UDK 808. 63—087 Joie Toporišič Filozofska fakulteta Ljubljana S L O V E N S K I P O G O V O R N I J E Z I K To je prosta govorna zvrst slov. jezika. Imamo ga dveh stopenj: splošno- slovenski pogovorni jezik, bliže zbornemu jeziku, je njegova višja stopnja, nižja pa pokrajinsko pogovorni jeziki, bliže geografskim narečjem. Splošno- slovenski p. j. se opira predvsem na govor Ljubljane in je obdelan glasoslovno, oblikoslovno, naglasno, pisno, sintaktično in glede besednega zaklada na pod- lagi 4 kontrastnih besedil. Bibliografija. This is a free colloquial type of Slovene language. It consists of two levels: the common Slovene colloquial language, which is closer to "stage" lan- guage; and the lower level arc regional colloquial languages, closer to geo- graphic dialects. The common Slovene colloquial language is based mainly upon the language spoken in Ljubljana and it is discussed phonetically, morphologi- cally, syntactically, with regard to accentuation, written language and voca- bulary on the basis of four contrastive texts. Bibliography. Slovenci imamo poleg najvišje, t. i. zborne zvrsti knjižnega jezika, še pogovorno. Razlika med obema zvrstema je v izreki, oblikoslovju, skladnji in besedju s frazeologijo vred. Najbolj očitna je razlika prav v izreki; vendar tudi v drugem ni majhna. Preden o pogovornem jeziku povemo kaj več, si natančneje oglejmo zborno zvrst knjižnega jezika. Nosilci zbornega jezika so pisci strokovnih in znanstvenih knjig, pi- satelji in pesniki ter prevajalci; ljudje, ki s članki in razpravami oskr- bujejo dnevne in druge periodične časopise; tisti, ki v podjetjih in ustanovah — kulturnih, političnih, družbenih — skrbijo za uradno pisno obveščanje in za najraznovrstnejšo, zlasti tudi tehnično dokumen- tacijo. Tudi v privatnih pismih in dnevnikih navadno uporabljamo zborno obliko knjižnega jezika. Zborni jezik se torej predvsem oz. najprej p i š e . Njegova govorna oblika je največkrat branje, v posebnih primerih recitiranje in dekla- miranje, v gledališču, na filmu (dostikrat tudi na televiziji) pa obnav- ljanje napisanega (natisnjenega) na pamet. B e r e se zborni jezik zlasti veliko na radiu: pogosto berejo poli- tični in družbeni delavci, duhovniki, predavatelji in učitelji. Recitirajo in deklamirajo ga učenci, (gledališki) igralci, na radiu in televiziji, člani kulturnoumetniških društev in drugi ob proslavah ipd. Naučeno besedilo govorijo na pamet igralci v dramskih delih na gledališkem odru, večkrat politiki in družbeni delavci, verniki v molitvah ipd. Seveda se zborni knjižni jezik g o v o r i tudi p r o s t o , tj. ne po vnaprejšnji natančni pisni predlogi. Govorijo ga zlasti v šolah učitelji in učenci vseh vrst, predavatelji pred izobrazbenim, športnim in dru- gačnim javnim zborom, politiki pred političnim zborom. — Ljudje, na katere se obračajo, so pred govornikom večinoma dejansko zbrani (v razredu, predavalnici, v javni dvorani ipd.) ali pa tvorijo zbor kot poslušalci radia ali zvočnika, kot gledalci televizije ipd. Zborno obliko knjižnega jezika, skratka, uporabljamo zmeraj takrat, kadar imamo pred sabo nekak javen zbor poslušalcev, še posebej, če so izobrazbeno, narečno ali socialno neenaki. Zborna zvrst knjižnega jezika je dovolj natančno opisana in pred- pisana v slovnici in slovarju knjižnega jezika; ima ustaljeno pravorečjc in pravopis in tudi stilistiko; ker ima vse to tudi daljše ali krajše izro- čilo, se oblike zbornega jezika povprečno dobro zavedamo. Kako pa je s pogovorno zvrstjo knjižnega jezika? Kot že ime pove, je to zvrst, ki se goji predvsem v p o g o v o r u . Pri pogovoru nimamo na eni strani govorečega, na drugi strani pa množičnega poslušalca, ampak se govoreči izmenoma spreminja v po- slušajočega, poslušajoči pa v govorečega. Drug drugemu sta navadno blizu, zato si dobro vidita izraz obraza, pomagata pa si tudi s kretnjami. Dostikrat sta tudi sredi stvari, o katerih govorita ali razpravljata. Vse to vpliva predvsem na skladnjo pogovornega jezika, ki je deloma dru- gačna kot v zbornem govoru. — V glavnem privatni značaj pogovornega jezika pa dopušča večjo uveljavitev jezikovnih značilnosti vsakdanjega občovalnega jezika v družini. Ta navadna govorica je v veliki meri močno narečno obarvana, ven- dar se je v srednje izobraženih krogih od prvotnega narečja v marsičem oddaljila. To pa tako, da se je približala slovenskemu zbornemu govoru. V katerih tipičnih položajih pa se uporablja pogovorni jezik? Y pogovornem jeziku se sporazumevata strokovnjaka (ali vet; stro- kovnjakov) o katerikoli problematiki; tako govorita potnika v vlaku, avtobusu, letalu ali na ladji; tako se potniki sporazumevajo s sprevod- nikom, proda ja l cem vozovnic ali vstopnic , kupec s prodaja lcem, bolnik z zdravnikom, nadrejeni s podre jenim na delovnem mestu (v tovarni, pisarni) ; tako se kramlja v kavarni ali pr ivatnem stanovanju o zadevali kulture, civil izaci je, pol it ike in tehnike, dostikrat tudi reporter z radia ali televizije z intervjuvancem športnikom, samoupravl javcem, lahko tudi s kulturnim delavcem ipd. T a k pogovorni jezik so slovenski jezikoslovci doslej nakazali le splošno.1 Več ali m a n j določena mu j e le kaka značilnost: npr. izgovor reku, vidu, govoru za samo zborno rekau, videu, govorili ali tako imeno- vani kratki nedoločnik, tj. nedoločnik brez končnega i in pogosto z drugačnim naglasnim mestom in nosilcem naglasa (npr. délai, nôsit).2 1 Bistvena bibliografija, nanašajoča se na pogovorni jezik: 1. Breznik- Ramovš, Slovenski pravopis, Ljubljana, 1935, str. V—VI. 2. Mirko Rupel, Slo- vensko pravorečje, Ljubljana, 1946, str. 19—20. 3. Slovenski pravopis. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana, 1950. str. 54, § 78. 4. Božo Vodušek, Pripombe k Slovenskemu pravopisu, Novi svet, 1950, Ljub- ljana, zlasti na str. 1149—1152. 5. Anton Bajec, Kako je rasel naš knjižni jezik, Slovenski poročevalec (dalje SPor), 1951, štev. 63—74, zlasti 10. nadaljevanje. 6. B. Vodušek, O Slovenskem pravopisu in o jezikovnih načelih, SPor 1951, štev. 141—150; zlasti štev. 146 in 147. 7. Jože Jaooršek, Tak kot niso vsi oziroma Armand Salacrou v režiji Franceta Jamnika na ljubljanskem odru. SPor 1953, 8. XI., str. 10. 8. Vladimir Skrbinšek, Tak kot niso vsi oziroma Armand Salacrou v režiji Franceta Jamnika na ljubljanskem odru, 20. in 21. XI., št. 274 in 275. 9. J. Jaooršek, Odgovor Vladimiru Skrbinšku, SPor 1953, št. 281, str. 5, 28. XI. 10. V. Skrbinšek, Še en odgovor, SPor 1953, št. 285, str. 4. 11. Božo Vodušek, Kakšen naj bo naš odrski jezik? Ali imamo pogovorni jezik na odru in ali ga imamo v življenju? SPor 1953, št. 296, str. 4, 16, XII. 12. V(id) L(apaj- ne), Pogovorni jezik in film, SPor, 1953, 22. XII. 13. A. Bajec, O pogovornem jeziku, Jezik in slovstvo (dalje J iS) 1955/56, str. 161—165. 14. Vinko Gaberski, O pogovornem jeziku, JiS 1956/67, str. 127. 15. Jože Toporišič, Jezik slovenski (slovenački), Enciklopedija Jugoslavije IV, Zagreb, 1960, str. 500. 16. France Bezlaj, O slovenskem jeziku. Naši Razgledi (Ljubljana), 1961, str. 389—390. 17. J. Toporišič, Slovenski knjižni jezik, 1, Maribor 1965, str. 18—21. 18. Breda Pogorelec, Vprašanja govorjenega jezika. Jezikovni pogovori, Ljubljana, 1965, str. 132—156. 2 Priin. iz 1. opombe št. 1, str. VI: pogovorne oblike réku, kôtu, v slovarju tudi kratki nedoločniki, npr. hodit; št. 2, str. 19: je prinesu, je šH, kôtu, je cù, prijatu, motit, molit, obtêsat, obôlet, obrnit, obleč; št. 3: réku, téku, šu, hôtu — liôdit, prôsit, kupovat; kratki nedoločnik navaja tudi Vodušek v št. 11, pri deležniku na -l pa za pogovorni jezik zavrača tudi izgovor pisanega -al kot -аџ (ni jasno, ali želi izgovor -оџ ali -u). Največ oblik za pogovorni jezik je imel v evidenci A. Bajec v št. 13. Kot oblike, ki bi v pogovornem jeziku utegnile motiti, navaja izgovor delo^i in zajne ( = delal, zanje); dalje pripominja, da Ramovš ni bil za kratke nedoloč- У slovenskem pravorečju 1946 je M. Rupel z odobritvijo F. Ramovša o pogovornem jeziku zapisal še, da je zanj značilen tudi manj napet izgovor;3 to ее da razumeti tako, da zlasti kratki samoglasniki, npr. i и а э, niso tako izraziti kot v zborni izreki (na kar je že pred tem opo- nike z reducirano glagolsko pripono (tip nôst, ogôrt). Pri del. na -l je Bajec registriral naslednje dileme pogovornega jezika: иМџ ubù иЬдц sù šou dotâknu dotaknil dotakno^i mislщ mislu delan dčlou копсаџ копсоџ sedèn sedù sedôn Poskusno, tj. z vprašajem, postavlja tudi še naslednje kategorije v zvezi z možno vokalno redukcijo: 1. velelnik nés, vzdignte, mislte; — 2. sedanjik: nosm, pravjo, obeste; — 3. množinski deležnik moškega spola na -l: prosil, ozdignal/vzdignli. i. VI. glagolska vrsta: oerjem, varvat; — 5. v sklanjatvah: na ur, doic (devici), mišm, pred cerkujo, spomlad, jesen, od žalost; — 6. pri pridevnikih: mojga, tacga, vsakmu, posebnga; — 7. nenaglašeni ali kratki naglašeni -aj: zadej, sej, dej, tukej ali tuki, krej, dele j; — 8. nenaglašeni ali kratki naglašeni -аџ\ žou, ргоџ, Deslon кикоџса; 9. polglasnik v zadnjem zlogu: pale, looc, petk, človk, ljubk, jarm, dolžn, botr, bresku, topu, bazg — 10. kratka naglašena i in u: sat, dam, krall, kap; — 11. nenaglašena i in и ob zvočnikih: palca, pestrna, pasha (pazduha), natakarca, kladu (kladivo); — 12. v dosti rabljenih besedicah, zlasti prislovih: tud, al, zarad, štir, snoč, tolko, men, bla, ble, bli, per; de, k (ker), kat (kot), jest (jaz). Bajec opozarja tudi na narečne pogovorne značilnosti, gorenjske: let, jabuk, na otôk, enmo kmét, D koš, po žoot, na gnôj, urata, štajerske: megla, praf, nesa (nesel), kraj. Posebej omenja tudi knjižno Ij in nj: gorenjsko kona, kraševsko konja, dolenjsko kojna/koja. B. Pogorelec (št. 18) ne loči dosledno govorjenega jezika od pogovornega, zato ni mogoče natančno povedati, katere značilnosti je treba pripisati pogo- vornemu jeziku. O pogovornem jeziku govori izrecno zlasti na str. 150 do 156. Redukcijske kategorije se sučejo v obsegu Bajčevili točk, so pa nekatere tudi nove (npr. ne morš). Obseg samoglasniške redukcije določa z besedami: »Končni samoglasnik je opuščen v primerih guvuril, moralan — za govorili in moralno vprašanje, prepričan namesto prepričani, to je pri glagolih, pridevnikih in pri- slovih, pri besedah, ki jih mnogokrat izgovorimo in so v našem spominu avto- matizirane. Manj pa je opuščanju v primerih, ko je izraz za govornika neobi- čajen, nov in prihaja v pogovor iz višje jezikovne plasti, največ torej fz pisa- nega knjižnega jezika.« 3 N. m., str. 19. zar ja l S. Škrabec 4 ) . Hkrat i j e na istem mestu rečeno, d a je tak pogovorn i j e z ik šele v nasta janju . P o g o v o r n i jez ik 5 nam j e za vso S loven i j o po t reben ko l ikor to l iko enoten. Šele za p o s n e m a n j e navadnega v s a k d a n j e g a g o v o r j e n j a p a kaže do loč i t i tudi n j egove p o k r a j i n s k e inačice , npr . l jub l jansko , gorenjsko , sev. -vzh. štajersko, pr imorsko , m o r d a tudi koroško . Splošnos lovenski p o - govorn i j e z ik j e koristen npr . zlasti tudi v g ledal išču v preveden ih k o n - verzac i j sk ih dramah, ali p a v i zv irn ih d o m a č i h , ki p o svo j i snovi niso o z k o pokra j inske , i pd . K a k o r zbornemu j ez iku j e tudi sp lošnos lovenskemu p o g o v o r n e m u j e - z iku n j e g o v a na jnaravne j ša p o d l a g a j ez ik zeml jep isnega , po l i t i čnega in kul turnega središča S loveni je , tj . j ez ik L j u b l j a n e in n jene okolice.6 N j e - gove znači lnost i b o m o n a j l a ž e spoznal i o b konkre tnem pr imeru . 4 Npr. že v svoji prvi razpravi O glasu in naglasu . . . 5 Tako je v bistvu že v SP 1935, kjer se za pogovorne proglašajo le ena pogovorna varianta zborne glasovne skupine -зџ, namreč le -u, ne pa npr. tudi vzhodnoštajerski in prekmurski -o ali -a; prav tako le kratki nedoločnik tipa nôsit, ne pa tudi tipa nosit ali sploli štajerski dolgi nedoločnik (delati). Gl. še točko 6. 0 Prim, že pri B. Vodušku (štev. 11): »Gre samo še za kraj, kje se ta občevalni oziroma pogovorni jezik govori, me boste vprašali. No vendar, v Ljubljani, v prvi vrsti v Ljubljani, potem pa tudi — le z majhnimi razločki — v Mari- boru in Celju, kakor sploh v vseh naših mestih, trgih in industrijskih središčih. Nič zato, da ponekod nosi nekoliko bol j jasne sledove obdajajočih ga dialektov, bistveno je to, da obstoji in da v slovenski deželi izobraženci in sploh mestni prebivalci konec koncev kljub vsemu skeptičnemu vpraševanju vendarle v glavnem že govorimo en skupen slovenski pogovorni jezik, ki po svoji vsebini in obliki nikakor nima samo vrednosti poljubnega izmed naših kmečkih dia- lektov, ampak ima kljub temu, da se ne ujema natančno z oficielnim pisme- nim jezikom, vso zedinjevalno vlogo in kulturno poslanstvo skupnega kultur- nega jezika.« In še: »Njegove značilnosti so manj v gramatičnih oblikah kot v besednem zakladu in izgovorjavi. Naš občevalni ali pogovorni jezik ne pozna cele vrste besed, ki so v pisanem jeziku zelo pogoste / . . . / Ne pozna pa tudi tiste prisiljene izgovorjave, za katero se naši lingvisti prepirajo že okoli sto let in ki je kriva za sedanje oficielno evkanje, ivkanje in avkanje v nena- glašenih končnih zlogih (гекец, zgubiu, delau), ki je prav tako zgolj histo- rično rekonstruirano, kakor je bilo slovito Ilešičevo, od Cankarja na vekomaj osmešeno elkanje: 'ena jedelj pomaranča'.« Primerjavo med zborno, pogovorno in ljubljansko narečno inačico sloven- skega jezika najdeš že v Ruplovem Slovenskem pravorečju (str. 19) v nasled- njem besedilu: z b o r n a varianta: se mi ne ljubi delati in nositi, prijatelj; grém и šiško; ga bom jutri prinésau; kam pa je $зџ; Spodaj imamo besedilo v štirih variantah: v obliki zbornega jezika, splošnega pogovornega, pokrajinsko pogovornega in nazadnje v obliki zemljepisnega ljubljanskega narečja.0a Zborna inačica Pomenek v gostilni B: No, si me le našla tu v gostilni? Si opravila izpit, Marjeta? M: Hvala, sem. Kaj pa ti, Barbara, imaš vse za na pot? B: Vse je lepo zloženo v teh dveh torbah. M: Kaj pa stanovanje? B: V redu, Marjetka: vse je pometeno in zglajeno, pipe zaprte, plin tudi. Ali nisem bila pridna? M: In bojler si izključila in rože za- lila? B: Tudi bojler je izključen in rože zalite. M: Ti si res Barbara! Natakar, jedilni list, prosim! N: Nimamo ga, lahko pa povem. Ali bosta juho? M: Juhe ne bi, ali ne Barbara? Pe- čenko bom, svinjsko, s krompirjem in zeleno solato. N: Svinjske pečenke nimamo, se še peče, pač pa telečjo. B: Jaz bi pa raje naravni zrezek. N: Samo dunajskega lahko dobite ali pa kotlet. B: Pa kotlet z rižem in peso. N: Pese žal ni, lahko vam prinesem kumare. M: Prinesite nama tudi kruha! N: Črnega ali belega? M: Črnega. Splošna pogovorna inačica Pomenek v gostilni B: No, s me le našla tu v gostilni? S naredila izpit? M: Hvala, sein. Kaj pa ti, Barbara, a imaš vse za na pot? B: Vse je lepo zloženo v teh dveh torbah. M: Kaj pa stanovanje? B: V redu, Marjetka: vse je pome- teno in zglajeno, pipe zaprte, plin tud. A nisem bla pridna? M: Pa bojler s izklučla in rože za- lila? B: Tud bojler je sklučen in rože zalite. M: Ti s res Barbara! Natakar, jedilni list, prosim! N: Nimamo ga, lahko pa povem. A bosta juho? M: Julie ne b. a ne, Barbara. Pečenko bom, svinsko, s krompirjem in ze- leno solato. N: Svinske pečenke nimamo, se še peče, pač pa telečjo. B: Jaz b(i) pa raj naravni zrezek. N: Samo dunajskaga lahko dobite al pa kotlet. B: Pa kotlet z rižem in peso. N: Pese žal ni, lahko vam prinesem kumare. B: Prineste nama tud kruha. N: Črnga al belga? B: Črnga. p o g o v o r n a varianta: se mi ne ljubi delat in nôsit, prijatu; grem и šiško; ga bom jutri prinésu; kam pa je šil?; n a r e č n a varianta: sam na lub delat an nôst, parjatu; grém и šiška; gam jutar parne su; kam pa j Sù?. Zborna inačica je vzeta iz moje knjige Zakaj ne po slovensko — Slovene by Direct Method, Ljubljana 1969, str. 127—128. N: Zal ga nimamo, prinesel bom pe- civo. Piva seveda ne bosta ali vina? B: Prav res da ne. Sok bova pili, bo- rovničevega. N: Borovničev je pošel. Prinesem ja- bolčnega? M: Vi imate pa res samo to, česar ne želiva. N: Kaj pa mineralna? Ker je raden- ska šele naročena, bosta skoraj gotovo rogaško. Ali pa se motim? M: Da. motite se, gospod natakar! Greva drugam, da bova postre- žem. kot želiva! N: Zal ga nimamo, prinesu bom pe-' civo. Piva sevada ne bosta al vina? B: Pràv res da ne, sok bova pile, borovničevga. N: Borovničev je pošol. Prinesem ja- bolčnga? M: Vi imate pa res samo to, kar no- čeva. N: Kaj pa mineralna? Ker smo ra- densko šele naročil, bosta skoraj gotovo rogaško. Al pa se motim? M: Ja, motte se, gosjxxl natakar; gre- va drugam, da bova postrežene, kakor hočeva! Pokrajinska pogovorna inačica Pomenk v gostiln B: No, s me le najdla tlè v gustiln? S nardila izpit? M: Hvala, sem. Kaj pa ti, Barbara, a maš vse za na pot? B: Vse j lepo zložen v teh dveh torbah. M: Kaj pa stanvajne? B: V redu, Marjetka: vse j pometên in zglajên, pipe zaprte, plin tud. A nisem bla pridna? M: Pa bojler s izklučla in rože zalila? B: Tud bojler je sklučen in rože za- lite. M: Ti s res Barbara! Natakar, jediln b'st p rosam! N: Nimamo ga, lahko pa povém. A bosta juho? M: Julie nê b, a ne, Barbara. Pečenko bom, svinsko, s krompirjem in zeleno solato. N: Svinske pečenke nimamo, se še peče, pač pa telečjo. B: Jaz bi pa raj naravn zrezek. N: Sam dunajskoga lahko dobite al pa kotlet. B: Pa kotlet z rižam in peso. Ljubljansko narečje Pumenk v gustilan B: No, s me le najdla tlè/tuki v gu- stilan? S nardila izpiit? M: Hvala, sem, Kaj pa ti, Barbara, а maš vsè za na pot? B: Vsè j lepo zlužen v teli dvéh tor- bah. M: Kaj/kugâ pa stanvajne? В: V redu, Marjetka. Vse j pumetên in zglajen, pipe zaprte, plin tud. A ms(e)m bla pridna? M: Pa bojler s izklučla in rože zalila? B: Tud bojler je sklučen in rože za- lite. M: Ti s res Barbara! Natakar, jedilan list prosom! N: Nimamo ga lalikô/'lohkà pa pu- vcm. A vsta juho/župo? M: Julie nê b, a ne, Barbara. Pečenko bom, svinsko, s krumpirjem in ze- leno sulato. N: Svinske pečenke nimamo, se še pêCe, pač pa telečjo. B: Jès(t) b pa raj naravan zrezek. N: Sam dùnejskaga lahko/lohkà du- bite al pa kutlét. В: Pa kutlét z rižam in peso. N: Pese, žov ni, lahko vam prnesem kumare. B: Prneste nama tud kruha. N: Cmga al belga? B: Črnga. N: Zov ga nimamo, prnesu bom pe- civo. Piva savade ne bosta al vina? B: Prov res da ne, sok bova pile, bo- rovničavga. N: Borovničav je pošov/pošu. Prne- som jabučnga? M: Vi mate pa res sam to, kàr nočva. N: Kaj pa mineralna? K smo raden- sko šele naročal, bosta skôr gotov rogaško. Al pa se motam? M: Ja, motte se, gospod natakar; gre- va «lrgàm, de bova postrežene, ka- kor hočva. N: Pèse, žov ni, lahko vama prné- sam kumare. B: Prnêste nama tud kruha. N: Č(ajr(a)nga al belga? B: Č(a)r(a)nga. N: Zov ga nimamo, prnésu bom pe- civo. Piva sovade na bosta/nâvta al vina? B: Prôv res do ne, sok bova pile, bu- ruvničavga/uga. N: Buruvnfčav/u je pušov/pušii. Prnesam jabučanga? M: Vi mate pa rés sâm tô, kàr nočva. N: Kaj pa mineralna? K smo raden- sko šele naročal, bosta/vsta skôr gutov rugaško. Al pa se motom? M: Jâ, motte se, guspod natakar: gre- va dargàm, da bôva pustrežene, kukar hočva. Glavna razlika med zborno in splošno pogovorno zvrstjo knjižnega jezika je v glasovju, oblikoslovne razlike pa so pretežno posledica glasovnih. 1. Glasoslovne značilnosti Nenaglašeni i, и in ena vrsta e (tj. nekdanji jat. ki se npr. na Do- lenjskem izgovarja, če je dolg in naglašen, kot ej ali aj) izginejo ali pa se pogosto izgovarjajo kot э. Glas i se izgubi na koncu besede: a) v nedoločniku: delat, zvozit; b) v velelniku nés, prôs, krož; tako tudi v množini in dvojini -то -te -ta; c) v del. na -l, množina, m. spol: smo (ste, so) delal, prosil, nêsl; č) v končnicah -ami, -emi, -imi : za goram, z goslim, za tem viso- kim goram; d) v posameznih prislovih, veznikih, predlogih, ki se rabijo zelo pogosto: snôc, ponoč, gôr, dôl; kôl, nék, najrajš; al, tud; nek, kater; zarad; e) v daj. in mest. ed. osebnih zaimkov: mên, têb, sêb; f) v dol. obliki pridevnika, če ima določni člen ta: ta mlad. Sredi besede: a) glagolska pripona -i-: bav-u -la -lo -li, mahn-u -la -lo -li; b) v priponi -ica: Ljubljanca, Katrca, rihca; c) v posameznih primerili: je blà (-o), so bli -è -à, sta blà -i -è; tolko, kolko; c) v pomožniku si bi (kadar se lahko nasloni na spredaj stoječo besedo (a s bil tam, a b dal to na mizo). Kadar bi zaradi izginotja i-ja prišlo do soglasniškega sklopa ne- zvočnik + zvočnik na koncu besede ali pred soglasnikom, dobi zvočnik predse a ali pa se izgovarja zložno: tako velelnik (vzdign = [mzdigan ali wzdign], Dzdignte) ali deležnik na -l (ozdignla). V takih primerih -i lahko tudi ostane; vzdign -ie torej govorimo [wzdigon ali wzdigni], Nenaglašeni -il deležnika na -l v obliki za moški spol ednine se iz- govarja -u (nôsu, dvignu), -il pa -àu (ubou). V pogostnih besedah se kratki naglašeni i lahko izgovarja kot э ali kot široki i (nit, nič, miš, sit). Sedanjiško glagolsko pripono -i- lahko govorimo tudi kot polglasnik, torej [prosim] ali [prosom]. Ohranimo pa i v zaimku ki, v predlogu in predponi pri (pri men, prijatu), sploh v moškem im. mn. (razen pri deležniku na -l), v rod., daj. in mest. ednine (razen pri osebnih zaimkih) ter v nenaglašeni ni- kalnici (ni = nikjer). E iz jata odpade v podobnih tipih kot i: vid-u -la -o -i; lepga lepmu; -èl v deležniku so večinoma že govori -en; v pogosto rabljenih besedah pa se nenaglašeni nekdanji jat lahko izgovarja kot э ali e: o lepem, človek, sedét, deklè, videt, sem (prislov), svet (npr. izvršni), težkega, dejdti. Tip jasnga se izgovarja jasnga ali jasonga. Nenaglašeni и se izgublja le v tipu vérjem (< verujem, in potem tudi v nedoločniku manjka o: vérvat). Kratki naglašeni ù se pred soglasni- kom lahko izgovarja kot u ali kot a, nenaglašeni и iz osnove pa ostane: ubiti, ljudje, Ljubljana, drugàm. Polglasnik pripone -ас se izgubi za zvočnikom, če se tudi siccr izgubi v rodilniku: žgane, brale, sive. Beseda prijatelj se lahko izgovarja prijatu. Kratki naglašeni ali nenaglašeni a pred и (pisano àv ali àl) se izgo- varja lahko tudi kot o (torej pran in prou, žau in žou, zaklàu in za- kldu), pred j pa tudi kot ej (torej zdaj in z dej). Veznik da se lahko izgovarja tudi de. Soglasniški sklop Ij se v navadnih besedah izgovarja kot l tudi v položaju pred samoglasnikom (Lublana)-, kot Ij se izgovarja, če j za- čenja pripono ali končnico (bivolji, s soljo) in da ne pride do homoni- mije: dalja — dala. 2. Oblikoslovne značilnosti Z glasovnimi značilnostmi splošnega pogovornega jezika so v veliki meri podane tudi že oblikoslovne.7 Določna oblika pridevnika se lahko izraža z nesklonljivim spolnikom ta: ta mlad, ta mlada, ta mlad g а ip. V imenovalniku dvojine ženskega spola je običajna končnica -e na- mesto -i: Sva hodile, sva prišle; prim, še Markota, pečt, peč ipd. 3. Naglas Naglas splošnega pogovornega jezika se loči od zbornega predvsem pri nedoločniku in velelniku.8 Y pogovornem nedoločniku je naglas na istem zlogu kot v deležniku na -l moškega spola: nôsit, peljal, krožit, pisat, krenit ipd. Tudi naglašeni samostalnik je načeloma prav tak. Če pa je naglas na zadnjem zlogu, je tako: à je vedno kratek, torej dat, pobrat, pàst (le stat in bat sta lahko tudi dolga); i je lahko tudi kratek, torej jnorit in morit, pit in pit; é in o sta zmeraj dolga, če sta ozka, torej trpét, strét, gôst, in kratka, če sta široka: nèst, bost, peč; zbornemu govoriti ustreza govorit ali govorit. — У velelniku je naglas rad nepre- mičen: nés — nêste, pêlj — pêljte; mogoče pa je torej tudi pêlji — peljite. 4. Pisava Pogovorni jezik pišemo tako kot knjižni, le da ne zapisujemo spu- ščenih samoglasnikov. Torej pišemo polglasnik z e, u z v ali I; àl -àv izgovarjamo lahko tudi kot -ov, -aj, pa ej. Včasih kaže posebej zazna- movati izgovor črke l kot u: prim, belga. 7 Ze Vodušek je o tem pisal, da so značilnosti pogovornega jezika »manj v gramatičnih oblikah kot v besednem zakladu in izgovarjavi«. Pri Francetu Bezlaju (št. 16) pa o tem beremo: »Zelo konservativen pa je /pogovorni jezik/ na področju gramatične strukture. Ne moremo z gotovostjo trditi, da se je sploh kakšna morfološka ali sintaktična normirana knjižna oblika, ki ni bila čisto in splošno ljudska, uveljavila do sedaj v pogovornem jeziku. / . . . / Pogo- vorni jezik ima svoje lastne poglede na rabo duala, ni ga posplošil in celo končnice so drugačne kakor v knjižnem jeziku. Isto velja za genitiv negacije, za pasiv, za pluskvamperfekt in za stotine drobnejših pojavov, kakor je npr. prehod pripovedovanja v historični sedanjik ali konstrukcija imam z infiniti- vom itd.« 8 Prim. Jože Toporišič, Pogovorni nedoločnik, JiS XI, 1966, 264—265; in Slovar Slovenskega knjižnega jezika, I; Ljubljana 1970, v glagolskih pregled- nicah uvoda. Ljubljanski pogovorni jezik ima na splošno iste glasovne značilnosti kot splošni pogovorni, ima pa tudi svoje posebnosti. Tako izginja gla- golska pripona -i- v nedoločniku in namenilniku {nôst) in v sedanjiku, kolikor se v 1 in 2. os. cd. ne izgovarja kot polglasnik: nošam nosaš nos; nos -то -te -jo; nös -va -ta -ta; končnici -i in -u se radi izgubita v daj. in mestniku ednine (k hiš, v hiš, k sosed, pr sosed). Vendar -i in -u ostaneta v predlogih, ki se vežejo z mestnikom in tožilnikom (sein v avtobusu — grem v avtobus); -i ostane, če mu sledi j: v Jugoslaviji. Množinski -i imenovalnika se rad izgubi pri pridevniških besedah v prilastkovi vlogi: mlad fantje, tak otrôe. Glasova i in u se izgubljata v predponah in osnovi: prpravte se, drgač, prjatu; samo kot polglasnik pa se govorita, če sta kratka in naglašena: sat, krali; tako tudi à (brat): -ај se govori samo -èj, -àv in -àl pa -ou. Velika posebnost ljubljanskega pogovornega jezika je, da se nena- glašena končnica -o pri samostalnikih srednjega spola izgublja (mlék, ôkn, mést), pri pridevnikih pa se ob takih samostalnikih rabi moška oblika: dober mlek, visok ôkn, star mest. Prislov na -o in pridevnika izgubi samo o: dôbr vem (< dôbro vem). I udi v ljubljanskem pogovornem jeziku so v posameznih značilnih primerih izgube samoglasnikov, zlitja glasov, prevoji: clô, zlô, tko < celo, zelo tako; tuki, neki < tukaj, nekaj; človk < človek; moram, morš < moram, moraš, j < je; t, s < ti, si: a j bil, a t je dal, a s vidu; tie < tule; um us u umo < bom: a vš dal ipd. K(a) = ker, ki in ko: Ne povem, k ne vem; človk, k(a) si z njim govoru; takrat, k se je to zgodi; jest < jaz. Soglasniški sklop nj se izgovarja kot jn (sajne, kojna, stanvajne, sajn- ski), na začetku besede in za e, i pa kot n: niva < njiva, preménat < premenjati, svinak < svinjak. Če j začenja pripono ali končnico, se nj izgovarja kot nj: s stranjo, petelinji. Pri naglasu je posebnost deležnik na -l glagolov na -iti- -itn s pred- pono: pogovoru pogovorila pogovori pogovôrli (zborno pogovorilo, po- govorili). Značilna je glagolska pripona -va- namesto -ovâ, evâ (kupvàt, kupč- vàt). Ljubljanski pogovorni jezik še vedno ni enak narečju, je pa mar- sikje drugod v Sloveniji. Ljubljanske narečne značilnosti so npr. и na- mesto o v prednaglasnem zlogu (kusi, utrok), a v ponaglasnem (ena lepa < eno lepo, mama < imamo, iz bratam