Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2012 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2012/19 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z5-2062 Naslov projekta SISTEM TELENEGE ZA STAREJšE LJUDI: s posebnim poudarkom na oskrbi starejšega prebivalstva v perifernih podeželskih območjih Slovenije Vodja projekta 23488 Boštjan Kerbler Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred B Trajanje projekta 05.2009 - 04.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 505 Urbanistični inštitut Republike Slovenije Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.08 Urbanizem Družbeno-ekonomski cilj 10 Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega . obveščanja 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.07 - Veda 5 Družbene vede - Področje 5.07 Ekonomska in družbena geografija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek projekta2 SLO Za zahodnjaško družbo je značilno, da se vse bolj stara, kar velja tudi za Slovenijo. Zaradi staranja prebivalstva se države soočajo s povečevanjem finančnih potreb za zagotavljanje ustrezne zdravstvene in socialne oskrbe ter s problemom premajhnih zmogljivosti ter dolgih čakalnih vrst v zdravstvenih ustanovah in zavodih institucionalnega varstva za starejše. Eden od odzivov družbe na te probleme je zamisel, da bi moralo biti starejšim ljudem zagotovljeno, da bi čim dlje časa ostali v domačem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim bolj kakovostno. Staranje domá oziroma staranje v/na kraju bivanja je koncept, ki je v zadnjih letih glavna tema številnih raziskovalnih programov ter strateških in akcijskih načrtov. Cilj je znižati naraščajoče stroške za izvajanje storitev ter tako zmanjšati pritisk na državna sredstva za zadovoljevanje zdravstvenih in socialnih potreb starajočega se prebivalstva. Zamisel ima široko podporo v družbi, saj je skladna z željami in s potrebami starejših ljudi. Večina jih želi ostati v svojem domu, v istem, znanem bivalnem in socialnem okolju, poleg tega pa želijo, kolikor je mogoče, dolgo ohraniti svojo neodvisnost in samostojnost. Starejši ljudje namreč dojemajo institucionalizacijo kot zelo travmatično izkušnjo in imajo do nje večinoma odklonilen odnos. Pogosto jim pomeni izhod v sili, kot zadnje zatočišče pred smrtjo. To je še posebej izrazito na perifernih podeželskih območjih, kjer so tradicionalne vezi močnejše in so starejši ljudje čustveno bolj navezani na domače okolje. Z razvojem informacijske družbe je zamisel o selitvi oskrbne dejavnosti v domače okolje starejših ljudi ter učinkovitem in kakovostnem izvajanju zdravstvenih in socialnih storitev na domu uresničljiva s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), s pomočjo katerih bi bila lahko na podlagi inteligentnega okolja in ob vzpostavitvi ustreznega sistema oskrba na domu zagotovljena na daljavo (telenega). Zaradi predvidenih priložnosti, ki naj bi jih prinašala telenega, so začele nekatere države vzpostavljati sisteme za oskrbo na domu na daljavo, kot del rednega/splošnega zagotavljanja zdravstvene in socialne oskrbe. Vendar pa so se že v začetku pričele pojavljati številne ovire. Vzrok za to je, da ni celostnih raziskav o vzpostavitvi sistema telenege kot dela rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe. Cilj naše raziskave je zato bil teoretično ovrednotenje vzpostavitve potencialnega sistema oskrbe na domu na daljavo kot dela rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe za starejše ljudi, na splošno in v Sloveniji. Izkazalo se je, da je implementacija zelo zapletena, saj zajema kombinacijo tehnološkega in organizacijskega načrtovanja in vključuje veliko število skupin ljudi, ki imajo različna pojmovanja glede tveganj in različne vrednostne sisteme, ki jim je treba zadostiti, spreminja pa tudi obstoječe odnose in razmerja med déležniki. ANG Western society is becoming increasingly older and this is also true of Slovenia. Due to ageing of the population, countries are facing an increase in financial needs to provide suitable healthcare and social care, as well as the issue of insufficient capacities and long waiting lines at healthcare institutions and institutional care facilities for the elderly. One of the ways in which society has responded to such issues is the idea that the elderly should be able to remain in their home environment as long as possible, where they would be capable of leading their lives as independently as possible with the best possible quality of life. Ageing at home or ageing in place is a concept that has been the main topic of numerous research programmes as well as strategic plans and action plans in recent years. The goal is to reduce the growing costs of carrying out services and thus reduce the pressure on state funds for meeting the healthcare and social needs of the ageing population. This idea is widely supported in society because it is in line with the wishes and needs of the elderly. Most of them would like to remain at home, in the same familiar living and social environment, and they would also like to retain their independence and self-reliance as long as possible. The elderly, however, see institutionalisation as a very traumatic experience and mostly have a negative attitude towards it. This is especially the case peripheral rural areas where traditional ties are stronger and older people more emotionally attached to their home environment. With the development of the information society, the idea of moving elderly care activities to their home environment and implementing efficient and high-quality healthcare and social services at home can be achieved with the help of information and communication technologies (ICT) that could be used to provide remote home care (telecare) based on ambient intelligence and the establishment of a suitable system. Due to the anticipated opportunities provided by telecare, some countries have begun establishing remote home care systems as part of regular or general health and social care; several problems have occurred from the very beginning. The reasons for this is that no comprehensive studies on the establishment of a telecare system as part of the regular/general health and social care system have so far been conducted. The goal of our research was to theoretically evaluate establishment of a potential remote home care system as part of the regular or general health and social care system for the elderly, in general and in Slovenia. The implementation process has proven to be very complex, because it is a combination of technological and organisational planning and includes a large number of groups of people that have different ideas about risks as well as different value systems that need to be satisfied. Implementation also changes the existing relationships among the stakeholders. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 V raziskavi smo izhajali iz predpostavke, da je za vzpostavitev učinkovitega sistema telenege v družbi potrebno celostno razumevanje sistema, saj se je izkazalo, da tehnologija sama ne zagotavlja uspešnega delovanja sistema oskrbe starejših ljudi kot dela rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe. Naše ugotovitve kažejo, da je za dosego tega treba tehnologije in storitve razviti ter izvajati na način, ki ustreza potrebam vseh déležnikov: končnim uporabnikom (starejši ljudje, bolniki, funkcionalno ovirani), kupci/plačniki storitev oskrbe (zavarovalnice, občine, država), izvajalci storitev oskrbe (izvajalci zdravstvene oskrbe, izvajalci socialne oskrbe, zasebni izvajalci storitev oskrbe (zdravstvene, socialne, stanovanjske), neformalni skrbniki, prostovoljna društva), izvajalci telenege (telekomunikacijski alarmni centri in ostali izvajalci pomoči na domu), dobavitelji tehnične opreme za izvajanje telenege (razvojniki, inštalaterji/sistemski integratorji), dobavitelji infrastrukturne opreme za izvajanje telenege (dobavitelji programske opreme in podatkovne opreme, dobavitelji telekomunikacijskih storitev), načrtovalci in oblikovalci domačega bivalnega okolja itd. Na podlagi teh spoznaj in ker je telenega IKT inovacija, smo z analizo študij o integraciji inovacij v obstoječe sisteme kot ključne rezultate raziskave opredelili nabor pogojev/zahtev oziroma predlogov/priporočil, za katere smo prepričani, da lahko pripomorejo k uspešni implementaciji telenege v sistem rednega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe. Pri uvajanju inovacije iz globalnega v »lokalni« družbeni prostor je njena implementacija opredeljena z značilnostmi »lokalnega« prostora. Kako bo inovacija sprejeta v novem lokalnem prostoru, je odvisno od akterjev oziroma subjektov, ki se identificirajo z njo ter prevzamejo vlogo pobudnika in akterja implementacije. Pomanjkanje strateške podpore in odločevalnih, političnih, strokovnih teles je velika ovira, ki že v začetku prepreči, da bi prišlo do implementacije. V okoliščinah, v katerih sta politična volja in odločevalna infrastruktura šibki, znanje o inovaciji pa ni zadostno, morajo biti zato najprej glavni napori implementacijskega menedžmenta osredotočeni k osmišljanju uvajanja inovacije - analiza obstoječega stanja ter namena, ciljev in pričakovanih koristi nove aplikacije - in razvoju kolektivnega »razumevanja inovacije« prek različnih oblik informiranja in komuniciranja. V naslednjem koraku pa k aktivnemu vključevanje politike, saj je le tako mogoče določiti jasne in trdne zakonske okvire, potrebne za uspešno implementacijo inovacije. Politična podpora je za uvajanje inovacij v socialno-zdravstvene sisteme še posebej pomembna v socialno naravnanih družbenih sistemih (kot je na primer v Sloveniji), v katerih država zakonsko regulira socialno-zdravstveni sistem, določa usmeritve in prioritete, postavlja pravna in etična pravila delovanja ter je glavni plačnik. Za uspešno implementacijo kompleksnejših inovacij je nujno tesno, usklajeno in koordinirano sodelovanje med vsemi skupinami déležnikov, in sicer med posameznimi skupinami in znotraj posameznih skupin (vertikalna mreža akterjev), pri posameznih déležnikih pa tudi med različnimi ravnmi delovanja (horizontalna mreža akterjev) - torej celosten pristop. Medsebojno sodelovanje je namreč bistveno za doseganje visoke stopnje prepoznavnosti in ozaveščenosti, prikazovanje večje stroškovne učinkovitosti, povečanje preglednosti ob upoštevanju potreb uporabnikov, iskanje rešitev za interoperabilnost, prilagoditev zakonskih okvirov, delitev tveganja pri raziskavah in inovacijah ter v splošnem za spremljanje napredka. Za uspeh inovacije je potrebno, da se zmožnosti, ki jih ponuja nova tehnologija, ujemajo s potrebami, z zahtevami in zmožnostmi uporabnikov. Uporabnike ne zanimajo tehnološki vidiki inovacije, ampak predvsem njena uporabnost. Torej je storitev oziroma »izkušnja storitve« tista, ki jih zanima, ne pa naprave in sistemi sami po sebi. Tehnično delovanje je pomembno, vendar ni dovolj. Glavno vprašanje je: kaj je uporabnikom všeč in kaj zanje deluje. Pomanjkanje posluha za potrebe uporabnikov se je izkazalo za enega večjih zaviralcev implementacije inovacij nasploh, kot tudi pri implementaciji medicinski tehnologiji. Vzrok za to treba iskati pri dobaviteljih, ki izvajajo trženjske »strategije tehnološkega potiska« namesto »strategije potega«, s tem pa ustvarjajo razkorak med povpraševanjem kupcev po sistemih, ki jim pomagajo pri izvajanju vsakodnevnih opravil, in produktih, ki so jim na voljo. Za uspešno prevzemanje inovacij, je torej najpomembneje, da so potencialni uporabniki vključeni v proces načrtovanja, razvoja in implementacije. Inovacije IKT se torej morajo načrtovati za uporabnike in z njimi. Prav neupoštevanje potreb in zahtev uporabnikov je najpogostejši vzrok, da inovacije po implementaciji niso sprejete v družbi. Pri uvajanju inovacije sta pogosta ovira organizacijski odpor in skladnost inovacij z vrednotami in s »kulturnimi« normami organizacije. Zato je za organizacijo, ki uvaja inovacijo, pomembno, da opusti in zamenja nekatere obstoječe organizacijske rutine, vedenjske in miselne vzorce, in se organizacijsko na to ustrezno pripravi, kar je povezano (a) z načrtovalsko pripravljenostjo, to je razvojem strateških in poslovnih načrtov ter modelov, ocene in analize potreb, določitve izvajalcev zdravstvenih in socialnih storitev in zagovornikov na visokih upravljavskih položajih, in (b) s pripravljenostjo delovnega okolja, to je pripravo in z izobraževanjem osebja, uvedbo reorganizacije procesov in upravljanjem s spremembami. Le tako je mogoče razmišljati in delovati kreativno, hkrati pa morajo biti pri tovrstnih reorganizacijah pristopi skrbno načrtovani in pripravljeni za potrebe vsake organizacije posebej. Zato ne smemo delovati po načelu »en pristop za vse«, sicer lahko namreč pride do odpora, še zlasti v organizacijah, ki so manj prožne (kot so, na primer, organizacije v okviru zdravstvenega in socialnega sistem). Inovacija je v okolju ugodno sprejeta le, če so potencialni učinki (in koristi) vidni in bodo zadovoljili vsako od skupin déležnikov. Déležnike zanimajo predvsem merljive vrednosti implementacije: kakšni bodo stroški in katere bodo koristi zaradi uvedbe inovacije, kako bodo porazdeljeni stroški, kako inovacija lahko izboljša učinkovitost obstoječih sistemov oskrbe, v kolikšnem času bo postal sistem (finančno) učinkovitejši oziroma kdaj se bodo povrnila vložena sredstva in podobno. Dokaze o učinkih inovacij je pred implementacijo treba zbirati s pomočjo poskusov in pilotnih projektov, nato pa jih evalvirati. Da bi se zmanjšalo tveganje za potencialne uporabnike je stopnja, do katere je mogoče preizkušati inovacijo v kontroliranem, testnem okolju, tisti dejavnik, ki izboljšuje verjetnost za končni uspeh inovacije. Vendar pa je na ta način zelo težko natančno opredeliti prav vse dokazljive učinke. Pilotni poskusi lahko v pogojih, v katerih je omogočeno dosledno ocenjevanje, sicer nudijo uporabne indikatorje o mogočih problemih pri procesu implementacije in dokaze o učinkovitosti inovacije, vendar pa je treba pridobljene podatke sprejeti z zadržkom in kritično. Deloma zato, ker je težko organizirati velike reprezentativne poskuse, in deloma zato, ker, kot smo ugotovili, o vrednosti in uporabnosti inovacije odločajo številni déležniki, ki imajo različne potrebe in zahteve. Nekaterih parametrov tudi ni mogoče meriti in prikazati oziroma preračunati v denarne vrednosti (na primer dobro počutje, boljša kakovost bivanja, razbremenitev neformalnih skrbnikov in podobno). Številne koristi pa so vidne tudi šele dolgoročno. Zaradi tega je potreben nekoliko bolj pragmatičen pristop pri uvajanju kompleksnejših inovacij v socialno-zdravstvene sisteme, v katerih je sicer velik poudarek na visokih standardih in dokazovanju učinkovitosti pred komercialno fazo proizvodov in inovacij. To pomeni, da se je treba implementacije lotiti, tudi če (še) ni na voljo vseh dokazov o učinkovitosti inovacije. Med pogoje in zahteve za implementacijo inovacij v obstoječe sisteme spadajo še etična in pravna sprejemljivost in ustreznost razporeditve sredstev med déležniki, tehnična zanesljivost inovacije in ustrezna urejenost bivalnega okolja. Raziskava je pokazala, da v slovenskem prostoru koncept staranja domá z inovacijami, podprtimi z IKT, ne zaživi, ker ni izpolnjen prvi pogoj, ki je pomemben za integracijo inovacij v obstoječe sisteme v družbi, to je politična podpora v »lokalnem« prostoru. Če se izrazimo nekoliko ironično, odločevalci na lokalni ravni, zlasti v podeželskih območjih, koncept staranja v domačem okolju najpogosteje razumejo kot gradnjo domov za starejše v svojih občinah. Gre za projekt, ki ga je v mandatu vladajoče koalicije mogoče uresničiti, s čimer se kaže tudi učinkovitost njenega dela. Poleg tega lahko pri gradnji sodelujejo lokalna podjetja, domovi nudijo možnost zaposlitve za (strokovni) kader iz lokalnega okolja, oskrbovanci v domovih živijo še naprej v znanem domačem okolju, neformalni skrbniki (svojci) so razbremenjeni, hkrati pa so v bližini svojih starejših družinskih članov. Zadovoljstvo v lokalni skupnosti je torej vsestransko, čeprav osnovni problem s tem ni rešen. Še več, z novim zavodom institucionalnega varstva za starejše se izdatki za zagotavljanje ustrezne zdravstvene in socialne oskrbe še naprej povečujejo. Prepričani smo, da bi bili odločevalci obravnavanemu konceptu bolj naklonjeni, če bi ga močneje podprli drugi déležniki. Prav ravnodušnost déležnikov ali premajhna odločnost tistih, ki so konceptu staranja domá naklonjeni kaže, da je glavni problem, ki zavira implementacijo telenege, širši. Menimo, da so v Sloveniji najprej nujne celovite in korenite spremembe miselnosti slovenske družbe in njenega delovanja, kar bi bil sploh prvi pogoj za poglobljeno razpravo o načinih in možnostih za doseganje oziroma uresničevanje pogojev/zahtev oziroma predlogov/priporočil za implementacijo telenege. Ko govorimo o trenutni miselnosti in delovanju družbe pri nas, gre pri tem z vidika implementacije sistema telenega predvsem za dva poudarka. Prvi poudarek so parcialni interesi in parcialno načrtovanje in delovanje na različnih področjih; v politiki, zdravstveni in socialni stroki, na področju načrtovanja stanovanjskega varstva, gospodarstva (gospodarske družbe, podjetja) in zavarovalništva ter različnih ravneh delovanja (lokalna, državna), kar se kaže v: • prilaščanju določenih pristojnosti, s tem pa v pomanjkanju želje, volje oziroma motivacije za spremembe ter posledično ignoriranje ali celo onemogočanje delovanja tistih, ki se za spremembe zavzemajo (na primer onemogočanje inovatorjev in potencialnih investitorjev iz zasebnega sektorja s strani države/stroke); • pomanjkanju medsebojnega sodelovanja, izmenjavi informacij in pretoku znanja; • razdrobljenosti sistemov in storitev (na primer delitev na zdravstveni in socialni sistem, čeprav so v praksi, zlasti pa pri implementaciji obravnavanega koncepta, potrebne integrirane storitve obeh); • neustrezni razporeditvi in pomanjkanju sredstev (na primer reorganizacija nekdanjih občin v manjše lokalne skupnosti (in neobstoj druge stopnje lokalne samouprave) je močno omejila sredstva za različne investicije, kot je vzpostavitev in zagotavljanje delovanja klicnih centrov za oskrbo na daljavo). Drugi poudarek je prevelika stopnja konformizma in pomanjkanje želje ali pa premajhna angažiranost pri izražanju potreb/zahtev po raznolikih, naprednejših oblikah bivanja za starejše s strani nevladnih organizacij, ki zastopajo in združujejo starejše ljudi (društva, združenja in podobno), na vseh prostorskih ravneh (državni, regionalni, občinski, lokalni) in s strani posameznikov (starejši ljudje, neformalni skrbniki), zaradi česar tudi ni motiva za skupno, usklajeno delovanje navedenih akterjev, s tem pa tudi ni možnosti, da bi prišlo do zahteve po implementaciji inovacij IKT za potrebe staranja domá po načelu »od spodaj navzgor«. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Raziskava je potekala v šestih fazah v njej pa smo analizirali: • problematiko staranja prebivalstva v svetu in Sloveniji, • želje, potrebe in bivalne navade starejših ljudi, posebej v podeželskem prostoru Slovenije, ter vpliv teh na sistem zdravstvenega varstva in socialne oskrbe, • pristope in inovacije za podaljševanje bivanja starejših ljudi v domačem okolju ter s tem za zmanjšanje stroškov za zdravstveno in socialno oskrbo starejših ljudi na eni strani in zagotavljanje večje samostojnosti in višje kakovosti bivanja starejših ljudi na drugi, • pričakovanja družbe od vzpostavitve sistema oskrbe na domu na daljavo in priložnosti, ki jih takšen sistem nudi starejšim ljudem, • aktivnosti, ki potekajo v svetu in Sloveniji glede oskrbe na domu na daljavo in vzpostavitve sistemov za tovrstno oskrbo in kakšni učinki/posledice so bile ugotovljene pri pilotnih implementacijah te inovacije, • pogoje/zahteve/priporočila za vzpostavitev sistema oskrbe na domu na daljavo za starejše ljudi v družbi kot dela rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe, • stanje v slovenski družbi za doseganje teh pogojev/zahtev/priporočil. Cilj raziskave, tj. teoretično ovrednotenje vzpostavitve potencialnega sistema oskrbe na domu na daljavo kot dela rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe za starejše ljudi, je bil izpolnjen. Ocena glede vzpostavitve sistema telenege v Sloveniji na podlagi raziskave je sledeča: Medtem ko nekatere razvite države z uvajanjem inovativnih rešitev IKT v zdravstvene in socialne sisteme aktivno uresničujejo cilje o racionalizaciji porabe državnih sredstev, obstaja v Sloveniji kljub intenzivnemu staranju prebivalstva (in trenutni recesiji) splošna nezainteresiranost za izvajanje tovrstnih ukrepov. Če ne prej, nas bodo k temu v prihodnje prisilile razmere same, ki se bodo zaradi neukrepanja najverjetneje še dodatno poslabšale. Kdor koli se bo pri nas lotil implementacije telenege bo potreboval veliko volje, poguma, menedžerskih in pogajalskih veščin ter strokovnega znanja. Najverjetneje mu pred implementacijo ne bo uspelo zbližati vseh stališč različnih déležnikov in izpolniti vseh pogojev/zahtev. Odrtih vprašanj, splošnih in tudi takih, ki so specifična za Slovenijo (na primer problem »majhnosti trga« za investicijo), bo ostalo veliko, kljub vsemu pa bo treba tvegati in upati na uspeh. V pomoč pri implementaciji bodo gotovo lahko slovenske izkušnje z varovalno-alarmnim sistemom, kar je zelo pomembno, saj smo v Sloveniji v splošnem zadržani do izkušenj drugih, zlasti na podeželju, poleg tega pa je sistem telenege sprejet in učinkovit le, če je prilagojen specifičnim zahtevam družbe in lokalnemu okolju. Zelo pomembna je ustrezna stopnja informiranosti, a z morebitnim dvigom ozaveščenosti in angažiranosti v družbi ne gre računati na hitro, čeprav bi to najverjetneje pripomoglo k »preboju« miselnosti »od spodaj navzgor« in bolj usklajenemu delovanju déležnikov, kar bi bilo dobro izhodišče za implementacijo. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni bilo bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta, oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 2368451 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pristopi za zagotavljanje višje kakovosti bivanja starejših in drugih funkcionalno oviranih ljudi ANG Approaches for higher quality of life for the elderly and other functionally impaired Opis SLO Z razvojem znanosti, zlasti s tehnološkimi inovacijami, se odpirajo nove možnosti za premagovanje grajenih in komunikacijskih ovir za starejše in druge funkcionalno ovirane ljudi. Sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija namreč omogoča, da lahko starejše in funkcionalno ovirane osebe čim bolj dolgo živijo v svojem domačem okolju in ne potrebujejo institucionalnega varstva oziroma je to preloženo na poznejši čas. Predstavljeni so trije pristopi: oblikovanje za vse, podporne tehnologije in ambientalne inteligence. ANG Scientific development, and technological innovations in particular, open up new opportunities for the elderly and other functionally impaired to overcome structural and communication barriers. Modern information and communication technology enables them to remain in their home environments as long as possible and are not forced to live in institutional care, which is postponed to a later time. Presented are three approaches: design for all, assistive technologies and ambient intelligence. Objavljeno v: KERBLER, B. Najnovejši pristopi k odpravljanju ovir, povezanih z dostopnostjo Objavljeno v KERBLER, B. Najnovejši pristopi k odpravljanju ovir, povezanih z dostopnostjo grajenega okolja, komunikacij in informacij. V: SENDI, R., KOBAL TOMC, B. (ur.): (Ne)dostopna Slovenija? Grajene in komunikacijske ovire, s katerimi se srečujejo invalidi. Ljubljana, Urbani izziv - publikacije, 2010, str. 53-66. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2. COBISS ID 2406595 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prilagajanje grajenega bivalnega okolja za potrebe starejših ljudi ANG Adapting the built living environment for the needs of older people Opis SLO Zaradi staranja prebivalstva se razvite države vse bolj soočajo s povečevanjem potreb po zagotavljanju ustrezne stanovanjske oskrbe za starejše ljudi in (s tem) s povečevanjem finančnih potreb za zagotavljanje zdravstvenih in socialnih storitev za starejše. Članek izhaja iz predpostavke, da bi lahko te potrebe zmanjšali s fizičnim (pre)oblikovanjem grajenega bivalnega okolja, s čimer bi starejšim ljudem omogočili, da bi lahko čim dlje časa ostali v domačem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim bolj kakovostno. ANG Due to ageing of the population, developed countries are dealing with increasing needs in providing adequate residential care for older people and (with this) demands in providing appropriate social and services for the elderly. This article assumes that these needs could be reduced by the physical (re)design of the built living environment, by which elderly people would be given the opportunity to remain in their home environments as long as possible, capable of living as independently as possible with high quality of life. Objavljeno v KERBLER, B. Prilagajanje grajenega bivalnega okolja za potrebe starejših ljudi/ Adapting the built living environment for the needs of older people. Geodetski vestnik, 2011, 55(1), str. 57-61. Impact Factor: 0.215;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.24; WoS: KU Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek 3. COBISS ID 2438339 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pametni dom za samostojno in kakovostno bivanje starejših ljudi ANG Smart home for independence and quality of life for the eldery Opis SLO Zaradi naraščajočih stroškov za zdravstvene in socialne storitve postaja staranje prebivalstva vse večji izziv za razvite družbe. Vse bolj se zato pojavljajo zahteve, da bo treba za doseganje finančne vzdržnosti te storitve čim bolj racionalizirati. Eden od odzivov družbe na te probleme je zamisel, da bi bilo treba storitve »prenesti« v kraj bivanja starejših ljudi. Članek izhaja iz domneve, da je zamisel uresničljiva s preureditvijo bivalnih okolij v tako imenovane pametne domove. Izkazalo se je, da bodo v prihodnosti pametni domov zagotovo postali del vsakdana starejšega človeka, saj se tehnologije in storitve, ki jih omogočajo nove tehnologije, zelo hitro razvijajo. Vprašanje, ki se zastavlja, pa je, kako koncept pametnih domov implementirati v družbo. V članku je na podlagi analize dosedanjih raziskav ugotovljeno, da bila implementacija pametnih domov v družbi lažje in hitreje uresničljiva, če bi koncept bolj izhajal iz predstav, potreb in želja (prihodnjih) uporabnikov pametnih domov. ANG Due to rising costs for health and social services, ageing population is becoming an increasing challenge for developed societies. As a demand for achieving financial sustainability, these services should be rationalized. One of the responses of the society to these problems is the idea that services should be "transferred" in the place of residence of older people. The article assumes that the idea can be realized by rearranging of living environments into the so-called smart homes. It turned out that since the technologies and technology based services are evolving rapidly, smart homes will become a part of everyday life of older person in the future. The question that arises is how to implement the concept of smart homes in the society. Based on analysis of previous studies it was found that the implementation of smart homes in society would be more easily and quickly achievable, if the concept would arise from the preferences, needs and desires of smart homes' (potential) users. Objavljeno v KERBLER, B. Pametni dom za samostojno in kakovostno bivanje starejših ljudi/Smart homes for independence and quality of life for the eldery. AR, Arhit. Razisk., 2011, 2, str. 15- 22. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 2433987 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Trajnostno bivanje starejših ANG Sustainable housing for the elderly Opis SLO Zaradi staranja prebivalstva se razvite države soočajo s povečevanjem finančnih potreb za zagotavljanje ustrezne zdravstvene in socialne oskrbe in s problemi zaradi premajhnih zmogljivosti ter dolgih čakalnih vrst v zdravstvenih ustanovah in zavodih institucionalnega varstva za starejše. Ker se zaradi negotovosti v gospodarstvu in vse večjega deleža neaktivnega prebivalstva finančne zmožnosti držav, da bi zagotavljale sedanjo raven ter obseg zdravstvenih in socialnih storitev, zmanjšujejo, se vse bolj pojavljajo zahteve po bolj trajnostnih načinih bivanja in storitvah za starejše. Članek izhaja iz domneve, da je zamisel uresničljiva s preureditvijo bivalnih enot in selitvijo oskrbnih storitev v domače okolje starejših ljudi, s čimer bi bilo starejšim zagotovljeno, da bi čim dlje časa ostali v svojem bivalnem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim bolj kakovostno. ANG Developed countries are facing increased financial demands in providing appropriate social and health care due to the ageing of the population and in addition to the issues of insufficient capacities and long waiting lists at hospitals and retirement homes. Countries' financial capacities to ensure the current level and extent of health and social care services are decreasing, also due to economic uncertainty and the increasingly greater share of the nonworking population. For that reason demands are raising for more sustainable ways of housing and services for the elderly. The article starts from the assumption that the idea could be achieved by reorganising of housing units and relocation of care services into the home environment of older people, and thereby make it possible for the elderly to remain in their home environments as long as possible, capable of living as independently as possible with high quality of life. Objavljeno v KERBLER, B. Trajnostno bivanje starejših. Revija za geografijo, 2011, 6(2), str. 41-52. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 32138029 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zagotavljanje socialne varnosti starejšega prebivalstva na perifernih podeželskih območjih Slovenije ANG Providing social security to the elderly in Slovenian peripheral rural areas Opis SLO Problem staranja še posebej pereč na perifernih podeželskih območjih Slovenije, od koder se zaradi slabih naravnih in gospodarskih razmer ter slabše dostopnosti mlajše prebivalstvo stalno odseljuje. Ponekod je starostna sestava že tako neugodna, da se prebivalstvo ne bo moglo več reproducirati na sedanji ravni, tudi če bi uspeli povsem ustaviti odhod mladih. Ostareli ljudje, ki tam ostajajo, živijo na svojih domovih sami ali s partnerji. Kot velik problem se zato pojavlja njihova oskrba, še zlasti ker so ta območja prometno oddaljena in težje dostopna. Ker je stanje nasledstva na kmetijah zlasti v hribovitih, odročnejših predelih Slovenije zelo zaskrbljujoče, je ogroženo tudi zagotavljanje socialne varnosti starejše generacije. Pokazalo se je, da dokler so ti ljudje mobilni in še lahko opravljajo kmečka opravila, s pomočjo formalnih izvajalcev oskrbe (npr. patronažna služba) in s sosedsko pomočjo vztrajajo v svojem domačem okolju, ko pa omagajo, jih morajo institucionalizirati. The issue of ageing population is especially critical in Slovenian peripheral rural areas, from which young people continue to emigrate due to their ANG remoteness and poor natural and economic conditions. In some areas, the age structure is already so unfavorable that population would no longer be able to reproduce itself at the present level even if the emigration of young people were completely halted. The elderly that remain in these parts live in their homes alone or with their spouses. Their care has thus become a severe problem, especially because these areas are remote and difficult to access. Especially on the farms in hilly and remote parts of Slovenia, the issue of succession is of special concern and also poses a threat to providing social security to the elderly. It turns out that, as long these people are still mobile and are able to farm, they remain in their home environments with the help of official care providers (e.g., home nursing care) and neighbours, but when they become too frail or ill they must be institutionalized. Objavljeno v KERBLER, B. The role and importance of owners' perceptions and opinions in preserving continuity between generations on Slovenian mountain farms/Vloga in pomen gospodarjevih dojemanj in mnenj za ohranjanje medgeneracijske kontinuitete na slovenskih hribovskih kmetijah. Acta Geographica Slovenica, 2010, 50(1), str. 35-58; Impact Factor: 0.346;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.722; WoS: KV. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine7 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID 2385091 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Analiza priložnosti, problemov in rešitev povezanih s telenego za starejše ANG Analysis of opportunities, problems and solutions of the telecare for the elderly Opis SLO Telenega je inovativen sistem, ki predstavlja eno od aplikativnih oblik inteligentnega okolja. Pri tem so domača okolja uporabnikov, ki so urejena po konceptu pametnih domov, povezana v omrežje oddaljenega nadzora in prek njega z izvajalci oskrbe in drugih storitev. Telenega je velika priložnost za starejše ljudi, saj omogoča, da lahko uporabnik čim dlje časa ostaja v domačem okolju. Ker pa obenem vzbuja tudi številne pomisleke, so zato analizirane priložnosti, problemi in rešitve povezane s telenego. ANG Telecare is an innovative system that represents an applied form of an intelligent environment. Users' home environments are arranged following the smart house concept, connected to a remote monitoring network, and through this to providers of care and other services. Telecare represents a great opportunity for the elderly because it enables users to remain in their home environments for as long as possible, but it also raises many concerns. Therefore, opportunities, problems and solutions of a telecare are analyzed. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KERBLER, B. A remote home care system for the elderly: opportunities, problems and solutions. V: MALAČIČ, J., GAMS, M. (ur.): Soočanje z demografskimi izzivi v Evropi: zbornik 13. mednarodne multikonference Informacijska družba - IS 2010, 11.-12. oktober 2010: zvezek B: proceedings of the 13th International Multiconference Information Society -IS 2010, October 11th-12th, 2010, Ljubljana, Slovenia: volume B, (Informacijska družba). Ljubljana, Institut Jožef Stefan, 2010, str. 34-37. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. COBISS ID 2397123 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kritična presoja vzpostavitve sistema oskrbe na domu za starejše na daljavo v družbi ANG Critical evaluation of establishing a remote home care system for the elderly in society Opis SLO Zaradi priložnosti, ki naj bi jih prinašala telenega, so začele nekatere države vzpostavljati sisteme za oskrbo na domu na daljavo, kot del rednega/splošnega zagotavljanja zdravstvene in socialne oskrbe (npr. v Veliki Britaniji je vlada zato izdelala strateški načrt in začela graditi mrežo za vzpostavitev sistema telenege). Vendar pa so se že v začetku pričele pojavljati številne ovire. V prispevku je zato predstavljena kritična presoja vzpostavitve sistema oskrbe na domu za starejše na daljavo v družbi. ANG Due to the anticipated opportunities provided by telecare, some countries have begun establishing remote home care systems as part of the regular or general health and social care system (e.g., the British government has also worked out a strategic plan and started building a network to establish a telecare system). However, numerous setbacks have been met from the very beginning. Therefore, establishing a remote home care systems for the elderly in society is criticaly evaluated in the paper. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KERBLER, B. Critical evaluation of establishing a remote home care system for the elderly in society. V: Urban dynamics and housing change: crossing into the 2nd decade of the 3rd millennium. Istanbul, Technical University, 2010, 10 str. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 3. COBISS ID 2426563 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Staranje na kraju bivanja? Implementacija telenege v družbi ANG Ageing in place? Implementation of the telecare within society Opis SLO Za razvite države postaja staranja prebivalstva postaja vse večji izziv, še zlasti ker z večanjem deleža starejših hitro naraščajo stroški za zdravstvene in socialne storitve. Eden od načinov za zagotavljanje večje finančne vzdržnosti je prenos oskrbe starejših v njihove domove in njeno zagotavljanje na daljavo. V članku so zato predstavljeni in kritično analizirani nekateri pogoji in zahteve za implementacijo take oskrbe v obstoječe zdravstvene in socialne sisteme. Kot se je izkazalo, zajema implementacija kombinacijo tehnološkega in organizacijskega načrtovanja in vključuje poleg uporabnikov tudi druge déležnike, ki imajo različna pojmovanja glede tveganj in različne vrednostne sisteme, ki jim je treba zadostiti, zato mora biti skrbno načrtovana. Za zagon postopka implementacije je pomembna zlasti politična podpora inovaciji, za njeno sprejetje v družbi pa podpora s strani uporabnikov. ANG For developed countries population ageing is becoming an increasing challenge, especially as the rising proportion of older people is rapidly increasing costs of health and social care services. To ensure greater financial sustainability, a care for the elderly should be transferred into their homes and provided at a distance. Therefore some conditions and requirements for implementation of such care in existing health and social care systems are presented and critically analyzed in the article. The implementation was recognized a combination of technological and organizational planning and in addition to user, it includes also other stakeholders, who have different conceptions of risk and different value systems which need to be satisfied, Implementation, therfore, must be carefully planned. Starting the process of implementation the political support for this innovation is particulary important, but for its acceptance in society the support of the users. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KERBLER, B. Staranje na kraju bivanja? Implementacija telenege v družbi/Ageing in place? Implementation of the telecare within society. V: OREL, M. (ur.): vizija tehnologij prihodnosti:zbornik konference: conference proceedings. Mednarodna konferenca InfoKomTeh 2011, Ljubljana, 3. november 2011/International Conference InfoKomTeh 2011, 3rd November 2011. Polhov Gradec, Eduvision, 2011, str. 117-130. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 4. COBISS ID 47385186 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Izhodišča za vzpostavitev sistema oskrbe na daljavo za starejše ANG Principles of establishing a remote home care system for the elderly Opis SLO Staranja prebivalstva postaja vse večji izziv za razvite države, še zlasti ker z večanjem deleža starejših hitro naraščajo stroški za zdravstvene in socialne storitve. Eden od načinov za zagotavljanje večje finančne vzdržnosti je prenos oskrbe starejših v njihove domove in njeno zagotavljanje na daljavo. V članku so zato predstavljena in kritično analizirana nekatera izhodišča za implementacijo take oskrbe v obstoječe zdravstvene in socialne sisteme. Izkazalo se je, da je tovrstna implementacija zelo zapletena in da mora biti skrbno načrtovana. ANG Population ageing is becoming an increasing challenge for developed countries, especially as the rising proportion of older people is rapidly increasing costs of health and social care services. To ensure greater financial sustainability, a care for the elderly should be transferred in their homes and provided at a distance. Therefore some principles for implementation of such care in existing health and social care systems are presented and critically analyzed in the article. It turned out that the implementation of such care is very complex and thus it must be carefully planned. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KERBLER, B. Izhodišča za vzpostavitev sistema oskrbe na daljavo za starejše/Principles of establishing a remote home care system for the elderly. V: MALAČIČ, J., GAMS, M. (ur.): Soočanje z demografskimi izzivi v Evropi: zbornik 14. mednarodne multikonference Informacijska družba - IS 2011, 10.-11. oktober 2011: zvezek B: proceedings of the 14th International Multiconference Information Society - IS 2011, October 10th-11th, 2011, Ljubljana, Slovenia: volume B, (Informacijska družba). Ljubljana, Institut Jožef Stefan, 2011, str. 66-72. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 5. COBISS ID 46942818 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Alternativne oblike bivanja za starejše ANG Alternative forms of housing for the elderly Opis SLO Staranje prebivalstva in povečevanje finančnih potreb za zagotavljanje ustrezne stanovanjske oskrbe za starejše, koncept »staranja doma« in želja starejših, da bi se radi starali v domačem okolju, večanje deleža eno- ali dvočlanskih gospodinjstev s starejšimi ljudmi ter pomanjkanje raznovrstnosti nastanitev za bivanje starejših v Sloveniji so razlogi, da so v prispevku predstavljene nekatere alternativne institucionalne in skupinske oblike bivanja za starejše ter individualne oblike, povezane z prilagoditvami bivalnega prostora za (podaljšano) samostojno življenje starejših ljudi v domačem okolju. Ageing of population and increasing of financial needs for ensuring adequate supply of housing for the elderly, the concept of "ageing at home" ANG and the desire of the elderly to age within their home environment, increasing of the one-person or two-persons elderly households and the lack of diversity of accommodations for the elderly in Slovenia are the reasons why some alternative institutional and collective forms of housing for the elderly as well as individual forms associated with arrangements of living environment for an (extended) independent living of the older people in their homes are presented in this article. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v KERBLER, B. Alternativne oblike bivanja za starejše. Geografski obzornik, 2011, 58(3), str. 13-19. Tipologija 1.04 Strokovni članek 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Opis: Dr. Boštjan Kerbler se je udeležil mednarodne delavnice, ki jo financira Evropska znanstvena fundacija - ESF SCSS Exploratory Workshop. Naslov delavnice je bil: Evidence-based environmental design for older people: From initiation to dissemination, enhancing the paradigm of design research, potekala pa je v Portsmouthu v Angliji od 19. do 23. septembra 2009. Na delavnici je sodelovalo 15 uglednih znanstvenikov iz Evrope, ki se ukvarjajo z načrtovanjem prostora za starejše ljudi. Delavnico je organizirala Univerza v Portsmouthu, vodili pa sta jo Dr. Tara Dean in Dr. Amy Drahota. Poročilo delavnice, v katero so vključene tudi ugotovitve, ki izhajajo iz podoktorskega projekta, je dostopno na spletni strani: http://www.esf.org/activities/exploratory-workshops/social-sciences-scss.html? year=2009&domain=SCSS Opis: Dr. Boštjan Kerbler je imel predavanje na strokovnem posvetu, z naslovom Za boljše življenje in brez ovir, ki je potekal 10. junija 2010 v Krškem. V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, je bila izdana strokovna publikacija. Gre za zbornik predavanj in literature za pomoč pri načrtovanju in prilagajanju okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem. V zborniku je povzetek predavanja dr. Boštjana Kerblerja, z naslovom Izboljšanje stanovanjskega varstva starejših ljudi s pomočjo oskrbe na domu na daljavo, v katerem so vključene ugotovitve, ki izhajajo iz podoktorskega projekta. Objavljeno v: KERBLER, B. Izboljšanje stanovanjskega varstva starejših ljudi s pomočjo oskrbe na domu na daljavo. V: Za boljše življenje in brez ovir: zbornik predavanj, virov in literature za pomoč pri razumevanju, načrtovanju in prilagajanju grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem. Krško, Savaprojekt, 2010, 7 str. Tipologija: 1.13 - Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID: 2373571 lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Glavni cilj raziskave je bil teoretično ovrednotenje vzpostavitve potencialnega sistema oskrbe na domu na daljavo kot dela rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe za starejše ljudi. Končni rezultati projekta so pomembni za znanost, saj temeljite celostne raziskave, v kateri bi bila ovrednotena vzpostavitev potencialnega sistem oskrbe na domu na daljavo v družbi kot del rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe za starejše ljudi, še ni bilo narejene. Na to potrebo so začeli raziskovalci opozarjati šele pred kratkim, in sicer so to predstavili in argumentirali v posameznih znanstvenih prispevkih. Raziskava torej sledi najnovejšim potrebam in zahtevam znanosti, zaključni rezultati pa so pomembni za vse družbe s starajočim se prebivalstvom. Pripomogli bodo k vzpostavitvi učinkovitega sistema oskrbe na domu na daljavo v družbi kot dela rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe. Nova spoznanja, ki smo jih pridobili z raziskavo, bodo imela tudi pomembno aplikativno vrednost ter začrtala smeri nadaljnjih raziskovanj in dela na proučevanem področju. Z vzpostavitvijo učinkovitega sistema telenege kot dela rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe bodo namreč ustvarjene številne možnosti za razvoj novih storitev in družbene infrastrukture ter nastanek novih podjetij, kar je tudi v skladu s cilji Lizbonske strategije in strategije i2010, katere namen je združiti vse politike Evropske unije, pobude in ukrepe, da bi tako pospešile razvoj ter uporabo digitalnih tehnologij v vsakodnevnem delovnem okolju in zasebnem življenja. Te tehnologije - znane tudi kot informacijsko in komunikacijske tehnologije (IKT) - naj bi pozitivno prispevale h gospodarski rasti, k ustvarjanju novih delovnih mest in izboljšanju kakovosti življenja. i2010 je del Lizbonske strategije, njegov namen pa je, da bi Evropa postala konkurenčnejše in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo. ANG The main goal of this study was to theoretically assess establishment of a potential remote home-care system as part of regular/general provision of healthcare and social services for the elderly. The project's final results are important to the research community because no thorough and comprehensive study assessing establishment of a potential remote home-care system in society as part of regular/general provision of healthcare and social services for the elderly has been conducted to date. Researchers have only recently begun drawing attention to this need by presenting and providing reasons for it in individual papers. This study thus follows the latest needs and demands of the research community; its final results are relevant to all societies with an ageing population. They will contribute to establishing an effective remote home-care system in society as part of regular/general provision of healthcare and social services. New findings acquired through this study also have an important applied value and will outline the direction of further research and work in the area studied. By establishing an effective telecare system as part of regular/general provision of healthcare and social services, a number of opportunities will be created for developing new services and social infrastructure and for founding new enterprises, which is also in line with the objectives of the Lisbon Strategy and of the i2010 strategy, the aim of which is to combine all the EU policies, initiatives, and measures in order to promote the development and application of digital technologies in the everyday work environment and private life. These technologies, also known as information and communication technologies (ICT), should make a positive contribution to economic growth, the creation of new jobs, and improvement of the quality of life. i2010 is part of the Lisbon Strategy; its main purpose is to turn Europe into a more competitive and dynamic knowledge-based economy. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Rezultati projekta so usklajeni s cilji strateških in raziskovalnih dokumentov Slovenije in bodo imeli posredno, prek uresničitve teh ciljev, velik pomen za slovensko družbo in gospodarstvo. Strategija razvoja Slovenije (SRS), ki je ključni razvojni dokument države in predstavlja konceptualni okvir za njen razvoj v obdobju 2007-2013, v drugem temeljnem cilju predvideva: »/.../ [I]zboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki človekovega razvoja, socialnega tveganja in družbene povezanosti /.../«, kar lahko med drugim dosežemo tudi z vzpostavitvijo učinkovitega sistema oskrbe na daljavo, ki mu bodo dali temelje rezultati projekta. Raziskava z obvladovanjem porabe v zdravstvene in socialne namene prispeva tudi k uresničitvi prvega gospodarsko-razvojnega cilja strategije: »/.../ [V] skladu z razvojno vizijo strategije sta višja stopnja gospodarske razvitosti in zaposlenosti osnova, ki bo omogočila izboljšanje socialne varnosti, zmanjšanje socialnih tveganj za najbolj ranljive skupine, hitrejši razvoj najbolj zaostalih regij in povečanje kakovosti okolja /.../ Slovenija mora postati socialno in tehnološko inovativna družba /.../« Raziskava je usklajena tudi z Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023, ki temelji na SRS in zajema ključne (velike) razvojno-investicijske projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. Predvideni projekti in aktivnosti, ki so skladni z zamislijo naše raziskave, so: • relevanten projekt, ki podpira doseganje ciljev tretje prioritete SRS, tj. učinkovita in cenejša država, in ima naslov »Modernizacija sistema zdravstva e-zdravje«. Cilj projekta je uporaba komunikacijskih in informacijskih sredstev zagotoviti, s katerimi se želi učinkovitejšo javno zdravstveno storitev, • relevantni aktivnosti, ki podpirata doseganje ciljev četrte prioritete SRS, tj. moderna socialna država in večja zaposlenost -, sta modernizacija sistemov socialne zaščite ter zmanjševanje družbene izključenosti in socialne ogroženosti. Raziskava je usklajena tudi z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 20082013, ki navaja razvoj novih modelov in oblik zagotavljanja zdravja, predvsem tistih, v katere so vključene informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), in določa, da »/.../ bo potrebno izdelati program dolgoročnega razvoja ter začeti izvajati poskusne projekte uvajanja 'telenege' /.../«, pa tudi, da »/.../ nudi tovrsten sistem ugodnosti, kot so nega v težko dostopnih krajih /.../« Zaradi specifične usmerjenosti raziskave so končni rezultati posebej pomembni prav za ljudi, ki živijo na perifernih območjih Slovenije, in sicer kot to določa omenjena resolucija, pa tudi na splošno za razvoj teh območji, kar pa je hkrati tudi eden od strateških ciljev Strategije prostorskega razvoja Slovenije, temeljnega državnega dokumenta o usmerjanju dolgoročnega razvoja v prostoru. Strategija namreč predvideva uravnotežen prostorski razvoj, kakovostno bivalno okolje z ustrezno in racionalno infrastrukturo opremljenostjo, razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture in socialno vključenost. Končne ugotovitve raziskave dokazujejo in postavljajo vladi Republike Slovenije zahtevo oziroma nalogo po upoštevanju potreb vseh akterjev, predvidenih, da so vključeni v sistem oskrbe na domu na daljavo za starejše ljudi kot dela rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe za starejše ljudi, in sicer na vseh ravneh odločanja in delovanja, in njihovi aktivni udeležbi v procesu načrtovanja sistema, ter po prehodu od parcialnega k celostnemu razmišljanju, načrtovanju in delovanju. ANG The project's results are in line with the objectives of Slovenia's strategic and research documents and indirectly, through the implementation of these objectives, will be of great importance to the Slovenian society and economy. The second basic objective of Slovenia's Development Strategy (SDS), which is the country's key developmental document and represents a conceptual framework for its development in the period from 2007 to 2013, stipulates the following: "[I]mproving the quality of life and welfare of all individuals, measured using human development, social risk, and social integration indicators," which can also be achieved by establishing an effective remote home-care system built on the basis of this project's results. By managing expenditure for healthcare and social services, this study also contributes to the implementation of the strategy's first business and developmental objective: "[I]n line with the strategy's development vision, a higher level of economic development and employment form the basis for making it possible to improve social security, reduce social risks for the most vulnerable groups, and enable faster development of the most underdeveloped regions and increased quality of the environment . . . Slovenia must become a socially and technologically innovative society." The study is also consistent with the Resolution on National Development Projects, 2007-2023, which based on the SDS and includes the key (major) development and investment projects supported by the state. Planned projects and activities congruent with the idea of this study include the following: • A relevant project that supports the fulfillment of the goals of the third SDS (i.e., an efficient and more cost-effective country) titled "Modernizacija sistema zdravstva e- zdravje" (Modernization of the Healthcare System: E-Health). This project's goal is to use communication and information means to provide more effective public healthcare services. • Relevant activities supporting the fulfillment of the goals of the fourth SDS priority (i.e., a modern welfare state and higher level of employment): modernization of social security systems, and reducing social exclusion and disadvantage. The study is also consistent with the Resolution on the National Healthcare Plan 2008-2013, which envisages the development of new models and forms of providing healthcare, especially those included in information and communication technologies (ICT), and stipulates that "it will be necessary to prepare a long-term development program and begin carrying out pilot projects of introducing telecare" and that "this type of system offers advantages such as providing care to difficult-to-access areas." Due to the study's specific orientation, its final results are especially important to people living in Slovenia's peripheral areas as established in the resolution above, as well as in general for the development of these areas, which is also one of the strategic objectives of Slovenia's Spatial Development Strategy, the fundamental government document on directing long-term spatial development. The strategy envisages balanced spatial development, a quality living environment with appropriate infrastructure, a well-developed network of commercial and other services, access to public social infrastructure, and social inclusion. The final findings of this study prove the following (and pose the Slovenian government these demands or tasks): to understand needs of all parties (on all stages and levels of decision-making and acting) that are anticipated being a component of a remote home-care system as part of regular/general provision of healthcare and social services, and active participating of these parties in the process of planning of such system; as well as to move from partial to comprehensive way of thinking, planning and acting. 11.Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.1S Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.35 Drugo Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.0S. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: Urbanistični inštitut Republike Slovenije in vodja raziskovalnega projekta: Boštjan Kerbler ZIG Kraj in datum: Ljubljana [13.3.2012 Oznaka prijave:ARRS-RPROJ-ZP-2012/19 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ArRs ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2012 v1.00 F0-01-1F-40-80-A5-0B-14-E2-79-F6-5E-B1-04-BB-1C-94-73-1E-BC