ničesar kupili. Gospoda re-spicijenta za sedaj samo na tem mestu pokaramo, prihodnjič pa bomo drugače nastopili.
— Iz Kovorja pri Tržiču. 13. junija so bile državnoboske volitve v naši občini. Pri skrutiniju so gg. ^an' volilne komisije videli, da je precej listkov na sodr. dr. Ant. Dermoto. Ko so jih že 15 za Dermoto našteli in videli, da jih jo še precej — ko so nazadnje dobili številko 34 — so se kar zgražali, in od te groze t r i razveljavili. (Gospod župnik je hotel kar vse razveljaviti!) Med seboj so se pa jeli prepirati; Kovorjani so vpili: Bistrica jih je dala ; Aljančič, poštar in gostilničar v Bistrici, hud klerikalec je pa trdil: „Bistrica že n e , saj imam vse pod komando, sem vsem popisal." Verjamemo, da bi gospod Aljančič rad to storil, in da je vsled svojih debelih bukev, kjer ima osminke litra vpisane, veliko glasov Pogačniku »pridobil". Vseh pa ni! — Brez zamere, rdečkarji rastemo I
— Utonil je v Savi pri Ribnem poleg Radovljice 61etni sin posestnika Ivana Kozlja v Ribnem. Šel se je kopat s tremi tovariši na vaško kopališče. Nepreviden je zašel v pregloboko, deročo vodo, ki ga je odnesla. — Njegovi tovariši so leteli takoj v vas po pomoč, toda rešilei so prišli prepozno. Iz vode so potegnili že mrtvega dečka.
— Z b»jouetom po glavi je udaril v Besnici pri Kranju nek vojak na dopustu posestnikovega sina Matevža Sevnika in ga nevarno ranil Sevnika so danes pripeljali v deželno bolnišnico.
Stgjersko.
_ Občinska seja v Trbovljah. V soboto dne 15. t. m. se vrši ob 2. ur. popoldne seja občinskega odbora z .dnevnim redom. 1. Črtanje zapisnika zadnje seje 2. Poročila predsednika 3. Prošnja Alojzija Pintarja za podelitev gostilniške koncesije v Sv. Lenartu (poroč. g. T. Roš). 4. Prošnja Frana Murna za podelitev gostilniške koncesije v Lokah (poroč. g Goropevšek). 4. Prošnja konzumnega dru-Itva rudarjev v Hrastniku za podelitev gostilniške koncesije omejene na ude (poroč. g. Po-^ivavšek). 6. Prošnja orožniške postaje v Hrastniku za napravo vodovoda (poroč. g. Leiller). 7. Poprava zvonika župne cerkve v Trbovljah (poroč. g Šribar). 8. Prošnja rudarja Fran Eržena za dovoljenje izvrševanja gostilniške obrti. 9. Imenovanje občinskega redarja (por. g. Krammer). 10. Vabilo veteranskega društva k 'udeležbi blagoslovljenja zastave. (Opomba: Slovenska občina bode napravila za patriotične burke klerikalno-liberaliiim nemškim veteran-eem velik poklon). 11. Prošnja Antona Peraza dovoljenje gostilniške koncesije v Lokah (por. g. Počivavšek). 12. Več prošenj za sprejem v občinsko zvezo. 13. Nasveti in želje. O izidu
seje	80	S11	, prea „
pri Ponikvi ob južni železnici. Gre se za šest mesecev staro žensko dete. Najbrže ga je vrgla brezsrčna mati v temini iz vlaka. Preiskava je v teku.
Koroško.
— K umoru Kobentarja. V torek so izpustili iz preiskovalnega zapora Miho Nagele, po domače Močnika, ki je bil na sumu, da je ustrelil gozdarskega praktikanta Kobentarja. Nasproti so pa orožniki aretirali zopet več novih osumljencev v Eožui dolini.
Goriško.
— Gorica. Člani, ki so bili izvoljeni v izvršev lni odbor krajne organizacije Gorica, se vabijo na prvo sejo, ki bo v nedeljo, dne 16 t m. ob 10. zjutraj v prostorih »Delavskega doma“, ul. Tre Be štev. 16, I. nadstr. Dnevni red: Konstituiranje odbora in raznoterosti. Naj nihče ne izostane!
Trst.
Hrupna seja v tržaškem mestnem svetu.
Trst, 9. julija 1911.
Pretečeni petek je imel tržaški mestni svet sejo. Na dnevnem redu je bil tudi predlog šolskega odseka o zgradbi poslopja za novo italijansko gimnazijo na zemljišču ex gaseVj.
To priliko so uporabili slovenski mestni svetovalci, da še enkrat označijo in opravičijo zahteve Slovencev na šolskem polju. Govoril je dr. Wilfan, ki so ga ital. nacionalci med govorom neprenehoma motili z medklici. Prečkal je resolucijo, ki je bila sprejeta na shodu v Narodnem domu, zavzemal se je za narodno avtonomijo in kompromis. Dokazal je, da imajo tržaški Slovenci, katerih množina v Trstu je razvidna iz ljudskega štetja in zadnjih volitev, do v resolucijo navedenih zahtev pravico. In dokler se te zahteve ne bodo rešile, bodo slovenski narodni poslanci glasovali tudi proti predlogu šolskega odseka, ki zahteva za zgradbo nove ital. gimnazije preko 800.000 kron.
Pred glasovanjem je dr. Wilfan zahteval, naj se konštatira sklepčnost seje.
In ko je podžupan Eicchetti, ki je predsedoval, naštel samo 40 navzočih mestnih svetovalcev, je moral konštatirati, da je seja nesklepčna.
Svet. Bavasini je predlagal 10 minut odmora. Bržkone so ital. poslanci imeli namen poslati še vsaj po enega poslanca. Toda slov. svetniki so to nakano uvideli, pa so zapustili dvorano in je moral podpredsednik sejo zaključiti v sled nesklepčnosti.
Samo po sebi se razume, da si nismo s slovenskimi nacionalci edini glede načina, po katerem naj se dela v dosego opravičenih zahtev tržaških Slovencev. Kakor dosedaj, vstrajamo še vedno na stališču, da vsi mali narodi pridemo do vseh svojih pravic Jle z demokratiziranjem volilnih zakonov, potom katerih bo mogoče nadomestiti sedanje proti-ljudske večine v mestnih svetih in deželnih zborih z demokratičnimi Večinami, ki ne bodo odrekale več narodom, kar jim gre po naravnem pravu. Tako bi n. pr. potom splošne in enake volilne pravice s proporcionalnim sistemom v lrstu prišlo v mestni svet toliko solialno demokratičnih in slovenskih narodnih poslaucev, da bi bili skupaj v večini, kadar bi se glasovalo o slovenskih kulturnih zadevah. Zakaj da so tudi italijanski socialni demokrati za sloveuske šolske zahteve, so dokazali že neštetokrat in dokazal je s svojo izjavo sodrug Senigaglia, ki jo je podal ravno v tej seji mestnega sveta v imenu stranke.
Sodrug Senigaglia je izjavil, da bodo socialisti glasovali za vsak predlog, ki mu je namen pospeševati šolstvo.
Zato bodo glasovali tudi za predlog šolskega sveta glede zgradbe nove ital. gimnazije.
Po velikem delu se pa strinja z izvajanji dr. Wilfana. Tudi mi protestiramo proti vladi, ki v Trstu ustanavlja nemške šole mesto italijanskih in slovenskih. Želi si narodno avtonomijo in je prepričan, da bo za obe narodnosti bolje, ako se doseže narodni kompromis.
Sedaj imajo take naše izjave v mestnem svetu seve samo moralen pomen. Zakaj gotovo je, da ako bi prišel v mestnem svetu na glasovanje predlog za slovenske šole. bi zanj glasovali samo slovenski narodni in socialno demokratični poslanci.	In	tak predlog bi fatalno
propadel, ker- bi proti	njemu	glasovali	ital.
nacionalci, ki imajo	v	rokah	absolutuo	ve-
čino.
Resnica je, da bo tržaški mestni svet dovolil mestnim Slovencem šole šele tedaj, kadar ne bo v njem več italijanske nacionalistične večine.
To je mogoče odpraviti samo s splošno in enako volilno pravico na podlagi proporcionalnega sistema. Do te pa ne pridemo brez socialne demokracije.	In	sicer	celokupne	av-
strijske socialne demokracije, edine stranke v državi, ki z močjo združuje tudi dejstvo, da najbolj čuti in priznava potrebo takega volilnega sistema in ki ima po vseh delih države enake interese.
In ako ital. nacionalci ne izprem ene svoje dosedanje taktike napram Slovencem (o čemur zopet dvomimo), je veliko ložja in krajša pot do večkrat imenovanega volilnega sistema kakor tista pot do naših pravic, po kateri hodijo že desetletja in desetletja tržaški narodnjaki.
To naše nazirauje glede taktike, ki je v nasprotju s taktiko slovenskih narodnjakov, ne prejudicira seveda dejstva, da smo edini glede slovenskih šolskih zahtev in ne bomo narodnjakom nič nevoščljivi, ako bodo dosegli s svojo taktiko vsaj majhen del tega, kar je naša skupna zahteva.
— Izlet v Ljubljano. Agitacija za izlet v Ljubljano je velika. Odbor nam poroča, da se poleg godbe ital. socialistične mladine in pevskega zbora »Ljudskega odra“ udeleže tudi pevski zbori drugih naših društev. Nabrežinski sodrugi se udeleže korporativno z zastavo. Tržaški zidarji pridejo tudi korporativno z zastavo. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Vlak odide iz Trsta ob 4. uri 40 minut zjutraj, se ustavi samo v Nabrežini in dospe v Ljubljano ob 8. in 40 minut. Iz Ljubljane pa odidemo ob 9. in pol zvočer. Izletniki bodo imeli torej priložnost počivati pred odhodom in tudi po povratku jim bo ostalo časa za počitek, zakaj v Trstu bomo že v pondeljek ob četrt na dve zjutraj.
— Nekoliko odgovora. Nedeljska »Edinost" prinaša zopet dolgo klobaso v članku »Demokratizem dr. Gregorina in list ,Zarja ". „Pol stoletja je prebil dr. Gregorin," pravi »Edinost", „in šele 20. junija 1911 je postal dr. Gregorin demokrat po zaslugi socialne demokracije, kateri je baje »ukradel" program/ Ako bi bil dr. Gregorin sploh kdaj demokrat, bi pol. društvu »Edinost* nikdar ne pristopil Pol. društvo »Edinost" goji ravno tako frakar-stvo, kakor kranjski liberalci. To se jo ne samo izkazalo, temveč že neštetokrat dokazalo. Dr. Gregorin ima v demokratizmu zaprto knjigo. „Edino8t“ vzklika ironično, da je dr. Gregorin ukradel program soc. demokratom, in dalje, da je poleg socialno demokratične, stranka, kateri pripada dr. Gregorin, najbolj demokratična, ker obstoja po 8o% iz proletarcev. Ne vemo, kdo je lagal, ali „Edinost“ ali dr. Gregorin. Dr. Gregorin je na Krasu (Zgonik Barka) do zadnje pičice pobral program social, de m. ter izjavil, da ne pripada nobeni stranki. Dejal je, da je le poznavatelj kraške bede in da je treba iti sredpot strankarskih programov. Kaj je torej res? Ali pripada dr. Gregorin stranki tržaške „Edinosti“, kakor trdi slednja, ali pa je res, da dr. Gregorin ne pripada nobeni stranki. Tu je nasprotje v trditvah, izvršeno vedoma. Kdor pa vedoma neresnico govori ali piše ... In če je g. dr. Gregorin sam zapisa to nasprotje, potem nam je žal, da ga na stara leta tepe nelojalnost. »Edinost" pravi, da je v stranki, kateri pripada dr. Gregorin, 80 odstotkov proletarcev in da je radi tega ta stranka demokratična. Ker je tu treba več prostora prosimo gospo „Edinost“, naj nam dovoli po' znejši odgovor, katerega ji še v eni prihodnjih številk posvetimo. Tetka pravi nadalje v svojem velikem začudenju, da socialni demokratje nimajo monopola na ljudske zahteve, kakor je na pr. starostno zavarovanje delaveev, dveletna vojaška služba, razdolžitev kmetskih posestev. Prav, ima. Mi nočemo monopola na ljudske zahteve. Nepošteno pa je, ako liberalci trdijo, da je njihova zasluga to, kar smo de faeto dosegli mi.
— Sv. Križ pri Trsta. Naše godbeno društvo „Lira“ priredi v nedeljo, dne 16. t. m. ob 5. popoldne tombolo na javnem trgu v Sv. Križu. Srečke stanejo 40 vin. Dobitki so sledeči: činkvina 100 kron, tombola 200 K. Cisti dobiček je namenjen v korist temu dru-
štvu. Sodrugom priporočamo, da na 16. t. m, obiščejo kriške sodrugel
—	Svoje dete zastrupila in sežgala
e v Trstu Matilda Hambrusch, doma v Grab-štanju v celovški okolici. Zastrupljenega otroka e najprej zavila v papir in ge potem zaprla v svoj kovčeg. Dva ali tri dni je imela truplo v kovčegu in si med tem poiskala novo službo, ti jo je dobila v ulici Giuseppe Gatteri št. 9 Policija je našla, ko je preiskovala kovčeg, perilo in obleko, krvave madeže, sledove struja oziroma kisline in našla je tudi nekaj — jepela. Prva dejstva kažejo na to, da je Ham-jruscheva zastrupila svoje dete, najdeni pepel pa je pokazal, kam je izginilo trupelce. Največja verjetnost je, da se je Hambruscheva hotela iznebiti mrtvega otroka in popolnoma skriti sled. Vzela je pač, ko se je čutila popolnoma varno, trupelce iz kovčega, je položila med drva in premog v štedilnik in je tamkaj sežgala. Za spomin pa si je ohranila ali ves, ali pa vsaj nekaj pepela svojega zastrupljenega in sežganega otroka.
Umetnost in književnost.
BSlovencl“. Načrt slovenske socialne zgodovine. Podaja dr. Dragotin Lončar. (III. zvezek Knjižice političnih in socialnih spisov.) Cena 1 K. — Marljivi profesor dr. Lončar je zopet napisal znamenito delce »Slovenci". ki ga je izdala v komisijonelni založbi Delavska tiskovna družba v Ljubljani. Za »Političnim življenjem Slovencev" krasni spis „D r. Janez B 1 e i w e i s in njegova doba" in sedaj zopet »Slovenci", ki naj tvorijo načrt slovenske socialne zgodovine 1 Knjižica obsega 68 strani zgoščenega gradiva, ki obravnava prazgodovino Slovencev, njih psgansko življenje, pokristjanjenje, položaj kmeta-tlačana na Slovenskem, turške napade, katoliško cerkev in reformacijo, kmetske upore (boje za „staro pravdo"), janzenizem in narodni preporod.
Vsak jo bo bral s pridom. Podala mu bo nad vse poučno skico socialnega položaja Slovencev od prvih dob sem. — O delu samem izpregovorimo še obširnejše.
Odborova seja „Mat1ce Slovenske44 dne 5. Julija. Odbor čestita I podpredsedniku vitezu pl. Grasselliju. — Načelstvo tehniškega odseka prevzame društveni predseduik. Na po-ž^ških slavnostih v spomin pisateljem Babukidu, Jurkoviču in Tomiču je Matico zastopal predsednik. — V prevode iz svetovne književnosti se sprejmejo »Zapiski iz mrtvega doma" (Dostojevski). Nekateri rokopisi se zavrnejo; sprejme se spis »črna smrt". O študiji »Zivijenjv starih Slovanov v IX. in X. stoletju" se bo defi-nitivno skl palo prihodnjič. O častnih nagradah se bo odoevalo, ko bodo vsi konkurenčni spisi ocenjeui. — Matici se ponuja spis o avijatiki.
—	V spomin 301etnice Jurčičeve smrti bo Matica izdala Jurčičevo spomenico, ki jo bo uredil društveni predsednik. Knjige za 1. 1911. so vse prirejene za tisk. — Doslej je poslalo članarino le 45 poverjenikov, plačalo pa 1100 članov (g. mini-t svetnik dr. Ivan Žolgar je pristopil kot ustam vnik) Društvena hiša se tekom tega poletja popravi.
Zemljevid „M#tlce Slovenske«. Vsem naročnikom tega zemljevida naznanjamo, da je bil zemljevid v rokop su že izdelal pred pol drugim letom, da pa še ni izšel vsled tiskarsko tehniških ovir.
Gospodarski pregled.
** Sladkor je zopet dražji. Odbor sladkornega kartela je zopet zvišal ceno sladkorja za dve kroni pri 100 kilogramih. Me-terski stot sladkorja stane franko Dunaj 41 K. Sladkorni kartel je v zadnjem polletju že vpe-tič zvišal sladkorne cene; prebivalstvo je na milost in nemilost izročeno sladkornim baronom, ki čisto samovoljno in o belem duevu izmikajo konsumentom vinar za vinarjem; meščanska vlada mirno gleda to brezobrazno rokovnjaštvo in niti z mezincem ne gane.
** Konzumno društvo za Ljubljano ln okolico r. z. z o. z. — Na razna vprašanja, tičoča se kons. društva odgovarjamo: „Kons. društvo za Ljubljano in okolico" je ločiti in razlikovati od »prvega delavskega kon-sumnega društva v Ljubljani", ki je klerikalno. „Konzumno društvo za Ljubljano in okolico" je mlad zavod: ustanovljeno je bilo septembra meseca leta 1908. Do danes ima že 14 8 0 članov in 8 prodajalen: t r i v Ljubljani (Sodna ul. 4, Krakovski nasip 10 in Bohoričeva ul 12), e n o v Sp. Šiški (v svoji hiši, kjer je tudi skladišče), eno na Glincah (obč. Vič), eno v Tržiču na Gorenjskem, eno na Savi, eno na Jesenicah na Gorenjskem. — Pristopi lahko vsak. Pristopnina znaša eno krono, delež pa 30 kron, ki se lahko ali takoj vplača ali pa v obrokih plačuje. Pristopi se lahko v pisarni v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. ali pa v prodajalnah. — Na čelu društva je načelstvo, ki sestoji iz 5 mož, in nadzorstvo, ki sestoji iz 12 mož. Društvo ima že uslužbenih 25 oseb (10 moških, 15 ženskih). — V prodajalnah se dobi v vsakem oziru dobro sveže blago. Dokaz za to je pač današnje število članov. — O svojem delovanju v l. 1910. je izdal
društveni predsednik ravnatelj sodrug Anton Kristan »Zadružni koledar za 1. 1911", ki ga na zahtevo vsakdo dobi v društveni pisarni v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II. nadstr.
* * Smotri mednarodnega železarskega kartela. Mednarodni zbor železarskih velekapitalistov, ki se je miuuli tedeu vršil v Bruselju, je naročil posebni komisiji, da skuša doseči mednarodno pogodbo železarskih podjetnikov. Pogodba naj obsega ne le cene in omejitev medsebojue konkurence, temveč tudi ,regulacijo" mezd. Slovensko se to pravi : Železarski kralji se združijo s posebno pogodbo, da bodo laglje iz kože devali kupovalce železa in železnih izdelkov in da bodo še izdatnejše krajšali mezde železarskemu delavstvu.
* * Mednarodni pregled o letošnjem stanju letine. Mednarodni poljedelski zavod je objavil včeraj naslednje številke o stanju letošnje letine v odstotkih (100 pomen ja normalno letino): V Franciji: pšenica 95 9, žito 90 8, ječmen 103 7, oves 101*9. V Kanadi : pšenica 113, oves 104 2. Na Francoskem je letina v splošnem zadovoljiva. Na Ogrskem (od katerega zavisi cena kruha pri nas) sla-bejša kot Uavaduo.
* * Osrednja zveza konsnmnih društev v Nemčiji. Konsumnih društev je bilo leta 1910. 1109, ki so štela milijon 171 tisoč in 763 članov. Letni promet je znašal okroglo 400 milijonov kron, v lastni režiji so producirala za 65 milijonov kron najraznovrstnejšega blaga. Cisti dobiček je znašal 33 milijonov kron. ki so ostali v delavskih žepih, namesto da bi romali v blagajne trgovcev. — Delavskih proizvajalnih zadrug je bilo 40 z 8919 člani. Cisti dobiček je znašal pri letoem prometu 10 milijonov kron okroglo 300 tisoč kron. — Velenakupna družba je štela 675 članov; njen promet je znašal 105 milijonov kron. — Vrednost blaga, ki ga delavske gospodarske organizacije proizvajajo v lastnih podjetjih, je poskočila na dobrih 17 odstotkov vsega blagovnega prometa in dosegla 65 milijonov kron.
Z drugimi besedami: za 64 kron blaga, ki ga je vsak član konsumnih organizacij porabil, so konsumna društva proizvaiala v svojih tovarnah. V konsumnih obratih je bilo vposlenih 2576 oseb, v prodajalnah pa 13.827 uslužbencev. Imetje konsumnih društev je v minulem letu znašalo ogromno vsoto 48 milijonov kron.
Delavsko gibanje.
= Stavka kovačev, kolarjev in laki-rarjev na Sušaku in Keki. Kovači, kolarji in lakirarji so 2. t m. predložili delodajalcem svoje zahteve: vvedbo deveturnega delovnika in 20-od»totuo izboljšanje mezd. Ker delodajalci na predložene zahteve niso odgovorili, so delavci 10. t. m. ustavili delo. Sušak in Reka sta za omenjene stroke zaprta.
= Štrajk ključavničarskih pomočnikov v Zagrebu traja že pet tednov in bo najbrže še dolgo, ker se ne udado ne mojstri, ne pomočniki. Mojstri delajo sedaj samo z vajenci. 28 pomočnikov je minolo soboto zapustilo Zagreb.
= V Budimpešti so stopili pekovski delavci v pondeljek v vseh delavnicah v stavko, izvzemši štirideset podjetij, v katerih so se gospodarji pobotali s pomočuiki. Ostali mojstri so se kmalu prepričali, da jim trma ne koristi. Včeraj je že prišla brzojavna vest, da je stavka končana.
= Stavbi iiska stavka v Parizu je malone splošna. Vseh v Parizu zaposlenih stav-binskih delavcev je sedaj 25.000, izmed teh jih je 20.000 stopilo v stavko. V pariški okolici je približno 13.000 zidarjev, stavka pa jih dobra tretjina. Po vojašnicah je vojaštvo v pripravi.
—	Mornarska stavka. V Hullu je stavka končana, ker so podjetniki povišali plače. — Iz Ymuidena javljajo: Ko je za Hamburg namenjeni parnik »Alster" skušal priti na odprto morje in se peljal mimo ladje „Rystroom", na kateri je bila vojaška straža, je ta pozvala mimo vozečo ladjo, naj se ustavi. Ker so to ni takoj zgodilo, so oddali z „Ry4rooina" dvanajst strelov nanjo. Vojaki na „Rystroorau" so mislili, da so na »Alsteri" stavkujoči mornarji (1).
= V Saragosi na Španskem je v pondeljek izbruhnila generalna stavka.
ZADNJE VESTI.
Informativni razgovori Glautschevi.
Dunaj, 12. julija. Danes je imel ministrski predsednik baron Gautsch daljše razgovore z dr. C o tfc i j e m za klerikalne Italijane, z dr. P i t a c c o m za italijanske liberalce, z Lazarskim za »poljsko kolo", z dr. lvče-vičern, z dr. Ribafšem, z dr. Laginjo, z dr. Šušteršičem, dalje z Wassilko za Ru-sine. Vsi ti razgovori imajo predvsem informativen značaj; poučiti voditelje posameznih parlamentarnih skupin o namerah vlade, o njenem delovnem načrtu. Vsi doslej zaslišani parlamentarci niso mogli baronu Gautschu podati nobenih obveznih obljub, ker se klubi deloma niti
\
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ■■ Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, k]er |e lulM e°stllna-lelovlMe ln	®	0	0	Svoji k svojim!
konstituirali še niso; pač pa so vsi izražali vladnemu načelniku željo, da bodi poletna se-zija zelo kratka in da naj brambno in bančno predlogo obravnava zbornica še le v jesenskem zasedanju.
Italijanska fakulteta.
Dunaj, 12. julija. Poleg drugih voditeljev strank so danes tudi zastopniki „Unio Jatina" kouferirali z ministrskim predsednikom. Italijani so svoje stališče do vlade napravili odvisno od okolnosti, da pride predlog italijanske fakultete še tekom poletnega zasedanja na doevni red v plenumu zbornice. Gautsch jim ni mogel tega odločno zatrditi, pač pa je izjavil, da ee to zgodi v jesenskem zasedanju in da bo takrat vprašanje italijanske pravne fakultete definitivno rešeno.	•
Dr. Soukup se odtegne pol. delornnju.
Praga, 12. julija. Bivši socialno-demo-kratični poslanec sodrug dr. Soukup, ki je pri zadujih volitvah podlegel, je po poročih meščanskega časopisja odklonil ponudbo poslanca Klička in Svecenega, ki sta njemu v prilog hotela odložiti svoj mandat, češ da se umakne iz političnega življenja.
Hrnpni prizori v ogrski zbornici.
Budimpešta, 12. julija. V današnji seji je zbornica izrekla razdejanemu Kečkemetu svoje soz.al.je; poslanci so odstopili enodnevne dijete porušenemu mestu. Do silnega hrupa je došlo med govorom posl. Hocka, ki je ob gromovitem pritrjevanju skrajne levice prijemal vlado zaradi njene popolne pasivnosti ob potresni katastrofi. Med večino in manjšino bi se bil vnel kmalu pretep ob stavku, da si ministrski predsednik pač misli: naj se zemlja trese, samo da se moj ministrski stolček ne omaje.
Maroška afera.
Pariz, 12. julija. Nemško-francoska pred pogajanja o maroški aferi bodo trajala 8 do 14 dni pod absolutno tajnostjo. Vršila se bodo hkrati v Berolinu in v Parizu.
Enoten češki klub meščanskih poslancev.
Praga, 12. junija. 10 čeških meščanskih poslancev je ostalo izven češkega kluba ; sedaj se vrše pogajanja, da vstopi tudi teh 10 poslancev v skupen češki klub, težave so le zastran dr. Stranskega in Zahradnika, ki jih češki klub neče sprejeti. Ce se vstop izvrši, bo obsegal češki klub vse češke meščanske poslance in štel 82 članov.
Antimodernlstična prisega v Nemčiji.
Berlin, 12. julija. Do 1. julija so položili vsi profesorji na katoliških fakultetah an-timodernistovsko prisego razen dvanajstih.
Albanska vstaja.
Cetinje,12. julija. Turški poslanik je črnogorskemu vnanjemu ministru predložil noto, s katero se podaljšuje rok za povratek upornih Malisorov za dvajset dni, proseč ga, da razglasi to vsem v deželi bivajočim Albancem.
Volitve v redno sobranje.
Sofija, 12. julija. Volitve v redno sobranje se vrše 28. avgusta. Opozicijske stranke so sklenile med seboj volilni kartel in razvijajo po celi deželi velikansko agitacijo; vendar je vladna zmaga precej gotova.
Pomiloščcnje srbskih zarotnikov.
Cetinje, 12. julija. Kralj je pomilostil v veliki zarotniški pravdi 1. 1909. v dosmrtno ječo obsojene Srbe.
Velika dinami trni katastrofa.
Frankobrod ob Meni, 12. julija. Danes se je zgodila eksplozija dinamitne tovarne v W(irgendorfu. Deset ljudi je ubitih, dvajset težko ranjenih, in je le malo upanja, da ohranijo življenje, človeška trupla so strahovito razmesarjena; celo v bližnjem gozdu so našli posamezne človeške dele. Dveh trupel doslej še niso izsledili in so najbrž na drobne kosce raztrgana. Kaj je bil vzrok eksplozije, se še ne ve.
Gledališče zgorelo.
Vladivostok, 12. julija. Tukaj je zgorelo leseno gledališče. Vsled mirnosti igralcev ni med občinstvom nastala panika in so se vsi navzoči rešili.
Iz Mehike.
Novi J o r k , 12. julija. Vlada je ustavila z odlokom na drž. pravdništva vse politične pravde in odpravila od bivšega predsednika Diaza ustanovljeno vojno pravo. Stroški dveletnih revolucijskih bojev za državno blagajno znašajo 84 milijonov,	*
O s a c a , 12. julija. Včeraj so se vršili iz političnih razlogov veliki spopadi; demonstrante so vdrli v več hiš in so se razkropili šele, ko je vojaštvo na nje streljalo.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Učenca m
sprejme v trgovino z mešanim blagom
Štefan Lapajne, Spodnja Idrija
Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Kovač Antonija v Sv. Križu.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oaserma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 2 0. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.
f ■	\
Zapomni ne zabl:
Bolan ali zdrav,
Le „FLORIAN“ rabi,
Želodcu bo prav!
je krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-44.
 ____________________________________ »	»	4-80.
Naslov za naročila: „FLQR1AN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
Malo
reklame
Veliko
izbire
S
j?
■or
Nizke
SSSH6S
Restavracija,International1
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora.
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem in vsi slovenski, nemški, italijanski delavski listi.	Shajališče	sodrugovl
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
Stavbena in gostilniška zadruga Delavski dom v Trbovljah
registr. zadruga z omejenim jamstvom
priredi v nedeljo dne 23. julija 1911 ob 3. url dopoldne v prostorih Delavskega doma svoj
redni občni zbor
z dnevnim redom:
1. čitanje zapisnika zadnjega zbora.
2. Račuusko poročilo.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o čistem dobičku.
5. Preosnova pravil.
6. Ustanovitev sklada za pokritje deležev.
7. Volitev devetih članov v nadzorništvo in treh
namestnikov.
8. Bazno.
V zmislu § 14. pravil smejo na občnem zboru glasovati le oui člani, ki imajo plačano vsaj polovico deleža. — Olane se torej naprosi, da se v polnem številu udeleže.
Trbovlje, dne 10. julija 1911.
Za načelstvo:
Peter Grobler, Ignacij Sitter, Ivan Jeretin.
Gostilna
pri Rusu
Marija Terezija cesta št. 8
priporoča sl. občinstvu dobro belo in rudeče bizeljsko vino, sveže Dreher-jevo pivo, kakor gorka in mrzla jedila — po primernih nizkih cenah. —
Sodrugl! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drng bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
lične pomaga!
loji gramofoni in godbeni avtomati so le najboljši!
A. Rasberger, Jj
Ljubljana
Sodnijska ulica 5
3E
::	Kavarna	::
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
:: se priporoča. ::
0
Trgovina žita in deželnih   pridelkov —
Kmet & Slivar
Ljubljana, Marije Ter. cesta 8.
Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov
Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše.
Naznanilo.
Podpisani si usojara slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da premestim z dnem 15. julijem svojo mesarsko obrt iz dosedanjih prostorov v bivšo
Kosovo mesnico
in se cenjenim odjemalcem toplo priporočam.
T Idriji, dne 12. julija 1911.
Franc Klebee, mesar.
Kavama „Central“
Sv. Petra cesta št. 37 pri jubilejskem mostu
— se cenjenemu občinstvu in delavstvu toplo priporoča. —
S spoštovanjem	Štefan	Miholič,	kavarnar.
cene
•	-	#
	Tehnični biro in podjetje zgradb Ingenieur H. Uhlff, Ljubljana, Resljeva cesta 26 Strokovna Izvršitev vseh vrst načrtov ln proračunov, znan-	
*		$