Z1V0 našo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale-45 %-art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 33(1118) Čedad, Četrtek, 29. avgusta 2002 Stiri tisoč vernikov in pet škofov na romanju treh narodov v soboto 17. avgusta Z Višarij pogled v jutri Mir, sprava, prijateljstvo in sodelovanje: to si 'želijo verniki iz Italije, Avstrije in Slovenije Pobudo je pred 20. leti dal nadškof Battisti - V nedeljo 8. septembra romanje na Staro goro Marijina božja pot na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo na Svetih Višarjah nadaljuje in oživlja tradicijo in vitalnost verskega življenja oglejskega patriarhata. Svete Višarje so križišče Evrope, 'kraj, kjer se srečujejo verniki različnih narodov in kultur, ki jih povezujejo iste kristjanske korenine, vera pa jim pomaga premostiti vse razlike in pregrade. V soboto 17. avgusta se je tu ponovilo romanje treh narodov. Furlani, Slovenci in Avstrijci so se ga letos udeležili v zelo velikem številu. Ocenili so, da se je zbralo kakih 4 tisoC vernikov. Verski obred se je začel z dolgo procesijo duhovnikov iz cerkve do naravnega amfiteatra, kjer Je bila maša, za njimi so nesli kip Višarske Marije, sledili so Pietro Brollo, videmski nadškof, Franc Rode, ljubljanski metropolit, Jože Kvas, pomožni škof, celovški škof Alojz Schwarz in koprski Metod Ririh. Tudi verski obred je v spoštovanju do vseh jezikov in kultur potekal v Petih jezikih in sicer v latinščini, fulanščini, italijanščini, slovenščini in nemščini. Od visokogorskega svetišča (1980 m. nadmorske višine) na Sv. Višarjah °ko - in to je tudi naslov Srečanja - seže zelo deleč, Cez vse meje in pregrade *n pogled je vse bolj usme- rjen v Evropo, v novo Evropo, ki jo prav v tem času snujejo v Bruslju, kjer je na delu konvencija za novo evropsko ustavo. Evropa pa se z integracijo desetih držav pripravlja na to, da spet postane skupni dom številnih evropskih narodov. Ta vprašanja so bila v ospredju v homiliji videmskega nadškofa Brolla, ki je izrazil tudi željo, da bi trije sosednji narodi odpravili vse pregrade in vstopili z enakim dostojanstvom v skupni evropski dom. Ne smemo graditi Evrope le na tržnih zakonitosti, je dejal, pač pa ponovno odkriti skupne vrednote, ki so kristjanske vrednote. V ospredje je postavil tudi vprašanje miru, ki je centralno kot je to bilo pred dvajseti- mi leti, ko se je romanje začelo. Mir pomeni svoboda, pravičnost, spoštovanje manjšin, sprejemanje drugih, vsakega s svojimi posebnostmi, a pomeni tudi sprava in odpuščanje. Podobne misli sta na srečanju izrekla tuši nadškofa Rode in Schwarz. Slednji je tudi vabil na prihodnje srečanje, ki bo hle-tu na Koroškem. Bivši videmski nadškof Alfredo Battisti je pred dvajsetimi leti, ko je dal pobudo za romanje treh narodov na Sv. Višarjah, res imel pogled uperjen v bodočnost. In z njim nadškofa Sustar in Kapellari. Leta 1982 še ni nihče mislil, da se bo Evropa tako globoko spremenila in preoblikovala, da se bosta dve polovici spet začeli povezovati. Spodbude je Battisti črpal iz kulturne in zgodovinske tradicije tromeje in Furlanije. Kulturno, jezikovno in duhovno bogastvo oglejske cerkve pa se danes, v spremenjenih razmerah, ponuja kot aktualen model. Nadškof Battisti je pred 26. leti dal pobudo tudi za romanje na Staro goro. V nedeljo 8. spetembra se bo ponovila tradicionalna o-bljuba furlanske cerkve, ki se je po potresu podala na pot na Staro goro in prosila pomoč pri obnovi potresene Furlanije. Donašnji dan cerkev poudarja potrebo po obnovi versko-duhovnega življenja. Zbirališče v Ka-raiji bo ob 14.30, somaševanje na Stari gori bo ob 17.30. Živahno rezijansko poletje Nekoč so se Rezijani vračali domov s svojih planin. Sedaj prihajajo iz furlanske ravnine, drugih krajev Italije in Evrope, kjer so si ustvarili boljše pogoje življenja. A za šmarno mišo je v dolini spet živo in cerkev Marije vne-boVzete na Ravanci je polna do zadnjega kotička. [DO&RODOSU OOMM RjKCAKl: LUCE+3,3% GAS^* Comunità montana Valli del Natisone Comunitat Montane Valadis dal Nadison Gorska skupnost Nediških dolin Matajur Incontro tra i popoli vicini Incuintri dai popui vicins Srečanje med sosednjimi ljudmi 40. anniversario della costruzione della chiesa in vetta “Al Redentore - Odrešeniku" programma: 9.15 incontro “Le problematiche della sentieristica” 10.30 saluto autorità - Coro CAI Cividale 12.30 s. messa solenne in vetta cantata Nel pomeriggio, presso il rifugio Pelizzo, banda di Trebiciano- TrebCe, coro Cai, cori delle valli, i Bintars Comune di Savogna - Banca di Cividale spa - Cai - Pro loco Vartača - Planinska dru2ina Benečije Tako je bilo tudi letos. In tudi letos so spet zaigrale citi-re in bunkule, spet so odmevali koraki rezijanskih plesalcev. In to skupaj z domačo rezijansko besedo je bila najbolj topla dobrodošlica vsem, domačinom in obiskovalcem. Tudi teh je bilo letos kar precej, saj je bila Rezija s svojimi številnimi prireditvami spet močno vabljiva Med uspešnjimi poletnimi prireditvami, naj omenimo 5. praznik brušacev, ki so ga priredili na Solbici, v vasi, ki je zibelka tega tako specifičnega rezijanskega poklica Praznik brusačev je potekal od 8. do 11. avgusta in ponudil več priložnosti se približati Reziji in njenemu naravnemu in kulturnemu bogastvu. Pohod brusača je bil priložnost za spoznavanje okolja, ljudske tradicije pa za pokušinjo domačih dobrot. berinastrani2 Matajur, festa della montagna La Comunità Montana Valli del Natisone anche per quest’anno organizza la Festa della Montagna sul Matajur in collaborazione con il Comune di Savogna e le associazioni alpinistiche locali. L’appuntamento è fissato per domenica 1 settembre. La manifestazione, giunta ormai alla venti-seiesima edizione, si a-prirà domenica 1 settembre alle ore 9.15 presso il rifugio Pelizzo con una ta vola rotonda su “Le problematiche della sentieristica”. Alle 10.30 è previsto il saluto delle autorità, mentre alle ore 12.30 in vetta è prevista la santa messa solenne cantata. Il pomeriggio sarà dedicato ad un ricco ed interessante programma folk loristico. segue a pagina 5 naroči . se na naš tednik Incontro a più vocia Cividale Ha avuto un’ampissima eco sui media, sia a livello locale che nazionale, il “Meeting giovani” tenutosi a Cividale a metà agosto. Ma il successo dell’iniziativa è stato in primo luogo decretato dall’ampia e qualificata partecipazione di ragazzi ed ospiti illustri. Oltre 300 le presenze che si sono avvicendate in due giorni. I ragazzi che sono intervenuti hanno rappresentato 12 nazioni diverse, 21 università europee, ma il Meeting ha coinvolto ben 35 atenei a livello europeo. Grazie ad una concomitante iniziativa della Eraple hanno partecipato al Meeting anche i figli di concittadini emigrati all’estero ed appartenenti a sei nazioni diverse. Le cifre sono importanti ma anche aride. Quel che ha decretato il successo del Meeting giovani di Civida-le però è stato il confronto, il dialogo, lo scambio di i-dee tra ragazzi di diverse provenienze, diverse tradizioni culturali e religiose. A questo proposito va segnalata la presenza di Diletta Cesana, presidente dell’Unione giovani ebrei d’Italia, di quella di Abdal-lah Kabakebbji, presidente dei giovani musulmani d’Italia e Cristian Carrara, segretario nazionale delle A-cli. Ospite del Meeting anche il parlamentare sloveno Lojze Peterle, membro della Convenzione europea. Il primo risultato del Meeting è la “Carta di Ci-vidale”, un manifesto culturale sulle caratteristiche indispensabili che un processo di unificazione europea, rispettoso dei diritti u-mani, deve incarnare. E un percorso che si muove nell’ottica del pluralismo interculturale ed interreligioso. Il documento nei prossimi mesi verrà ulteriormente definito ed affinato. Una buona occasione in questo senso sarà un convegno intemazionale di studi che fra il 10 ed il 13 ottobre si terrà a Cividale. Il documento sarà poi inviato a Bruxelles e sottoposto ai componenti la Co-venzione europea. Četrtek, 29. avgusta 2002 2 Il consiglio di S. Pietro sulla riorganizzazione degli enti montani Comunità montane, si acceleri la riforma Mentre la politica regionale è tutta presa da altri problemi, in primo piano senz’altro i preparativi per le prossime elezioni regionali che saranno precedute il 29 settembre dal referendum sulla legge elettorale regionale, molte le questioni ancora in attesa di una soluzione. Una di quelle che ci riguardano più da vicino e che influiscono sulla nostra situazione socio-economica si riferisce alla riorganizzazione delle Comunità montane rispetto alla quale poco o nulla si vede all’orizzonte. La legge regionale di fatto le ha soppresse, prevedendo una loro trasformazione in enti comprensoriali con ampie funzioni e competenze, nel frattempo le comunità montane sono state commissariate. La legge Bogato kulturno poletje v dolini pod Kaninom s prve strani Praznik brušaCa so izkoristili za razmislek o tem, kakšno bodočnost ima, Ce jo sploh ima, ta poklic. Vse pa so tudi na Solbici “zabelili” z rezijansko citiro in bunku-lo. Zaplesali so plesalci folklorne skupine, a tudi domačini. O solbiškem prazniku brusaCa moramo še omeniti nastop moškega pevskega zbora Monte Canin, ki je nastopil v polni solbiški cerkvi. V nedeljo, ko je bilo najveC ljudi, so se seveda brusači posvetili svojemu poklicu in po vseh vaških kotičkih pokazali svojo spretnost. Vse poletje pa je bilo v dolini pod Kaninom res živahno. sarebbe dovuta essere predisposta entro il febbraio di quest’anno, poi c’è stata u-na proroga del commissariamento e prevista la soppressione entro la fine di quest’anno. Su questo argomento si è discusso nell’ultimo consiglio comunale di S. Pietro al Natisone che su proposta del consigliere Giuseppe Firmino Marinig ha anche approvato un documento in cui si sollecitano la giunta ed il consiglio regionale di accelerare l’iter legislativo di riforma, di approvare in tempi brevi il riordino delle comunità montane, attribuendo loro maggiori funzioni e competenze. Il consiglio comunale di S. Pietro inoltre propone di istituire una comunità che comprenda Valli del Torre, del Natisone e Collio. Pisrap iz K Stojan Spetič Nedavne tržaške “prijateljske” nogometne tekme med Italijo in Slovenijo nisem videl. Kdor me pozna ve, da mrzim nogomet in navijanje. V svojem življenju sem na stadionu gledal dve tekmi, takorekoc po sili in dolžnosti, po radiju pa poslušal le eno, tisto med Jugoslavijo in Madžarsko sredi petdesetih let, ko so bili na nogometnem polju Cebec, PuškaC, Sandor, Beara in njim podobni. Kljub temu pa bi rad o tržaški tekmi, incidentih in političnih špekulacijah po njih, nekaj vendarle napisal. Predvsem par vprašanj, poleg onega, samo po sebi umevnega, kdo si je zaboga izmislil to “prijateljsko” tekmo prav v Trstu... Saj to je, kakor že v klet zapreš psa in mačko in se potem Čudiš, Ce sta se izpraskala in ogrizla. Kaj sta poCela slovenski notranji minister Bohinc in šef policije Pogorelec? Zakaj niso slovenske “ultrase” zaustavili še pred mejo in jim preprečili odhod v Trst? Ko so pred letom dni na Fernetičih zaustavili avtobus italijanskih pacifistov smo lahko vsi videli, kako brutalno u_in-kovita zna biti slovenska policija. Kaj pa je potem, v Trstu, poCela italijanska policija? Prijatelji, ki so bili na tekmi, so mi odkrito povedali, da so bile kontrole pred nogometnim stadionom le gola formalnost, pogostoma pa je sploh ni bilo. Tako so prišle na tribune petarde in bakle, s katerimi so obmetavali igrišCe. Jo je mar spet vodil politik, kakor v Genovi, kjer so fašistični poslanci vodili nasilne orkestre v uniformi? Zdi se, da je “kulturni odbornik” Menia kar sam trgal transparente in “miril” duhove vsaj toliko, kot tisti, ki je z bencinom gasil požar. Menia se je javno vprašal, kdo je prišel. Po tem, kar so mi povedali, prav tržaški ultrasi, ki so slovensko Zdravljico (“Žive naj vsi narodi...”) sprejeli s fašističnim pozdravom, žvižgi in psovkami na raCun Slovencev. Slovenski ultrasi so prejeli zasluženo kazen. Ne bodo sedeli v zaporu, paC pa pet let ne bodo smeli na ozemlje Evropske Unije. Skratka, potujejo lahko samo na Balkan ali na vzhod, Ce jim slovenska država ne bo odvzela potnih listov. Italijanski nasilneži pa so v oCeh nekaterih komentatorjev, postali ni_ manj kot “branilci domovinske Casti”. Kakšna sramota, ko mešaš nečloveške navijaške strasti s politiko. Slovenskim ultrasom zamerim predvsem to, da so fašistu Menii dali možnost, da nas je javno označil za “Zvali”, kar je (mimogrede povedano) kaznivo dejanje. A ima fant imuniteto. Na koncu še vprašanje “cui pro-dest”. Odnosom med sosednjima narodoma in manjšinama gotovo ne. Morda pa je kdo raCunal na skaljeno vzdužje, da bi preprečil “spravno dejanje” v Bazovici, ki sta ga za prihodnji mesec načrtovala predsednika KuCan in Ciampi. Misliti slabo je greh, pravi rimska modrost, a običajno uganeš. Piranski zaliv in nesoglasja med sosedoma Nesoglasja med Slovenijo in Hrvaško zaradi mejne Črte v Piranskem zalivu za-dobivajo vse večje razsežnosti in so postala obenem tudi predmet predvolilne kampanje. Le-to pa je doletela že prva afera, ki je vezana na enega od dveh najbolj eminentnih kandidatov za mesto predsednika republike, Franca Arharja. Dejstvo, da so mediji ugotovili, da Arhar dobiva bajne piace pri neki zavaravovalni-ški družbi, je veliko prispevalo, da je njegova priljubljenost padla med Slovenci in mu bo znala stati tudi napovedano balotažo z Drnovškom. Ob tem Arharja kritizirajo, da se je javno opredelil proti prodaji slovenskih bank tujcem, profesionalno pa je postal svetovalec avstrijske banke, ki namerava kupiti neki slovenski denarni zavod. Kaj na vse to mislijo Slovenci, smo brali v ljubljanskem Dnevniku, ki je opravil javnomnenjsko anketo. Na tej podlagi lahko sklepamo, da je slovenska javnost naveličana pogostih mejnih incidentov ob meji z Republiko Hrvaško in da je, vsaj kar zadeva razmejitev na morju, pripravljena na mednarodno arbitražo. Za to pot, po kateri naj bi določili državno mejo v Piranskem zalivu, se namreč zavzema 41 odstotkov vprašanih, precej manj, “komaj” dobra Četrtina (25,9 odstotka) vprašanih pa meni, da bi bil najbolj smotrn nov dogovor med obema državama. Da bi bilo treba vztrajati pri že doseženem sporazumu o poteku meje, sodi 18,6 odstotka, 13,9 odstotka vprašanih pa ne ve, kako se najbolj smotrno dogovoriti o razmejitvi v Piranskem zalivu. Naklonjenost mednarodni arbitraži narašča z izobrazbo. Mednarodni arbi- traži so nekoliko manj od povprečja naklonjeni pripadniki starejše populacije (-nad 60 let) in Dolenjci (35,2 odstotka) ter Primorci (38 odstotkov). Sicer pa je veC kot polovica (56,6 odstotka) vprašanih ocenjevala, da sta za najnovejše incidente v Piranskem zalivu odgovorni obe strani, slovenska in hrvaška. Da je za incidente odgovorna le slovenska stran, je menilo 8,6 odstotka vprašanih, da so odgovorni samo Hrvati, pa je bilo prepričanih trikrat več (25,3 odstotka) vprašanih. Kar zadeva vlado, zadnja dva meseca opažamo padec podpore politiki vlade Janeza Drnovška. V tokratnem merjenju je podporo politiki Drnovškove vlade izrazilo 53,6 odstotka anketirancev (politike vlade ne podpira 34,3 odstotka, neopredeljenih je 12,1 odstotka respondentov), julija 56,3, junija pa 61,3 odstotka odgovorov. Kar zadeva predsedniške volitve, vse kaže, da bo Drnovšek imel prosto pot (govori se celo, da se bo Arhar umaknil iz igre). Javno-mnensjke ankete mu namreč zagotavljajo nekaj cez 32 odstotkov podpore. Velik del podpore (34) pa je izgubil Arhar, ki danes lahko šteje le na 13 odstotokov priljubljenosti. Veliko sta napredovala kandidatinja konservativnega bloka Barbara Brezigar ter Zmago Je-linCiC, ki je svojo priljubljenost moCno utrdil tudi zaradi njegovih nacionalnih pogledov glede spora med Slovenijo in Hrvaško zaradi Piranskega zaliva. Na podlagi zapisanega« je pričakovati, da bo kmalu prišla na dan kakšna nova predvolilna afera. Koga pa bo penalizirala (oziroma nagradila), za sedaj je le vprašanje brez odgovora« (r.p.) Tensione tra Zagabria e Lubiana Rapporti sloveno-croati Dovrebbe tenersi nei prossimi giorni un vertice tra i presidenti del consiglio sloveno e croato Drnovšek e Račan. Scopo dell’incontro in primo luogo fermare il progressivo inasprimento dei rapporti tra i due paesi vicini dovuto alla questione ancora a-perta del confine nel golfo di Pirano. A questo proposito la Croazia preme per un arbitraggio internazionale, la Slovenia non si oppone anche se preferirebbe sciogliere il nodo a livello di rapporti bilaterali. Intanto nei giorni scorsi nel golfo di Pirano sono accaduti diversi incidenti imputabili proprio alla questione confine. L’incidente più grave è comunque legato ala vicenda dello sloveno Joško Joras che dopo essersi rifiutato più volte di pagare delle multe è finito nelle carceri croate, condannato a 30 giorni. Joras, consigliere di Pirano, in carcere ha iniziato lo sciopero della fame. Al lavoro in queste ore anche le diplomazie dei due paesi. Novità in posta E'già entrato in vigore in Slovenia il decreto governativo che trasforma le Poste da ente pubblico in a-zienda normale. Le Poste slovene che l’anno scorso hanno chiuso il bilancio con un attivo di 211 milioni di talleri (Sit) hanno ottenuto comunque la facoltà di operare un aumento delle tariffe. I rincari scatteranno il 1. settembre. Peres in Slovenia Il ministro degli esteri i- sraeliano Simon Peres è stato nei giorni scorsi in visita ufficiale in Slovenia dove è stato ricevuto da tutti i massimi esponenti del mondo istituzionale sloveno. Politica intemazionale e crisi nel medio-oriente i temi al centro dell’attenzione. La Lek agli svizzeri? La più grande industria farmaceutica slovena è la Lek. Nella classifica mondiale occupa il 112 posto, ha 2300 dipendenti tra cui 1500 all’estero, l’anno scorso ha avuto entrate per 78,5 miliardi di talleri (Sit) il 24 agosto ha pubblicato sul quotidiano Deio la notizia di aver ricevuto un’offerta per l’acquisto di tutto il pacchetto azionario. Pare che il compratore sia una società svizzera, la Novar-tis. Soldati tedeschi Circa settecento ex militari sloveni, mobilitati e costretti ad entrare nell’esercito tedesco ed i loro familiari si sono incontrati per la prima volta a Rogla« Trascorsi sei decenni, I h1' contro è stato l’occasione per ricordare quei tragje’ giorni, i torli subito Dall’incontro è stato rivol' to al governo di Lubiana un appello perché chieda 1 danni di guerra alla Gef' mania che ha già provve; duto a pagarli ai soldat* mobilitati francesi, lussen1' burghesi e belgi. Omicidio a Rovigno Una famiglia slovena« padre madre e figlio di • anni, in vacanza sulla costa istriana sono stati ucciso Ancora ignoti gli autori e le cause del tragico fatto. , '____________________________________________________________novi matajur Q Kultura cemek’29 avgusta 2002 j Allestita una mostra antologica nei locali della scuola L’arte di Marco Predan A Cravero nell’ambito della festa paesana ha destato molto interesse La Postaja si presenta a krastowitz Conoscevo Walter solo di nome. Per me era “quello che ha caricato le sculture sul camion a Bruxelles”. Sabato è passato anche lui alla mostra e ci siamo potuti conoscere di persona. La sua gioia nel vedere le opere di Marco a Cravero era grande. Lui, come molti altri che hanno condiviso con Predan l’esperienza dell’emigrazione in Belgio, ne conosceva da tempo il valore artistico. Per altri visitatori valligiani, invece, la mostra è stata una scoperta assoluta, una sorpresa inaspettata, un motivo di orgoglio per gli abitanti di Cravero e dintorni. A pensarci bene, anche re, arrivata a Bruxelles, non sapevo cosa avrei trovato e ho passato pomeriggi a scoprire con stupore le °pere di Marco nel suo atelier. Moltissimi erano stupiti, non immaginavano che l’autore della “Krava” che domina uno dei tornanti di Cravero avesse avuto una produzione così ricca e varia. Altri hanno scoperto il nome dell’autore del monumento al minatore di San Pietro, altri ancora hanno riconosciuto nelle foto lo Yeti, il “mostro di Savo-gna” e mi hanno raccontato le peregrinazioni di quella imponente e spaventosa scultura. Laura, piemontese, e suo marito, austriaco, sono arrivati a Cravero da Lubiana, per caso. Sono rimasti affascinati dalle sculture di Marco, tanto che speravano di poterne comprare qualcuna. Ho spiegato loro che erano state regalate al paese di Cravero e allora hanno detto “Pazienza, facci sapere quando ne esporrai altre!” Renato, Giorgio e Amedeo e molti altri hanno rac- contato piccoli aneddoti della loro amicizia con Marco, forse più goliardici che artistici, ma comunque importanti per delineare la sua indole. Ivan, Loris e Ingrid, che si interessano di arte, sono stati ispirati e spronati ad attivarsi dalle opere di questo illustre e finora sconosciuto conterraneo. Creare legami, amicizie, interesse, collaborazione. Questo era il primario o-biettivo di questa prima, timida esposizione delle o-pere di Marco. In quei tre giorni nella scuola di Cravero si è respirata l’aria che ho avvertito nell’atelier di Marco a Bruxelles ed era davvero ciò che speravo. Anche in questo senso le opere non sono arrivate a Cravero, ma ritornate, come testimonianza e presenza della personalità di Marco Predan. Michela Predan L’Accademia Estiva Internazionale di Cultura Popolare, importante appuntamento culturale che si svolge da sei anni in Austria, quest’anno avrà luogo dal 25 al 30 agosto presso il castello di Krastowitz, in Carinzia. Il convegno vuole essere una riflessione a più voci sul passato e sul presente in Austria, Slovenia e nel Nordest italiano, “Regioni vicine” è infatti il titolo e il tema dell’iniziativa di quest’anno. A rappresentare le regioni italiane interessate, è stata chiamata dalla direttrice dell’Accademia, Claudia Gruber, Stazione di Topolò - Postaja Topo- Ancora una lieta notizia scolastica: Consuelo Galluzzo ha conseguito la maturità al Liceo psico-pedagogico di San Pietro al Na-tisone con il massimo dei voti, 100/100. Consuelo vive con la mamma Nadia a Bottenicco, ma durante le vacanze va spesso, assieme alla zia Loretta, a Ponte Miscecco dove abita il nonno Selenčič che le insegna anche qualche frase o qualche canzoncina... po slovensko. Congratulazioni Consuelo, da tutti i parenti e a-mici, e tanti auguri per i giorni a venire, quando intraprenderai gli studi uni- Donatella Ruttar love. “Nuovi impulsi, iniziative e progetti” è la sezione nella quale Donatella versitari, magari con gli stessi risultati di oggi! In queste occasioni, qualche volta bisogna proprio dire: “Brava anche la mamma!” E’ il caso di Nadia Pantarotto che da sola (il marito si è eclissato quando la figlia Consuelo aveva due anni) e con qualche aiuto dei nonni materni è riuscita a crescere, pur con grandi sacrifici, ma con i risultati che si vedono, la sua diletta unica figlia. Ora gestisce l’agrispac-cio dei conti De Puppi di Moimacco, naturalmente con massimo impegno e molta competenza, e tutti i Ruttar, direttrice dell’iniziativa e Rainer Rosenberg, capostruttura del primo canale della O.R.F, la Radiotelevisione nazionale austriaca, presenteranno l’originale progetto beneciano. Rosenberg da anni è un cultore della Stazione alla quale ha dedicato ore di trasmissione e un ricco spazio nel sito internet ufficiale della O.R.F. Tra gli altri relatori, ricordiamo Lojze Peterle, ex primo ministro sloveno e membro della convenzione europea che sta predisponendo la nuova costituzione europea; il professor Hans Kitzmuller, docente di letteratura austriaca presso l’università di Udine, nonché raffinato editore e numerosi e-sperti di paesaggio, architettura, tradizioni popolari e musicologia. Visite guidate, concerti, dibattiti, animeranno la settimana carinziana, fruibile su Internet all’indirizzo: www.schloss-kra-stowitz.at clienti, assieme a parenti e amici, si congratulano vivamente con questa speciale mamma, e particolarmente Guidac Complimenti, Consuelo Se troštamo, de Zverinac oživi vsako polietje Smo se pustli pred poletjem z liepim vaškim praznikam, ki ga je kulturno draško Rečan parpravlo na Zverincu za poča-st>t Giannija Tomasetig an njega knjigo o nonini ošteriji, pa tudi nov CD Nediških Puobov. Lieuš ku takuo nie moglo bit. Pa iz Zverinca so nam napisali: “Muorta viedet, de an miesac nazaj (na 27. luja) le tle na Zverincu je bla druga festa, je biu drug senjam. Zverinčanj an pa-rjatelji so se kupe veselili: so godli, plesal, piel an jedli. Godli so tisti od Arbe Garbe an Sacche Buracche. Ze lan so nas veselil z muziko folk, an lietos so pru oni tiel ponovit tel senjam zak tle par nas so se uSafal zlo dobro. Veselili so se tud “otroc”, ker je igru tud’ an “giocoliere mangiafuoco”. Na zadnjo pa Se ognji “d’artificio”. “Tisti” pa ki niso “mogli spat” zaradi muzike, naj pridejo druge lieto se z nam veselit an naj pame-sejo kiek dobrega za sabo. Se troštamo, de Zverinac oživi vsako polietje, sa pozime tle živmo samuo na 12 ljudi”. (M.T.) Tramite il vostro settimanale vorremmo ringraziare ^tti coloro che hanno organato sabato 27 luglio una tUttgnifica festa (privata) a ^’erinaz. Il nostro modesto ft'azie va in modo particolare u Mario che ci ha dato la risibilità di partecipare a Attesto genuino appuntamen-Allietati dalla musica dei 'Qkeburake e dagli Arbe urbe la serata e scivolata VlQ m allegria e si è conclusa <0fl una sorpresa finale, i fuo-t(ii d’artifìcio, evento eccettuile in questa stupenda lo-Calità. Grazie di nuovo e arri-x Merci al prossimo anno. Jenco e Denis četrtek, 29. avgusta 2002 Novi Matajur SOC. COOP. CIVIDALE DEL FRIULI (UD) - VIA RISTORI 28 Capitale Sociale Euro 722,96 C.F. e P.I.: 01725270308 Registro Imprese di Udine n. 18987 BILANCIO D’ESERCIZIO AL 31.12.2001 STATO PATRIMONIALE ATTIVO 31.112001 31.112000 DIFFER. 2001 EURO B) IMMOBILIZZAZIONI II) IMMOBILIZZAZIONI MATERIALI 3) Attrezzature industriali e commerciali a) Attrezzature industriali e commerciali b) Fondo amm.to attrezzature industriali e commerciali 3 TOTALE Attrezzature industriai e commerciali Il TOTALE IMMOBILIZZAZIONI MATERIALI III) IMMOBILIZZAZIONI FINANZIARIE 2) Crediti (immob. finanziarie) verso: 136.593.161 117.841.663 18.751.498 70.544 112.618.600 -103.097.801 -9.520.799 -58.163 23.974.561 14.743.862 9230.699 12.382 23.974.561 14.743.862 9.230.699 12.382 d) altri esigibili oltre es. succ. 1.804.204 2.434.881 -630.677 932 C) TRATTAMENTO FINE 2 TOTALE Crediti (immob. RAPPORTO LAVORO finanziarie) verso: 1.804.204 2.434.881 -630.677 932 SUBORDINATO 266.119.173 229.301.364 36.817.809 137.439 III TOTALE IMMOBILIZZAZIONI D) DEBITI FINANZIARIE 1.804.204 2.434.881 -630.677 932 B TOTALE IMMOBILIZZAZIONI 25.778.765 17.178.743 8.600.022 13.313 3) Debiti verso banche: C) ATTIVO CIRCOLANTE a) esigibili entro es. succ. 0 119.611 -119.611 0 I) RIMANENZE 3 TOTALE Debiti verso banche 0 119.611 -119.611 0 1) di materie prime, 5) Acconti (da dienti) suss.econs. 8.227.000 0 8227.000 4.249 a) esigibili entro es. succ. 74.796.311 54.577.789 20218.522 38.629 I TOTALE RIMANENZE 8227.000 0 8.227.000 4.249 5 TOTALE Acconti II) CREDITI (Att. drc.) (da dienti) 74.796.311 54.577.789 20.218.522 38.629 VERSO: 6) Debiti verso fornitori 1) Clienti: a) Crediti v/dienti entro 73.944.438 48.110.949 25.833.489 38.189 a) Debiti verso fornitori entro es. successivo 122.881.621 124.524.946 -1.643.325 63.463 es. successivo c) F.do svalutazione crediti -10.437.731 -10.068.009 -369.722 -5.391 6 TOTALE Debiti 1 TOTALE Clienti: 63.506.707 38.042.940 25.463.767 32.798 verso fornitori 122.881.621 124.524.946 -1.643.325 63.463 5) Altri (are.): 11) Debiti tributari a) esigibili entro esercizio a) esigibili entro es. succ. 42.766.220 30.001.553 12.764.667 22.087 successivo 733.739.939 862.250.349 -128.510.410 378.945 11 TOTALE Debiti tributari 42.766.220 30.001.553 12.764.667 22.087 c) F.do svalutazione 12) Debiti verso altri aediti -207.000.000 -208.500.000 1.500.000-106.907 Istituti previdenziali: Differenze per quadratura 3 a) esigibili entro es. succ. 35.741.715 29.128.284 6.613.431 18.459 5 TOTALE Altri (drc.): 526.739.939 653.750 349 -127.010.410 272.041 12 TOTALE Debiti verso Il TOTALE CREDITI (Att. drc.) VERSO: 590.246.646 691.793.289 -101.546.643 304.838 Istituti previdenziali: 35.741.715 29.128.284 6.613.431 18.459 IV) DISPONIBILITÀ'LIQUIDE 13) Altri debiti: 1) Depositi bancari e postali 289.292.834 103.603.302 185.689.532 149.407 a) esigibili entro es. succ. 79.665.108 80.748.291 -1.083.183 41.144 3) Denaro e valori in cassa 1.054.661 1.223.941 -169.280 545 13 TOTALE Altri debiti: 79.665.108 80.748.291 -1.083.183 41.144 IV TOTALE DISPONIBILITÀ’ D TOTALE DEBITI 355.850.975 319.100.474 36.750.501 183.782 LIQUIDE 290.347.495 104.827.243 185.520.252 149.952 E) RATEI E RISCONTI C TOTALE ATTIVO CIRCOLANTE 888.821.141 796.620.532 92.200.609 459.040 2) Altri ratei e risconti D) RATEI E RISCONTI a) Ratei Passivi 1.319.820 1.106.672 213.148 682 2) Altri ratei e risconti b) Risconti Passivi 71.135.458 59.676.714 11.458.744 36.738 a) Ratei attivi 16.762.094 20.066.240 -3.304.146 8.657 2 TOTALE Altri ratei b) Risconti attivi 663.010 629.493 33.517 342 e risconti 72.455.278 60.783.386 11.671.892 37.420 2 TOTALE Altri ratei e risconti 17.425.104 20.695.733 -3.270.629 8.999 E TOTALE RATEI D TOTALE RATEI E RISCONTI 17.425.104 20.695.733 -3.270.629 8.999 E RISCONTI 72.455.278 60.783.386 11.671.892 37.420 TOTALE STATO TOTALE STATO PATRIMONIALE-ATTIVO 932.025.010 834.495.008 97.530.002 481.352 PATRIMONIALE-PASSIVO 931025.010 834.495.008 97.530.002 481.352 STATO PATRIMONIALE PASSIVO 31.112001 31.112000 DIFFER. 2001 EURO A) PATRIMONIO NETTO I) Capitale 1.399.846 1.100.000 299.846 723 IV) Riserva legale 217.209.938 276.103.489 -58.893.551 112.180 IX) Utile (perdita -) dell’esercizio 10.989.800 -58.893.705 69.883.505 5.676 A TOTALE PATRIMONIO NETTO 229.599.584 218.309.784 11289.800 118.579 B) FONDI PER RISCHI E ONERI 3) Altri acc.ti e d) Altri 8.000.000 7.000.000 1.000.000 4.132 3 TOTALE Altri acci efondi 8.000.000 7.000.000 1.000.000 4.132 B TOTALE FONDI PER RISCHI E ONERI 8.000.000 7.000.000 1.000.000 4.132 Dettaglio dei ricavi da attività editoriali (dati 2001 in lire): vendita di copie pubblicità ricavi da editoria on Ine abbonamenti 219.763.001 5.687.081 pubblicità ricavi da altra attività editoriale Totale: 108.014.622 333.464.704 CONTO ECONOMICO 31.112001 31.122000 DIFFER. 2001 EURO A) VALORE DELLA PRODUZIONE (attività’ ordinaria) 1 ) Ricavi vendite e prestazioni 342.236.890 322.994.218 19.242.672 176.751 5) Altri ricavi e proventi (attività'ordinaria) a) Contributi in conto Esercizio 488.408.265 413.668.240 74.740.025 252.242 5 TOTALE Altri ricavi e proventi (attività’ordinaria) 488.408.265 413.668.240 74.740.025 252.242 A TOTALE VALORE DELLA PRODUZIONE (attività’ ordinaria) 830.645.155 736.662.458 93.982.697 428.993 B) COSTI DELLA PRODUZIONE (attività' ordinaria) 6) materie pri.sus.cons. merci 61.165.610 17.198.151 43.967.459 31.589 7) servizi 515.210.536 449.596.560 65.613.976 266.084 8) per godimento di beni di terzi 12.647.148 12.743.097 -95.949 6.532 9) per il personale: a) salari e stipendi 470.718.467 412.174.404 58.544.063 243.106 b) oneri sodali 135.277.191 123.554.281 11.722.910 69,865 c) trattamento di fine rapporto 39.737.067 33.178.901 6.558.166 20.522 9 TOTALE per il personale: 645.732.725 568.907.586 76.825.139 333.493 10) ammortamenti e svalutazioni a) ammort. immobilizz. immat. 0 729.927 -729.927 0 b) ammort. immobilizz. materiali 9.520.799 6.461.100 3.059.699 4.917 d1 ) svalutaz. aediti (attivo drc.) 108.369.722 99.200.487 9.169.235 55.968 10 TOTALE ammortamenti e svalutazioni 117.890.521 106.391.514 11.499.007 60.885 11) variazioni rimanenze di: materie prime, suss.con. -8.227.000 0 -8.227.000 -4.249 13) altri accantonamenti 1.000.000 1.000.000 0 516 14) oneri diversi di gestione 13.976.376 8.039.043 5.937.333 7.218 B TOTALE COSTI DELLA PRODUZIONE (attività’ordinaria) 1.359.395.9161.163.875.951 195.519.965 702.068 A-B TOTALE DIFFERENZA TRA VALORI E COSTI DI PRODUZIONE -528.750.761 -427.213.493 101.537.268 273.075 C) PROVENTI E ONERI FINANZIARI 16) Altri proventi finz. (non da part.) a4) da altri 56.274 83.201 -26.927 29 c) prov. finanz. da titoli (non part.) iscritti n.at. 1.951.098 0 1.951.098 1.008 d4) da altri 2.337.602 1.134.762 1.202.840 1.207 16 TOTALE Altri proventi finanz. (non da partedpaz.) 4.344.974 1217.963 3.127.011 2.244 17) interessi (pass.) e oneri finanziari da: d) debiti verso banche 1.497.760 513.149 984.611 774 g) oneri finanziari diversi 0 2.254.792 -2.254.792 0 17 TOTALE interessi (pass.) 774 e oneri finanziari da: 1.497.760 2.767.941 -1.270.181 15+16-17 TOTALE DIFFERENZA PROVENTI E ONERI FINANZIARI 2.847214 -1.549.978 4.397.192 1.470 E) PROVENTI E ONERI 237.206.311 114.638.676 360.000.000 330.000.000 STRAORDINARI 20) Proventi straordinari (extra attività’ ord.) c) Sopravvenienze attive d) Altri proventi straordinari 20 TOTALE Proventi straordinari (extra attività'ord) 597.206.311 444.638.676 152.567.635 308.431 21) Oneri straord. (extra att. ordì.) c) altri oneri straord. (non rientr. n. 14) 29.965.964 49.612.910 Differenze per quadratura 21 TOTALE Oneri straordinari (extra attività' ordinaria) 29.965.964 49.612.910 20-21 TOTALE DELLE PARTITE STRAORDINARIE 567.240.347 395.025.766 A-B+C+D+E TOTALE RISULTATO PRIMA DELLE IMPOSTE 41.336.800 -33.737.705 22) Imposte sul reddito dell'esercizio 30.347.000 25.156.000 26) UTILE DELL’ESERCIZIO 10.989.800 -58.893.705 122.567.635 122.507 30.000.000 185.924 -19.646.946 15.476 1 -19.646.946 15.477 172.214.581 292.954 75.074.505 21.349 5.191 .MO 15.673 Aktualno novi matajur Četrtek, 29. avgusta 2002 5 Si terrà il 1. settembre in vetta e presso il rifugio Pelizzo” Matajur è festa della montagna segue dalla prima L’appuntamento di quest’anno per la festa della montagna sul Matajur riveste una particolare importanza, si legge in una nota della Comunità montana. Com’è noto l’Assemblea Generale delle Nazioni Unite ha proclamato l’anno 2002 Anno intemazionale delle montagne. La motivazione di fondo del documento dell’ONU ribadisce la fondamentale importanza delle aree montane sotto i più diversi aspetti, da quello economico a quello demografico, ambientale e culturale. Le montagne sono una fonte importante di acqua, energia, biodiversità, prodotti silvicoli ed a-gricoli e luogo di ricreazio- I ne. L’ambiente montano insomma è essenziale per la sopravvivenza dell’ecosistema globale. Nonostante ciò le aree di montagna sono state a volte oggetto di sfruttamento indiscriminato, mentre altre volte sono state lasciate al completo abbandono, con la popolazione esclusa dai processi di sviluppo. Questa realtà riscontrabile anche nelle Valli del Natisone provoca un circolo vizioso che collega inesorabilmente degrado ambientale e sottosviluppo. Inoltre verrà celebrato il 40° anniversario della costruzione della chiesetta in vetta dedicata al Redentore - Odrešeniku per la quale hanno contribuito numerosi cittadini del Cividalese e Valli del Natisone, nonché associazioni ed esercito. Un particolare ricordo verrà dedicato a Cesare Blasig ed a monsignor Pasquale Gujon, per oltre 60 anni guida spirituale della comunità di Montemaggiore / Matajur, protagonisti nella costruzione della chiesetta. A ZELENI LISTI Ace Mermolja ‘Prijateljska’ tekma v Trstu Klatil sem se po Sloveniji, ko sta v Trstu odigrali “prijateljsko" tekmo Italija in Slovenija. Odmeve po izgredih sem bral v ljubljanskem Delu. Nato sem se ob povratku za delovno mizo dodatno dokumentiral ter prebral številke tržaškega Piccola in v celoti komentar Bojana Brezigarja v Primorskem d-nevniku, ki je strnil svoje misli v naslovu: “Sramota za šport in za državo". Tekma se je odigrala 21. avgusta, vendar Zeleni list ne bo padel v zamudi, le zelen ne bo, oziroma, zelen od jeze. Izgredi v tržaškem šta-dijonu so nedvomno znani tudi bralcem Novega Matajurja. Dejstvo je, da so slovenski huligani prišli v Trst na pretep in z očitnim namenom, da izzovejo tudi politični incident, drugače, bi si ne izmislili transparenta o IX korpusu, saj ti fantje verjetno niti ne vedo, kaj je s tem korpusom bilo. Očitno je kdo huligane za priliko “podučil”, gostilničarji in prodajalci so jim dali do-voljšnjo mero pijače, obmejna policija, mislim na slovensko, pa je hordo spustila v Trst. Seveda so slovenske navijače v Trstu čakali tržaški “kolegi” in seveda tisti politiki, z Menio na čelu, ki so želeli od “prijateljske tekme" vnovčiti tudi nekaj političnega kapitala v duhu nacionalnega Smo mi, smo mi, smo dobri prijatelji ••• Dva tiedna ko nie bluo Novega Matajurja smo ostal odzad za puno novic an iniciativ. Sada bomo gledal narest an kar smo zamudil. Tu se vračamo na parve dni avgusta, ko so Livčanji parSli v Topoluo-ve. Drugi del pohoda “čez namišljeno črto”, po stari stazi iz Livka, ki ga je na nasi strani organizalo kulturno društvo Rečan, je biu v nediejo 4. avgusta. Začelo je slavo, zjutra je padla Se tuča. Počaso pa se je ureme postrojilo an praznik v topoluški vasi je biu liep an veseu. Začeu se je z ma-So, ki jo je molu Franc Rupnik, pieu pa dekliški zbor iz Livka. Kobariški dekan je ob tej priložnosti povie-du tudi, da gre v pookoj. Po maši je na placu pod ci-erkvijo ratu pravi senjam. Poskarbiel so, de nie biu o-bedan ne lačan, ne žejan. Prijatelji iz Livka, ko prihajajo v vas an izmenjava daril Ramoniko je godu Claudio Bucovaz, marsikajšan je veselo zaplesu an zapieu. Potle pa tisti, ki so paršli par nogah so po hosti šli nazaj. Vsi pa so se vamil damu z občutkom, da sta vasi Livek an Topoluove še guorš parjatelji ku lan. spopada. Potem je bilo, kar je bilo. Kritike so padle tudi na italijansko policijo, ki da ni preprečila izgredov. O tekmi bo jeseni govor v italijanskem parlamentu. Lahko si predstavljamo, da bo sedanja politična večina “potegnila za ušesa" Slovenijo in da bo ostalo stvar diplomacije. Vsekako so slovenski navijači in tisti, ki so jim dovolil prihod v Trst, bistveno pomagali onim, ki so že pred tekmo govorili in pisali, da je v Trstu nemogoča tekma med italijansko in slovensko reprezentanco. Nemogoča naj bi bila zaradi starih ran, preteklosti, še živih spominov in podobnih zadev. Človek ne ve, ali bi se smejal ali bi se jokal. Tragikomično je namreč, da leta 2002 ni možna nogometna tekma med sosednjima državama ob meji. Dokazalo pa se je, da je tako. Ko bi tu šlo le za huliganstvo, bi zapisali, da gre za pojav, ki kvari nogomet po vsej Evropi. Veliko resnejša je bila potrditev teze, da v Trstu Se ni možna prijateljska nogometna tekma med Slovenijo in Italijo. Če namreč ni možna preprosta tekma, kako bo jutri zjutraj možno biti brez državne meje? Kako bo možna naravna evropska integracija, ko pa že S-portna epizoda sproži nasilje in plaz političnih polemik. Nad tem se morajo politiki zamisliti. Prepričan sem, da slovenskim politikom šumi v ušesih tlečih ognjev in skuša “iz-podnesti" slovensko hojo v Evropo. Lepa reč! Posebno prijetna je za slovensko in za italijansko manjšino, ki sta v sendviču nespameti. Lettera al giornale S. Pietro, il consigliere Mattelig rincara la dose Beneške križanke Rešitev prejnšnje številke In riferimento all’articolo “E la destra rispolvera il IX Corpus” pubblicato il 18 luglio, la frase “ A San Pietro al Natisone quello che non è riuscito a fare il IX Corpus di Tito lo sta facendo il sindaco Bruna Dorbolò” da me pronunciata in sintesi vuol dire che mentre il tentativo di annessione di S. Pietro alla Jugoslavia, fatto dal IX Corpus di Tito non è riuscito, ora a distanza di oltre 50 anni, il sindaco Dorbolò sta riuscendo da sola a far passare per sloveni gli abitanti del capoluogo valligiano. Chiedo di precisare le motivazioni di tale frase che sono, in particolare, l’aver imposto al nome ufficiale del comune, quello di S. Pietro degli Slavi e approvato in consiglio comunale un regolamento sull’uso dello sloveno che afferma: “Il Comune di San Pietro al Natisone assume lo sloveno quale elemento della propria identità storico-culturale”, come a dire che la popolazione di San Pietro fa proprie la storia e la cultura slovene e rinnega la sua vera storia e cultura risalenti a oltre 1300 anni costituiti in realtà da continui riferimenti al Cividalese (territorio prima patriarcale, poi veneto, poi austriaco, poi del Regno d’Italia e infine Repubblica Italiana), eccezion fatta per il particolare dialetto di antico ceppo slavo che ha saputo tramandare oralmente fino ai giorni nostri. Noi della lista “progetto di San Pietro” respingiamo tali imposizioni ingiustificate del sindaco e della sua Lista civica e ci riproponiamo di combatterle con tutti i mezzi consentiti, convinti di avere al fianco anche la popolazione locale. Grazie per l’ospitalità Sergio Mattelig Capogruppo consiliare “Progetto San Pietro” Anche se il sig. Mattelig ha avuto più volte modo di esporre la sua posizione sul nostro giornale, pubblichiamo questa sua precisazione per documentare il clima da guerra fredda ed il livello che ha raggiunto la violenza psicologica nei confronti del sindaco Bruna Dorbolò. Ma anche per evidenziare l’abile manipolazione dell’informazione. Chiunque legga questa lettera ne ricava l’impressione che il sindaco abbia modificato addirittura il nome del comune imponendo invece di San Pietro al Natisone, quello di San Pietro degli Slavi. (E quanti articoli su questo tema sui giornali quest'estate!). Ma il sig. Mattelig per primo sa che non è così. Nell’assunzione della propria identità storicoculturale l'amministrazione comunale di S. Pietro ha invece ritenuto di riportare alla luce una denominazione storicamente documentata (confronta l'Aliante toponomastico, edito dalla stessa Amministrazione comunale e distribuito a tutte le famiglie) ed illustre che dava il nome a tutto il Distretto di San Pietro degli Slavi appunto e sottolineava, tra l’altro, il ruolo di “capitale" di S. Pietro. E riguardo allo sloveno? Ecco una citazione curiosa. “Tappa a San Pietro al Natisone. Primo dei sette comuni in cui si parla il dialetto sloveno, lncom-prensibile, per me." Chi lo disse? Lo stesso Mussolini. Era il 13 settembre 1915 quando passò per le valli del Natisone e fece quest’annotazione (cfr. Cipe ra omnia di Benito Mussolini, volume XXXIV, pag. 8). Četrtek, 29. avgusta 2002 Primato di iscrizioni per il kartodromo delle Valli del Natisone gestito dall’Associazione sportiva Alberane karting club. Il record è stato registrato in occasione della quinta prova del campionato regionale Friuli Venezia Giulia (valida anche per il campionato regionale del Veneto), Successo di iscrizioni per il kart 3° Trofeo Banca di (dividale, che ha visto la partecipazione di ben 133 iscritti suddivisi in 9 categorie - dalla baby kart alla 125 nazionale - per il 50 per cento provenienti dal vicino Veneto. Li- na kermesse motoristica che ha portato a S. Pietro al Natisone almeno 500 persone tra piloti, tecnici e accompagnatori che per tre giorni si sono stabiliti in questo suggestivo lembo del Friuli do- tato dell’unico impianto regionale di questa specialità. L’ambito trofeo Banca di Cividale è andato al pordenonese Enrico Faè del Junior kart team, che ha dominato la gara più attesa, quel- la della 125 nazionale, aggiudicandosi la pole, la prefinale e la finale. Molta simpatia hanno suscitato le competizioni baby kart con mezzi da 50 e da 60 cc in cui si sono cimentati u- na quarantina di giovanissimi piloti di età compresa tra i 6 ed i 13 anni. Tra coloro che si sono messi in luce vanno ricordati Mattia Civi-dino e Luca Giacomello, impostisi nelle rispettive categorie (50 e 60). Efficace la direzione di gara affidata a Giovanni Se-rafin. Il successo nel primo torneo di calcetto organizzato sabato dai ragazzini di Ponteacco ai padroni di casa Sorzento va ko nella finale Crono baby ad Azzida Il Comitato per Azzida organizza per sabato 7 settembre alle ore 15 la settima crono baby di mountain bike Valli del Natiosne riservata ai bambini dai 6 ai 14 anni. Le iscrizioni (gratuite) si ricevono presso il Bar Centrale in Borgo S. Valentino ad Azzida e si chiuderanno al 50. i-scritto. Over 40, spettacolo aCosizza Dodici squadre hanno dato la loro a-desione al 5° Tomeo di calcio a 5 Over 40 che è iniziato martedì 27 agosto a Cosizza di S. Leonardo e che vedrà l’epilogo nella serata di sabato 7 settembre 2002. Si stanno misurando nel girone A: Mer-so Superiore, Cravero e Pulfero. Nel girone B: Grimacco, Scrutto ed Azzida; nel girone C: Ponteacco, Tar-pezzo e Ponte S. Quirino; nel girone D: Stregna, Cosizza e Savogna. Stasera giovedì 29 sono in programma dalle 20,30 quattro partite. Nell’ordine Stregna - Savogna; Merso Sup.-Cravero; Ponteacco-Ponte S. Quirino; Grimacco-Azzida. Sabato 31 sono in programma le ultime gare eliminatorie. Martedì 3 settembre si giocheranno i Quarti di finale, seguiti giovedì 5 dalle semifinali. Finali e premiazioni sabato 7 settembre. Alla fase eliminatoria hanno partecipato anche le squadre di Clenia, San Pietro ed Azzida - Un folto e caloroso pubblico ha seguito la maratona calcistica iniziata alle 15 e protrattasi fino alle ore 20.30 Organizzato dai ragazzini della frazione di Ponteacco, nell’ambito della festa paesana, si è giocato sabato pomeriggio presso il cam-petto adiacente all’edificio dell’ ex scuola elementare , un torneo di calcetto a quattro, riservato ai loro coetanei di età non superiore ai 14 anni. Al via si sono presentate cinque squadre: Azzida, Clenia, Ponteacco, San Pietro al Natisone e Sorzento. Al termine delle gare eli-minatorie risultava in testa alla classifica Sorzento con 10 punti, seguito nell’ordine da Ponteacco 6, Azzida 5, San Pietro 3, Clenia 2. In semifinale Ponteacco ha superato Azzida per 4-2, grazie alle reti realizzate da Matteo Cencig (tripletta) ed Alessandro Predan. Per gli avversari solo due centri: autori Luca Zufferli e Matteo Cumer. Nell’altra semifinale il Sorzento ha battuto per 7-4 S. Pietro. Il bottino della squadra vincente comprende le due triplette firmate da Luca Loszach e Matteo Specogna ed una sfortunata autorete di Michele Miano ed un palo centrato da Loszach. Gli avversari di S. Pietro, oltre alle doppiette di Michele Miano e Luca Passariello, hanno centrato una traversa ed un palo con Michele Miano, e con Luca Passariello hanno chiuso a tre la serie dei legni colpiti. A causa della imminente oscurità, la finalina non si è I degni antagonisti di Sorzento giocata passando diretta-mente ai rigori. Ha vinto Azzida per 2-1.1 vincitori hanno segnato con Pinto e Marco Zufferli, gli avversari con Luca Passariello ed altri due legni centrati per chiudere lo sfortunato pomeriggio. Finale PONTEACCO 6 SORZENTO 4 Ponteacco.: Maurizio lussa, Matteo Cencig, Alessandro Predan, Federico Bait. Sorzento: Davide Sibau, Luca Loszach, Nicola Spa-gnut, Matteo Specogna. pera di Matteo Specogna riaccende le speranze per Sorzento, ma gli avversari controllano la situazione senza rischiare. Sono seguite le premiazioni contornate come le partite da un pubblico composto da mamme, papà, zii, nonni e parenti che hanno applaudito tutti i protagonisti di questa autentica ed impegnativa maratona calcistica. Paolo Caffi Partenza a razzo del Ponteacco che Alessandro Predan che prima centra un palo e quindi sblocca il risultato. Immediata la risposta di Nicola Spagnut riporta Sorzento in parità, lina conclusione di Matteo Cencig si perde sul palo, quindi allo scadere del primo tempo Predan sigla la rete del vantaggio della sua squadra. All’inizio della ripresa Sorzento ritoma a pareggiare grazie ad un calcio di rigore trasformato da Spagnut. Il gioco prosegue ed arriva per Ponteacco la doppietta da Predan. Gli avversari accorciano le distanze con Loszach. I padroni di casa allungano grazie a Predan e Cencig. Negli ultimi spiccioli di gara, la quarta segnatura degli ospiti ad o- La squadra di Ponteacco vincitrice del torneo Il folto gruppo di Azzida che ha partecipato alla pedalata in allegria sulle sponde del Natisone, organizzata dal Comitato per Azzida. Oltre 150 i partecipanti al “raid" L’iniziativa del Circolo ippico Friuli orientale ha interessato una ventina di cavalieri Il trekking a cavallo da Cividale a Lauco Il Circolo ippico Friuli orientale quest'anno ha realizzato il suo tradizionale trekking agostano a cavallo, per quattro giorni, a Lauco, comune carnico sopra Villa Santina. Da qui una ventina di cavalieri si sono cimentati in varie prove di bravura e resistenza raggiungendo località di suggestiva bellezza come Piani di Tariessa, Aiers, Val Lauco, Trava, Avaglio, Butea e Vinaio Kronaka novi matajur Četrtek, 29. avgusta 2002 7 Doriču v spomin Dragi Doric, v nediejo 11. vošta je šlo napri šest liet, odkar si nas takuo na naglim zapustu gor v Ma-tajure, na praznik vsieh Slovienju, pa na nikdar po-zabemo na toje uCilo: de na smiemo zatajit našega slovienskega jezika, de muormo bit ponosni na našo beneško kulturo an navade, de na smiemo pozabit, kar smo: slovienski narod. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se na te spominjajo žena Adele, sinuovi Vladi an Marko, nevieste Antonella an Adriana, na-vuod Nicola, družina, žla-hta an vsi tisti, ki so te poznali an spoštovali, v parvi varsti mi od Novega Matajurja Prava beneška ojcet za Tiziano an Oscarja Tiziana Rucli - Jurajova iz Dolienjanega an Oscar Sangoi iz Majana sta se oženila. Zgodilo se je v saboto 27. luja v Kozci. Za telo poroko se je par-pravjala že vic cajta družina, pa tudi parjatelji an takuo nie manjku liep pur-ton na štier kolone, ki so ga naprav li Dolienjan an tisti od kozijske fare. Tisto viCer, ki so ga gor nastavii je biu tak senjam, de je ki. Godli so Anna Bemich an BarCanj. Liepa fešta an šti-vanka dobra takuo, de kajšan je smehe jau: “Naj Oscar žihar peje proC našo Tiziano... ma naj jo tudi nazaj parpeje, manjku kajšan krat!” Ja, smo veseli, de sta se oženila, pa tudi žalostni zak na bojo Ziviel tle. Tisti dan, ki so se oženil, so jim lepuo škampinjal, tonkal. Zemba je bla pru po domaCe an pred purtonam so branil takuo, ki se spodobi: muorli so žagat an cepit darvat an ker je biu liep, sonCni dan, so v ne-buo spustil tudi golobice an ker Oscar je adan, ki kar se muore kako zakurit parja-teljam, se na nikdar nazaj potegne, tisti dan so mu jih pru vse povamil. An zaCel so že pred cierkvijo, kjer so ga zakopal tu 50 kilu rajžu. Novicam želmo vse dobre na telim svietu. Anche Tiziana Rucli -Jurajova di Dolegna e O-scar Sangoi di Majano sono convolati a giuste nozze. E’ successo sabato 27 luglio e per l’occasione non poteva mancare il tradizionale pur-ton, l’allegro scampanotta-re delle campane e tutto quanto rende una festa di nozze ancora più allegra. SVET LENART Dolenja Miersa Je paršla Anna Chiara Paola Lenot iz Dolenje Mierse an Daniele Rucli iz Skrutovega sta ratala marna an tata. Rodila se jim je liepa cicica, ki se klice Anna Chiara. Na sviet je paršla v saboto 3. vošta an v družino je pamesla puno puno ve-seja. Cicici želmo veselo an srečno življenje. Kozca Se je rodiu Kevin Dvie lieta od tegà sta se Lina Qualizza - Domenho-va iz Police an Paolo Chiudi - Cjuku iz Hostnega oženila an paršla živet v Kozco. Seda jim je paršu dielat veselo družbo njih parvi otrok, Kevin. Rodiu se je na 11. vošta an je pamesu puno veseja vsiem v družini, posebno nonam Mariji an Marju v Polici, Adeli an Silverju v Hostnem, an vsiem tetam an stricam, pru takuo kužinam. Mali Kevin, de bi ti le-puo rasu sreCan an zdrav ti vsi iz sarca želmo. Skrutove Smo imiel noviče V saboto 24. vošta je biu senjam pred hišo od družine Terlicher v Skrutovem žak vasnjani an parjatelji so napravli velik purton za njih CeCo, ki se je drugi dan ženila. Novica je Caterina Ter-licher an pred utar v cierkvi v Podutani jo je peju an pu-°b iz Spietra, Ennio Zanut-to. Okuole njih se je zbralo Puno parjatelju an Zlahte an kupe z njim so se veselili. Mlademu paru, ki bo živeu v Spietre, želmo vse narbu-ojše. GRMEK Lombaj - Čedad Dobrojutro Giulia S kakim vesejam so spa-rjel v vasi CiCico, ki se je rodila v sriedo 21. vošta! Je Giulia, parvi otrok od Michele Gus - Partenove iz Lombaja an od Iva Predan - Stamadicja iz Oblice. Michela an Ivo Zivta v Cedade, pa se troštajo, de an dan se varnejo v Lombaj. Lahko bi jal, de so tle vsaki dan an tudi Giulia, Ceglih ima samuo malo dni, je vic tle v vasi, ku du Cedade. Lombajci so pru veseli telega rojstva zak je ries, de vsaki otrok, ki se rodi par-nese puno veseja an tle je bluo že trinajst liet, ki se ni obedan rodiu. Te zadnje dvie CiCice, ki so paršle v vas so Zuanove dvuojCete Chiara an Silvia. Mali Giuli, ki je kumi paršla med nas, želmo vse narbuojše na telim svietu. SPETER Klenje Senjam v vasi Ze vesta, de vsako lieto parvo saboto miesca vošta se kupe zberejo vasnjani iz Klenja. Lietos je bluo 17. lieto an tudi tele krat nie manjkalo pru niC: igre za otroke (an še “caccia al tesoro”), griljata, posebna “piersulada” saj je bla z brieskvami od Paola, tombola, vesele viže, piesmi, ples... an vse tuole za vic ku 150 ljudi. Za kar se tiCe tombolo, jo je uduobu Miro Bordon, to drugo Velia od Guida, terno jo je nesu Renato Corredig an Cinkuino pa Giulietta Raccaro. Vse lepuo an dobro... pa Ce je kiek na robe napisano, viedita, de je kauža od našega poročevalca (corrispondente), ki nam nie par-nesu te prave novice. Mečana Žalostna novica V Cedajskem Spitale nas je za nimar zapustila Veronica Cedarmas. Umarla je na naglim an je imiela 76 liet. Veronica je bla tle z Me-Cane, pa je puno liet živiela par Uodici blizu SinCurja. Tele zadnje lieta jih je pa preživiela v špietarskem ri-koverje. Na telim svietu je zapustila navuode an vso Zlahto. Nje pogreb je biu v Spietre v sriedo 14. vošta. Ažla - Carnivarh Zbuogam Pio Za venCno je zapustu tel sviet Pio Cencig. Rodiu se je 69 liet od tegà v Camim-varhu, družini so pravli Ta par KoCjaneh al pa Sjorni. Za se ustvarit družino je zbrau adno CeCo le iz tiste vasi, Marijo Pijo MenCouo an kupe sta prehodila puno, puno poti. Ziviela sta po sviete, v Nemčiji, imiela sta adnega puoba, Walterja an kako lieto od tegà sta se varnila za nimar damu an šla živet v lepo hišo, ki sta jo napravla v Ažli. Pogostu jih je hodu gledat njih sin z ženo Petro an z navuodo. Pio an Pia sta imiela puno parjatelju an je bluo lepuo bit v njih družbi, saj kjer so bli oni je bluo nimar veselo, všeC jim je bluo piet an imiel smo puno parložnosti za jih poslušat. Seda Pio nas je zapustu an v žalost je pustu njega družino, sestre Pio an Fiorino, brata Milja, kunjade an vso Zlahto. Za nimar smo ga pozdravili v Ažli v Cetartak 22. vošta SREDNJE Zbuogam Angelina Angelina Bazjakuova nas je za nimar zapustila. Rodila se je 89 liet od tegà v Toncinovi družini v Gorenjim Tarbju an po prei-mku je bla Chiabai. Poročila se je v Sriednje, v Bazja-kuovo družino an tle je preživiela vse nje življenje. Puno je prejokala an pretarpiela, kar so ji umarli tri sinuovi: Renzo, Gino an potlè še Alessio. Doma nie bla nikdar sama, saj ta par nji je živeu nje sin Marcello, le v vasi živi Graziella z nje družino, pa tudi te druge dvie hCere, Amelia an Santina, ki živi narbuj delec tle odtuod, so pogostu hodile gledat njih mamo. Z nje smartjo je Angelina zapustila nje, neviesto, zete, navuode an pranavuo-de an vso drugo žlahto. Seda Angelina poCiva venCni mier go par svetim Pavle (Cemelje), kjer smo ji dali zadnji pozdrav v pe-tak 9. vošta. GRMEK Topoluove Žalostna iz Belgije V kraju Velaine sur Sambre (Sambreville) je na 4. vošta umaru Egidio Bu-covaz - Na varti te iz Topo-luovega. Imeu je 73 liet. Je bluo lieto 1948, kar je biu šu v Belgijo dielat an od tekrat je gorè živeu. Sre-Cu je adno CeCo iz tistega kraja, Juditte Remy, an jo oženu. Imiela sta adno CeCo, ki se klice Nadia. Se dvie lieta an sta bla praznovala zlato poroko, pa bolie- zan ga je ukradla njim an vsiem v družini. Za njim joCejo tudi sestre Romilda, Lidia, Elvira an še brat Romano, kunjadi, navuodi an druga žlahta. Na njega pogrebu, ki je biu v Velainu se je zbralo puno naših ljudi, ki gor ži: ve. Za mu dat zadnji pozdrav so šli davje gor tudi sestra Romilda an brat Romano z ženo Teresino. Naj v mieru poCiva. PODBONESEC Gorenj Marsin Zapustila nas je Olga Medveš Na svojim duomu je za venCno zaspala Olga Medveš - Sinkova po domaCe. Učakala je 86 liet. Na telim svietu je zapustila hCi Delfino, zeta Itala, navuode Valentina an Sabine, kunjade Pierino an Natalino, navuode an vso Zlahto. Nje pogreb je biu v Gorenjim Marsine v sriedo 21. vošta popudan. Tarčet Dva pogreba v par dnevu Zavojo hude boliezni nas je za nimar zapustu naš vasnjan Enzo Manig. Umaru je v Cedajskem Spitale an je imeu samuo 44 liet. Za njim joCejo mama, sestre, kunjadi, navuodi an vsa žlahta. Za mu dat zadnji pozdrav se je zbralo v saboto 24. vošta v Landarje zaries puno judi. Naj v mieru poCiva. Sele mlad nas je zapustu an drugi naš vasnjan, Giorgio Banchig. Imeu je samuo 57 liet. Za njim joCejo žena Angela, mama, brat, kunjada, navuodi an vsa žlahta. Od njega smo se poslovili v torak 27. vošta popudan le v Landarje. ... jih prave... - Za Sigurno - je jau filozof Nietzsche -de tisti dan, ki se nie-mo posmejal manjkul ankrat, je ’na zomada zgubjena. Pa Ce bi na bluo tistih, ki se na nikdar posmiejejo, gor na ki bi se midnigi smejal? *** - Brez mene an ga-spuoda Volta - je jala žaba - buogi možje bi na poznal električne luci! *** Je zmieram kajšan, ki nas parjema za adnega šleuta. Pa smiešno je ki glih tisti, kajšan krat, po navadi je an šleut! *** Pravejo, de Orfeo je šu v paku iskat njega ženo, pa vse tiste uduovce, ki poznam ist, bi na šli še v nebesa iskat, gledat njih žene! *** Po navadi nas vsi pozabejo: žlahta, pa-ijatelji, ljubice an tudi sovražniki, pa kredito-ri ne. Zatuo, je buojš ru-nat vic dugi, ki se more, takuo se je Sigurni, de se na bo pozabljeni! *** Se prave, de sudi na dajejo veseja, pa je očitno, de kar se tuole pravi se misli na sude, ki jih imajo te drugi v gajufi al na banki! *** Dokjer je muroz, vpraša njega CeCico, de naj mu odrieže an Cufac lasi za ljubeznivi spomin, brez pomislit, de ankrat, ki jo ožene, jih ušafa vsaki dan tu minestrone! GLASBENA SOLA SPETER Tajništvo glasbene šole pri Beneški galeriji v Spetru bo spet odprto od ponedeljka 2. septembra s sledečim umikom: ponedeljek, sreda in petek od 11. do 12.30; torek in Četrtek od 17. do 18.30. So odprte vpisovanja: klavir, kitara, harmonika, violina, flavta, violončelo, solopetje novi matajur Četrtek, 29. avgusta 2002 Kronaka Sonia Cudrig parva dohtorca par Mašer Lepe novice parhajajo iz Mihelič ove družine iz tele vasi go lepo novico, ki se je ga-jala le v Mihelicovi družini Lansko lieto smo pisali, kadar se je Giulia rodila an pravli, de tata an mama, Paolo Cariola an Sandra Cudrig, sta oba policjota an živta v Brenta (Varese). Li-etos, na 12. avgusta bo Giulia praznovala nje parvi rojstni dan an novuo življenje tle par MaSere v novi hiši. Zelmo puno puno pohvalit Pauluna, ki takuo ljubi našo vas an naše doli- ne an ki nam je nazaj par-peju Sandro an njih to malo Giulio. Grazie Paolo (e brava Sandra!). Un grazie che non basta per dirti quanta speranza e ottimismo hai portato a tutti noi trasferendo la tua giovane famiglia qui a Masseris. La scelta di vita che avete fatto vi possa ricambiare di tanta fortuna, felicità e tanti figli (... dovrete pur riempire la vostra grande casa-ex scuola elementare)! “Moja teta Sonia je te parva dottoressa par Mašere!!” je jala takuo vesela Giulia tisti dan dol v Ferrari, kadar se je laureala So-nia. “Ma na bo te zadnja!”, porCemo pa mi, ki lepuo poznamo to malo Giulio. Saj se je gajalo dost novih an liepih stvari tele zadnje cajte v njih družini, ki na vemo katera novica je buj liepa ku te druga. Priet povemo, de Sonia Cudrig - Mihelicova se je na 16. luja laureala “a pieni voti - 110 con lode” dol v Ferrari na Univerzi (facoltà di Chimica e Tecnologia Farmaceutiche) an teži, ki je napravla za tisti dan je: “Progettazione, sintesi, attività biologica di profarmaci dell’acido ascorbico dotati di attività neutropica”. Nje relator je biu prof. Manfredini. Sonia dieia an bo le na- Sonia, seconda da sinistra, ha l’onore della prima pagina sul quotidiano di Ferrara. Del gruppo di ricercatori di cui fa parte e della loro importante scoperta sulla vitamina C si è scritto anche su Panorama, La Repubblica Salute e sul quotidiano La Nuova Ferrara prej dielala na adnin proge-tu za vitamino C, ki ga vodi prof. Manfredini an ki je lepuo poznan ne samuo tle v Italiji, saj so dugo pisali gor na tuole narguorše riviste an dnevniki. Takuo se vsi troštamo an Cerno uo-SCit Soniji, de bo le naprej v življenju poznana, ku “importante ricercatrice nel campo scientifico”. Za telo lepo novico se šele veseljo ne samuo starši Livio an Dina an noni Velikacovi, pa ciela Mašera an sauonj- tudi Nediške doline!). An ski kamun (mi bi doložli seda povemo pa za to dru- ji Resto dei Carlini i «j*»»’« ' a«Fuhminato» davanti alla tv Vn mufom mxuàt suiht putitomi jj| un Punuczo Ji burnii ? WMZUUMO ebrìssa» promesse «Nti* WMA fc-aurtwspìnggf ; J fi ÙHe/uo«* Qiienittw'Jtk ka ! Hìxkuwhi .;«**•!. Li hjtwjMt { e ftwau ite w-i <*•* u uuHf* 1 ' «ritto Jittmnid itili ftinjyln mdtrìi ktrntfi ine «fc n/iimhtn tetra di jernmi» l'ii IrutiM ha. wa,m\tte q nBSQNEMMOMMB OanwMMUMt le«nw»Mnl i Vm aggiunta la signora Olga da Brescia, hanno formato un quartetto di ultraottantenni Località Biarzo (San Pietro al Natisone) vendesi rustico compieta-mente restaurato e arredato, con garage e terreno di proprietà (euro 130.000,00) Tel. 0432/727535 oppure 708474 Affitto casa a Biarzo (San Pietro al Natisone). Tel. 0432/730412 dopo le 20. Lezioni di spagnolo (madrelingua) e flauto. Tel. 328/ 5625335 davvero in gamba. Molti bambini, tra cui Alice, ultima nata di appena un mese. Il sindaco di Pulfero, anche lui un Doménis, in Grecia per lavoro, ha fatto pervenire Compro rustico, anche con terreno, nelle Valli del Natisone. Telefonare al 340 5537753 Cercasi casa o rustico, anche da riattare, con scoperto, nelle Valli del Natisone (fondoval-le). Tel. 338 1799823 Smarrito in data 19.7.2002 cane meticcio, di media taglia, peto corto rossiccio, con attaccatura coda, sottogola e zampe bianche, con collarino rosso, zona Vernasso -S.Pietro al Nat. - P.te S. Quirino. Tel. 0432/727849. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 31. AVGUSTA DO 6. SETEMERJA Spietartel. 727023 Prapo,notel-713022 Cedad (Fontana) tel. 731163 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Fomasaro (Cedad): do 8. setembeija f T'I v. per telefono il suo saluto a tutti i presenti. Lo scorso anno si sono incontrati parenti e conoscenti che non si vedevano da anni o dei Domeniš si sono conosciuti per la prima volta. Quest’anno invece c’è stata la scoperta dei propri antenati, con la possibilità di consultare un albero genealogico complesso ed articolato. Ciò è stato reso possibile dal lavoro certosino di Silvano e Diego Doménis, che con loro grande sorpresa, spulciando tra registri e documenti parrocchiali e negli Archivi di Stato e della Curia, hanno individuato circa un migliaio di Doménis che sono riusciti ad inserire correttamente in un albero genealogico che parte dall’inizio del 1600. Oltre duecentocinquanta sono i Doménis vissuti nei secoli scorsi che non hanno trovato una loro esatta collocazione parentale all’interno di un albero che presenta ancora talune zone sguarnite e non collegate. Il lavoro non è certo finito, ma è risultato comunque interessante per ciascun convenuto ritrovare o collocare il proprio nome all’interno dei diversi rami dei Doménis, differenziati in base a soprannomi o patronimici. Ecco allora che si sono andati delineando i rami dei Briscòn, degli Scof, degli Sculìn, dei Pòbes, degli Scarnèt, dei Mésterni, dei Peteràti, le vecchie famiglie contrassegnate con i numeri 41 e 48, i rami che si sono spostati a Bizonta, Clenia, Azzida, Gagliano, Spessa, Tarpezzo. Il gruppo degli organizzatori ha predisposto ed illustrato anche una seconda iniziativa, la costituzione di una Associazione avente lo scopo di mantenere uniti i Doménis sparsi nel mondo, iniziativa che è stata accolta con interesse dai partecipanti e che verrà formalizzata nei prossimi mesi. L’incontro è iniziato con la messa, dove si sono ricordati due Doménis scomparsi nel corso dell’anno, Sergio e Danilo. La festa è proseguita con una grigliata e la degustazione di vini, grappe e gubane, aventi come denominatore comune il cognome. Vista l’esperienza l’incontro dei Doménis nella prima domenica di agosto si avvia a diventare davvero tradizionale. Un consiglio a tutti i Doménis: prendete nota sul calendario per il prossimo anno, è una festa da non perdere!