INDUSTRIJA V ALPAH Mirko Pak x R a z v o j t r a d i c i o n a l n e i n d u s t r i j e Obrt in industrija sta v Alpah tradicionalni gospodarski panogi, ki sta se prvot- no močneje razvijali v samem alpskem svetu, v novejšem času pa predvsem na njegovem obrobju, kjer so se zlasti na Bavarskem in v Italiji razvile velike gospodarske in prebivalstvene aglomeracije (Milano, Torino, (icnova, Mtlnchen). V tem sestavku bo obravnavana industrija v osrednjem alpskem svetu brez predalpskih pokrajin v približno takšnem obsegu, kot je omejen na karti 1. Obrt in industrija sta se v Alpah že zgodaj razvijali na osnovi številnih lokalnih surovin in vodne energije. Rudarstvo je bilo intenzivno od bronaste dobe naprej, še zlasti pa v srednjem veku, ko se je na osnovi železove rude, lesa in vodne energije razvilo primitivno železarstvo in nanj vezana kovinska obrt. Vendar se na tej predindustrijski obrti kasneje skoraj nikdar ni razvila prava industrij- ska proizvodnja. Industrijska revolucija v Evropi v letih 1760-1850 je z uporabo premoga kot energetskega vira dala prednost industrijskim lokacijam izven Alp. V7 samih Alpah pa so se v vsem 19. stoletju razvijale v različnih območjih predvsem tra- dicionalne obrtnoindustrijske panoge, ob rudarstvu še železarska, lesna, tek- stilna, usnjarska in živilska. Značilna je bila močna razdrobljenost na eni stra- ni in koncentracija na drugi, predvsem v tistih širših dolinah, kjer so bile na voljo posamezne surovine. Sicer pa lahko v 19. stoletju govorimo le o dveh in- dustrijskih območjih v Alpah, o Štajerskem območju Erzberg, ki se je razvilo iz stoletij starega železarstva in predelave kovin, ter o vzhodno švicarskem območju tekstilne industrije, ki se je razvila iz domače obrti in se je razširila iz območja Ziiricha preko Glarusa in St. Gallena tudi v Vorarlberg. Lokacijski dejavniki tradicionalnih industrijskih panog so bile surovine, vodna energija, delovna sila ter ustrezna prometna povezava. Lesna industrija se je razvila na osnovi žagarstva povsod tam, kjer je mogoče izkoriščati višinske gozdove. Na tej osnovi se je razvila predvsem papirna in celulozna industrija v Grenoblu, v alpskem obrobju pri Torinu, severno od Milana, v Halleinu pri Salzburgu, v dolinah Mure in Muric.e (Mf irz ) , industrija pohištva v Bellunu, * V tuji literaturi in statistiki je proizvodna obrt večinoma priključena indu- strij i . Uporablja se sicer tudi termin mala industrija za obrate z do nekaj deset zaposlenimi, vendar je mejo med njimi in industrijo nemogoče dolo- čiti. x Dr. , izr . univ. prof. , Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 41 specializirana parketarska industrija v Unterwaldenu, na Koroškem pa je lesna industrija še danes vodilna industrijska panoga. Rude so danes že toliko izkoriščene, da jih kopljejo v glavnem le še v avstrij- skih Alpah, svinec pri Beljaku, magnezij in bron v štajerskem Erzbergu. Tu- kaj in v zaledju Bergama in Brescie se je na tej osnovi razvilo železarstvo in kovinska industrija. Železarne so še v Leobnu in Donawitzu, jeklarne pa v do- linah Mure in Murice, kjer so nastale ob dnevnem kopu železove rude (ki jo cenijo na 250 mili j . ton rezerv) , ob lesu in vodi, nadaljnji razvoj pa je temeljil na dobri prometni povezavi. Pri La Mure v Franciji so največja nahajališča pre- moga v Zahodnih Alpah, kjer nakopljejo 800.000 ton letno. V Aosti kopljejo manjše količine premoga ( 100.000 ton), železova ruda pa pogojuje železarsko in kovinsko industrijo. Rudniki soli v avstrijskem Salzkamergutu so poleg ke- mične priklicali še druge sorodne industrijske panoge. Tekstilna in deloma tudi usnjarska industrija sta se razvili predvsem na doma- čih surovinah lanu in volni ter ob delovni sili največ v območju kantonov Glarus in St. Gallen v Švici ter v hribovitem zaledju Torina, pa nekoliko manj v prede- lu Telfs in Imst v dolini Inna na Tirolskem. Marsikje se je ob stari tekstilni industriji razvila strojna in elektroindustrija kot v Vorarlbergu, Glarusu in St. Gallenu. Že od leta 1510 se je v območju Comskega jezera v alpskem zaledju Milana razvila izdelava in predelava svile, danes pa tu obdelujejo predvsem umetno svilo. V francoskih Alpah je treba omeniti predvsem območji Annecy in Moirans, kjer se je zlasti v Grenoblu že na prehodu iz 16. v 17. stoletje razvilo usnjarstvo in rokavičarstvo, ki se je kot obrt ohranila v Grenoblu do danes. Urarstvo, ki se je na osnovi delovne sile razvilo na območju Genfa, je pritegnilo finomehanično industrijo, ki izvaža drage kamne in ležaje predvsem v Pariz in Grenoble. Živilska industrija se je razvila na osnovi mleka (s ir , čokolada) največ v Švici in v Allgau v ZRN. Stara industrijska območja so v zadnjih desetletjih doživljala precejšnje težave in specifičen razvoj. V preteklosti na surovinah temelječa industrija je morala preiti na uvoz surovin. To je zlasti prizadelo Avstrijo, ki je po propadu Avstro- ogrske izgubila bazo za surovine in polizdelke ter zunanje tržišče in je tako bila njena industrija naenkrat predimenzionirana, kar je zahtevalo preusmeritev na izvoz. Ta konjunktura določenih panog na eni strani in strukturna kriza na drugi strani je najbolj prizadela železarsko industrijo. Spremenjeni lokacijski pogoji po drugi svetovni vojni so prizadeli štajersko metalurgijo zaradi mednarodne konkurence. Zato so ti podržavljeni obrati danes odvisni od subvencij. Tekstilna industrija pa podlega tržnim zakonitostim, torej konkurenci iz cenejših držav. Na drugi strani pa se je industrija na prometno dobro dostopnem alpskem obrob- ju razvijala naprej in privabila nove, predvsem visoko vredne in transportno cenejše industrije, ki so se v spremenjenih pogojih hitro razvile. 42 R a z v o j n o v e j š e i n d u s t r i j e Novejša industrija se je razvila na osnovi električne energije, predvsem meta- lurgija in kemična industrija. Ker električne energije spočetka ni bilo mogoče prenašati na večje razdalje, so se te industrijske panoge razvijale v samih Alpah tam, kjer je bila dobra prometna infrastruktura, predvsem železnica. Takšnih obratov je največ v severnem delu francoskih Alp in Wallisu na Južnem Tirolskem ter v A osti v Italiji. Na to osnovo so se navezale druge industrijske panoge, predvsem elektroindustrija. Iz Južne Tirolske prihaja danes tretjina italijanske proizvodnje nekaterih vrst strojne industrije. Po letu 1920, ko je že bilo mogoče elektriko prenašati na večje razdalje, pa so se v Alpah laliko obdr- žale industrije, ki so se usmerile na masovno proizvodnjo ali pa so se močno specializirale. Oboje so morale imeti tudi dovolj prostora za nadaljnji razvoj. Stagnirale so tovarne aluminija, ki so se podobno kot železarne preselile pred- vsem k obalam. Seveda so v Alpah še vedno industrijski obrati, ki potrebujejo veliko električne energije kot tovarna dušika Lonze Werke v Vispu v Švici, ki potroši toliko elektrike kot vsa švicarska železnica. Najnovejša industrializacija v Alpah se vedno bolj usmerja k ustrezni kvalifici- rani delovni sili, ki je primanjkuje v vseh alpskih državah. Velika podjetja zlasti iz ZRN in Švice so iskala v neindustrializiranih alpskih predelih prostor za svojo dislocirano industrijo (podružnični obrati). Takšno industrializacijo alpskih predelov so v Italiji razvijala predvsem podjetja iz ZRN, ki so jih pri- vabljali med drugim predvsem z omogočanjem nakupa cenejših zemljišč, z davč- nimi olajšavami in drugim. Številni podružnični industrijski obrati so zlasti ob mejah, kjer zaposlujejo tudi prekomejno prebivalstvo. V času krize prodaje iz- delkov tekstilne industrije so številni tovrstni obrati tekstilne industrije propadli. Za podružnične industrijske obrate so značilna predvsem nekvalificirana delovna mesta in njihova občutljivost za krize. Znana primera takšne industrializacijske politike sta kanton Wallis in Južna Tirolska. Na Južnem Tirolskem so v obdobju 1955-72 postavili 114 industrijskih obratov s 5.800 delovnimi mesti, od tega so inozemska podjetja postavila 34 obratov z 2.800 delovnimi mesti, od tega podjetja iz ZRN 26, ostala pa podjetja iz V. Bri- tanije, ZDA, Lichtensteina, Nizozemske, Švice in Avstrije. Od tega je bilo 24 večinoma malih obratov podružnične industrije, predvsem kovinske in tekstilne panoge. V obdobju 1972-79 pa je bilo zgrajenih 85 obratov s 3.500 delovnimi mesti (vendar se je zaradi opuščanja nekaterih drugih industrijskih obratov šte- vilo delovnih mest povečalo le za 2.700) in od tega le 8 podružničnih s 450 delov- nimi mesti (karta 1 in 2) . Leta 1979 je bilo na Južnem Tirolskem naslednje število industrijskih obratov in industrijskih delovnih mest: 43 \ obrati delovna mesta št. % št. % rudarstvo o 1 119 1 ind. gradbenega materiala 16 7 618 3 lesna in pohištvena ind. f)l 23 2313 12 tekstilna ind. 20 9 1313 8 živilska ind. 2-1 11 1303 8 tiskarne in založbe 10 5 601 3 kovinska ind. 81 37 11 102 59 ind. umetnih vlaken 8 4 677 3 kemična ind. 6 3 537 3 skupaj 218 100 19313 100 O b m o č j a i n d u s t r i j s k e k o n c e n t r a c i j e Kljub visoki proizvodnji električne energije so nekateri alpski predeli slabo in- dustrializirani. Dinamična industrijska območja so predvsem v listih nižje le- žečih alpskih dolinah, ki so neposredno povezane z velikimi industrijskimi središči na obrobju (Zürich, Milnchen, Milano, Torino). Notranjost teli dolin je z izjemo v spodnjem Wallisu in dolin Mure-Murice-1'urclie manj industriali- zirana. Tako industrija ni prizadela osrednjih alpskih predelov in so primarno na voljo turistično-rekreacijski dejavnosti. Z odvečno električno energijo oskrbujejo predvsem na severu območje Stuttgarta in Neckar ja, na jugu območje Lombardije, v Švici industrijo na predalpski Švicarski planoti, v območju b teh treh indu- strijskih območjih izstopata z nekaj več malimi industrijskimi obrati s 100-500 zaposlenimi le še dve središči Chambery inCyonnax. Ta neenakomerna indu- strializiranost severnega dela francoskih Alp je vidna iz naslednjih pokazateljev za štiri regije leta 1975: Regije Industrijski delavci Delež zap. v kov. ind. Rast ind. del. mest 1962-74 št. % Isère 124.700 35,0 30,4% 24,5% Haut Savoie 58.200 28,9 50,4% 76,4% Drome 40.800 25,9 27,1% 26,8% Savoie 28.000 22,7 47,2% 16,3% Industrijsko območje v dolini reke Isere je polistrukturno s prevlado kovinske industrije s 30,4% ind. delavci v elektrotehniški in elektronski, s 15,8% v tek- stilni, s 14,4% in kemični ind. z 10,2%. V samem Grenoblu, kot največjem industrijskem središču vseh francoskih Alp, pa prevladujeta kovinska in elek- trotehnična industrija. V regiji Haute Savoie s preostalima dvema manjšima samostojnima industrijskima središčema pa s 50,4% izstopa kovinska industri- ja, medtem ko naslednja elektronska industrija zaposluje le 8,4% ind. delavcev. Tretja regija Savoie obsega večinoma visokogorski svet, zato so tukaj le redki manjši obrati heterogene industrije v dolinah Isere in Are ter v središču Cham- bery. Industrija se je tukaj najpočasneje razvijala, predvsem kovinska, ki za- posluje 47,2% ind. delavcev. Južna regija Droma je z 28.800 ind. delavci naj- manj industrializirana brez izrazitejšega industrijskega središča in s heterogeno 47 NOVA I N D U S T R I J S K A D E L O V N A M E S T A 1 9 5 5 - 1 9 7 1 I N O Z E M S K I O B R A T I D O M A Č I O B R A T I S K U P A J VRSTA INDUSTRIJE | | KOVINSKA | | G R A F I Č N A TEKSTILNA G R A D B E N A IND. UMETNIH V L A K E N KEMIČNA L E S N A Ž I V I L S K A P F - O d d za geograf i jo II -1985 48 industrijo, 27,1% ind. delavcev zaposlenih v kovinski, 15,8% v elektrotehnični in elektronski, 10,4% v kemični in 12,2% v tekstilni industriji. Za švicarsko industrijo, ki zaposluje 630.000 delavcev, so značilni predvsem mali obrati. Leta 1973 je bilo stanje naslednje: Vrsta industrije štev. ind. obratov št. zap. na 1 obrat ind. vozil 1 845 132 kovinska ind. 1 602 71 lesna ind. 1 198 33 tekstilna ind. 1 736 40 urarska ind. 1 027 62 kemična ind. 401 163 Industrija je osredotočena na Švicarski planoti, kjer so razen Basla tudi vsa največja industrijska središča z največjo koncentracijo med ZOrichom in Bernom v širšem območju doline reke A are. Kovinsko industrijo najdemo povsod, tra- dicionalna urarska industrija je skoraj vsa v zahodni Juri med Genovo in Baslom. Tekstilna industrija je prav tako močno osredotočena v vzhodnem delu Švicarske planote, medtem ko je kemične industrije največ v severnem delu Švice s sede- žem v območju Basla. V samem alpskem delu Švice pa je največ industrije v dolini Rhone med Ženev- skim jezerom in središčem kemične industrije v Vispu. Poleg nekaj kemične industrije ima tudi to območje nekaj več kovinske, lesne in papirne industrije. Drugo industrijsko območje v Alpah predstavlja kanton Graubiinden na skrajnem jugu ob Luganskem jezeru z največ kovinske in tekstilne industrije. Tretje širše območje pa obsega okolico jezer na meji med Švicarsko planoto in Glarnskimi Alpami, ob obali Bodenskega jezera ter zlasti v dolinah rek Linth in Rena do Reichenaua. Poleg kovinske je tukaj nekaj več še tekstilne industrije. V industriji Avstrije, ki daje 32% družbenega proizvoda, močno prevladujeta kovinska industrija in industrija potrošnega materiala. To pokažeta tudi vredno- sti proizvodnje in deleža zaposlenih v posameznih industrijskih panogah okrog leta 1970: Vrsta ind. delež vrednosti proizv. delež zaposlenih kovinska ind. 38 % 40 % kemična ind. 16 % 16 % tekstilna ind. 13 % 12 % živilska ind. 13% 12 % lesna in papirna ind. 10 % 10 % ind. gradb. mat. 5 % 5 % ostala ind. 5 % 5 % % V samih Alpah se je industrija močneje razvila na Štajerskem v dolinah rek Mure-Murice (Milrz) - Furche ob lokalnih rudah in še zlasti v Eisenerzu črna metalurgija, v Judenburgu, Donawitzu pri Leobnu, Miirzuschlagu in Schwarza- tallu še kovinska industrija, industrija gradbenega materiala, nekaj kemične in papirne industrije. Nekaj kovinske industrije najdemo tudi v dolini Enns. Manj industrije je na Koroškem, ki je tudi brez večjih industrijskih središč. Še največ industrije je v Celovcu in Beljaku z mešano industrijo, pri kateri iz- stopa le gradbena dejavnost. Tudi v dolini reke Salzach najdemo nekaj industrije od Leuda s tovarno alumini- ja ter mešane industrije do Salzburga, ki ima nekaj več gradbene, kovinske in tekstilne industrije. Nekaj več industrije je nameščene v dolini reke Inn na Tirolskem, kjer izstopa Innsbruck z gradbeno in tekstilno industrijo ter nekaterimi drugimi manjšimi industrijskimi obrati. Zahodno od Innsbrucka prevladujejo manjši obrati tekstil- ne industrije, vzhodno pa predvsem kovinske in kemične v Kufsteinu. Ob Švicarsko-avstrijski meji v Vorarlbergu je zopet nekaj več tekstilne indu- strije v Bregenzu ob Bodenskem jezeru v Dornbirnu in Feldkirchu, Bludenzu ter v Rankweilu, kjer je največja avstrijska tovarna nogavic. G l a v n e z n a č i l n o s t i i n d u s t r i j s k e g a r a z v o j a v s l o v e n s k e m a l p s k e m s v e t u Slovenski alpski svet je doživljal dokaj hitro industrializacijo, ki se je med obe- ma vojnama nadaljevala na tradiciji, urejeni infrastrukturi in ugodni energetski osnovi. To je kasneje omogočilo določeno specializacijo železarn v proizvodnjo specialnih jekel (Jesenice, Ravne), razvoj strojne industrije (Ljubljana, Kranj, Domžale, Škofja Loka), lesne industrije v proizvodnjo gradbenih elementov in gotovih hiš (Škofja Loka, Bled, Mislinja, Slovenj Gradec), tekstilne in čevljar- ske industrije v Kranju, Tržiču, Žireh in Otiškem vrhu in druge. Po drugi sve- tovni vojni se osnujejo tudi nove, za vso Jugoslavijo važne industrije, kot so t ovarna turbin v Ljubljani, elektroindustrija v Kranju, Ljubljani in Titovem Ve- lenju, industrija električnih gospodinjskih strojev v Titovem Velenju, tovarna avtomobilskih gum v Kranju itd. Industrija v alpskem in predalpskem svetu Slovenije ustvarja 49,5% v slovenski industriji ustvarjenega družbenega proizvoda. Izstopajo predvsem strojna indu- strija z 21,8% vseh industrijskih delavcev leta 1979, elektroindustrija s 16,7%, tekstilna s 13,9% in lesna industrija s 7,9% industrijskih delavcev. Skupaj je bilo v industriji zaposlenih 143.346 oseb, od tega največ v naslednjih središčih: Lju- bljani 41.784, Kranju 15.819, Titovem Velenju 7.452, Jesenicah 5.277, Škofji Loki 4.761, Kamniku 4.519, na Ravnah 2.919 in v Domžalah 2.278. 50 Industrija v slovenskem alpskem svetu je precej enostransko usmerjena v proizvodnjo gotovih izdelkov in prevladuje usmeritev v izvoz. Premajhna je tudi inovativna dejavnost in sploh so premajhne investicije v modernizacijo industrije, zaradi česar njena konkurenčnost upada. P r o b l e m i in n a d a l j n j i r a z v o j i n d u s t r i j e v A l pah Podobno kot drugod ima tudi industrija v Alpah vrsto strukturnih in lokacijskih problemov, ki vplivajo na njeno bodočnost. Številne alpske doline imajo eno- stransko usmerjeno industrijo z močno prevlado ene ali dveh panog. Obrati so na splošno majhni in primanjkuje srednje velikih obratov. Takšna monostruk- turna usmerjenost v industriji je še zlasti problematična pri inovacijsko šibkih in krizam podvrženih panogah, kot so predelava kovin, lesa, kamna in tekstil- na industrija. Zaradi občutnih razlik v zaposlitvenih možnostih, zaradi višine zaslužka in so- cialnih pogojev se zaposluje preko meje veliko število ljudi. Iz robnih predelov Švice odhajajo v Italijo, iz ZRN v Švico in iz robnih delov Avstrije v ZRN. Na prekomejno zaposlovanje usmerjene industrije so za krize bolj občutljive zara- di njihove nižje produktivnosti in manjših investicij ter s tem povezane počasnej- še in slabše modernizacije. Lokacijski dejavniki industrije so se spremenili. Medtem ko sta bila v preteklo- sti pomembna dejavnika surovine in promet, pa sta v novejšem času možnost za razširitev industrije in delovna sila. Infrastruktura je na tretjem mestu. Pomanjkanje prostora je najpomembnejši omejitveni dejavnik, od njega so odvis- ni poselitev, turizem, infrastruktura in industrija, skratka vse dejavnosti. Tako je na primer na Južnem Tirolskem na 6% zemljišč pod 1600 m osredotočeno 85% naselij, 90% kmetijske izrabe tal ter 95% industrije in obrti. Pomanjkanje kvali- ficiranih delavcev in srednje kvalificiranih uslužbencev je naslednji omejitveni dejavnik. Obojih primanjkuje zaradi skromnih možnosti za zamenjavo službe, pomanjkanja javnih služb in pomanjkanja možnosti za izobraževanje. Dobro pro- metno infrastrukturo zahteva zlasti izredno močno v uvoz surovin in še veliko močneje na izvoz, končnih izdelkov usmerjena industrija. Oboje pa ne velja za podružnične industrijske obrate. Najnovejši razvoj kaže potrebo po pestrejši gospodarski usmeritvi v Alpah, ki bi omilila morebitne krizne posledice. To pa ne pomeni tudi gradnjo novih indu- strij, temveč gospodarsko krepitev obstoječih. Nekatere industrijske panoge imajo tudi v Alpah možnosti za razvoj. To so tiste, ki v bližini nabavljajo suro- vine in polizdelke ter prodajajo svoje izdelke v sosednja gosto poseljena območ- ja, to so živilska industrija, industrija gradbenega materiala, neposredno s tu- rizmom povezana industrija itd. Med njimi pa zaradi navedenih omejitvenih dejavnikov, med katerimi sta v ospredju pomanjkanje prostora in onesnaženje okolja, bolj specializirane in višje vredne industrije. 52 Tudi podružnični industrijski obrati s samostojnim upravljanjem in samostojno inovativno dejavnostjo imajo možnost razvoja, vendar ob vzgoji lastne kvalifi- cirane delovne sile. Ob tem pa bi se lahko razvijale tudi na lokalne surovine vezane določene panoge živilske, lesne in gradbene industrije. Gradnja novih industrijskih obratov zahteva podobno kot urbanizacija veliko previdnost. Nove lokacije ne smejo biti obsežne in ne smejo zasesti kakovost- nega zemljišča. Tudi sama gradnja mora biti kontrolirana in predvidenih naj ne bi bilo več delovnih mest, kot je na voljo domače delovne sile. S tem bi se izog- nili priseljevanju in povečanemu pritisku na prostor, ki je prvenstveno vendarle namenjen turistično-rekreacijski dejavnosti. Industrija kot dejavnost, ki sicer prinaša zaslužek, izredno močno prizadene prostor zaradi močne koncentracije dejavnosti in prebivalstva na majhnem prostoru. L i t e ra tur a ' •> JJ. n ( Rhone Alpes 1985, 1978: Une region s ' interroge sur son avenir industriel. Etüdes de politique industrielle 22, Paris. Fischer Länderkunde, 1979: Europa, No. 8, Frankfurt/Main. Scheidel Leopold, 1963: Die industrielle entwicklung Osterreich. VeyretPaul, 1972: Les Alpes, Paris. Gerhardt Hans, 1984: Hydroenergie und Industrie in Alpenraum, Geographische Rundschau, 8, s. 410-416. Birkenhauer Josef, 1930: Die Alpen. Paderborn. Glauert Günter, 1975: Die Alpen. Kiel. Pisar Albin, 1983: Industrie in Südtirol. Innsbrucker geographischen Studien, 1983-4. Aktionsplan gutgehsisen von Internationalen Symposium Die Zukunft der Alpen. Morges, Schweiz 1974. Pak Mirko, 1978: Alpe kot gospodarski prostor. Zgornje Posocje, Ljubljana, s. 251-261. Vriser Igor, 1984: Die Entwicklung der Industriebetreibe in Slowenien aus historisch-geographischer Sicht unter besonderer Berüch- sichtigung des Alpe und Voralpenlandes. Münchener Stu- dien zur Sozial und Wirtschaftsgeographie, Kallmünz/ Regensburg s. 29-40. 53