Gorenjska Banka Banka ,i posluhom UGODNA POSOJILA za jesenske nakupe VARNOST K fin AN J MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE I E-mail:varnost@varnost-kranj.si DEŽURNI CENTER 1 http://www.vornost-krani.si (064)380 50 11 AVTOHIŠA VRTAČ /Q\ Kranj {TGBC Delavska 4, Straiišče pri Kranju AlJcM Email:avtohisa.vrtac@ovtobisavrtac.si H Š* M /9 I fl. http://www.avtohisovrtoc« V Q HI J l Q ' \J 4\J GORENJSKA 1900 2000 Ifto LH - ISSN 0352 - 6666 - št. 96 - CENA 200 SIT (10 HRK) Kranj, petek, 3. decembra 1999 STRAN 6 Niko Grafenauer - Jenkov nagrajenec Poezija je pesnikov dom Kranj - V dvorani Prešernovega gledališča je bila v ponedeljek zvečer slovesnost, žal pred polprazno dvorano, na kateri so že štirinajstič podelili Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko. Žirija Društva slovenskih pisateljev je med petimi letošnjimi kandidati za to prestižno pesniško izbrala Nika Grafenauerja in sicer za zbirko Odtisi. V Radovljici so naši še tretjič slavili Pričakovanja so se uresničila nabito polni radovljiški dvorani je pomlajena košarkarska reprezentanca Slovenije v boju za nastop na Evropskem Prvenstvu leta 2001, še tretjič zapored slavila. Tokrat so bili njihova "žrtev" košarkarji Islandiji', naši pa so v atraktivni tekmi zmagali kar z 93:60 (47:35). STRAN 22 Odštevamo proti letu 2000 STRAN 28 Ob obletnici peš v Prešernov rojstni kraj Na današnji dan pred 199 leti je bil v Vrhi na Gorenjskem rojen veliki slovenski poet dr. France Prešeren. V njegov spomin se te dni vrstijo mnoge kulturne prireditve, dan pesnikovega rojstva pa nekateri praznujejo tudi drugače. Tako so se denimo učenci iz Vzgojno-izohraževalnega zavoda Frana Milčinskega v Smledniku na pobudo svoje učiteljice slovenskega jezika včeraj peš podali na pot v pesnikovo rojstno vas. Zjutraj ob petih so se Brane Vrtin, Klemen Brlek, Sandi Mahnič, Tomaž Kruševec (na sliki od leve proti desni) v družbi pedagoga Jožeta Rozmana podali na pot, svoj cilj pa dosegli proti peti popoldne in tako na lastni koži spoznali, kako so potovali v Francetovih časih. • Foto: Tina Doki Kranj in Žirovnica praznujeta Niti trikratni proračun ne bi rešil vseh problemov Kranja Kranj že skoraj leto dni živi pod novim občinskim vodstvom. Ob občinskem prazniku edine mestne občine na Gorenjskem je najbrž že čas, da se z novim županom Mohorjem Bogata- —^ jem pogovorimo o njegovih "stotih dneh" uvajanja. —~<~ STRAN 11, 12, 13, 14, 15 Miklavž bo skočil s padalom Vodiee, 3. decembra - Miklavž s spremstvom bo v nedeljo popoldne v občini Vodice obiskal najmlajše. Popoldne ob 14.30 bo s svojim 50-članskim spremstvom skočil s padalom. Po doskoku se bo s spremstvom na kočijah podal proti Kopitarjevemu trgu, kjer ga bodo pozdravili, člani Prosvetnega društva pa bodo pripravili igrano predstavo Od kod prihajaš Miklavž. Po predstavi bo Miklavž obdaril otroke in jih zvečer obiskal tudi na domovih. • A. Ž. MECAMILK PIZZERIJA roomrm Pipanova cesta 13a, Šenčur tel.: 411-032 del. čas: 12. - 24. ure ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ PIZZE IZ KRUŠNE PEČI IN 03TALE JEDI PO NAROČILU riD A T R I S Ugodne ctrn&i Sorotemamo EUROCARD kurilno olje, premog, drva 064 745 230 STUDIO TIFFANY JOLANDA KALAN, s.p. Kocjanova 5 4000 KRANJ tel.: 041 881 283 • NOVOLETNA DARILA • IZDELOVANJE VI' 1» V KLASIČNI HY TEHNIKI Miklavžev sejem na Gorenjskem sejmu Kranj, 30. november - 5. december I °*flilA ZA VSE GENERACIJE, BLAGO ŠIROKE PORABE vsako popoldne; ica za otroke in obisk Miklavža OVSENIK ALOJZ, s.p. MIZARSTVO IN ŽAGARSTVO ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE IN BORA tel. 041 756 007, 064 242 481, 242 110 GERLITZEN - OSOJŠČICA, veliko smučišče v bližini Beljaka. Moderne žičnice, dolge in urejene proge, umetni sneg, raj za smučarje in deskarje na snegu. Smučarske karte s popusti za posameznike, družine in skupine: SKIPASSTRAVEL KRANJSKA GORA . v poslovalnicah v Kranjski |. Al-tftAud' 8or' v Hotelu Kotnik, • " ' tel.: 064 - 879 100 in na avtocesti pred Karavanškim predorom v stavbi Potrol, tel.: 064 - 861 53 1. Interneti http://pmax.g-kabel.si/skipass 9770352666025 w%f\ ci AUEMI II r%0 9hwf KRMI •_ureja: Jože Košnjek Pet, Šubica niso vklenili Kranj, 3. decembra - Včeraj naj bi pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki raziskuje tudi preteklo dogajanje v zvezi z begunjskim Elanom pričal kranjski odvetnik in nekdanji sodnik Anton Šubic. Očitajo mu zamudo pri pisanju ene od sodb v primeru Elana. Ker Šubica na zadnjo sejo Pukšičeve komisije ni bilo, so za včerajšnjo sejo odredili prisilno privedbo. Nanjo je bil med drugim vabljen tudi nekdanji predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Šubica na včerajšnji seji ni bilo. Kranjsko sodišče namreč ni soglašalo z zahtevo po prisilni privedbi, odločbo kranjskega sodišča pa naj bi (po neuradnih informacijah) potrdilo tudi Višje sodišče. Za privedbo ni našlo zakonite osnove. "Pisnega vabila zaradi nameravane prisilne privedbe nisem dobil, zato za današnjo sejo ne vem," je povedal včeraj odvetnik Anton Šubic. • J. Košnjek Nadaljuje se novembrsko zasedanje državnega zbora Uredili veterino, na vrsti so pokojnine Po vseh zapletih in celo različnih razlagah nasvetov iz Bruslja, so poslanci končno sprejeli dopolnitve zakon* o veterinarski dejavnosti, ki je eden od pogojev, da se izognemo prepovedi izvoza mesa v Evropsko unijo. TRGOVINA 064/315-700 SERVIS 064/315-690 Zg. Bitnje 1, 4209 Žabnica - Kranj APARATI ^ ZA PRANJE S TOPLO VODO GRELCI ZRAKA ELEKTRIČNI AGREGATI APARATI ZA PRANJE 1 S HLADNO VODO KARCHER Ljubljana, 2. decembra - V slovenskem parlamentu se nadaljuje 17. redna seja, ki ima, kot smo že poročali skoraj 40 točk dnevnega reda. Medtem ko se okrog sklenitve mednarodnih sporazumov s Hrvaško in Svetim sedežem še pred obravnavo v državnem zboru še močno zapleta, so poslanci po polemični razpravi sprejeli dopolnjeni zakon o veterinarski dejavnosti, ki končno postavlja Veterinarsko upravo na vrh te občutljive dejavnosti. Ureditev veterine v letu 2000 Poslance državnega zbora so z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvestili, da bo Slovenija do sredine decembra poslala v Bruselj na sedež Evropske unije dokument o tem, da bo naša država tudi na tem področju do leta 2002 pravno in institucionalno pripravljena na vstop v Evropsko unijo. Dokument pomeni izvedbeni del kmetijske reforme s katero naj bi se Slovenija s sprejemom številnih zakonov uskladila tudi s pravnim redom EV in hkrati pogajalsko izhodišče za področje kmetijstva. Za področje veterine je predlagano, da bi ga dokončno uredili do konca prihodnjega leta, sicer pa je tudi že znano, da bo Slovenija prav na področju kmetijstva zahtevala največ prehodnih obdobij. v slovenskem približevanju Evropski uniji. Sicer pa so poslanci že v torek sprejeli Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih, pri čemer so v nasprotju z mnenjem vlade in amandmajem SLS sprejeli rešitev, da bo nadzor nad zdravili za ljudi in živali opravljala le ena nanovo ustanovljena agencija, ki združuje naloge dosedanjega državnega urada za zdravila in zavoda za farmacijo. Poslanci so opravili tudi drugo obravnavo zakona o javnih skladih s posebnim poudarkom na nadzorstvu teh skladov, niso pa se uspeli sporazumeti za obravfl* vo zakona o vojnih veteranih^ o ratifikaciji maloobmejni sporazuma s sosednjo Hrvaš? Po sprejemu zakona o vet^ narski dejavnosti so se s predst* vitvijo stališč poslanskih skup" lotili tretje obravnave pokoji^ skega zakona, pri čemer se f pokazalo, da krščanski in sod* ni demokrati predlaganim i"6** vam nasprotujejo. Menijo & mreč, da je s tem že tretjič 1$ spremenjenim zakonom prvof zasnova pokojninske refor^ povsem spremenjena in so J* predlog vložili kar nad » dopolnil. • Š. Žargi COUTURE - CONFEZIONI d.o.o., Bled Kajuhova c. 1, 4260 Bled, Slovenija tel.: 064/748 110, fax: 064/748 11 12 Veste, kaj hočete. Cenite vrhunsko kakovost, ste v koraku z modnimi novostmi in pričakujete dobro izbiro. Zato vas vabijo v nov razstavno prodajni salon Mode Bled v stavbi Vezenin na Bledu. Ekskluzivne kostime, tudi hlačne, plašče, jakne, krila in hlače vrhunske kakovosti od št. 34 do 46 lahko izbirate vsak torek in četrtek od 9. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 15. ure. Nova ponudba Mode Bled pa zajema tudi osebno modno svetovanje in ročno izdelavo oblačil, pri čemer bodo upoštevali posebne želje in zahteve strank. O naročilih po vaših željah se lahko pogovorite po telefonu številka 064/748 110 in to vsak dan. Postanite svoj modni kreator - v sodelovanju z Modo Bled. Po vseh zapletih, ki jih je seveda najbolj zaostrila grožnja s prepovedjo izvoza rdečega mesa v Evropsko unijo, so poslanci končno le, celo skoraj soglasno, sprejeli dopolnitve zakona o veterini in s tem presekali vozel strokovnih in drugih nesoglasij, ki so se ob tem pojavila. Veterinarska dejavnost je končno dobila vse pristojnosti kot vrhovna tovrstna administracija, ki bo podeljevala in odvzemala koncesije za delo pooblaščenih veterinarjev in laboratorijev, z novim letom pa naj bi pod njeno okrilje prešlo tudi vseh 170 delavcev Veterinarskega zavoda. Na tak način se vzpostavlja piramidni sistem odgovornosti, ki ga je svetovala in celo zahtevala Evropska unija, vse do sredine odločitve državnega zbora pa ni bilo jasno, v kolikšni meri bo to v razmerah med seboj sprte stroke v naši državi upoštevano. Poslanci nad zakonom sicer niso bili navdušeni in bodo v prihodnje potrebne očitno še dopolnitve, odpira pa se le pot za to, da se razmere v veterinarskem nadzoru začnejo urejati. Bistveno za to, ali se nam bo uspelo izogniti prepovedi izvoza mesa v EU, bo seveda urejanje razmer v mesnopre-delovalnih obratih, sprejeti zakon pomeni le možnost za to, da je tudi odločeno, kdo je za to odgovoren. Zlasti opozicijske stranke so pri sprejemanju zakona opozarjale na odgovornost kmetijskega ministra Cirila Smrkolja in ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja in ugotavljali, da je grožnja iz Bruslja le ena žalostna epizoda lel teki ta( "2 štej obe in sle( Poc *dr iek; Pol lekj Ok "jei Go na 'eki 'ek Go Ui Pri, (Je Ljubljana, 3. decembra - Med včerajšnjim sprejemom je predsed' nik države Milan Kučan odlikoval s srebrnim častnim znako^ svobode akademika prof. dr. Janeza Fetticha. Častne znake s& hode so dobili prim. Anica Mikuš Kos, prim. Jožica Simoni' prim. mag. Franc Urlep in dr. Iztok Tomazin. Tržiški zdravntf (na sliki) je bil nagrajen za pomembno delo na podrolr urgentne medicine, posebej za zasluge pri klasičnem it heliko^f trškem reševanju ponesrečencev v gorah. • S. S. joto: Tina Dok' STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Mladi forum ZLSD, Mladi liberalni demokrati Tržiča V Tržiču se vse spolitizira Tržič, 2. decembra - Člani Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov Tržič skupaj z Mladimi liberalnimi demokrati v izjavi za javnost z ogorčenjem ugotavljajo, da se vsaka stvar, ki jo v Tržiču pripravi kdo drug kot pripadniki vladajoče garniture, spolitizira. Okrogla miza, ki so jo skupaj pripravili, ni imela namena nabiranja političnih točk, temveč predstaviti problem tržiški javnosti. Ob prebiranju izjave objavljene v našem časopisu pred tednom, v kateri jim socialdemokratska mladina očita prehiter zaključek, da v Tržiču ni prostorov za odvisnike, zavzemanje LDS in ZLSD za zakon, ki bi povečal število odvisnikov, ter blatijo dobro ime dr. med. Bojane Kališnik Sušnik, se jim je zastavila vrsta vprašanj, ali ni zaradi drog v Tržiču uničeno marsikatero mlado življenje, ali so res odvisniki potrebni pomoči in celo, ali so droge v tej občini sploh prisotne. Prepričani so, da je potrebno na tem področju opraviti še veliko dela, ki ga v veliki meri opravlja prav dr. Sušni kova, ni pa ob tako perečem problemu na mestu nekonstruktivna kritika in politizacija tistih, ki pri tem niso storili ničesar. Prepričani so, da če so z okroglo mizo "Povejmo naglas - droge ubijajo" rešili le eno mlado življenje, so storili ogromno. Mladi forum ZLSD, Mladi liberalni demokrati Tržiča Zahvala za pomoč Tržič, 2. decembra - Ker je bil 1. december svetovni dan boja proti AlDS-u, saj je to še vedno neozdravljiva bolezen, s katero je na svetu okuženih že 30 mili- jonov ljudi, so se pri MLD in MF ZLSD odločili za javno akcijo streznitve in informiranja z imenom "Povejmo naglas -AIDS ubija!" in pri tem po vsej občini izobesili plakate ter med mladino delili zloženke, pentlje in kondome, v upanju, da so marsikomu razjasnili številne dileme v zvezi s to hudo boleznijo. Ocenjujejo namreč, da je ta tematika v naši družbi še vedno precej tabu tema, najbolj nevarno pa je premalo vedeti. Pri izpeljavi akcije se zahvaljujejo za pomoč Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj v materialu, strankama LDS in ZLSD pa pomoč v denarju. Občinski odbor LDS Tržič Pavel Rupar -pogrebnik občinskih financ Tržič, 2. decembra - Občinski odbor LDS Tržič sporoča javnosti, da so javne trditve župana občine Tržič o vzrokih za finančne probleme občine ne/esnične. Iz rebalansa proračuna lahko po njihovem mnenju vsak laik ugotovi, da teževe nista povzorčila država in DDV, pač pa nestrokovnost občinske uprave in župana. Sprašujejo, kako je lahko zabredla občina, ki se ji je proračun v enem letu dvignil skoraj za tretjino, če ni po sredi preopti-mistično načrtovanje prihodkov, ki so sedaj v razkoraku z odhodki. Prepričani so, da je za tako stanje kriv župan Pavel Rupar in svetniki SDS, ki na občinskem svetu potrdijo vse, kar jim župan predlaga, velik del krivde r nosi tudi nadzorni odbor, kifl dela, kot bi moral, saj je bf predstavnikov opozicije. Zup3^ javno sprašujejo, koliko je oy ^ no Tržič stala njegova izvoli. in dogovarjajo: mnogo pf1 evec' d* saj bodo to, ob sekanju goZ1 in razprodaji stanovanj, še do'* plačevali. LDS Prve demokratičitf volitve zaslužijo obeležitev Ljubljana, 2. decembra (P odbora Libera [J NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Lo(t»t« • THtalka 148 - t*l.:0* I /741 «32 • fiuctO« 1/741 612 GLAS izvršnega uuuuio , demokracije Slovenije in min,s za kulturo Jožef Školč je na rajšnji seji slovenske vlade imenu LDS predstavil pobudo' to, da se desetletnica Pr demokratičnih volitev držav.j{ praznuje. Te volitve so pome1'1 ■ prvi in odločilni korak osamosvajanju Slovenije, saj 1 na tak način izvoljeni posla" kljub pogosto povsem naspr° fl jočim si stališčem, enogla^j podprli osamosvojitev, sPr J dopolnitev ustave in se od'0.-() za odpor pred vojaško agreSL Zato 8. april 1990 - prvi « demokratičnih volitev zas v obeležitev, saj je to dan, pomeni zmage enih nad drug1^ pač pa zmago vseh za vse. \ ^ obsoja vsako enostransko PrliLv janje teh dogodkov in pove vanje zaslug le nekaterih 1 imenu štirih takratnih Liberalnih demokratov, SD^' y lenih in Socialistov, predlaga* j naj bo deseta obletnica pr| slovenskega naroda. • S.**.J p4 9 Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ 1'rednLška politika: neodvisni nestrankarski potitičnoinformativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavcc / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in »K**1 Jclovčan, Igor Kavčič. Jože Košnjek, lea Mencinger, Urša Pelerncl. Stojan Saje, Darinka Scdej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrtŽlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi I lektoriranje:• , "u:0W; / Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Media Alt. Kranj / Tisk: DELO ■ TCR, Tisk časopisov iin revij, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 064/223-11 F/Mil: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 ■ sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petki" trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obrat" bja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8% v ceni časopisa. / CENA IZVODA: 200 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). Andreja Čufar, direktorica Gorenjskih lekarn ob jubileju javnega zavoda Lekarnarji ne moremo vplivati na ceno zdravil Nastanek Okrajne lekarne v Kranju, ki je pozneje združila vse lekarne na Gorenjskem v današnji javni zavod, velja za začetek Gorenjske 'ebrne. Odtlej mineva pol stoletja, te decembrske dni pa praznujejo tudi 33 let, odkar kranjska lekarna deluje v sedanji stavbi. Nekaj o preteklosti, še več pa o sedanjosti lekarništva na Gorenjskem smo govorili z direktorico zavoda Andrejo Čufar, mag. farm. spec. i|e dni slavite 50-letnico Gorenjske karne. V kakšnih okoliščinah je nastal 4SedaJ Javn') zavod? , 'a nastanek Gorenjskih lekarn se ^Je leto 1949, ko sta bili podržavljeni javnega zavoda za vse svoje lekarne, j e dotedanji kranjski zasebni lekarni, velikokrat pa se te službe poslužujejo za odhod ljudi, imamo na voljo kader, ki lahko takoj suvereno nastopi in poprime za delo. Tudi farmakoinformativna služba je stvar, ki je prisotna v delovanju ■ sicer lekarna magistra Savnika in l arna magistra Rauha (ali točneje, ednji je državi tedaj svojo lekarno ™daril). Konec leta 1949 sta se obe I ružili. Drugje po Gorenjskem se je Karništvo razvijalo na podoben način. Pobudnik za kasnejše združevanje ^arn po Gorenjskem pa je bila ravno .^ajna lekarna Kranj, zato datum Jenega nastanka štejemo za začetek Orenjskih lekarn. Ostala dva pomemb-I* mejnika v razvoju gorenjskega l^arništva sta leto 1968, ko so se ^arne povezale v enovit zavod I0renjska lekarna (za Kranj, Škofjo p°*o in Tržič), leta 1978 pa so 4se ^družile še lekarne zgornje Gorenjske Uesenice, Radovljica, Bled)." zasebne lekarne so se spet vrnile z *Konom o zdravstveni dejavnosti v :cetku devetdesetih let. Kaj je to pome- tudi zunanji partnerji. Vsa ta dejstva govorijo v prid temu, da so te službe potrebne in da je dobro, da jih nekdo organizira. Će bi se v perspektivi zgodilo, da bi vse lekarne postale zasebne in vezane na posameznika koncesionarja, ne bi pa bile povezane na višji ravni, bi to zanesljivo pomenijo nižanje strokovne ravni. Ta čas hodijo naše lekarne gledat tuji strokovnjaki in jim priznavajo visoko strokovno raven, kakršno je celo v razvitem svetu težko najti. Očitno je bil že v preteklosti proces izobraževanja ustrezen, saj se je od začetka za lekarnarja zahtevala visokošolska izobrazba, pa tudi način organiziranja lekarniške službe v okviru javnih zavodov ima svoje pozitivne učinke, zato bi kazalo tovrstno organiziranost ohranjali tudi v prihodnje." lilo vaš? za položaj javnega zavoda, kot je Mariborske lekarne, Obalne arne, Goriške lekarne, Koroške lekarne. Zdrava konkurenca je dobra in delo a je prispevala tudi k drugačnemu .a*inu razmišljanja v javnih zavodih, .ePrav kaže priznati, da je med večjimi iVr,- k\ j^arne, Dolenjske lekarne. Celjske karne) že pred obstojem zasebništva l^tajala neke vrste konkurenca, ^karnarji so se redno srečevali in tedaj i bil močno prisoten tekmovalni duh, "o bo boljši, kdo bo uvedel kakšno JJ^ost. Če se je izkazala kot dobra, sojo D Sima povzeli tudi ostali. Treba je I pariti, da so bile ravno Gorenjske h arne v tem smislu zelo prodorne, -°Ji predhodnici mag. Kosirnikova in a8- Burdvchova pa strokovno dovolj j|.°čni avtoriteti, da sta novosti uveljav-tudi pri drugih. Sloje bolj za zdravo , trnovalnost kot pa za grob način n,'urence, ki nam je bolj znan iz Podarstva ali trgovine. Tudi sedaj nami in kolegicami, ki so se °čile za zasebno lekarniško prakso, h da podoben odnos, sodelujemo prišteli [°nki %( >či v,ada -'jsko, pa tudi poslovno." > . v', a javni zavod pa je pojav zasebništva ?darle ovira? ^a javni zavod pa odprtje nove zaseb-> lekarne pomeni izpad dohodka. r .v°d za zdravstveno zavarovanje nam-Sr °b tem avtomatično zmanjša delež lestev, ki pripadajo za opravljanje ^arniških storitev zavodu. Odpiranje je ebnih lekarn torej pomeni zmanjšan-^ °bsega dela za zavod in posredno lajšanje dohodka. Po drugi strani pa 0r zdi, da javni zavodi znotraj svoje tj^aniziranosti še vedno skrbimo za £ 0 delovanje, ki pomeni napredek in „,rv°j stroke. J avni zavodi organiziramo t0?.nske in kontrolno-analizne labora-■f IJe> kjer se dogaja veliko novih stvari. namreč že zakon zahteva ljudi z vJv'šJo izobrazbo, specialiste iz obliko-tr .Ja in preizkušanja zdravil. Zavod cen-skriv° or£anizira mentorsko službo, 1^ 1 za izobraževanje novih kadrov in Pride do upokojitev ali drugih razlogv Andreja Čufar Lekarništvo na Gorenjskem torej ne bo šlo po poti zobozdravstva, ki se je od vseh zdravstvenih dejavnosti najintenzivneje sprivatiziralo? "Tudi sama se bom z vsemi močmi trudila, da bi lekarništvo (ali pa njegov znatni del) ostalo v okvirih javnega zavoda. Tega ne govorim le kot direktorica javnega zavoda, temveč zlasti s stališča stroke, ki ji je takšen način organiziranja v prid. Sicer pa menim, da ostali deli zdravstva, ki so šli drugo pot, najbrž niso imeli enakih razlogov kot lekarne. Moje mnenje delijo še nekatere direktorice javnih zavodov. Če se ozremo v tujino, denimo v Nemčijo, je tam lekarništvo sicer res zasebno, toda za strokovno rast skrbijo močna strokovna združenja. Pri nas bi bilo nesmiselno razbijati že obstoječo koherentno celoto, saj bi jo najbrž zelo težko spet vzpostavili." Lekarna dela za zdravstveno zavarovanje, del dohodka pa ustvarja tudi na tržišču. Se ti dve vlogi ne izključujeta? "Nasprotno, rekla bi, da se dopolnjujeta. Tudi če gledamo, kako poteka razvoj Gorenjska lekarna v Kranju lekarniške dejavnosti v svetu, so ukrepi s strani države povsod podobni. Države delujejo restriktivno in čedalje bolj manjšajo število in vrste zdravil, ki so jih pripravljene plačevati iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sredstva, porabljena za zdravila, se po vsem svetu večajo, tudi Slovenija ni izjema. Družbena preobrazba pa gre v smeri ozaveščanja ljudi, da bodo bolj skrbeli la lastno zdravje. Tu je Slovenija še malce bolj specifična, težje nam je to dojeti, ker so bile donedavna vse zdravstvene storitve vsem na voljo in brezplačne, kar je bilo v vzgojnem smislu glede odnosa do lastnega zdravja slabo. V naših glavah se je vkoreninila misel, da je za vse dolžna poskrbeti država: če zbolimo, gremo k zdravniku enako kot odpeljemo avto k serviserju, on pa je dolžan servisirati. Dejstvo pa je, da bi moral vsak posameznik skrbeti svoje zdravje." Kje tu vidite vlogo lekarne? "Tudi v smislu izobraževanja ljudi pa je lekarna zelo pomembna institucija. Farmacevt je edini visokošolsko izobraženi strokovnjak, ki je tako rekoč z ulice dosegljiv vsakemu človeku 24 ur na dan. Ne sicer v vseh lekarnah, pač pa imamo organizirano dežurno službo. V prihodnje ima lekarna v pogledu izobraževanja in svetovanja perspektivno vlogo. Zakaj je še nismo bolj izkoristili? Razlog je v preobremenjenosti našega kadra. Le za ilustracijo: farmacevt v Sloveniji izda letno zdravila na okoli 20.000 receptov, medtem ko je ta številka v Avstriji skoraj za polovico manjša, v Nemčiji pa za četrtino. Po drugi strani pa smo farmacevti za svoje storitve zelo slabo plačani s strani države. Plačani smo po storitvenem sistemu, kar pomeni, da dobimo enako denarja, ali izdamo drago ali poceni zdravilo. Če te storitve preračunamo v maržo, ta znaša 8 - 9 odstotkov za zdravila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pa je tisti del naše dejavnosti, ki je strokovno in administrativno najbolj zahteven, saj zavarovalnica po vseh nivojih želi spremljati porabo zdravil. Temu ne oporekamo, vendar pa smo za to delo izredno slabo plačani, medtem ko porabljamo zanj največ energije in za ta del dejavnosti veljajo tudi najstrožje zahteve. Takšne storitve so povsod v svetu drage, ker so storitve visoko izobraženih strokovnjakov. Upoštevati je treba tudi strogo strokovni del far-mnacevtovega dela, kamor sodi tudi svetovanje o varni in pravilni uporabi zdravil. Pomembno je namreč, da pacienti jemljejo zdravila na pravi način, ob pravem času, zadosti dolgo, a ne predolgo. Farmacevtske oblike se zadnja desetletja močno spreminjajo, ob tem pa je treba vedeti, da se učinki zdravil dosežejo le ob pravilni uporabi. Te pa je treba pacientou razložiti, da terapijo vzame resno in je potem tudi uspešnejša. Večina naše stroke se odvija v tem sklopu in taje slabo plačana." Zdravila niso več le na recept, vedno več se jih dobi brez njega, kar pa je treba plačati. Iti nastopi tržni del vašega posla? KJKJ tSJltiHO OJCV/V OD TORKA DO PETKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si "Čedalje več je zdravil, ki jih lahko ljudje kupijo brez recepta ali jih v lekarni kupijo po nasvetu farmacevta. To so večinoma zdravila, ki se uporabljajo v stanjih, ki jih pacient že pozna in se odloči, da jih lahko sam sebi pozdravi ali pa v stanjih, za katera tudi strokovni krogi priznavajo, da niso ogrožujoča, so pa neprijetna in v pri njih ni potreben obisk pri zdravniku. Je pa pomembno, da se tudi samozdravljenje odvija strokovno vodeno, farmacevt pa je ob tem dolžan pacienta vprašati o rizičnih situacijah, spremljajočih pojavih, življenjskih stilih. Tudi pri nestrokovni uporabi teh zdravil namreč lahko nastane škoda." Kako pa ljudje sprejemajo dejstvo, da je med zdravili le še polovica takih, ki se dobijo brezplačno na recept? "Čeprav je to v veljavi že nekaj časa, ljudem to ni prav. Ko se denimo podražijo zdravila, si to napačno razlagajo, misleč, da imamo od tega lekarne velike koristi. Zdi se, da ljudje še vedno ne vedo, da smo v lekarnah plačani po storitvenem sistemu. Ne vedo tudi, da nimamo v lekarnah nobenega vpliva na ceno zdravila. Vrednost naše lekarniške storitve določa zavarovalnica, o sami nabavni ceni zdravila pa sploh ne moremo odločati, ker se to dogaja na ravni proizvajalcev in zavarovalnice, morda le še veledrogerij. To dokazujejo tudi vsi dogovori o zniževanju cen zdravil, ki so se med državo in partnerji dogajali ob uvedbi davka na dodano vrednost, kjer lekarniške zbornice sploh ni bilo zraven, le naknadno nas je zavarovalnica obvestila o obveznosti izvajanja sporazuma. V svetu je urejeno tako, da so cene zdravil pod kontrolo države, pri oblikovanju cen pa sodelujejo vsi partnerji v verigi preskrbe z zdravili. Če bi bilo tudi pri nas tako, bi to pomenilo uvedbo maržnega sistema v slovenske lekarne." Ko se ob medicinskem srečanju v Kranju spet spominjamo legendarnega kranjskega zdravnika dr. Božidarja Fajdige, ne moremo mimo dejstva, da še 33 let po njegovi smrti v lekarnah še izdelujete zdravila po njegovih recep-turah. Za katera zdravila gre? "V našem galenskem laboratoriju izdelujemo le še Fajdigov čaj. Gre za pripravek, ki je znan tudi drugje v Sloveniji in nemalokrat dobimo kako prošnjo z drugih koncev Slovenije, naj jim pošljemo po povzetju nekaj škatlic Fajdigovega čaja. Zaradi tega smo razmišljali, da ta čaj registrirali, kakor ima denimo mariborski galenski laboratorij registrirano svojo švedsko grenčico. Za čaj torej še vedno vlada veliko povpraševanje, ostale Fajdigove recep-ture pa so skozi čas nekako izzvenele, učinkovine, ki jih je v svojih magistralnih zdravilih uporabljal dr. Fajdiga, so zamenjale novejše. Farmacevtska industrija izdeluje veliko različnih oblik posameznih zdravil, zato ni več potrebe, da bi se Fajdigova zdravila izdelovala magistralno. Nekatere učinkovine pa so se skozi čas izkazale za potencialno škodljive in se ne priporočajo za uporabo." • D.Z.ŽIebir AMZS Tokrat so imeli delavci AMZS po poročilu iz kranjske baze izredno veliko dela, saj so od torka do danes odpeljali kar JI vozil, ki so bila last gorenjskih voznikov, pa niso bila več v voznem stanju. 8-krat so pomagali na krajih, kjer je prišlo do okvar vozil. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli v Globus, kjer se je sprožil požarni alarm, vendar so ugotovili, da je prišlo le do napake na javljaleu. Pomagali so po prometni nesreči, ki se je pripetila v Bistrici pri Naklem. Najprej so se sicer peljali na napačno lokacijo, kamor so jih napotili iz Centra za obveščanje, in sicer so se peljali po glavni cesti Kranj - Tržič, nesreča pa se je pripetila na stari cesti. Ko so prišli do resničnega prizorišča nesreče, so pomagali reševalcem pri oskrbi poškodovancev. Še ena prometna nesreča se je pripetila pri Naklem, tokrat so kranjski gasilci pomagali pri transportu noseče udeleženke prometne nesreče v porodnišnico in sanirali cestišče. Pogasili pa so še goreče osebno vozilo - katro na Cesti Staneta Žagarja. Jeseniški gasilci so pogasili požar v železarni ter tam opravili tudi meritev strupene* ga plina. Spremljali so vozila, ki so skozi Karavanke vozila nevarne snovi, opravili prevoz z njihovim rešilnim avtomobilom, ko so pomagali ponesrečencu iz železarne, vršili so gasilsko stražo na hokejski tekmi v dvorani Podmežakla, nudili pa so tudi pomoč z avtolestvijo pri delu na višini v železarni. NOVOROJENČKI Od torka do danes smo Gorenjci dobili 12 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 7 otrok, od tega 4 deklice in 3 dečki. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.370 gramov, najlažji deklici pa je tahtnica pokazala 3.270 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 5 otrok, od tega 4 deklice in 1 deček. Najtežja deklica je tehtala 4.230 gramov, najlažji pa se je kazalec na tehntici ustavil pri 2.050 gramih. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so meli na kirurškem oddelku 178 ljudi, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč, na internem oddelku jih je bilo od torka do danes 46, na pediatri-ji pa 23. SMUČIŠČA Krvavec: do 50 cm pomrzn-jenega snega, vozijo vse naprave razen Vrh Krvavca in Križišče A in B; Stari vrh nad Škofjo Loko: do 40 cm snega, naprave obratujejo od 9. do 16. ure, urejeno je sankališče in tekaška proga proti Blegošu; Body:Kobla: 40 cm snega, umetno zasnežujejo, vozi Kozji hrbet; Kranjska Gora: do 40 cm snega, vozijo vlečnice za hotelom Larix. KRAZY KIPLING STORE, Na Skali 4, Kranj tel.: 212-868 Torbice, denarnice, nahrbtniki... Nova kolekcija že v trgovini! kiplii\q>K if r.ODFN J CICI U ARflN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Davki zmanjšani tudi v Železnikih Železniki, 2. decembra - Tudi v občini Železniki od prihodnjega leta dalje ne bo več povečanih davkov na premoženje. V sredo je namreč občinski svet z novim letom razveljavil občinski odlok o davku na premoženje, po katerem so bile stanovanjske površine večje od 160 kvadratnih metrov obdavčene dvakrat višje, kot po zakonu, površine počitniških hišic pa trikrat višje. Razveljavitev odloka je, podobno kot v drugih občinah, posledica razsodbe Ustavnega sodišča, ki je v primeru občine Cerklje razsodilo, da je protiustavno na tak način razlikovati lastnike nepremičnin glede na občino prebivanja. • Š. Ž. Sprejet cenik dimnikarskih storitev Železniki, 2. decembra - Po odložitvi sprejema cenika dimnikarskih storitev na prejšnji seji, je občinski svet v sredo ta cenik le sprejel po tem, ko je v skoraj enourni razpravi podizvajalec Vilko Kavčič razložil, katere storitve spadajo v okvir koncesijske pogodbe in za katere storitve se lahko ljudje prosto odločajo. Čeprav je koncesionar Marjan Jež, sta se s podizvajalcem Kavčičem dogovorila, da bosta skupaj vodila kataster kurilnih naprav, Kavčič pa bo s posebnim računalnikom opravljal tudi predpisane meritve. Tako bo lahko vsak občan dobil izračun izkoristka svoje kurilne naprave in "izpuha" plinov, obvezni pregled najmanj enkrat letno pa ga bo stal nekaj več kot štiri tisoč tolarjev. • Š. Ž. Sv. Lenart v občino Škofja Loka Železniki, 2. decembra - Potem ko so končno le odmerili tudi del občinske ceste med Golico in Ojstrim Vrhom, so izpolnjeni vsi pogoji za to, da se štiri hiše, v katerih stanuje 23 prebivalcev, lahko priključijo naselju Sv. Lenart in s tem občini Škofja Loka. To so ugotovili svetniki občine Železniki in potrdili predlog sklepa Državnemu zboru Republike Slovenije, ki pa ga mora v enakem besedilu potrditi še občinski svet v Škofji Loki, in pomeni (vsaj kar zadeva občino) odločilni sklep v postopku, ki traja že od leta 1997. Pričakujejo, da bo sama sprememba uresničena pred naslednjimi lokalnimi volitvami in tedaj bo občina Železniki manjša za 987 kvadratnih metrov. • š. Ž. Dolenja vas je daleč od države Železniki, 2. decembra - Za izpolnitev obljube o tem, da bo rekonstrukcija mostu čez Selščico v Dolenji vasi zaključena do konca letošnjega leta je bolj malo možnosti, so ugotovili pri svetniških pobudah v sredo na občinskem svetu v Železnikih. Čeprav občane, ki se vozijo v Selško dolino, semafor, ki ureja enosmerni promet, zelo moti, jih še bolj moti dejstvo, da dela potekajo izredno počasi in da zaključka tega Še ni videti. Tudi župan ni vedel pojasniti, kdaj bodo dela končana, povedal je le, da vsaka kritika na DRSC povzroča zamero, kar pa pri velikih cestnih načrtih v Selški dolini ni dobro. Svetniki so bili mnenja, da se na tak način ne bi delalo, če bi imeli pri tem (vsaj pri nadzoru) kaj besede, slišali pa smo celo domnevo, da se želi na tak način zmanjšati obisk na dveh smučiščih (Črnem vrhu in Soriški planini). Jeseniški izvajalci se vsekakor niso izkazali. • Š. Ž. Nova višina nadomestil za stavbna zemljišča Železniki, 2. decembra - Po sprejemu novega odloka o nadomestilih za stavbna zemljišča, ki v občini Železniki razširja plačevanje tega, so na sredini seji občinskega sveta določili za ieto 2000 tudi novo vrednost točke za obračun. Ker pričakujejo, da bo razširitev pobiranja nadomestila prinesla več sredstev, se z vrednostjo točke niso odločili slediti inflaciji, pač pa se odločili le za tri odstotno povečanje. Nova vrednost točke tako znaša 0, 7363 tolarja. • Š. Ž. Toplovod bo končan čez en teden Železniki, 2. decembra - Odbor za toplifikacijo Železnikov je na sredini seji občinskega sveta poročal o letos opravljenem delu, ki je resnično dosežek: opravili so kar dveletni program. Kljub temu da se je dobava cevi iz Danske zavlekla in je tudi v Selški dolini že trdna zima, dela niso obstala in bodo po zagotovilih podžupana Janeza Ferlana, ki vodi ta odbor, končana čez en teden. V poročilu je posebej poudarjeno dejstvo, da se je kataster komunalnih naprav izkazal kot zelo pomanjkljiv, saj so naleteli na vrsto nepredvidenih napeljav, pri samskem domu pa so celo zadeli v cisterno mazuta, ki tam leži neuporabljena že 20 let in predstavlja pravo ekološko bombo. Kljub temu, da bi jo lahko obšli, so se odločili, dajo odstranijo. Prihodnje leto bo tako minilo le v znamenju projektiranja razvodnega omrežja v Dašnici, v letu 2001 pa naj bi toplovodne cevi pripeljali do vsake hiše, ki naj bi po temeljitem premisleku in ogledu tujih izkušenj imela vsaka svojo toplotno postajo. • S. Ž. O ekoloških problemih v blejski občini Ribno - Športno kulturno in eko društvo Hvvazarje iz Bodešč bo danes, v petek, pripravilo v zadružnem domu v Ribnem posvet o nekaterih ekoloških problemih v blejski občini, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki Društva za raziskovanje jam Bled in še nekaterih drugih društev. V prvem delu, ki se bo začel ob 18. uri, bodo po pozdravnem nagovoru predsednika društva Boštjana Šinita med drugim opozorili na onesnaženost Save Bohinjke in Save Dolinke ter kraških brezen, v drugem delu z začetkom predvidoma ob 19.30 pa bodo predstavili prizadevanja za čistejše okolje: nacionalni program varstva narave, čistilno napravo na Bledu in spomladansko društveno čistilno akcijo. Po razpravi, v katero naj bi se vključili tudi predstavniki občine, krajevne skupnosti in turističnega društva, ribiči, lovci, naravovarstvenih in drugi, bodo sprejeli še skupno izjavo o zavzemanju za čistejšo Savo Bohinjko. • CZ. Razstava Miklavževih daril Žirovnica, 2. decembra - V Čopovi hiši so odprli lepo razstavo adventih venčkov in Miklavževih daril. Miklavževa darila in advetne venčke razstavljajo: Anica Triplat z Breznice, Vilma Mežek z Rodin, Jelka KoseU iz Vrbe, Slava Kastelie z Brega, Mirjam Tavčar z Brega in Skavti, rod "Pod svobodnim soncem" z Breznice. • D.S. Deseta seja občinskega sveta Železniki Sedem korakov do občinskega proračunu Župan občine Železniki je svetnikom že predstavil predlog občinskega proračuna za leto 2000 Železniki, 2. decembra - Kako lahko premalo premišljen sprejem poslovnika o delu občinskega sveta "zagreni" delo na občini, se je tokrat na občinskem svetu občine Železniki že drugič pokazalo. Novi poslovnik namreč določa kar sedem rokov, po katerih naj teče sprejemanje občinskega proračuna in tako je občina Železniki zagotovo prva, ki se je začela s tem tudi javno ukvarjati. Tistemu, ki spremlja delo v večih občinah, se kažejo pri delovanju občin prav zanimive razlike, ki so seveda predvsem posledica organiziranosti in delavnosti občinskih uprav z županom na čelu na eni strani, ter zahtevnosti in doslednosti občinskih svetnikov, na drugi strani. Pri delovanju, zlasti pripravah občinskih proračunov so v štirih občinah na Škofjeloškem celo ekstremi: medtem ko npr. v Žireh pri pripravi dosedanjih petih občinskih proračunov niti enkrat svetniki niso dobili celovitega proračunskega dokumenta -torej poleg finančne razpredelnice tudi obrazložitve nalog in programov, poleg tega pa kar precejšnji del občinske pogače delijo kar na odborih, kar ni v njihovi pristojnosti, so na občini Železniki z nedavno sprejetim poslovnikom o delu občinskega sveta zagotovo zašli v nasprotni ekstrem. Sprejeti postopek obravnave občinskega proračuna predvideva kar sedem faz: predložitev županovega predloga proračuna, predstavitev proračuna občinskemu svetu brez razprave, obravnava na delovnih telesih občinskega sveta, splošna razprava na občinskem svetu, pisne pripombe svetnikov, županovi odgovori na pripombe in dopolnjen predlog, končna obravnava (s pisnimi amandmaji) in sprejem proračuna. Podobno kot na predzadnji seji, ko je občinsko vodstvo - zlasti podžupan Janez Ferlan že ugotovil, da bi bilo vodenje seje po določilih poslovnika le preveč togo, in se je na zadnji seji v tem smislu že prilagodil, je bilo na zadnji seji povsem razumljivo, da predstavitev proračuna brez možnosti, da svetniki tudi kaj rečejo, ni smiselno. Zato se je po obširni županovi obrazložitvi sicer vzorno pripravljenega gradiva razvila tudi razprava, v kateri so svetniki izrazili svoje najpomembnejše pomisleke. Na splošno je mogoče povzeti, da predvidevajo na občini Železniki za 9 odstotkov višji občinski proračun od letošnjega, pri čemer so pri planiranju sredstev od države zaradi dosedanjih slabih izkušenj nekoliko previdnejši. Ker bo glavni občinski pr°Je v naslednjih treh letih gradnja športne rane, je tudi povečanje sredstev za sp razumljivo, več kot znaša splošna rast, w namenjeno tudi za zdravstvo (začenja, adaptacija zdravstvene postaje), za sod* no varstvo (začetek službe pomoći domu), za kulturo (več za ohranjeval kulturne dediščine) ter za urejanje prosto1 (za novo urbanistično dokumentacijo). področju urejanja cest bo potreb" odplačati povečani letošnji obseg rek0., strukcij in asfaltiranja, pa tudi sicer naj se preusmerili bolj na popravila že asfa ranih cest, skupaj z ostalimi tremi objfl mi pa naj bi zaposlili tudi cestnega inŠP1" torja. Svetniki so v razpravi opozorili11 potrebno pomoč v kmetijstvu in H darstvu, na mačehovski odnos j\ demografsko ogroženih krajev, na potrd* po gradnji kanalizacije in čistilne napi"aV za Selca in Dolenjo vas ter na potrebo P obnavljanju spomenikov, in na te pripon1, je župan vsaj načelno odgovoril. Če ženi uresničiti cilj: sprejeti proračun do koH^J januarja, bo prava splošna razprava o ^ najpomembnejšem dokumentu v letu 11 naslednji seji 22. decembra. . g. 21 Fakulteta za organizacijske vede v Kranju sodeluje s kanadskima univerzama Odprta vrata na kanadski univerzi Fakulteta za organizacijske vede v Kranju, ki goji stike z več univerzami na tujem, je prodrla tudi na dve kanadski univerzi. I ta Odkar je Fakulteta za organizacijske vede Kranj podpisala sporazum z Vseslovenskim kulturnim odborom v Kanadi, je minilo poldrugo leto, do junija letos pa so jim kanadski Slovenci že utrli pot na dve kanadski univerzi, Otavva in Carleton. K navezovanju stikov sta občutno pomagala tudi dr. Božo Cerar, slovenski veleposlanik v Otavvi in Joe Slobodnik, častni konzul v Torontu. Novembra je bil dekan Fakultete za organizacijske vede Kranj prof. dr. Jože Florjančič s sodelavcema prof. dr. Dragom Vukom in mag. Goranom Vukovičem v Kanadi, kjer so na univerzah v Otawi in Torontu že podpisali "pisma o razumevanju". To še ni uradna pogodba, pač pa prvi korak k uresničevanju sodelovanja med univerzami. Slednje zajema izmenjavo študentov zlasti Na sliki od desne proti levi: častni konzul v Torontu Joe Slobodnik z dekanom Fakultete za organizacijske vede Kranj prof. dr. Jožetom Florjančičem, predsednikom Vseslovenskega kulturnega odbora Slovencev v Kanadi Johnom Ivanom Plutom, prof. dr. Dragom Vukom in mag. Goranom Vukovičem. organizira Fakulteta za otgi(i zacijske vede v Kranju. Podpis memoranduma ■, razumevanju je za kanadski w. verzi pomemben dokument,^ pri tamkajšnji vladi ornog" pridobitev sredstev za medna^ dno sodelovanje med univer mi. Predstavniki fakultete Kranju stike, ki so jih d°s navezali v Kanadi, štejejo velik uspeh, za katerega gre ^, vala tudi Vseslovenskemu k turnemu odboru v Kanadi, ki» vodi John Ivan Plut in s kate11. je dekan Fakultete za orga". zacijske vede Kranj avgusta la v Metliki podpisal pose ki se že uresniči dogovor, ki se že Pomembno vlogo pri p° h podiplomskega študija, izmenjavo profesorjev, ki bo obogatilo študij tako pri nas kot tudi na obeh univerzah v Kanadi, raču- najo pa tudi na udeležbo tamkajšnjih profesorjev in drugih strokovnjakov na mednarodnih konferencah, ki jih dovanju na obeh univerz Otawa in Carleton, pa in* . tudi slovenski veleposlanik < čas11 Kanadi dr. Božo Cerar in konzul v Slobodnik. • Torontu D.Ž. JO* V Cerkljah že o proračunu Prihodnje leto za tretjino večji kot letos Župan občine Cerklje Franc Čebulj je ta teden na seji občinskega sveta predložil osnutek proračuna za leto 2000. Znašal naj bi kar 895 milijonov tolarjev, tretjino več kot letošnji. Cerklje, 3. decembra - Prihodkov občine, izvirnih in tistih, ki jih v zagotovljeni porabi priznava država, bo sicer polovico tega zneska, 22 milijonov je rezervacije za izgradnjo večnamenske športne dvorane in 200 jih bodo prenesli z letošnjega v proračun prihodnjega leta, ker še niso plačana dela na kotlovnicah v osnovni šoli Cerklje in podružnici Zalog. Slednje bodo sicer morali prej ali slej plačati. Od države pa občina Cerklje pričakuje tudi sredstva za naložbe, ki jih je v letu 2000 predvidenih cela vrsta. Župan je svetnikom pojasnil, koliko naj bi občina v prihodnjem letu porabila za naložbe in koliko za običajno dejavnost občine, denimo kmetijstvo, regresiranje varstva otrok, financiranje dejavnosti šole. Med naložbami poleg športne dvorane in vrtca navaja tudi izgradnjo kanalizacijskega omrežja, menjavo vodovodnih cevi, popravila pa bo deležnih tudi nekaj najožjih cest v občini, ki so v vsej občini v najslabšem stanju. Svetniki so navrgli nekaj pripomb na osnutek proračuna, navzoč pa je bil tudi predsednik nadzornega odbora Metod Zaplotnik, ki je dal nekaj navodil, kako delati proračun in njegov rebalans. Ker so že imeli priložnost, so svetniki tudi na gosta naslovili nekaj vprašanj, denimo o tem, kako bo nadzorni odbor kontroliral finančno "poslovanje" društev kot proračunskih porabnikov, znova pa so opozorili tudi na gospodarno ravnanje šole z občinskim denarjem, za katerega je Bogomir Bizilj prepričan, da ga šola ogromno dobi, z njim pa očitno ne ravna, kot pričakuje občina. Božo Janež je k temu dodal, da za programe naših otrok Sveta kranjskih sindikatov o nemotene^ delovanju centra za bolezni dojk Kranju, vendar se mu niso skrbneJ posvetili, ker so menili, da vsebuje prem3 io podatkov. Poziv so razumeli k° pričakovanje, da gre za humanitarni Pf(r jekt, ki naj bi mu namenili nekaj denarja^ Tudi prostorski dokumenti so bili zn°^a na dnevnem redu, in sicer legalizacij črne gradnje na Štefanji Gori, ki soji s^c niki dali zeleno luč, sprememba Pr°^ torskih dokumentov za območje me Češnjevkom in Dvorjami, kjer bo stala cl. tilna naprava, in že tretjič so obravnavi vlogo Janka Kalana za zemljišče % južnem delu Cerkelj. Tokrat se je vlo ne bi smelo biti škoda denarja, treba pa je nanašala na gradnjo hiše in ne jahalne!? ki centra kot prejšnjič. Čeprav je žup nadzirati, ali se res uporablja za cilje, jim je namenjen. Tako utegne biti tudi šola v prihodnje ena od nalog občinskega nadzornega odbora. Svetniki so osnutek proračuna sprejeli z nekaj pripombami, njegov predlog pa bodo obravnavali 20. decembra. Tokrat so se svetniki seznanili tudi s predlogom prejsnjtc. predlagal, naj občinski jme po hitrem postopku, so znova glasovali proti. Menili prosilec počaka na januarsko sprejem svet zadevo spffj svetni naJ anJ6 so, tak° planskih prostorskih dokumentov, kot čaka tudi večina domačinov. • D. Z. Žleb" IX VVKENJ9liln VDVlN Bled pred novim naložbenim zagonom Do tisočletnice za pet milijard tolarjev naložb? Vsakič, ko je bilo na Bledu svetovno veslaško prvenstvo, je kraj s tem tudi nekaj pridobil. Bo tako tudi tokrat, ko se pripravlja na šahovsko olimpiado leta 2002, na evropske olimpijske dneve mladih leto kasneje in na praznovanje tisočletnice kraja leta 2004? GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si led - Načrt, ki so ga predstavili a nedavni seji občinskega sveta, ^jel pa ga je tudi upravni ""bor Direkcije za turizem Bled, J^dvideva, da bi na Bledu že do pomladi leta 2002 prenovili P°i*tno (ledeno) dvorano in gradili garažno hišo in poveza-J> s hotelom Krim, do teta 2004 Pa še novo kongresno dvorano, jar vse bi stalo več kot pet mili-Ja£d tolarjev, čeprav je sedanja športna dvojna v središču kraja tržno zelo ^nimiva. je zato, ker ni bila ,°končana, primerna le za ^°kej in za (poletne) manj ahtevne prireditve. Prenova je jprebna za izvedbo moškega e'a šahovske olimpiade in za ,0' da bi pridobili večnamensko ?v°rano, ki bi jo lahko uporabl-.a" za organizacijo (večjih) P°rtnih, kulturnih, turističnih, ^Jernskih in drugih prireditev, f" 'zgradnjo garažne hiše pod H°telom Krim, ki bi jo ePosredno povezali s športno , v°rano, hotelom Park in v pridnosti 6aražno Občinski svet je na nedavni seji že sklenil, da ho občina kot lastnica skupaj z direkcijo kot upravljavko športne dvorane zagotovila iz proračuna in ostalih virov 60 odstotkov od 1,6 milijarde tolarjev potrebnega denarja za prenovo dvorane in da bo takoj začela z izdelavo projektne dokumentacije. tudi s podobno , —..w hišo med hotelom °vec in trgovskim centrom, bi SaJ delno rešili blejske prob- leme s parkiranjem in razbremenili najobčutljivejši del Bleda. Festivalna dvorana po desetih letih od obnove že ni več konkurenčna v ponudbi kongresnih storitev, poleg tega pa je tudi premajhna, saj s petsto sedeži ne pokrije stroškov organizacije in plačila kakovostnih izvajalcev. Problem je še toliko večji, ker Bled nima dvorane, v kateri bi bilo prostora vsaj za 50 do 60 odstotkov skupnega števila gostov, kolikor jih lahko sprejme na prenočevanje. Hotei Krim ima neurejen dostop (neposredno s ceste), že zdaj je z dvorano močno povezan pri trženju športnih prireditev, v prihodnosti pa bi lahko prevzel gostinsko ponudbo v dvorani in po posodobitvi sob postal eden glavnih kongresnih komercialnih objektov. Po oceni Dominvesta Jesenice bi obnova in izgradnja vseh stavb (brez povezave s hotelom Krim) predvidoma stala nekaj več kot 5,2 milijarde tolarjev, od tega športna dvorana 1,6 milijarde tolarjev, garažna hiša 1,1 milijarde tolarjev in kongresna dvorana (vključno s športnim ter komercialnim gostinsko trgovskim programom) 2,5 milijarde. Občina bo pri naložbah sodelovala z izdelavo projektne dokumentacije, vrednostjo zemljišč in obstoječih stavb ter z denarjem, ki ga bo iz proračuna lahko namenila predvsem za prenovo in dograditev športne dvorane. Ostali denar bodo poskušali pridobiti od ministrstev za šolstvo in šport in za kulturo, od fundacij za šport in turizem, ekoloških in ostalih skladov ter iz mednarodnih programov, računajo pa tudi na komercialne kupce, investitorje v garažno hišo, lastni denar hotela Krim za vezni trakt in tudi tuje vlagatelje. Da v občini mislijo resno, dokazuje že sklep nedavne seje občinskega sveta, po katerem bosta občina kot iastnica športne dvorane in direkcija za turizem kot upravljavka za njeno prenovo in dograditev zagotovili iz proračuna in drugih virov 60 odstotkov od skupno 1,6 milijarde tolarjev denarja. • C. Zaplotnik Najboljše Mavčiče Kranj, 2. decembra - Gasilska zveza Mestne občine Kranj je tudi letos pregledala delo prostovoljnih gasilskih društev med letom. Ugotovili so, da so vsa društva v povprečju naredila letos več pri izobraževanju, delu z mladino in na drugih področjih preventive. Društva so tudi šestnajstkrat posredovala v različnih nesrečah. Pri ocenjevanju je zbralo največ točk in osvojilo, prvo mesto PGD Mavčiče, drugo je bilo PGD Kokrica in tretje PGD Bitnje. • A. Ž. Tržiški občinski svet je bil prisiljen v zmanjšanje proračuna Občini figa v žepu, prebivalcem darilo Ker ni načrtovanih prihodkov, so svetniki sprejeli predlog za skoraj 100 milijonov tolarjev manjši proračun za leto 1999. Jfžič, 2. decembra - Ob razdelitvi letošnje ^ančne pogače v tržiški občini nimajo '•ko razlogov za zadovoljstvo. Kot je menil 0J*župan Ignac Primožič, bodo prebivalcem {^klonili vsaj eno lepo Miklavževo darilo. 'Prejeli so namreč spremembe prostorskih estavin družbenega plana, ki bodo :)°gočile zidavo v več krajih, •j,'letošnjim občinskim proračunom so v r2iču predvideli skupno 1,4 milijarde SIT Jjnodkov, vendar jih bodo dosegli le 1,3 ni'ijarde. Velik izpad prihodkov je v°vZročil predvsem nov izračun ministrst-jj . za finance, ki je zmanjšal obseg $l>lerne porabe za več kot 33 milijonov j. V Glede na to so morali znižati tudi *crtovane odhodke, največ za ^Proizvodne investicije in za gospodarsko lik. rastrukturo. Kljub pomislekom svet- ov iz Združene liste in Ljudske stranke, da so bile storjene napake pri sestavi letošnjega proračuna, so predlog za spremembo odloka o proračunu za leto 1999 sprejeli z večino glasov. Predlog o 12-odstotnem povečanju vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je doživel več nasprotovanj. Nekateri so menili, da bi to preveč obremenilo podjetja in zasebne lastnike zemljišč. Predlagatelji so vztrajali, da bodo le tako dosegli pripravljenost lastnikov za prodajo zemljišč, ki jih ne potrebujejo. Občinski svet je sklenil, da se bo vrednost točke povečala od 0,176 SIT/m2 na 0,197 SIT/m2, sprejel pa je tudi spremembo odloka. Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana občine bodo omogočile zidavo na sedmih novih območjih, ugodnejše pogoje za razvoj kmetijstva, gradnjo novih malih hidroelektrarn, ureditev vodovarstvenih pasov in spremembo namembnosti kmetijskih ter gozdnih zemljišč, je ugotovil mag. Peter Bassin iz ljubljanskega urbanističnega zavoda. Kot ga je dopolnil podžupan Ignac Primožič, so pomembne zlasti možnosti za nove pozidave v Jelendolu, Podljubelju, Ročevnici in Križah ter za izgradnjo centralne čistilne naprave. Po sprejemu odloka je tudi menil, da je to najlepše Miklavževo darilo za prebivalce, ki si že dolgo želijo pridobiti zazidljivo zemljišče. Na seji so med drugim sprejeli odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in o turistični taksi. Potrdili so sklepe o prodaji nepremičnin in predlog za povišanje cen pogrebnih storitev. Sprejeli so tudi predloge o dobitnikih občinskih priznanj za leto 1998 in leto 1999. • S. Saje Tudi občina Tržič se je znašla v finančnih škripcih Država je priprla pipo z denarjem Letos bo v Tržič prišlo vsaj 33 milijonov tolarjev manj denarja, kot so predvideli s prvotnim izračunom primerne porabe. i# decembra - Po najbolj 4^ scenariju se lahko zgodi, primanjkljaj še veliko b j1' če posamezne občine ne d0 0 vrnile državi presežka J^anjih nakazil. Prav zato so k\ v0tj'°čili za uravnoteženje $0°SnJega proračuna, omejili pa tud >či ■ porabo v zadnjih mese- Sv DrV( na Tržič ni edina, ki ji je a bistveno zmanjšala jj0j.0!*10 določeno zagotovljeno ^0 ? ^ Sloveniji je kar okrog Jo -ak'n °bčin, zato namerava-Dre^uPani sklicati sestanek s tijst stavniki pristojnih mi-*UtJStev' Jc napovedal tržiški odločitve so v Tržiču postavljeni v dokaj kočljiv položaj. Uresničili so večino načrtovanih naložb, za katere prihajajo računi v glavnem sedaj, ko so izvedeli za zmanjšanje financiranja. Ker ni denarja, so najbolj prikrajšani izvajalci del. Zaenkrat je odprtih kar za okrog 110 milijonov SIT takih računov. Zato si bodo morali začasno pomagati tudi z denarjem od predvidene prodaje stanovanj, je pojasnil župan Rupar. Vsak mesec so v občini Tržič prejeli povprečno 25 milijonov SIT državnega denarja. Za november so dobili le 2 mili- Pan Pavel Rupar. Zaradi take jona SIT, pa tudi zadnji mesec ne bo drugače. Kot so jim sporočili iz ministrstva za finance, bodo po novem izračunu primerne porabe dobili letos kar 33 milijonov SIT manj od načrtovane vsote. Nižji obseg prihodkov je eden od bistvenih razlogov za rebalans letošnjega proračuna, v katerem pa so se čezmerno povečale tudi postavke za nekatere naložbe. Ministrstvo jim je sicer predlagalo povečanje taks, pristojbin in denarnih kaznih, vendar na ta način ne bi mogli pokriti tako velikega izpada, je ugotovila Marta Jarca iz tržiškega urada za finance. Ob tem ne bodo uresničeni niti načrtovani prihodki občine od predvidene prodaje nepremičnin in nadomestil za stavbna zemljišča. V občini so se pripravili tudi na najbolj črn scenarij, po katerem bi lahko nastalo tudi do 90 milijonov SIT primanjkljaja zaradi zmanjšanja državnih sredstev. Nobenega zagotovila namreč ni za denar, ki naj bi ga vrnile posamezne občine iz presežkov dosedanjih državnih nakazil. Kot je povedal v. d. direktorja občinske uprave Boris Tomašič, bo zato treba zategniti pas tudi doma. Javne zavode so že obvestili, naj za prihodnje leto načrtujejo 10-odstotno zmanjšanje porabe. • S. Saje Kamniški župan Tone Smolnikar v sorodu s Francetom Prešernom Zadnji rod rojen v Prešernovi hiši Kamnik, Vrba, 3. decembra - Janez Vovk, pranečak Franceta Prešerna in brat nadškofa Antona Vovka, je bil posestnik pri Ribču v Vrbi. Poročen je bil z Marijo, rojeno Frtin-Kraličevo iz Breznice. Imela sta deset otrok, devet hčera in sina, ki pa je že majhen umrl. Ti otroci so se tudi zadnji rodili v Prešernovi rojstni hiši. Janez je umrl 1935. leta in 43-letni vdovi je ostalo posestvo z devetimi nepreskrbljenimi otroki. Najstarejša je bila stara 14 let, najmlajša pa 11 mesecev. Slednja je mesec dni po očetovi smrti tudi umrla. Tri leta kasneje je šolska mladina odkupila Prešernovo rojstno hišo in F. S. Finžgar je naredil načrt za novo. Vendar takratni posestnici Mariji Vovk ni bil všeč. V drugi, nov načrt, je potem privolila, čeprav so Ribčevi sorodniki menili, daje hiša preveč podobna čebelnjaku. Številna družina se je le ob pomoči sosedov, predvsem pa Lenčkovega Lojza in Pogačarjevega ata skromno preživljala ob mleku, polenti, žgancih, krompirju in zelju. Med drugo vojno je vseeno nudila tudi zavetje številnim partizanom. Maja 1939 so v Prešernovi rojstni hiši odprli muzej, v katerem je bil prvi oskrbnik Janezov brat Jože Vovk z ženo Frančiško. Danes po šestdesetih letih pa je peti oskrbnik Silva Mirtič. Na sliki, ki jo objavljamo, je zadnji rod. osem sestra, ki so bile rojene v Prešernovi rojstni hiši. Med njimi je tudi mama župana občine Kamnik Toneta Smolnikarja. In kako je Tone Smolnikar v sorodu s Francetom Prešernom? Sin Prešernove sestre Mice je bil stari oče Tonetove mame Ivanke. Tako je Tone danes po mami v petem kolenu v sorodu s Francetom Prešeronom. Na sliki od desne proti levi so: Mici Arko, ki živi v novi hiši ob cerkvi v Vrbi; Ivanka Smolnikar, mama župana Smolnikarja, živi v Kamniku; Kati Mohar, živi na Biedu; Julka Tajnikar, živi v hiši pri Kraljicu na Breznici; Tončka, je že pokojna, je živela v Mariboru; Francka Jančar, ki je pripomogla k temu zapisu, živi na Breznici; Tilka Juvan živi v Žirovnici; najmlajša Angelca Čuden pa živi v Zabreznici. • A. Žalar Lovci na izrednem zboru Kranj, 3. decembra - Na izrednem občnem zboru se bodo danes popodne sestali delegati lovskih društev. Obravnavali bodo nekatera aktualna vprašanja. Tako so poznane razprtije med društvenimi lovskimi organizacijami in Zavodom za gozdove. Člani družin na primer dobrovoljno gospodarijo in skrbijo za divjad, nekateri pa se zavzemajo za profesionalno urejanje, da bi od tega živeli. Večjo skrb bodo morali v lovskih organizacijah nameniti tudi izobraževanju, da se ne bi zgodilo, da bo lovec brejo srno zamenjal za samca srnjaka. Našteta vprašanja pa bodo med drugim tudi program novega vodstva Lovske zveze Slovenije, ki ga nameravajo izvoliti na današnjem izrednem občnem zboru. • A. Ž. Novembra je član Lovske družine Jezersko in revirni lovec v Komatevri Janez Karničar (na sliki prvi z desne) uplenil, 12-letnega jelena osmeraka. Po oceni je trofeja vredna 160 točk. Na sliki sta tudi lovka in žena Janeza Karničarja Francka Karničar in sin gospodarja lovske družine Jezersko 14-letni Grega Zupan. Danes postavljajo drevo, jutri bo Miklavž Šenčur, 3. decembra - Danes ob 15. uri bodo v Šenčurju pred domom krajanov postavili osrednjo božično novoletno jelko v občini Šenčur. Takšna postavitev je organizirana prvič, v občinski upravi pa si želijo, da bi postala tradicionalna. Jelko občini Šenčur letos podarjajo vaščani Olševka, ob postavitvi pa pripravljajo tudi prijeten kulturni program, v katerem sodeluje Mešani pevski zbor sv. Mihael iz Olševka. Navzoče bo pozdravil tudi šenčurski župan Franc Kern, jelko pa bo blagoslovil župnik Ciril Istenič. Jutrišnji dan, 4. decembra, pa je namenjen otrokom. Občina Šenčur za vse otroke, stare od 2 do 7 let, pripravlja Miklavževo obdarovanje. Prireditev bo potekala v domu krajanov, in sicer v treh skupinah po naseljih: ob 10. uri za otroke z Visokega, Itotemaž, Luž, Milj, Olševka in Vogelj; ob 14. uri za otroke iz Hrastja, Trboj, Prebačevega, Voklega in Žerjavke; ob 16. uri pa za Šenčur in Srednjo vas. Otroci si bodo ogledali tudi igrico z naslovom Kako postati junak. • D.Ž. WL WP H* Rt jl^k ureja: Lea Mencinger Pel KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Mestne hiše je na ogled razstava Dekleta in šola, razstavo sta pripravila Zgodovinski arhiv Ptuj in Gorenjski muzej Kranj. V Galeriji Prešernove hiše sta na ogled dve razstavi - Tema smrti v Prešernovi poeziji in razstava Pedagoški opus mag. Slavka Brinovca. V Mali galeriji razstavlja kipe akad. kipar Metod Frlic. V Šmartinskem domu razstavlja slike akad. slikarka Klementina Golija. V Cafe restaurantu Yas-min razstavlja Jože Trobec. V razstavnem prostoru Fokus bara v Kranju razstavlja fotograf Damian Gazvoda. V Galeriji Sava razstavlja akad. slikar Franc Vozel. V poslovni stavbi Ržišnik&Perc v Šenčurju razstavlja najnovejše slike akad. slikar Klavdij Tutta. ŠKOFJA LOKA - V Loškem muzeju je do 19. decembra na ogled razstava Spomini, sanje - Ive Šubic, v Okroglem stolpu pa so na ogled njegovi portreti. Galerija in Loški muzej sta odprta vsak dan tudi ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih zaprto. V Galeriji Fara so le še do 9. decembra na ogled risbe Iva Šubica, v Galeriji Ivana Groharja pa razstava o umetnikovem življenju in delo. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Peter Pokorn, član FK A. Ažbe Škofja Loka, fotografije na temo "Loka za en rod nazaj." ŽELEZNIKI - V Galeriji muzeja razstavlja slike Miro Kačar. GORENJA VAS - V Galeriji Krvina je na ogled likovna razstava slikarjev družine Sedej. RADOVLJICA - Čebelarski muzej je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. V ekspozituri Gorenjske banke, PF Radovljica, razstavljajo slike člani likovne sekcije VIR Radovljica. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja arhitekt in oblikovalec Marjan Gašperšič - Desetletje poezije v lesu 1990/1999. V vhodni avli Acronija je odprta razstava Muzeja Jesenice Jeseniški plavži, Slovensko plavžarstvo 20. stoletja. ŽIRI - V Galeriji Svoboda razstavlja akvarele akad. slikar Stane Kosmač. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si SPOMINI, SANJE IVE ŠUBIC 1922-23 * 1999 Kustosinja razstave je dr. Nadja Zgonik. Razstava v počastitev spomina na akademskega slikarja Iveta Šubica je na ogled v vseh škofjeloških razstaviščih; v Galeriji Loškega muzeja, galerija portretov v Okroglem stolpu Loškega gradu, informacijska razstava v Galeriji Ivana (»robarja na Mestnem trgu ter razstava risb v Galeriji Fara (odprta le še do 0. 12. 1999). Razstava ilustracij z otvoritvijo 7. 12. 1999 v Knjižnici Ivana Tavčarja v Skolji Loki ob 19. uri. Razstava bo odprta predvidoma do 19. 12. 1999. Vljudno vabljeni! JAVNI ZAVOD OZG, p.o., OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA Stara cesta 10, 4220 ŠKOFJA LOKA, tel. 064 634 634, tel./fax: 064/632 611 Objavljamo prosto delovno mesto 1. ZDRAVSTVENI TEHNIK - smer SREDNJA MEDICINSKA SESTRA za delo v ambulanti za nujno medicinsko pomoč Zahtevani pogoji: • končana srednja zdravstvena šola • opravljen strokovni izpit • znanje slovenskega jezika • potrdilo o slovenskem državljanstvu • vozniški izpit B kategorije Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za določen čas 6 mesecev (za nadomeščanje) z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Rok prijave je 8 dni od objave tega zapisa. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka. Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj Romana Krafnian in zboriek Domžalčkit ; TUBA LUBA sobota, 4. decembra, ob 10. in 11. uri, v Prešernovem gledališču TP .JETr-TV KrinJ GLAS Niko Grafenauer - Jenkov nagrajenec POEZIJA JE PESNIKOV DOM Kranj - V dvorani Prešernovega gledališča je bila v ponedeljek zvečer slovesnost, žal pred polprazno dvorano, na kateri so že štirinajstič podelili Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko. Žirija Društva slovenskih pisateljev je med petimi letošnjimi kandidati za to prestižno pesniško izbrala Nika Grafenauerja in sicer za zbirko Odtisi. Pred leti ste že dejali, daje Jenkova nagrada, katere pobudnik ste pravzaprav bili vi sami pred štirinajstimi leti, edina čista pesniška nagrada. Zakaj? "Predvsem sem vesel, da Jenkova nagrada, v zadnjem času se pojavlja še Veronikina nagrada, ostaja najpomembnejše priznanje za pesniške dosežke pri nas. Obstaja že štirinajst let, med dobitniki te nagrade pa so mnogi odlični slovenski pesniki. Vsaj doslej je bila nagrada namenjena izključno dosežkom v poeziji." Iz obrazložitve za nagrado: Grafenauer ustvarja poezijo, v kateri ne posnema resničnosti, ampak jo ustvarja na novo, v izvirni in neponovljivi igri z jezikom, sledeč njegovim notranjim zakonitostim. Grafenauer je svečenik, duhovnik v službi poezije: njegov svet je resnobno svečan, zavezan srednjeevropskemu duhovnemu prostoru, njegovim ranam in travmam. Vaša najnovejša pesniška zbirka prinaša drugačno poezijo, manj hermetično in bolj razumljivo. Zakaj? "V primerjavi s poezijo prejšnjih let, ki je bila solipsistična, samotna poezija, je premik k "drugemu", ki v najnovejši zbirki prevladuje, zaznati že v zbirki Palimpsesti. Ze v tej poeziji se razpira erotizem, ki pa seveda ni tako čustveno podložen, kot je v zbirki Odtisi. Podobno velja tudi za zbirko Izbrisi, čeprav so tam teme širše in imajo zgolj individualen značaj v razmerju do drugega človeka; v elegiji Crngrob se na primer sprašujem o lastni usodi v okviru nacionalnega dogajanja, sploh kulture, kiji moja poezija pripada, navezuje se na Prešernovo, Kocbekovo, Murnovo in še katero poezijo. Gre za različne optike v odnosu do sveta, ki se mi je v tej zadnji zbirki bistveno intimiziral." Niku Grafenauerju je Jenkovo nagrado izročil Evald Flisar, predsednik DSP, v programu pa so pesmi brali tudi prejšnji Jenkovi nagrajenci Kako bi označili ta odnos? "Najlažje bi ga označil kot herotično ta-natalno, kot ljubezensko razmerje, ki sega do smrti. Čeprav sega k drugemu, pa se ta orfejska svetloba prikazuje v odnosu do odsotne Evridike, v tem hrepenenjskem iskanju, ki se skuša tematizirati v različnih oblikah v tej zbirki." V tem svojem pesniškem artikuliranju niste ravno osamljeni. "Nisem edini. Marsikaj tega je zaslediti pri Kajetanu Koviču, Borisu A. Novakf Danetu Zajcu, Gregorju Strniši; gre sev za različne načine oglašanja, ta pesnic obzorja so navzoča, a na različne način tematizirana, različna od dikcije vs£ posameznega pesnika." Pred leti je podeljevanje te pesniške nagff de spremljal tudi simpozij, zdaj ga že w časa ni več. "Pogovore na predlagane teme simpoz'j? je Nova revija objavila, tudi posebne pubf kacije so izšle. Simpozij je pritegoval IjH nentne udeležence, kot so Taras Kerm^ ner, Tine Hribar, Janko Kos, Boris Pate( nu, Dimitrij Rupel, Pibernik in drugi, teh simpozijih so se odprli nekateri P0" membna vprašanja, na primer o France*11 Balantiču. Kasneje so se simpoziji sprem6-nili v manj zanimivo razpravljanje... V svojem nagovoru na prireditvi je pesti'" Dane Zaje, lanskoletni nagrajenec, povC' dal nekaj bridkih resnic o današnjem čas1! Danes v poeziji nobeden več ne išče skfj" tih, družbi nevarnih pomenov in besed Tudi dosjeji o pesnikih se najbrž več ne & belijo. Oblastniki poezije ne berejo, saj %® vorijo jezik, ki z birokratskim besedief' njem skrbno prikriva vsako osebno čuteflf sveta. Zato v deželi kranjski prevladUr povprečnost, cinizem, odtujenost, sam0' mor in upadanje natalitete... Bi kazalo tudi zaradi tega, kar pravi PeV nik Zaje, spet obnoviti pesniška srečanja' Kranju kot nekdaj? "Seveda. Mislim celo, da so takšfl3 srečanja zdaj spet bolj pomembna. Po'e^ simpozija in podelitve nagrade bi vsekaj bilo potrebno odpirati aktualne teme v W turi in dogajanju, ki nas obdaja." • Lea Mencinger, foto: Tina Do* tj. Pet Pri bit jen ti I nei lji> Pn dr; Kulturno zgodovinska razstava DEKLETA IN SOLA Kranj - Z atraktivnim gledališkim nastopom skupine Ane Monroe na prostem so v sredo zvečer v kranjski M^' tni hiši odprli razstavo Dekleta in šola, ki sta jo pripravila Zgodovinski arhiv Ptuj in Gorenjski muzej Kranj. po slovenskih razstaviščih p'*^ dobilo odmev tudi v tujini. s* so razstavo že povabili v Ital'J.1 in v Kanado. Ob razstavi J izšel tudi zbornik, ob zaključi pa pripravljajo še novega. RaZ,s, tavo v kranjski Mestni hiši J odprl Alojz Pluško, državni & kretar na Ministrstvu za šols*v in šport. Ob tej razstavi si je scved smiselno zastavljati tudi vpr^ sanja, kako je z izobraževanje1^ in zaposlovanjem žensk . današnjem času. Na vse veCJ problem, da mlajše in visoK izobražene ženske kot delovf) sila niso posebno iskane, JJ opozorila Vera Kozmik z Llfj da za žensko politiko pri vla° RS. Ali vse več žensk med neZ? poslenimi ne nakazuje mP1''1 počasnega miselnega in stru ^ turnega premika v družbi Razstava, ki od lanske jeseni potuje po slovenskih razstaviščih, prihodnje leto maja pa se bo predstavila tudi v Ljubljani, je temeljit prikaz šolstva skozi različna zgodovinska obdobja. Razstava, razdeljena na osem sklopov s fotografijami, dokumenti in predmeti predstavlja pretekla obdobja, ko je bilo izobraževanje omejeno le na manjši, skoraj praviloma izbrani del populacije, od tega pa so ženske seveda bile krepko v manjšini. Možnosti izobraževanja so se za ženske v zgodovini sicer spreminjale: pri starih Grkih so morale obvezno do 12. leta starosti v šolo tudi deklice. V srednjem veku so se samostanska vrata odpirala tudi za poučevanje deklic, seveda ne vseh - leta 1505 so se pri dominikankah v Velesovem učile dekleta plemenitega rodu. Znanje je bilo tudi kasneje bolj ali manj zaprto za ženski spol. V kranjski gimnaziji je trajalo kar sto let od njene ustanovitve v letu 1810, da so smele izpite opravljati tudi dekleta, v klopi kot njihovi fantovskimi vrstniki pa niso smele. Šele leta 1917 je na kranjski gimnaziji maturirala prva dijakinja. Prve univerze v evropskih mestih so nastale že v trinajstem stoletju, pravico zajemati znanje pa so imeli le moški, potem je preprečevanje možnosti, da bi tudi ženske z maturitet-nim izpitom lahko vstopale na univerzo in si "prištudirale" visokošolski poklic. Diskriminacija pri izobraževanju deklet je bila presežena v petdesetih letih tega stoletja. Gorenjski muzej Kranj je v gostujočo razstavo pridal tudi predstavitev izobraževanja de- V gledališki skupini Ane Monroe, kije pred razstavo Dekleta in šola uprizorila uro spolne vzgoje, se je med "učenkami" znašla tudi Vera Kozmik klet na Gorenjskem. Avtorici kustosinji Helena Rant in Mo-nika Rogelj sta predstavili prve zametke osnovnega šolstva na Slovenskem v 16. stoletju, preko samostanskih dekliških šol, meščanskih šol ter tudi strokovnih šol v drugi polovici 19. stoletja, vse do gimnazij. Na tiskovni konferenci pred odprtjem razstave je avtorica razstave Tjaša Mrgole Jukič povedala, da postaja razstava Dekleta in šola, odkar so jo oktobra lani predstavili prvikrat na Ptuju, vse bolj zanimiva in ak-tuajna. Zato jo nameravajo še dopolniti, za ljubljansko predstavitev maja prihodnje leto pa nasploh opremiti s posebnostmi regij, kjer je doslej razstava gostovala. Njeno potovanje smeri - le kuhalnica in otroci s? prava zaposlitev za ženske vprašanja, ki si jih pri nas tavljamo še bolj negotovo, bi osvetlila tudi pogovori, Pf davanja in strokovna srečanj ' ki bodo decembra in še v l. nuarju v Gorenjskem 11111 ,v Kranj. • Lea Mencinger, fot Tina Doki STRAŽIŠK1 KULTURNI TEDEN^ Stražišče - Šmartinska dvorana je že po tradiC ji polna, kadar v Stražišču poteka kulturni teden-Na tokratnem že trinajstem, ki se je začel v ste do zvečer, so odprli razstavo slikarke Klement' ne Golija iz Kranja. Pogovoru s slikarko, slavnostnem nagovor Andreja Šlera in prijetnemu nastopu Kranjske!?' kvinteta, je sinoči sledilo predavanje dr. Statik Gerjola s Teološke fakultete v Ljubljani in nas top otroškega zbora Kresničke in Kvinte Drumlca. Prireditve bodo tudi danes in vsak da do torka, 7. decembra. • L.M., foto: L.M. Mobitel pojasnil vzroke za sesutje omrežja v Ljubljani Za mrk mobitelov ni bila kriva preobremenjenost Vzrok za dvodnevne motnje je bila napaka v programski opremi - Mobitel dobil več kot sto tisoč klicev ogorčenih uporabnikov, za oddolžitev znižanje cen po novem letu Ljubljana - Kdor uporablja Mobitel in se je prejšnji četrtek in Petek nahajal na širšem ljubljanskem območju ali pa je skušal ^klicati koga z ljubljanskega konca, se je bržkone razburjal aJb mobilni telefoni niso delovali. Prišlo je namreč do prave J>5 dvodnevnega mobitelnega mrka, kar je med uporabniki Mo-r'telovih storitev seveda povzročilo nemalo hude krvi. Razburjanje je bilo tolikšno, da se je vodstvo Mobitela odločilo sklica-« kar novinarsko konferenco, na kateri je pojasnilo vzroke za Izdelovanje mobilne telefonije prejšnji teden. Po svoje razumna odločitev glede na dejstvo, da so minuli četrtek in petek JreJeli več kot sto tisoč razburjenih klicev uporabnikov iz vse države, tudi Gorenjske! , .Kaj se je torej zgodilo, da mo-''ni telefoni v Mobitelovem 0rr>režju niso delovali? Kot je Pojasnil o vodstvo delniške ružbc Mobitel na čelu s predalnikom uprave Antonom Mobilni telefoni in prehod v leto 2000 Računalniškega prehoda v leto 2000 oziroma tako imenovanega hrošča se bojijo računalnikarji po vsem svetu, kaj pa Mobitel? Po zagotovilu vodstva Mobitela na silvestrovo ne pričakujejo zapletov pri delovanju mobilnih telefonov. Da bi se izognili morebitnim težavam, so skupaj z Ericssonom osnovali posebno projektno skupino. "Natančno bomo spremljali dogajanje drugje po svetu, kjer bo novo leto nastopilo nekaj ur prej, denimo na Novi Zelandiji, tako da bomo v primeru težav pravočasno opozorjeni in bomo lahko reagirali," so zagotovili. ^!aJzljem, so bile motnje pošlega napake v programski opre-^ ki usklajuje delovanje ene od Konkurenca pa tako... ®b sesutju Mohitelovega Qrnrežja se je takoj oglasil Si-trobil, kije v sobotnih časopi-sih objavil oglase z besedilom Pmrežje, ki DELUJE': V dobite/u so to potezo sprejeli s pfesenečenjem, soj, kot je de-jQl predsednik uprave Anton ^ojzelj: "Če se zruši letalo, konkurenčna družba zagotovo bo dala oglasa v časopis..." &o težav bo prišlo tudi pri konkurenčnem operaterju, je Opozoril, vendar se Mobitel ob km ne ho spustil na isto Hven. Nad nekorektno potezo konkurence so presenečeni tudi zato, ker so Mobitelovi strokovnjaki Simobilu, ko je t(l imel tehnične težave, pomakli z znanjem in opremo. Mobitel ima trenutno pet central: ena za Štajersko, eno za Ljubljano z okolico, eno za (Gorenjsko, eno za Dolenjsko, Koroško in Prekmurje in eno za Primorsko. V omrežju je tudi 371 baznih postaj, od tega so jih 179 postavili letos. Mreža baznih postaj je razpredena po vsej državi, naj-gostejša pa je na območju ljubijo ne (pokriva jo 61 baznih postaj) in Maribora. digitalnih central in kontrolorja baznih postaj za Ljubljano. Napako je Mobitelova služba odpravila z menjavo ustreznih procesorjev, je pojasnil Majzelj. Posebej je poudaril, da težave nikakor niso bile posledica preobremenjenosti omrežja. "Omrežje je po vključitvi dveh dodatnih digitalnih central celo za 40 odstotkov predimenzionirano glede na število uporabnikov in pričakovano rast," jc poudaril. Mobitel ima trenutno 560 tisoč uporabnikov, medtem ko bi omrežje ta hip brez težav sprejelo vsaj milijon uporabnikov, je navedel Majzelj. Je pa povedal, da jih je rast števila uporabnikov presenetila in presegla celo njihove najbolj optimistične načrte, zato so omrežje prisiljeni nadgrajevati hitreje, kot so nameravali sprva. Poleg tega je zanimivo tudi to, da so vzorci uporabe omrežja pri nas netipični in zelo drugačni kot v drugih državah, saj je razlika med povprečno uporabo in uporabo v konicah pri nas zelo velika. Majzelj je tudi opozoril, da sistemi prav nikjer v sveti niso imuni na tehnične napake; le-te se dogajajo povsod, kjer beležijo tako eksplozivno rast: "Povsem izključiti se napak ne da, smo pa možnost, da bi do njih prišlo v prihodnje, zmanjšali na minimum, saj uvajamo najsodobnejše sisteme zaščite." Ker je do napake prišlo na programski opremi znamke Ericsson (ta švedska korporacija ima kar 39-odstotni tržni delež med proizvajalci opreme in sistemskih rešitev za omrežja GSM), se je novinarske konference udeležil tudi direktor Ericssona Slovenija Torbjorn Engstrom. Kot je opozoril, so se s podobnimi problemi srečevali tudi v telekomunikacijsko najbolj razvitih državah sveta, denimo na Švedskem in v Nemčiji. "Napake se dogajajo in niso nič posebnega," je dejal. Mobitel je po njegovih besedah eden najnaprednejših operaterjev v Evropi, kot Ericssonov partner pa bo tudi v prihodnje imel dostop do najsodobnejše tehnologije. Prav v teh dneh so že podpisali pismo o nameri za sodelovanje pri razvoju tretje generacije mobilnih sistemov. Gre za sistem, katerega ključna značilnost bo Na vprašanje, ali so v Mobitelu od petka naprej zabeležili odliv naročnikov, je Majzelj odgovoril nikalno. Za oddolžitev vsem svojim uporabnikom pa bodo z novim letom znižali cene, in sicer naročnikom za pogovore v sistemu mobil-mobil za petino, uporabnikom sistema mobi pa bodo priznavali popuste pri nakupih kartic. možnost uporabe multimedial-nih tehnologij in zelo visoka hitrost prenosa. Po Engstromo-vih besedah naj bi že leta 2000 mobilni telefon uporabljal vsak drugi Slovenec. • Urša Peternel Prva tematska igralnica v Evropi HIT odpira novo igralnico v Kranjski Gori Od 18. do 20. decembra HIT Hotel Casino Kranjska Gora praznuje osmo obletnico in ob tej priložnosti odpira prvo tematsko igralnico v Evropi. K yanjska Gora, 2. decembra -, .^ovi, povečani kranjskogor-t*1 igralnici, ki so jo gradili , st mesecev in ki je veljala ^ »S milijona nemških mark, l^do gostje v pravljični deželi -^ot v Las Vegasu. Med ,r*njskogorci za delo v igral-lc' ni zanimanja. J8. decembra letos bo HIT v J/ranjski Gori odprl prvo te-atsko igralnico v Evropi, ki bo a7^00 kvadratnih metrov po-i& a pravljični svet. Take sralnice so izumili v Las Vega-■ '. gre pa za zgodbo, ki povezu-y yse dogajanje v igralnici. V ranjskogorskem primeru je to rski pravljični svet, zgodba o vatu in zlatih časih, ki jih skri-^Pravljična gora. s novi igralnici, ki sojo po be-jet ^ ^'ka Prosta, vodje pro-jj ' gradili šest mesecev, so s^evzeli tudi gostinski in hotel-^ del ponudbe in zgradili štiri S()Ve apartmaje. V igralnici, ki j j0 povečali za trikrat, je 560 ra'nih mest, 274 igralnih avto-Igral-bo dostopna so stavne vred-kranj- V kranjskogorski igralnici, ki je prva tematska igralnica v Evropi, bodo gostje v pravljičnem gorskem svetu... J||J°v, 23 igralnih miz y» ,a ponudba ^ornur, saj Skr-' nesPrernenjene, v Investicija je vredna 15,5 milijona nemških mark, predvidevajo pa, da se bo v prihodnjih letih povečal obisk za 50 odstotkov, investicija pa povrnila v sedmih letih. Igralnico, ki nudi vrhunsko ponudbo v svetu igralnic in je zdaj zelo konkurenčna sosednji igralnici v koroški Vrbi ali Veldnu, naj bi privabila predvsem avstrijske goste, ki jih je že zdaj polovica, italijanske obiskovalce, ki jih je 40 odstotkov, računajo pa tudi na Kranjskogorska igralnica je tretja po velikosti v sistemu HIT, zaposluje 118 redno za- poslenih in 45 študentov. Kot je dejal direktor Jurij Kokeza, so ob širitvi pogodbeno zaposlili še okoli 60 študentov. Presenečeni pa so bili, saj je bilo zanimanja med Kranjskogorci za delo v igralnici zelo malo. Kranjskogorska igralnica, ki sojo zdaj tako modernizirali in povečali, bo ob koncu decembra praznovala osemletnico in ob tej priložnosti bo vse do novega leta potekal v njej dokaj pester zabavni program: nastopila bo italijanska pevka Gioria, 20. decembra bo žrebanje startnih številk za Pokal Vitranc in dan odprtih vrat, za stalne in druge goste pa obljubljajo silvestrovanje, ki ga v teh krajih še ni bilo. • D. Sedej logorski igralnici pa je za raz- slovenske goste. od konkurenčne v Vrbi mo- Radi bi, da bi se doba bivanja gostov v igralnici povečala in bi ostali vsaj dva do tri dni. Tabuji nejšo tehniko in odlič- do igralništva nezadržno pada-te* akustiko je 220 sedežev, v Jo tudi v Sloveniji in zato naj bi .^opostrežni restavraciji 40 najsodobnejšo igralnico v $krf fgrati že za 500 italijan-ha Mr- V kabaretni dvorani z v ,0Postrežni restavraciji 40 najsodobnejšo igral y^ežev in v "a ia carte" resta- Kranjski Gori obiskalo tudi več ac'ji 80 sedežev. domačih gostov. Ugodnejša stanovanjska posojila Kranj - Stanovanjski sklad Republike Slovenije se je odločil znižati obrestne mere za svoja dolgoročna stanovanjska posojila. Za posojila z odplačilno dobo deset let bo po novem obrestna mera T plus 1,75 odstotka (doslej 2,25), nad 10 do 15 let 1,95 odstotka (doslej 2,50) in nad 15 do 20 let pa 2,25 odstotka (doslej 2,75 odstotka). Kot je pojasnil direktor stanovanjskega sklada Edvard Oven, so se za znižanje obrestnih mer odločili, ker jim to omogoča velik obseg posojil in nizka rast poslovnih stroškov na drugi strani. Prvi razpis z novimi, nižjimi obrestmi, bo objavljen že v kratkem, namenjen bo posameznikom, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z nakupom stanovanja, starost kandidata pa ne bo pomembna. Vloge bodo sprejemali v prvem tednu februarja, denar naj bi bil na voljo marca ali aprila, na voljo pa je 3,5 milijarde tolarjev. Proizvodnjo verig v Lescah bodo nadaljevali pod tujci Premoženje Verige prodano Slovveissu Za nakup se je potegoval tudi dosedanji najemnik CMC Svstem, a je na dražbi zmagal Sloweiss iz Sežane Lesce - Proizvodnja verig v Lescah se bo nadaljevala pod tujci, saj je preostalo premoženje podjetja v stečaju -obrata lahkih in težkih verig -kupilo sežansko podjetje Slovveiss. Minulo sredo je namreč na kranjskem okrožnem sodišču potekala dražba, med dvema ponudnikoma pa je višjo ceno ponudilo sežansko podjetje, ki sta ga ustanovila dva tuja proizvajalca verig - italijanski VVeissenfels in avstrijski Pevvag. Slovveiss bo za nakup moral odšteti 480 milijonov tolarjev. Kot nam jc povedal stečajni upravitelj leske Verige Andrej Koželj, se je za nakup premoženja potegoval tudi dosedanji najemnik obrata lahkih verig podjetje G MG Svstem (tudi ta se je povezal s tujim partnerjem), a je na koncu več ponudil Slovveiss. Izklicna cena je bila namreč 400 milijonov tolarjev, oba interesenta sta ponudila po 420 milijonov, na interni dražbi na sodišču pa se je zviševanje končalo pri 480 milijonih, ki jih jc ponudil Slovveiss. Po Kozeljevih besedah naj bi zdaj v petnajstih dneh sklenili pogodbo o pro- daji, novi lastnik pa bo v devetdesetih dneh moral plačati kupnino. Sedanjemu najemniku GMC Svstem 30-dnevni odpovedni rok začne teči prvega januarja prihodnje leto. "Z dosedanjim najemnikom se bomo skušali dogovoriti razumno, brez zapletov, pričakujem pa tudi, da bo poplačal zapadle obveznosti," je dejal Koželj. Konec januarja bi tako novi lastnik lahko prevzel prostore in začel s proizvodnjo. Po Kozeljevih besedah se je novi lastnik zavezal, da bo zaposloval tudi nove delavce v proizvodnji, o številkah sicer še ni želel govoriti, vsekakor pa naj bi proizvodnjo nadaljevali z vsaj toliko delavci kot doslej. "Delavci se bodo zaposlili in proizvodnja se bo nadaljevala," zatrjuje Koželj, ki tudi zanika govorice, da je novi lastnik Verigo kupil z namenom uničenja konkurence. "Takšna natolcevanja so čisto neprimerna, saj nihče ne bi plačal skoraj pet milijonov mark, da bi potem zaprl podjetje." Koželj tako računa, da bo do glavne razdelitve stečajne mase prišlo v prvem kvartalu prihodnjega leta. • U. P. Unitech LTH se širi v Ljubljano Škofja Loka - Škofjeloško podjetje TCG Unitech LTH se je odločilo, da bo svoje poslovanje razširilo na lokacijo v Ljubljani in se poslovno povezalo s podjetjem Litostroj E. I. Kot je povedal direktor Anton Papež, so se za to določili, ker podjetje že vsa leta veliko vlaga v znanje in proizvodne zmogljivosti, lokacija v Škofji Loki pa jim ne omogoča nadaljnje širitve. Slovesen podpis pogodbe med Unitechom in Litostrojem bo danes v Mestni hiši v Ljubljani, ob tem pa bosta oba direktorja spregovorila o razlogih in pomenu te odločitve. Podpisa se bo udeležila tudi ljubljanska županja Vika Potočnik. Več o tem pa v torkovi številki. • U. P. Odlična prodaja Pekovih čevljev Tržič - V prvih desetih mesecih so v tržiškem Peku prodali več kot 645 tisoč parov obutve, kar je skoraj za četrtino več kot v enakem obdobju lani. To je rezultat prizadevanj tako na domačem kot na tujih trgih, med drugim so se lotili tudi obsežne reklamne akcije. Kot pravijo v Peku, imajo v proizvodnem programu tako obutev nižjega kot višjega cenovnega razreda, k sodelovanju pa so pritegnili tudi dva priznana italijanska oblikovalca, ki bosta oblikovala kolekcijo za jesen/zimo 2000. V teh dneh so v Peku svojo ponudbo že popestrili z novoletnimi modeli, med njimi so celo čevlji, ki imajo na peti letnico 2000. Novost v Peku pa je tudi ta, da so v svojih prodajalnah začeli prodajati obutev blagovnih znamk Sonia Rvkiel in Calvin Klein. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Alberto Tomba in Jure Košir obiskala Hervis v Ljubljani Ena najuspešnejših smučarjev svetovnega pokala, Alberto Tomba in Jure Košir, sta v ponedeljek obiskala trgovino s športno opremo Hervis v Ljubljani. Okoli 300 zbranih obiskovalcev se je tako podrobneje seznanilo z zanimivostmi iz športnega in zasebnega življenja smučarskih asov. Na prireditvi pred Hervisovo trgovino v Centru Interspar na Viču sta se Tomba in Košir o svojih dosežkih pogovarjala z znanim športnim novinarjem Ivom Milovanovičem. Kot je znano, je Tomba zaključil svojo smučarsko kariero leta 1998 in zato je zbrane zanimalo, ali se namerava kdaj vrniti v svet smučanja. "Če me bo Jure Košir zaposlil za svojega osebnega trenerja, bom z veseljem ponovno sodeloval v svetovnem pokalu smučanja," se je pošalil Tomba. Prav tako je petdesetkratni zmagovalec v svetovnem pokalu napovedal, da bo poleti preživel nekaj dni na slovenski obali pri svojem dobrem prijatelju Koširju. "Juretu bom celo pustil, da kuha špagete," je dodal Tomba. Hervis je ob tej priložnosti pripravil tudi nagradno igro, v kateri so morali obiskovalci pravilno odgovoriti na vprašanja povezana s smučarskima karierama Tombe in Koširja. Nekateri obiskovalci prireditve so tako poleg z avtogrami, domov odšli še z novimi kosi smučarske opreme. POSLI IN FINANC! ureja: Marija Volčjak Nagradili najboljši tiskani oglas Oglas Piši nam dobil Veliko Zlato ogledalo Gre za kadrovski oglas za delovno mesto copywriterja, po mnenju žirije pa vsebuje vse elemente sijajnega oglasa. -V konkurenci tudi edini gorenjski oglas za Jelovico. Kranj - Veliko Zlato ogledalo za najboljši tiskani oglas leta 1999 je prejel oglas Piši nam, pod katerega se je podpisal Janez Rakušček, naročnik oglasa pa je bil Studio Marketing JVVT. Gre za kadrovski oglas za delovno mesto copywriterja, po mnenju žirije pa vsebuje vse elemente sijajnega oglasa. Natančno zadene ciljno skupino s svojim apelom Piši nam, ki se prenese tudi na samo vsebino v smislu: Piši nam sedaj, da nam boš pisal potem kot tekstopisec. Za letošnje prvo Veliko Zlato ogledalo se je potegovalo trinajst tiskanih oglasov, med njimi tudi edini gorenjski - oglas Evergreen za Jelovico (ki je danes tudi objavljen v našem časopisu). Žirija je imela težko delo, saj je ocenila, da je v Sloveniji malo oglasov, ki ustrezajo merilom in kriterijem strokovnjakov. Tudi med bero letošnjih oglasov žirija ni našla nobenega, ki bi po vseh kriterijih zadoščal zahtevam odličnosti, ki so: natančna usmerjenost in prilagoditev sporočila ciljni skupini, jasnost, duhovitost, iz-zivalnost, prepričljivost, sugestivnost in inovativnost. Ker pa je zaradi razvoja oglaševalske stroke nagrado kljub vsemu želela podelili, se je žirija odločila predvsem za upoštevanje copywriterskega elementa. Izbrala je oglas Piši mi, nagrajeni avtor Janez Rakušček je dobil plastiko oblikovalke Vesne Brenkalo in denarno nagrado v višini milijon tolarjev. Agencija Studio Marketing JWT, v kateri je oglas nastal in ki je bila tudi naročnik oglasa, je prejela plaketo. Nagrado podeljujejo časopisne hiše Kmečki glas, Pavliha, NT&RC Celje, Večer, Radio tednik, Dnevnik, Delo Revije, Delo, Gorenjski glas, Mladina, Primorske novice, revija Adrenalin ter Strokovno združenje slovenskih časopisov in revij pri GZS. Glavni namen je spodbujanje ustvarjalnosti v pripravi oglasov za tiskane medije, kajti kakovost oblikovanja oglasov za potrebe tiskanih medijev pogosto ne dosega kakovosti in naporov, ki jih oblikovalci vlagajo v pripravo oglasnih sporočil za druge medije, zlasti elektronske. Z nagrado naj bi spodbudili avtorje in agencije k pripravi oglasov posebej za tiskane oglase, saj njihova odmevnost pritegne kupce, zaradi njih pa še naročnike. Trženje oglasnega prostora jc namreč eden od glavnih virov dohodkov vsake časopisne hiše. • U. P. Kako izvensodno reševati spore na področju telekomunikacij Ko se zaplete pri plačilu računa za telefon V Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da Telekom ne bi smel izključiti naročnika zaradi neplačila komercialnih storitev, pa tudi v drugih primerih bi ne smel izključiti naročnika vse do končne rešitve pritožbe. MEŠETAR GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Ljubljana - Slovenski potrošniki niso seznanjeni, kakšno kakovost storitev lahko zahtevajo od operaterja telekomunikacij, torej Telekoma, niti niso seznanjeni z možnostmi pritožb oziroma pravili pritožnega postopka, je pokazala analiza, ki jo je opravila Zveza potrošnikov Slovenije v okviru mednarodnega projekta "Izvensodno reševanje sporov v bančništvu, telekomunikacijah in zdravstvu". Projekt financira britanska organizacija Knovv Hovv Fund. Ugotovitve in predloge glede pritožnih poti na področju telefonskih storitev je Zveza potrošnikov Slovenije predstavila pred dnevi v državnem zboru, poleg gostov iz Velike Britanije pa so bili navzoči tudi predstavniki ministrstva za promet in zveze, za ekonomske odnose in razvoj, namestnik varuha človekovih pravic ter predstavniki Telekoma in mobilnih operaterjev. Kot je opozorila predsednica zveze potrošnikov Breda Kutin, je veljavna zakonodaja na področju govorne telefonije nedorečena in ne omogoča učinkovitega reševanja sporov. Zato je Zveza potrošnikov Slovenije k osnutku novega zakona o telekomunikacijah že predlagala nekatere določbe, ki omogočajo učinkovitejše reševanje sporov. Tako predlagajo, naj se loči postopek reševanja pritožb za javno govorno telefonijo in za komercialne storitve. S tem bi odpravili najpogostejši vzrok pritožb, saj Telekom ne razlikuje plačila lastnih storitev od ko- Veseli decembrski vlaki bodo vozili tudi novemu tisočletju naproti Kot že nekaj let doslej bodo tudi v letošnjem decembru po slovenskih progah vozili decembrski vlaki z Miklavžem oziroma Božičkom, ki bodo razveseljevali otroke. Otvoritveni vožnji, ki jo Slovenske železnice že po tradiciji podarijo otrokom, bosta v petek, 3. decembra. Na Štajerskem se bo z Miklavževim vlakom popeljala ob 10. uri iz Maribora do Ruš in nazaj 300 varovancev zavoda za slušno in vidno prizadete ter 60 otrok iz Prav nenavadno: sedim v avtu in se peljem - z Wq vtovlak Bohinjska Bistrica Podbrdo Most na Soči IDEALNA POVEZAVA MED GORENJSKO IN PRIMORSKO! Prevoz osebnih avtomobilov, kombijev, avtodomov in poltovornjakov. Slovenske železnice prvih razredov treh haloških osnovnih šol, ki se še niso imeli priložnosti peljati z vlakom. Od Ljubljane do Borovnice in nazaj se bodo istega dne ob 10.40 odpeljali otroci iz ljubljanskega zavoda za gluhe in naglušne, iz kamniškega zavoda za usposabljanje invalidne mladine, na otvoritveno vozno smo tokrat povabili tudi odrasle varovance Varstveno vzgojnega centra Tončka Hočevar iz Ljubljane, ki pa so po duši in srcih še vedno otroci, ter otroke iz otroškega vrtca Medvedek iz Litije, ki so letos s svojimi spretnimi rokami in bogato domišljijo poskrbeli za okrasitev prazničnega vlaka. Že v soboto, 4. decembra, se bodo začele vožnje Miklavževega vlaka, za katere bo mogoče kupiti vozovnice za otroke, ki bodo obdarjeni, po 1.600 tolarjev, za odrasle spremljevalce otrok pa po 800 tolarjev na vseh vstopnih železniških postajah. Vožnje bodo tudi letos organizirane po vsej Sloveniji, tako da se bo lahko čimveč otrok in njihovih spremljevalcev popeljalo z muzej-cem s parno lokomotivo, na katerem jih bo obdarovali Miklavž ali Božiček s spremstvom. Organizirane bodo ob sobotah in nedeljah od 4. do 19. decembra. Vabimo vas, da se udeležite ljubljanske ali mariborske otvoritvene vožnje. Naj ponovimo: iz Ljubljane bo Miklavžev vlak odpeljal ob 10.40, iz Maribora pa ob 10.00 mercialnih storitev in izključi telefon, če telefonski račun ni plačan v celoti. Reševanje pritožb naj bi tako potekalo na dveh ravneh, in sicer v okviru operaterja ter na ravni državnega organa, ki bi nadzoroval to področje. Zveza potrošnikov je zato predlagala ustanovitev posebne komisije pri državnem organu, v katerem bi poleg predstavnika državnega organa sodelovala tudi potrošniška organizacija in neodvisni strokovnjak. Komisija bi reševala pritožbe tistih potrošnikov, ki z odločitvijo operaterja ne bibili zadovoljni. Pritožbe zaradi komercialnih storitev pa naj bi se reševale ločeno, obravnaval naj bi jih poseben organ. Vsekakor pa bi ponudniki teh storitev morali upoštevati poseben pravilnik, ki bi določal način opravljanja teh storitev. Kršitev pa bi bila sankcionirana s prepovedjo nadaljnjega opravljanja storitev. V Zvezi potrošnikov tudi menijo, da Telekom ne bi smel izključiti naročnika zaradi neplačila komercialnih storitev, pa tudi v drugih primerih bi ne smel izključiti naročnika vse do končne rešitve pritožbe. V razpravi so poudarili, da je učinkovito reševanje sporov v korist tako ponudnikov kot potrošnikov, prav oblike izvensodnega reševanje potrošniških sporov, ki se vse bolj uveljavljajo v Evropi, pa naj bi se uveljavile tudi pri nas. Priložnost za ureditev tega področja je novi zakon o telekomunikacijah, ki je v pripravi. • U. P. Vinski letnik 1999 bo šel v zgodovino Letošnja vinska letina je količinsko le povprečna, kljub temu pa bo pridelava približno 80 milijonov litrov vina zadoščala & domačo porabo in še za izvoz od 10 do 12 milijonov litrov, s° povedali na ponedeljkovi novinarski konference Poslovne skup" nosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, na kateri so & posebej poudarili, da se bomo leto 1999 zapomnili predvsem P° kakovosti vina. Letošnje vino je namreč eno najboljših v tem stoletju, njegova kakovost pa se odraža predvsem v visoki vse^ nosti sladkorja, v zelo ugodnem razmerju kislin in v primerne^1 Ph. Ker bodo svetovne zaloge vina v času do leta 2005 narast s sedanjih 40 na 50 milijonov hektolitrov, bodo posledice obe"' tili tudi slovenski vinogradniki in vinarji, ki imajo le še tri leta časa za obnovo vinogradov in za prilagoditev količin in sortn« sestave grozdja kakovostnim in tržnim potrebam. Tržna P1? ložnost je tudi ponudba penečih vin, ki postajajo vse bolj uf"' verzalna pijača. Medtem ko jih v Nemčiji popijejo povprečn0 pet litrov na prebivalca, jih v Sloveniji še zmeraj manj kot e" liter. Vinski sejem bo že aprila Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije & je skupaj z Ljubljanskim sejmom odločila, da bo letošnji že 46-vinski sejem v Ljubljani hkrati s sejmom Kulinarika od 4. do <>• aprila. Sejma bosta ločeno, s spremembo datuma pa želijo P0" večati obisk, ki v pozni spomladi ni bil najboljši. Mednarodn" ocenjevanje vin bo zaradi vnaprej dogovorjenih datumov tak« kot prejšnja leta od 19. do 23. maja. Drugi festival novih vin Danes, v petek, se bo v Cankarjev domu v Ljubljani končal ti* dnevni, že drugi festival novih vin na slovenskem trgu, na kateref" sodeluje okoli sedemdeset vinarjev, od tega največ iz Slovenije ($* posebej iz Goriških Brd) pa tudi iz Španije, Francije, Madžarski Italije in Čila. Obiskovalci lahko poskusijo približno 150 vrhufl' skih domačih in tujih vin, med njimi tudi nova vina iz vseh s\°" venskih vinorodnih okolišev in vina starejših letnikov. V gastro* nomskem kotičku ponujajo dobrote, ki so jih med drugim izdela li tudi v Srednji mlekarski in kmetijski šoli Kranj. Društvo oljkaf' jev Slovenske Istre predstavlja razstavo izdelkov "bruschetto olivnim oljem in sirom, steklarska šola Rogaška Slatina izdelke'* kristalina in brušenega stekla, Združenje za gostinstvo in turizef1 pri Gospodarski zbornici Slovenije program izobraževanja $ vinske svetovalce, podjetje Provin ponudbo penečih vin na sl°/ venskem trgu - in tako dalje. Festival so popestrili s kulturnimi p1"1' reditvami, predavanji in posvetovanji. V sredo, prvi dan festival3, so se pogovarjali o kulturi pitja, o tem, ali gresta skupaj vino čokolada, o arhivskih vinih na pragu novega tisočletja, včeraj, ^ so prireditev tudi uradno odprli, o sožitju hrane in vina ter o menu in vlogi vinskega svetovalca, danes, zadnji dan festivala,?, še o novostih, ki jih slovenskim vinogradnikom in vinarjem pf1' naša Agenda 2000, o tem, kako pokušati vina, o vlogi šampanjci in še o marsičem drugem. DAVEK NA DODANO VREDNOST REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA RS Projekt Uvedba davka na dodano vrednost j DAVEK NA DODANO VREDNOST] SEZNAM IZŽREBANCEV DRUGEGA KROGA NAGRADNE IGRE "VZEMITE RAČUN" 1. nagrada: osebni avtomobil Renault Megane 1.6: Urša Mekiš, Frankovo 166, Škofja Loka 2. nagrada: 1.000.000,00 SIT: Majda Šiserik, Partizanska 10, Slovenj Gradec; Miša Miljavec, Meli-ne 3, Spodnja Idrija 3. nagrada: 500.000,00 SIT: Mari Štojs, Zalog 70, Cerklje na Gorenjskem; Borščak Marija, Gornji kot 14, Dvor 4. nagrada: 200.000,00 SIT: Peter Blažič; Pločanska 14, Lj. - Šmartno; Marinka Grajzar, Brezje 28, 1233 Dob; Katja Petek, Sv. Lovrenc 69, Prebold; Branko Samarin, Arja vas 6, Petrovce; Dušan Ščuri, Gubčeva u. 23, Brežice; Jure Hussu, Reboljeva 3, Ljubljana; Ljuba Jugmarkič; C. 9. korpusa 92, Solkan; Janka Hlad, Česnikova 12, Ljubljana; Edvard Ciglar, Prešernova 22 d, Velenje; Liana Hasenbichel, II. prekomorske brigade 34, Koper 5. nagrada: 100.000,00 SIT: Barko Bajec, Ul. Vilka Kledeta 7, Postojna; Anica Tamše; Breg 26, Po'' zela; Alenka Sedej, Železnikarjeva 6, Ljubljana; Peter Kuhelnik, Straže 92, Mislinja; Irena Pšeničnik, Brdinje 95, Ravne na Koroškem; Štefan-Alojz Kroneker, Prešernova 10, Zreče; AlešŽigart, Draga Kobala 16, Maribor; Nataša Hlebec, Nazorjeva 2, Kranj; Elvira Poljšak, Planina 165, Planina; Magda Vidmar, Titova 16, Jesneice; Simona Raz-potnik, C. zmage 35a, Zagorje; Kristina Kozorog. Poljubinj 24 k, Tolmin; Milena Piščanc, Branik 194, Branik; Lea Balek, Pečarovci 28, Mačkovci; Danijela Pivca; S. Mašere 5, Koper; LojZe Dovžan, Ceesta na Hudo 49, Tržič; Naa Podržaj. Rožna ul. 25, Ljubljana; Vojko Mihelja, Knežak 126 b, Knežak; Jožica Kocjan, Poljska pot 3-Ljubljana; Urška Mazi, Goričica 3, Preserje Dobitnike 6. nagrade: 50.000,00 sit bomo objavili v torkovi št. Gorenjskega glasa dne 7. 12. 1999. Ljubljana, 25. november 1999 Na podlagi Zakona o zadrugah, Pravil zadruge NIKO Železniki, z.o.o., in na podlagi sklepa 17. seje upravnega odbora, upravni odbor zadruge NIKO Železniki, z.o.o. vabi zadružnike na NA 4. REDNI OBČNI ZBOR ZADRUGE NIKO ŽELEZNIKI, Z.O.O., KI BO DNE 11. 12. 1999 OB 14. URI V KULTURNEM DOMU V ŽELEZNIKIH DNEVNI RED: 1. Otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnih teles in ugotovitev sklepčnosti 2. Sprejem poročila nadzornega odbora zadruge NIKO Železniki, z.o.o., za leto 1998 3. Poročilo o poslovanju zadruge NIKO Železniki, z.o.o., za leto 1998 in sprejem letnega obračuna za leto 1998 4. Seznanitev s poročilom inšpekcijskega pregleda Davčnega urada Kranj 5. Poročilo o poslovanju zadruge NIKO Železniki, z.o.o., od januarja 1999 do novembra 1999 6. Sprejem sklepa o skrajšanem postopku prenehanja zadruge NIKO Železniki, z.o.o., in razdelitev premoženja 7. Vprašanja in pobude zadružnikov Pričakujemo, da boste pol ure pred začetkom občnega zbora registrirali svojo prisotnost in dvignili glaso^' niče za predlagane točke dnevnega reda. Član ali njegov zakoniti zastopnik lahko pooblasti drugega člana za sodelovanje na občnem zboru. P0.nec decembra lani, potem ko sem se s6'Ve'.v novo okolje, sem bil neprijetno pre-i n6čen, ker občina pravzaprav sploh ni 0L6'a nobenih resnih načrtov. Vedno pa tvest.aJa praksa, da se ob zamenjavi vods-pn]h struktur najprej dela še na podlagi ^e)snjih planov, hkrati se sprejmejo načrti nadaljnje delo, ki se realizirajo v nasledek ,etih. V Kranju tega enostavno ni bilo. ^e| sm° morali mi najprej narediti plane j£ a in zaradi tega izgubili vsaj leto dni. V em mandatu bo verjetno zmanjkalo b0 a' saj je potrebno najprej planirati, da J110 lahko nato kaj tudi realizirali. ypra občini poteka reorganizacija občinske ^ avs, tako kadrovska kot organizacijska, še aj smo že uspeli narediti, nas pa čaka vjsJ?recei dela- V upravo želim pripeljati Sg, koizobražene kadre, kar je silno težko, ljUcj.n'2^e plače ne privabljajo sposobnih d0cj 2 visoko izobrazbo. Žal moram ob tem v jj?!1' da je občinska uprava ob prehodu ''e tisočletje računalniško polpismena. Šele zadnje leto smo začeli z računalniškim opremljanjem uprave, z njim bomo nadaljevali tudi v letu 2000, težava je predvsem v tem, da ni bilo postavljenega nobenega računalniškega omrežja." Na investicijskem področju ste imeli glede na poročilo investicijske družbe Podboršek iz Ljubljane letos zvezane roke. Četrtina letošnjega proračuna je bila obremenjena še iz leta 1998. Kakšno je stanje pred sprejemom proračuna za prihodnje leto? "Z lanskega leta smo prevzeli kar 970 milijonov tolarjev neporavnanih obveznosti, mimo tega nismo mogli iti. Letos bomo v prihodnji proračun prenesli le še za dvajset milijonov tolarjev obveznosti. Kljub vsemu smo preživeli, čeprav se seveda z malo denarja ne da delati. Investirali smo le v najnujnejše zadeve, ob tem pa še popravljali napake za nazaj. Tako bo šele leto 2000 prvo pravo leto, ko se bo dalo proračunska sredstva bolje uporabiti. Ob tem pa se moramo zavedati, da je v Kranju toliko nakopičenih problemov, da se vseh ne bi dalo rešiti niti s trikrat večjim proračunom od dejanskega." Kaj je v Kranju najbolj kritično? "Kritičen je vodovod, kanalizacija, navsezadnje varstveno delovni center, ki pa se bo rešil v letu dni. Velik problem je cerkev svetega Kancijana in tovarišev, ki se poseda in nagiba. Studijska knjižnica je naseljena v stavbi, ki je v lasti cerkve, zato jo bo potrebno preseliti. Selila se bo najverjetneje na Zlato polje, kjer raste nekakšen šolski center, čeprav na drugi strani obstajajo težnje, da knjižnica ostane v centru. Treba pa je ob tem pripomniti, da so odnosi s cerkvijo trenutno korektni in za knjižnične prostore plačujemo razumno najemnino. Velik problem je neurejena avtobusna postaja. S koncertno dvorano, ki naj bi bila na prostoru bivšega doma JLA zgrajena v dveh letih, pričakujemo, da bo poživila kulturno življenje v mestu. Kritično je pomanjkanje stanovanj, kar dviguje ceno zemljiščem in samim stanovanjem. Veliko se ukvarjamo tudi z iskanjem prostora, ki bo namenjen razvoju obrti in podjet- ništva ter trgovinski dejavnosti. Trgovci v Kranju želijo graditi, kar bi občini prineslo nova delovna mesta, mesto pa bi imelo od njih tudi druge koristi, kot je na primer podpora športu ipd.. Tak center želimo postaviti na vzhodni del Kranja, na Primskovo in Planino oziroma v bližino krožišča." Kranj kot Prešernovo mesto se bo verjetno pripravilo na prihodnje leto, ko bo 200-letnica rojstva pesnika? "Mesto Kranj bo seveda prihodnje leto živelo v duhu 200-letnice Prešernovega rojstva. Občina je tako že odkupila polovico Prešernove hiše, ki je kulturni spomenik, drugo polovico naj bi odkupila prav v prihodnjem letu. V najkrajšem času želimo urediti ograjo ob Prešernovem gaju, v prvi polovici leta 2000 pa bo poskrbljeno še za hortikulturno ureditev gaja. 200-letnico rojstva Franceta Prešerna bomo počastili z več prireditvami. Izšla naj bi nova angleško-slo-venska izdaja Prešernova pot v svet, Prešernovo gledališče bo pripravilo igro na temo največjega slovenskega pesnika, glasbena šola se bo v praznovanje vključila s koncertom, pripravljena bo razstava o Prešernu in njegovem ustvarjanju..." • S. šubic Danes začetek 1. Fajdigovih dnevov Kranjski original, sicer pa izvrsten družinski zdravnik_ O dr. Božidarju Fajdigi, odličnem zdravniku, ki je kar 42 let služboval v Kranju, kroži veliko anekdot. Starejše generacije Kranjčanov ga pomnijo kot sijajnega zdravnika z zlatim srcem za vsakogar, pa tudi kot robatega, neposrednega in duhovitega v pogovorih z bolniki. Triintrideset let po smrti njegovi stanovski kolegi spomin nanj oživljajo tako, da so po njem poimenovali strokovno srečanje. Letos bodo zdravniki družinske in splošne medicine, gorenjsko osnovno zdravstvo, medicinske sestre in tehniki ter Katedra za družinsko medicino in Zavod za zdravstveno varstvo Kranj pripravili posvetovanje o duševnih motnjah, sporazumevanju in težavnih bolnikih v osnovnem zdravstvu. Srečanje se imenuje Fajdigovi dnevi. Dr. Božidar Fajdiga je bil rojen 1887 v Ljubljani. Diplomiral je na Dunaju. Kot študent se je ukvarjal s proučevanjem bakterij, veljal pa je tudi za odličnega sabljača. Po promociji je bil dve leti sekundarij na dunajski kirurški kliniki, pa na dermatološki kliniki ter pri znanem profesorju ginekologije in porodništva Josefu Halbanu. Jeseni 1914 je bil vpoklican v avstrijsko vojsko, že naslednje leto pa je padel v rusko ujetništvo. Priključil se je dobrovoljcem, preživel pet ruskih zim, revolucijo, kontrarevolucijo, potovanja po ruskih širjavah, Sibirijo. Leta 1918 je kot polkovni zdravnik - major sodeloval v dobrovoljskem polku Matije Gubca, organiziral s pomočjo drugih zdravnikov polkovno bolnišnico, v polku s 1500 dobrovoljci pa so Slovenci organizirali celo prosvetni odsek. Proti koncu vojne je polk sedem mesecev potoval prek Sibirije in Kitajske v Vladivostok, kjer je čakal na ladjo. Jeseni 1920 so z ladjo prispeli v Dubrovnik, dr. Fajdiga je imel tedaj 33 let. Po vrnitvi se je ta zavedni narodnjak takoj pridružil Maistrovim borcem za severno mejo. Najprej je kot zdravnik deloval v Škofji Loki, od leta 1924 pa kot okrajni zdravnik v Kranju, kjer je bil kasneje tudi sanitetni referent. Kranj je poznal že iz mladosti, kjer je njegov oče služboval kot ravnatelj kranjske gimnazije. Tudi drugo svetovno vojno je preživel tako, da je bil že leta 1941 zaprt v Begunjah in kasneje konfiniran v bližino Berlina. Vojna ga je zajela starega 54 let, po vojni je nadaljeval delo zdravnika, tudi po upokojitvi vse do svoje smrti v 79 letu. Dr. Fajdiga je veljal za sijajnega družinskega zdravnika, bil je izvrsten praktik, še zlasti ginekolog in porodničar. Znane so tudi mnoge Fajdigove recepture za zdravila, ki so še dvajset let po njegovi smrti krožile po Sloveniji. V Gorenjskih lekarnah še sedaj izdelujejo Fajdigov čaj, medtem ko so ostala zdravila po njegovih recepturah izzvenela. Znano je denimo Fajdigovo mazilo, njegov prašek za želodec, Fajdigova voda... Mnogi bolniki se ga s hvaležnostjo spominjajo, ker jih je ozdravil bolezni, še številnejši pa se hahljajo ob anekdotah, ki so nastale ob njegovih pogovorih s pacienti. Ena od njih je tudi tale: Miha Petrovčev iz Stražišča je prišel k dr. Fajdigi. Vstopi v ordinacijo in zdravnik mu reče: "Sleci se do pasu!" "Nič me ne boli," menca pacient. "Sleci se," ponovi dr. Fajdiga, potem pa se obrne in vpraša: "Kaj te boli?" "Nič, drva sem vam pripeljal," je končno le lahko povedal Miha. Take in podobne prigode so zbrane v knjižici "Dr. Božidar Fajdiga, legenda starega Kranja", ki so jo izdali člani zgodovinskega krožka osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju leta 1997. Spomine nanj pa hrani tudi Gorenjski muzej, in sicer kar 360 predmetov, od tega 200 zdravil. • DZllebir 12. stran 3. december Mag. Franc Ekar, nagrajenec Mestne občine Kranj Direktor z dušo alpinista Mag. Franca Ekarja ni potrebno posebej predstavljati, saj je uspešen direktor Gorenjskega sejma, kot bivši alpinist pa je že več kot 25 let tudi predsednik Planinskega društva Kranj. Ekar se je od leta 1959 naprej aktivno ukvarjal z alpinizmom in se lahko pohvali s številnimi vrhunskimi alpinističnimi dosežki doma, še več pa v tujini. Kmalu se je včlanil tudi v Gorsko reševalno službo. Dva mandata je bil načelnik alpinističnega odseka Kranj in član ter namestnik načelnika komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije. Kot predsednik kranjskih planincev je zaslužen za izgradnjo tovorne žičnice Kališče in Ledine, izgradnjo projekta na Ledinah, ureditev planinskega doma na Gos-pinci, društvo je kupilo prostore v Bežkovi vili... Na področju gorske reševalne službe je sodeloval v akcijah od Storžiča, Zelenice do reševanja v Dolgem hrbtu. Odločujoč je bil tudi njegov prispevek pri izgradnji Triglavskega doma. Zadnjih dvajset let uspešno direktoruje Gorenjskemu sejmu. Je pobudnik pri izpeljavi ideje, razvoja in uveljavljanja projekta Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, ki je pred desetimi leti Mag. Franc Ekar Kranju prinesel pomembno blagovno znamko, ki se lahko predstavlja tako v Sloveniji kot v tujini. domplan d.d. Kranj Domplan, družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d., Kranj, Bleivveisova 14 tel.: 064/268-700, fax: 064/211-864, p.p. 139 Za praznik Mestne občine Kranj čestitamo vsem občankam in občanom! Se priporočamo! Mag. Slavko Brinovec, nagrajenec Mestne občine Kranj Uspešen na pedagoškem in športnem področju Eden izmed treh letošnjih prejemnikov nagrade Mestne občine Kranj je mag. Slavko Brinovec, dolgoletni uspešni pedagoški in športni delavec. Njegovo pedagoško delo je zagotovo najbolj zaznamovalo delo v kranjski gimnaziji, kjer je bil sprva profesor geografije, kasneje pa je postal pomočnik ravnatelja. Brinovec je predaval tudi na Pedagoški akademiji in Filozofski fakulteti, napisal je številne geografske učbenike, priročnike in še vedno izdeluje številne didaktične materiale za pouk geografije za osnovne in srednje šole. Sodeloval je pri oblikovanju in izpopolnjevanju programa geografskih učil in uvajanj sodobnih metod pouka geografije. Tako je leta 1997 izpeljal projekt Geografska učilnica, ki je postavljena v Gimnaziji Kranj. Na gimnaziji je v glavnem skrbel za pedagoško vodenje šole, tudi po njegovi zaslugi sodi šola med najbolje opremljene šole z učno tehnologijo v Sloveniji. Veliko delo je opravil pri operativnem vodenju obnove šolske stavbe. Bil je dolgoletni urednik Geografskega obzornika in drugih geografskih publikacij. Mag. Brinovec je vseskozi povezan s kranjskim športom, sprva kot športnik (plavanje, vaterpolo Mag. Slavko Brinovec in košarka), kasneje pa kot trene' in funkcionar. V obdobju njegovega vodenja kranjskega športa f mesto dobilo vrsto športnib objektov, Kranj pa najbolj športno mesto v Sloveniji. Nazadnje je t>" predsednik Športne zveze Kranj- Dr. Anton Polenec sti nagrajenec Mestne' občine Kranj Delo usmeril v raziskovanje pajkov Dr. Anton Polenec je sicer rojen v Škofji Loki, vendar že dolga leta prebiva v Kranju, kjer se je po končanem študiju biologije na ljubljanski univerzi že pred drugo svetovno vojno zaposlil na kranjski gimnaziji. Njegov znanstvenoraziskovalni prispevek je tako velik in obširen, da se ga ne da na kratko opisati. Kot mlad profesor je skupaj z gimnazijskimi kolegi že tedaj začel snovati muzej v Kranju, vendar jih je prehitela vojna vihra. Po osvoboditvi je najprej spet poučeval na gimnaziji, nato pa se je zaposlil na Medicinski fakulteti, od koder je odšel na Višjo pedagoško šolo (kasneje Pedagoška fakulteta). Nazadnje je delal v Naravoslovnem muzeju, kjer je bil ravnatelj in se je leta 1980 upokojil. Pretežni del svojega strokovnega dela je opravil na področju raziskovanja pajkov in s svojim delom bistveno doprinesel k poznavanju teh žuželk, ne samo na območju Kranja, ampak tudi širše v Sloveniji. Kljub temu da je bil razpet med Ljubljano in Kranjem ter obremenjen z raziskovalnim Dr. Anton Polenec st delom, se je vključeval tudi v organov krajevne skupnosti Center, zlasti v prvem obdobji delovanja. • S. Šubic Adriatic - sinonim kakovosti in konkurenčnih cen Hitro in kakovostno do večje varnosti Franci Strniša, direktor kranjske poslovne enote zavarovalne družbe Adriatic, d.d. Adriatic PE KRANJ čestita občankam in občanom ob prazniku mestne občine Kranj Adriatic spada med največje zavarovalne družbe na Gorenjskem in ima trenutno več kot 1000 zaposlenih. Kranjska poslovna enota na Kidričevi 2 je ena največjih Adriaticovih poslovnih enot, od začetka oktobra pa jo vodi Franci Strniša, ki je zamenjal dolgoletnega direktorja Mateja Herleca. Slednji je sprejel vodenje Adriatica v Ljubljani, dolgoletne izkušnje v zavarovalstvu pa ima tudi Strniša. V Adriaticu nenehno skrbijo za nove storitve in sodobna zavarovanja. Franci Strniša, novi direktor kranjske poslovne enote zavarovalne družbe Adriatic, d.d., pa je predstavil vsebino poslovanja, novosti in načrte. Kakovost zavarovanj in zavarovalnice se najbolj izkaže v primeru škode, saj je za posameznika najpomembnejše hitro in korektno izplačilo odškodnine. Katerih zavarovanj je v vaši poslovalnici največ? "Največ Gorenjcev nam zaupa na področju zdravstvenih zavarovanj za doplačila, saj je takih zavarovancev pri nas okoli 30.000. S svojimi storitvami smo dobro zastopani tudi v gorenjskih podjetjih na primer v poslovnem sistemu Sava, Iskra Tel, Iskraemeco, Gorenjski tisk in Elan. Zavarovancem nudimo ugodno ceno in nadstandardna zavarovanja za zdravila. Mesečna cena, če se zavarujejo v podjetju, kjer so zaposleni, je 2.730 tolarjev. " Raven zdravstvene varnosti v Sloveniji se znižuje, zato je za varno prihodnost pomembno ustrezno zavarovanje. V zadnjem času ste v Adriaticu poskrbeli za novosti. "Od septembra je naša pisarna na sedežu poslovne enote odprta tudi popoldne in sicer do 18. ure, ko lahko stranke sklenejo vsa zavarovanja, dobijo potrebne informacije in prijavijo škodo. S to novostjo smo želeli še bolj kot dosedaj ustreči ljudem, da lahko te zadeve uredijo tudi po končani službi." Kako razširjena je vaša poslovna mreža na Gorenjskem in katera zavarovanja boste v prihodnje okrepili? "Na Gorenjskem smo druga največja zavarovalna hiša in s pooblaščenimi agencijami pokrivamo celotno območje. Poleg centralne poslovne enote imamo poslovalnice tudi v Škofji Loki, Radovljici, Kranju in na Jesenicah. V prihodnje pa bomo okrepili življenjska, rentna in nezgodna zavarovanja, saj so zaradi bližajoče se pokojninske reforme zelo aktualna, saj posamezniku na starost zagotavljajo varnost. Naše vodilo je hitro in kakovostno reševanje škodnih primerov, ker je kakovost te storitve ogledalo naše zavarovalne družbe. Z iztekajočim se poslovnim letom smo zadovoljni, prihodnje leto pa bomo poskrbeli za dodatne ugodnosti namenjene našim zavarovancem." • R. Škrjanc 3- december 1999- °arbara Koželj, obetavna mlada glasbenica Dekle, ki diha in živi za petje 13. stran Pred enaindvajsetimi leti je u9ledala svet v kranjski bolnišnici j^'ada Predosljanka Barbara ^ozelj, katera že nekaj let poje v Svetovnem zboru mladih. Letos je postoval v Sloveniji, drugo leto bo lrTlel nastope v Španiji. Osnovno šolo je obiskovala v Predosljah, potem se je vpisala J]a Srednjo glasbeno in baletno ^'o v Ljubljano, kjer se je najprej sPoznala z glasbeno teorijo, p°tem je lani zaključila klavir kot 9'avni predmet in sedaj zaključuje Petje. Hkrati na Akademiji za glasbo, ravno tako v Ljubljani, študira na pedagoškem oddelku, na odmiku glasbene pedagogike. Če ne bi šla na glasbeno, bi se ver- jetno odločila za studiranje jezikov. Kako nemščino, angleščino, zelo pa ji je všeč tudi francoščina. Glede na to, da poje v Svetovnem zboru, mora tako ali tako znati vsaj brati nemško, angleško in tudi italijansko, špansko... Njen prvi cilj je seveda zaključiti petje. V njenem glasbenem življenju je ugotovila, da je sodelovanje na tekmovanjih zanjo zelo pomembno. Leta 1998 v Che-mitzu je prvič nastopila na enem izmed takih glasbenih tekmovanj in dobila prvo nagrado. To je bilo mednarodno ekmovanje Pedagoških akademij za glasbo. Sodelovala je tudi v mednarodnem projektu madrigalisti Ambrosiani. Šlo je za Salierievo opero 'Falstaff, kjer je bila del zbora. Imeli so dve predstavi v Milanu, potem pa so gostovali v New Yorku, v gledališču Brooklvinske akademije za glasbo. Marca 2000 bo tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov in se ga bo udeležila, ker bi rada, da jo tudi v slovenskem glasbenem prostoru ljudje spoznajo. Prisotna pa bo tudi na mednarodnem tekmovanju v Meranu, na Tirolskem. Sem jo bolj vlečeta radovednost in želja po novi izkušnji. Barbara meni, da bo verjetno vse življenje študirala, se vse življenje učila, ker si je pač izbrala življenjsko pot, ki je polna vzpo- Barbara Koželj nov in padcev in potrebuje precej močne volje in dobrih rezultatov, da se bo kot pevka uveljavila v majhnem in prenatrpanem slovenskem prostoru. • A.Brun Marko Milic, košarkar V zmajevem gnezdu 22-letni Marko Milic je kljub mla- slovenski košarkarski gigant ^°sti uspel v svojem športu - Olimpijo, s katero se je uvrstil na košarki, pa še vedno je šele na Final Four, zaključni turnir evro- ^četku poti. Iz domačega kluba lige, jo zapustil, da se je preizkusil ^iglav je še kot najstnik odšel v med najboljšimi košarkarji na občina Žirovnica Vsem občankam in občanom Mestne občine Kranj želimo prijetno praznovanje ob občinskem prazniku. Župan Občine Žirovnica: Franc PFAJFAR, inž. grad. Marko Milic svetu. V NBA ligi je ostal dve sezoni, sprva je bil v Philadelphiji, kasneje v Phoenixu, vmes zaradi Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 3000 in se dogovorite za nakup H£l Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon, ^J^H^ ki omoSoča 'ZP'S številke ^(///^" kličočega, paket SiOL 4kJ> / 23 dostoP d° interneta, modem ISDN ter nadgradnjo analognega priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev terminalske opreme je zagotovljena! S se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. Hitrost prenosa podatkov se poveča. Cena je 49.900,00 SIT ■••VI in vključuje DDV cdaj je cas! i stavke košarkarjev igral v turškem Fenerbahčeju, še enkrat pristal med Sonci v Phoenixu, letošnjo sezono pa se vrnil v klub, kjer si je ustvaril košarkarsko ime - Union Olimpijo. Milic je NBA vrata še vedno pustil priprta, saj ga kot ambicioznega Kranjčana še vedno vleče onstran luže. Je tudi stalni član slovenske košarkarske reprezentance, ki se kot po tekočem traku uvršča na evropska prvenstva, na katerih pa vedno izpade že po prvem delu. Bo tudi naslednjič tako? Polona Tomac, dobitnica Prešernove nagrade za študente Med košarko in slavistiko izbrala slednjo "Študentska Prešernova nagrada je bila zame v nekem smislu celo malo presenečenje, ne zato, ker ne bi zaupala v svoje sposobnosti, ampak ker nimam nekega zvenečega ali prepoznavnega imena," pravi Polona Tomac, ena izmed štirih slavistov, ki so letos dobili najbolj prestižno nagrado za mlade - Prešernovo nagrado za študente. Zanimivo je, da je Polono v osnovni šoli bolj kot slovenski jezik zanimaj šport, saj je trenirala košarko. Že na začetku študija pa je spoznala, da bi bilo zaradi predavanj časovno nemogoče združevati profesionalni šport in študij. Prevagal je študij, ki se ga je lotila dosledno, saj ni niti enkrat padla na izpitu, povprečje ocen pa je zavidljivih 9,5. Polona je študirala slovenski jezik in književnost (program A), pod programom B pa primerjalno književnost in literarno teorijo. Diplomirala je lani, za t.i. A diplomo pa je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Tema nagrajene naloge "Srednješolske čitanke oziroma učbeniki za materinščino za prvi letnik med obema vojnama (1918 -1945)" se dotika načina poučevanja književnosti v šoii. "Zanjo sem se odločila tudi zato, ker gre za stvari, za katere sem vedela, da se bom z njimi še ukvarjala." Kljub zveneči nagradi je imela Polona težave pri iskanju zaposlitve. Sedaj poučuje slovenski jezik na Srednji ekonomski in upravno-administrativni šoli v Kranju. • S. Šubic Prenovljena blagovnica Astra v Kranju Edina gorenjska Astra v novi podobi Blagovnico so prenovili od tal do vrha in pridobili eno nadstropje Kranj - Blagovnica Astra v starem Kranju je december pričakala v novi podobi. Obnovili so zunanjo fasado in streho, tako da je stavba zdaj v ponos staremu mestnemu jedru. Prenovljena pa je tudi notranjost blagovnice, pridobili so eno nadstropje in uredili že obstoječe oddelke, tako da je nakupovanje v Astri odslej še bolj prijetno. Po besedah vodje blagovnice Cirila Žontarja so blagovnico prenovili od tal do vrha in jo nanovo opremili. V pritličju imajo pestro ponudbo talnih oblog, v prvem nadstropju so na voljo izdelki za gospodinjstvo, od posode, gospodinjske plastike, malih gospodinjskih aparatov, stekla, keramike, čistil... Nanovo pa so pridobili drugo nadstropje in v njem na 300 kvadratnih metrih uredili oddelek z delovno zaščito (oblek, kombinezonov, čevljev, rokavic...), barv, lakov, gume, folij, cevi in vrvi... Po Žontarjevih besedah je ponudba v Astri, ki je v Kranju prisotna že več kot trideset let, res pestra, na voljo je tudi sezonsko blago, trenutno novoletni program. V Astri se trudijo, da bi pridobili nazaj nekdanje kupce, za to si bodo prizadevali s prijaznostjo, pestro izbiro in seveda z ugodnimi cenami. Kupcem nudijo razne akcijske ponudbe izdelkov, še posebej pa so poskrbeli za upokojence, ki imajo prve tri dni v mesecu 10-odstotni popust. .o.o. ornega*. RAČUNALNIŠTVO IN TRGOVINA, STANETA ŽAGARJA 32, 4000 KRANJ TEL.: 064 331 263, 351 990, FAX: 064 331 264; E-MAIL: omega@siol.net V NOVO TISOČLETJE Z NOVIM RAČUNALNIKOM PC OMG OPTIMA 433 Celeron - procesor Intel 433A Celeron + hladilnik - spomin DIMM 32 Mb 100 - disketna enota 1 »44 Mb SONY - trdi disk 6.4 Gb FUJITSU EIDE - graf. Kart, 3D 8Mb ATI - CD ROM 48 x CYBER, int - Zvočna kartica VIBRA 16, stereo - Zvočniki 2 x 160 W aktivni - Tipkovnica CHICKONY 102, SLO, VVIN, PS/2 - Miška GENIUS + podloga - Ohišje midi tower 200W - Modem 56 Kb, int, voice SIT 123.637,00 PC OMG OPTIMA 433A Celeron + MONITOR LITEON 15" + Tiskalnik HP610C + WIND0WS 98, SLO, OEM + SIOL paket SIT 207.382,00 OB NAKUPU RAČUNALNIKA DARILO PROGRAMSKI PAKET STAR OFFICE 2000 PROFFESIONAL Vsa računalniška oprema je pripravljena za leto 2000. Garancijski rok za računalnike in monitorje je 3f3 mesecev, za tiskalnike 12 mesecev. Nudimo kvaliteten in hiter servis. V zalogi tudi veliko potrošnega materiala, kot so riboni, tonerji, črnila, CD ROMI, diskete, boxi, pisalni pribor, pisarniški material in drugo. Trgovina OMEGA bo v decembru odprta tudi ob sobotah od 9.00 - 12.00. Nakup na več čekov. Ugodni plačilno pogoji. Pri nakupu računalniške opreme nad 30.000,00 SIT, • predložitvijo nagradnega kupona, prejmete še dodatni popuet za računalniško opremo, v višini 5 % pri nakupu potrošnoga materiala pa 10 °/o. ---------................................................................................-s-e.......... Telekom^) Slovenije priloga Gorenjskega glasa o občini Žirovnica 3.dec»mber1999 14. stran Ob občinskem prazniku Žirovnice Občina Žirovnica 3. decembra, na rojstni dan našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, praznuje svoj prvi občinski praznik. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z županom občine inž. Francem Pfajfarjem, obiskali pa smo tudi nekaj ljudi, ki živijo v teh krajih. Tako vam predstavljamo: glasbenika Ivana Prešerna in njegovo ženo Ivanko Kraševec - Prešern, ki živita v Zabreznici; Klemena Rodmana, ki oblikuje občinski grb in zastavo; vodjo enote HE Moste Antona Koselja; podjetnika Igorja Mežka in Janeza Rozmana, župnika Jožeta Kluna, ki se je zavzel za obnovo spomenika Prešernovi mami na Koroškem... Svetniki držijo besedo Neodvisna lista za Žirovnico ima v občinskem svetu pet svetnikov. Že pokojni župan profesor Anton Dežman je skupaj s petimi svetniki obljubil, da za svoje delo ne v svetu in ne v odborih ne bodo prejemali nobene sejnine. Pet svetnikov drži besedo: sejnini se odrekajo v korist domačim društvom. Zato, ker po zakonu ne gre drugače, prejemajo sejnino, plačujejo zaradi tega dohodnino, vendar znesek nakažejo društvom. Tako so že nakazali sejnine naslednjim: Društvu upokojencev Žirovnica 20 tisoč, Kolesarskemu klubu 50 tisoč, TVD Partizanu 40 tisoč, KUD France Prešeren 60 tisoč, Planinskemu društvu 40 tisoč, gasilskim društvom Smokuč in Zabreznica po 50 tisoč, skakalnemu klubu Stol 50 tisoč... Žirovniški občinski svet je po smrti prvega župana profesor Antona Dežmana potrdil novega župana inž. Franca Pfajfarja, ki je na volitvah dosegel prepričljivo zmago. Za novega podžupana občine je občinski svet soglasno potrdil dipl. ekonomista Izidorja Jekovca, ki je direktor Integrala na Jesenicah, v žirovniškem občinskem svetu pa je tudi predsednik odbora za statut(na sliki). Predsednik odbora za gospodarsvo je Roman Bernard, predsednik odbora za negospodarstvo je Igor Mežek, odbora za prostor in okolje Majda Zupan„d ki je tudi edina ženska v občinskem svetu. Predsednik nadzornega odbora pa je Franc Legat. Čudoviti mali vojni muzej Albin Mrak V Žirovnici ima družina Mrakovih zelo zanimiv in zelo bogat zasebni vojni muzej. Albin Mrak je po rodu Tolminec in že štirideset let zbira zanimive eksponate I. svetovne vojne s poudarkom na soški fronti. Sam štirideset let, vsa družina pa nekaj let manj. Mrakovi ne zbirajo le starih predmetov vojaške opreme in pribora, slik, razglednic, emblemov, oznak, klobukov, čutaric, granat in še drugih neštetih stvari, ampak po zgledu vseh muzejev vodijo tudi arhiv in evidenco. Vse slikajo, opremijo s podatki in arhivirajo. Med drugimi predmeti in orožjem je družina na 1500 metrih nadmorske višine našla minomet, ki je kot top iz 15. stoletja, pa nože in bokserje. A tudi signalno pištolo italijanskega oficirja pa druge stvari, ki jih zaintereseiranim radi pokažejo. Mrakov muzej je edinstven, lepo urejen, vidi se mu, da so ga napravili ljubitelji s čustvi in dušo, največja njegova vrednost pa je - strokovnost. Zato bi bilo prav, da bi žirovniška občina poskrbela, da se odpre javnosti in izjemno obogati njihovo pot kulturne dediščine. Drug muzej, ki je tudi v zasebni lasti, pa je muzejska hiša Janeza Jalna na Rodinah. Družina Mulej zgledno skrbi za hišo in predstavitev zapuščine našega, dolgo zamolčanega pisatelja Janeza Jalna, v hiši pa se vedno kaj novega dogaja. Družina pripravlja razstave ob raznih priložnostih. Občina Žirovnica in njen razvoj Vrtec, čistilna naprava in vodovod Občina Žirovnica praznuje 3. decembra, na rojstni dan največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, svoj prvi občinski praznik. Žirovnica - Ob prvem občinskem prazniku nove občine Žirovnica smo se pogovarjali z Županom inž Francem Pfajfarjem o tem, kakšen bo razvoj občine, ki vključuje deset vasi pod Stolom in kakšni so problemi, ki jih rešuje občinski svet. "Občina je sprejela in podpisala delitveno bilanco z jeseniško občino, posamezna določila tega sporazuma pa moramo sedaj izpleljati: tako se je podpisala pogodba o delovanju javnih zavodov. Na podlagi podpisane pogodbe Muzej Jesenice organizira na našem področju notranjo organizacijsko enoto," pravi žirovniški župan. "Občina je začela z aktivnostmi za pripravo dolgoročnega razvoja občine Žirovnica. Izvajalec te naloge je organiziral že dve delavnici in to s področja turizma, kulture in športa. Pri tem pa moramo izvajati kratkoročne programe kot denimo za ureditev čiščenja odpadnih voda, ki je najbolj problematično. Med najbolj pomembne naložbe v prihodnjem letu sodijo: izgradnja vrtca, izgradnja čističlne naprave Smokuč - Zabreznica in ureditev vodovoda. V pripravi je projekt obnove vodovoda za naselje v Rebru, člani občinskega sveta pa vedno bolj zahtevajo, da se uredi regionalna cesta skozi vasi in se s pločnikom poskrbi za ustrezno varnost. Pri tem je pomembno tudi vprašanje cestnega priključka občine na avtocesto. Občina Žirovnica je zdaj "odrezana", zato bomo vladi in DARSU postavili zahtevo, da se odcep za Žirovnico zgradi pri odcepu v Lescah. Kar nekaj nalog pri komunalni infrastrukturi povezujemo s sanacijo in doins-talacijo HE Moste - posebno pri Pero, knjiga in čebelarstvo Na eni zadnjih sej občinskega sveta Žirovnica so svetniki sklenili, da je med poslanimi predlogi na razpis o novem grbu in simbolu občine, ki vsebujejo simbole pero, knjigo in čebelo najboljši predlog akademskega slikarja Klemena Rodmanaz Rodin. Z njim so se dogovorili, da s temi atributi izdela grb in zastavo nove občine Žirovnica. Župan inž. Franc Pfajfar urejanju in čiščenju odplak in ureditve povezovalne ceste Bled - Žirovnica. Za turistični razvoj občine bi radi pripravili programe, ki bi pritegnili stacionarne goste z Bleda. V srednjeročnem razvojnem programu bo to opredeljeno kot ena pomembnih dejavnosti, pri tem pa bo moralo na novo zaživeti tudi Turistično društvo. V turistično ponudbo, denimo, bomo vključili tudi razvoj konjeniškega športa, saj se je ob zamenjavi zvonov na Breznici pokazalo, da so atraktivni in zanimivi za obiskovalce. Za razvoj turizma imamo možnosti in to bomo tudi opredelili v razvojnem programu. Želimo, da obiskovalci naših krajev dobijo informacijo na enem mestu o vsem, kar si lah- ko ogledajo, o možnem prevozu s kmečkimi vozmi za skupine. Razvoj bomo usmerjali tudi v kmečki turizem s prikazovanjem starih vaških običajev in ponudbo kmečke hrane. Ne nazadnje bomo morali zagotoviti površine za nadaljnji razvoj športa, saj imajo nekatere panoge dolgoletno tradicijo, ustanavljajo pa se tudi novi klubi - kot konjeniški, ki ima zdaj 50 članov. Veliko površin je bilo po dena-cionalizacijskem postopku vrnjeno štirim agrarnim skupnostim: Žirovnica - Moste, Selo -Zabreznica, Breznica Doslovce in Rodine - Smokuč. Z njimi se bomo morali dogovoriti, da bomo lahko ustvarili pogoje za razmah številnih dejavnosti, ki potrebujejo prostor. Radi bi spodbujali razvoj obrti in podjetništva - zato se je občinski svet smelo odločil za nakup stavbe Planike. Za stavbo je predvide- no obročno odplačevanje. Planika naj bi bila poslej namenjena domačim obrtnikom, ki naj bi v njej dobili prostor za proizvodnjo, ki ne bi bila ekološko sporna. Občinski svet dela konstruktivno, z veliko mero preudarnosti. Včasih pride do različnih mnenj in pogledov, a tako je tudi prav. Udeležba na sejah je odlična predvidena delovna mesta v" občinski upravi so zasedena - s 1. januarjem pričakujemo še delavca za področje okolja in proS; tora. Prav zato, ker nismo imeli strokovnega delavca, so se nekatere zadeve na tem pomemO' nem področčju bolj počasi reševale. Delno že obstaja tudi sodelovanje s sosednjimi občinami, vendar bo to sodelovanje moralo biti še tesnejše, saj se bo le tako občina vključila i prostor tega dela Gorenjske tako na gospodarskem, še bolj pa na turističnem področju." Slavnostna seja Ob prvem občinskem prazniku občine Žirovnica bo 3. decembra ob 19. uri v kulturnem domu na Breznici slavnostna seja občinskega sveta z nagovorom župana in zgodovinskim opisom vasi v občini Žirovnica. Predstavili bodo tudi slike iz Prešernovega življenja v počastitev obletnice pesnikovega rojstva. V kulturnem delu proslave bodo sodelovali člani kulturnega društva dr. France Prešeren in igralka Jerica Mrzel. Pred Prešernovo obletnico "Mali Salzburg" v vaseh pod Stolom Rodine, 2. decembra - Oblikovalec Klemen Rodman z Rodin je v zadnjih letih napravil vrsto zaščitnih znakov, plakatov, celostnih grafičnih podob in drugih oblikovalskih rešitev za številne zasebne in javne naročnike. Pri svojem delu se je izkazal z izredno inventivnostjo, široko grafično kulturo in s posluhom za detajle, ki pripomorejo k estetski učinkovitosti vizualnih komunikacij. Slovenski kulturni javnosti je predvsem znan po izjemno uspelem projektu o enem od ustanoviteljev moderne slovenske arhitekture - Ivanu Vurniku. Klemen Rodman je za svoje delo požel veliko priznanj: da le omenimo, da je za 500-letnico pošte dobil prvo nagrado za znamko ob 50 - letnici deklaracije za človeške pravice, Plečnikovo medaljo, vrsto priznanj v sosednjih občinah na natečajih za znake in simbole občin (Tržič, Radovljica, Bohinj, Bled), bil med 100 najboljšimi na nemškem natečaju o promociji Nemčije in nazadnje mu je dal priznanje tudi občinski svet Žirovnice, ki mu je po natečaju naročil, naj oblikuje grb in simbole nove občine Žirovnica. Zdaj oblikuje tudi županske verige, ki jih bodo nosili naši župani. Zato, ker smo pred pomembno obletnico: 200-letnico Prešernovega rojstva, je Klemen v Čopovi hiši že "postavil" svojo razstavo izdelkov na temo o Prešernu. Tam so odlični pladnji s 16 kamni, ki simbolizirajo kamne v Vrbi, pa pero, stojala za knjige, pohodniška palica, petrolejka v obliki dimnika, posoda za pirhe, zibka, ki se vrti na vse strani in ki je dobila mednarodno priznan patent brez konkurence... "Trudimo se, da bi pripravili nacionalni projekt ob Prešernovi obletnici in tako postavili Vrbo na nacionalno bolj prepoznavno raven," pravi Klemen Rodman. "Pripravljamo res nekaj velikega, Oblikovalec Klemen Rodman Je v Čopi hiši že pripravil Imenitno razstavo Izdelkov na temo o Prešernu. kar naj bi bil slovenski vzorčni primer kulturne promocije kraja Upamo, da nam bo uspelo, da se bo uresničila želja, da bi kulturno bogato zgodovino grafično promovirali tako, da bi v resnici zaživela kot mali "Salzburg ■ Arhitekturno naj bi opremili vso občino in vso kulturno pot, njj nazadnje tudi poskušali oživit' Plečnikov paviljon pred cerkvico sv. Marka v Vrbi." OBČINA ŽIROVNICA Vsem občankam in občanom Občine Žirovnica želimo ob našem občinskem prazniku prijetno praznovanje. Župan občine Žirovnica: Franc PFAJFAR, inž« grad« 3. december 1999- 15, stran Prešernova mama ima dostojen spomenik Xako lep otrok si bil tam v Vrbi Breznica, 2. decembra - Žup* |)iku Jožetu Klunu je bil vedno ve-SS izziv, zakaj je grob Prešernove rflame Marije Svetina ostal nezaz-namovan. Že Tomo Zupan je v Svojih spominih pisal, kako je 9rob Prešernove mame pri cerkvi Sv- Ruperta pri Beljaku na Koroškem zapuščen in pozabljen. v zadnjih, denimo, sedmih desetletjih, tja od leta 1930 dalje, so Se občasno samo snovali neki Drojekti, kako bi grob uredili. A Ufedil ga ni nihče: ne koroški Slovenci, ne kulturna Ljubljana, ki lrr,a vedno polna usta Prešerna, ^dar ji to prija... A nagrobni napis le danes obnovljen: s pomočjo kamnoseka Možine s Prim-0rskega, ki zaradi domoljubja ni Vračunal toliko, kot bi lahko, s Pomočjo Evgena Guština z Greznice in z delno pomočjo občine (plačala je avtobus na Koroško) je grob uredil in nam Sramoto izbrisal samo in le brezniški župnik Jože Klun. Domači župnik se s tem, da ima Prešernova mama zdaj dostojen Posmrtni spomenik samo po nje-9ovi zaslugi, prav nič ne hvali. Samo slutimo, da mu pravzaprav n' bilo tako lahko navezati stike s koroškimi oblastmi, kajti nikoli ne voš, če ti bodo dovolili obnovo. A Jožetu Klunu so velikodušno do-volili in obnovil je spomenik mami našega največjega pesnika. Na cerkvi ob Osojskem jezeru so 'ako pred dvema tednoma odkrili novo, vzidano ploščo v spomin prešernovi materi. Takole nam Pripoveduje brezniški župnik: 'Marija Svetina, Prešernova marna, je bila izobražena ženska in Na cerkvi sv. Ruperta pri Osojskem jezeru je vzidana nova plošča v spomin Prešernovi mami Mariji... je vse svoje otroke od devetega do desetega leta starosti dve zimi učila brati in pisati - samo Franceta ne, čeprav je bil njen ljubljenec in je večkrat rekla: " Prezgodaj sem ga dala od doma..." V Sv. Rupertu na Koroškem je služboval njen sin Jože Klun - brezniški župnik Jurij, bil tam župnik in mama se je odselila in pri njem živela do svoje smrti. Nikoli se tam ni dobro počutila, saj je bilo okolje luteran-sko in izrazito nemško. Sveti Rupert je bil prafara, zdaj je podružnica.. Mama Marija se je vsako nedeljo, ko je odšla k maši, oblekla v slovensko narodno nošo, ki jo je prinesla od doma. Pretresljivo je pismo, ki ga je pisala domov, Francetu: "Mene ne boš več videl. Bom umrla. Morda ti prideš prvi za menoj. Zato uravnavaj tako svoje stvari, da bo prav. Kako fleten otrok si bil tam v Vrbi - glej, da boš enako lep zapustil svet." Ko je France to bral, so se mu ulile po licih solze, kakor grah debele in segal je vedno znova in znova po pismu." Jože Klun je res brezniški župnik že 25 let in brezniška fara je bila tudi fara Prešernove mame, a kljub temu smo ga vprašali, zakaj da tako lepo skrbi, da se ohranja Prešernova dediščina. Smejoč nam je dejal: "Malo tudi zato, ker čutim, da sva imela s Prešernom nekaj skupnega. V ribniško šolo sva skupaj hodila - kajti sam sem doma iz Ribnice..." Anton Koselj, vodja enote HE Moste: Nekaj objektov bo ostalo občini Anton Koselj, vodja enote HE Moste Moste, 2. decembra - Anton Koseljje vodja enote Hidro-e'ektrarne Moste, ki je bila vedno na največjih in najbolj pomemb- nih gospodarskih družb v Žirovnici. Anton Koselj pravi: "Pred desetletji sta bili Završnica in Moste v sistemu zelo pomembni hidroelektrarni in sta predvsem po prvi svetovni vojni pomenili veliko več kot danes. V zadnjih letih se je zamenjala prva generacija, ki je delala v HE Moste in prišla je mlajša. Stroji in naprave pa so že amortizirane in zelo si prizadevamo, da bi poskušali elektrarno obdržati na obratovalni sposobnosti. Značilnost Most in Završnice je, da proizvajata elektriko, ki je Sloveniji primanjkuje in ki jo po vi- soki ceni uvaža. Kot posledica tega pa je, da si vodstvo Savskih elektrarn prizadeva, da bi počasi hidroelektrarno Moste zaprli -zaradi znanih dejstev - in zgradili novo. Nova naj bi imela dvain-polkrat večjo zmogljivost in tudi proizvodnja bo večja: od sedanjih 64 milijonov MKVVh naj bi prišli na več kot 100 milijonov MKVVh. Savske elektrarne so vedno zgledno sodelovale s krajevno skupnostjo in zdaj občino Žirovnica tako pri komunalni infrastrukturi kot pri drugih dejavnostih. Pri novem projektu sanacije in doinstalacije Most je vodstvo Savskih elektrarn takoj tesno začelo sodelovati z občino in menim, da so se že pri nastajanju projektne dokumentacije upoštevale vse pripombe, ki jih je dal občinski svet občine. Po izgradnji, ki naj bi trajala štiri do pet let, naj bi nekateri infrastrukturni objekti ostali občini Žirovnica: tako ceste, manjša gradbiščna čistilna naprava, elektroenergetski vodi, možno pa bo tudi skupno realizirati nekaj manjših projektov, ki bodo potem, ko bo odšlo okoli 100 delavcev, tudi ostali občini. Kot denimo, športno igrišče ali prostor za rekreacijo delavcev." ^nana glasbenika živita v Završnici Tristo večnih Ivanovih melodij_ Moste, 2. decembra - Naša znana pevka Ivanka Kraševec - Prešern in nJen mož, odlični glasbenik, komponist in producent Ivan Prešern - Žan že n©kaj časa živita v Završnici, v Mostah. Ivan je Alpskemu kvintetu posvetil r'0eset let življenja, Ivanka dvajset - Ivan je ustvaril in priredil okoli tristo Melodij, ima tri zlate plošče in zlato noto v Sloveniji in pet zlatih in eno diamantno v Avstriji - imenovan je bil tudi za slovenskega kralja polk in palčkov. Ivanka ima šestdeset plošč, kaset in zgoščenk in je vedno pela in Se Poje zabavne, ljudske in narodnozabavne pesmi. Omeniti moramo tudi r^iega glasbenika v "družini" - to je Žanov brat Brane Prešern, sicer tudi očinski svetnik, saj je na vsaki plošči Alpskega kvinteta tudi po ena ^ranetova skladba, več Branetovih skladb pa so Privšek, Mihelič, Struci in ^uder priredili za godbe. Ivanka in Žan živita v idilični Završnici v zgled-' zakonski harmoniji in še vedno delata. Ivan je studijski glasbenik, ■ Orriponist in producent pri različnih jazz skupinah po Sloveniji, velika anova ljubezen pa je - slikarstvo. "Za slikarstvo je bil vnet že od nekaj," pravi Ivanka. "Le da nikoli ni bilo časa, saj smo več igrali v tujini ot doma. Zdaj kar precej razstavlja (začel je z razstavo v hotelu storija na Bledu), je član likovne skupine VIR, trenutno z ostalimi 'karji razstavlja v Gorenjski banki v Radovljici. Likovne kritike njegov-del so kar spodbudne; vedno boljši je. Jaz pa - se zasmeji še ved-.° zelo simpatična in prijetna Ivanka - tudi pojem, če me kam povabi-S Zdaj, decembra, bomo v Ljubljani nastopile vse "stare" pevke in j 'o se veselim srečanja z njimi in nastopa. Občasno pa še kaj zapo-^ kot solistka ali v duetu z Jožico Kališnik in s citrarjem Mihom Ovzanom na prireditvah, predvsem dobrodelnih." Ivanka Kraševec • Prešern in Ivan Prešern • Žan še vedno ustvarjata: Ivan se je zelo resno in zavzeto posvetil slikarstvu, a obenem ostal zvest tudi glasbi, predvsem jazzu. PROMPT, d.o.o. Breg 146, 4274 Žirovnica, Slovenija Zaposlimo dipl. ing. strojništva lahko tudi pripravnik Pogoji: - ustrezna izobrazba - aktivno znanje angleščine - izpit B kategorije Nudimo: - delo v majhnem, urejenem kolektivu - zaposlitev za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom - stimulativni osebni dohodek Vsi zainteresirani kandidati naj pošljejo prošnje na zgornji naslov. Za vse nadaljne informacije pokličite na telefonsko številko 064/801-908. Igor Mežek, direktor PILASTRA Zasebna družba zaposluje 60 ljudi Igor Mežek, direktor PILASTRA, d.o.o. Žirovnica, 2. decembra - V vaseh pod Stolom so doma pridni in iznajdljivi ljudje • statistika kaže, da je registriranih kar 162 obratovalnic. Marsikatera je seveda na papirju, vendar ocenjujejo, da je v malem gospodarstvu in podjetništvu zaposlenih okoli 500 ljudi. Med tistimi, ki imajo največ zaposlenih je zasebnik dipl. inž. Igor Mežek, ki ima na Jesenicah družbo Pl-LASTER I, d.o.o., ki zaposluje 60 ljudi, v drugi družbi PILASTER Žirovnica, d.o.o., ki je elektrodelavnica, pa je zaposlenih še 11 delavcev. S 1. februarjem letos je družba PILASTER I prevzela vse strojne delavnice - konstrukcijsko, strojne delavnice in delavnice za remonte s 45 zaposlenimi. Dejavnost PILASTRA so izdelava in popravila strojev in komponent, izdelava, popravila in montaža jeklenih konstrukcij, kompletiranje, vzdrževanje in servisiranje sklopov, metalurških in drugih strojnih naprav in opravljanje generalnih popravil in remontov. PILASTER se ukvarja z izdelavo in popravilom jeklenih konstrukcij, izdelavo in montažo strojev in obnavljanjem strojnih delov in naprav s postopki metalizacije in navarjenja. Delavci PILASTRA delajo po vsej Sloveniji: v Savi, Goričanah, v Količevem, v Termu Škofja Loka, v Acroniju, največji poslovni partner je Anhovo, delajo pa tudi za italijanskega naročnika. Poleg Acronija imajo v strukturi poslov že 23 odstotkov drugih, kar je vsekakor spodbudno. Igor Mežek je tudi svetnik v občinskem svetu in predsednik odbora za družbene dejavnosti. V svetu odločno zavzema stališče, da je v novi občini v drobnem gospodarstvu velik potencial in da bi morala občina pri raznih delih dati možnost domačim firmam in domačim ljudem. "V Žirovnici so bili vedno doma zelo marljivi ljudje, ki so se vedno s čim ukvarjali. Dejavnosti so izhajale bodisi iz tradicij ali pa so začeli popolnoma na novo. Občina se tega zaveda in se tako pri odločitvah tudi ravna. Vendar pa je naš občinski proračun premajhen, da bi lahko uresničili vse želje in potrebe, ki se pojavljajo tudi v športu, kulturi in drugih dejavnostih. A kljub vsemu se bom vedno odločno zavzemal za to, da bi kulturi in športu namenili več denarja: tako naj bi med drugim zgradili tudi večnamensko športno dvorano..." TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJSKA GORA razpisuje TEKMOVANJE v oblikovanju SNEŽNIH KIPOV "PODOBE ZIME 1999" PREDMET RAZPISA: V okviru praznovanja 95. obletnice delovanja Turističnega društva Kranjska Gora in popestritve turistične ponudbe v krajih v Zgornjesavski dolini, Turistično društvo Kranjska Gora v zimski sezoni 1999/00 razpisuje tekmovanje za oblikovanje KIPOV iz snega. Izdelke bo ocenila komisija. Za najboljše tri izdelke bodo podeljene nagrade. SODELOVANJE NA TEKMOVANJU: Na tekmovanju lahko sodelujejo posamezniki, šolske skupine in društva, ki morajo svojo prijavo oddati do 10. decembra 1999, na sedežu Turističnega društva, Tičarjeva 2, 4280 Kranjska Gora, z oznako "PODOBE ZIME 1999". V prijavi mora biti navedeno število udeležencev, ime skupine oziroma nosilca naloge, kratek opis ideje, kontaktna oseba in točen naslov. OMEJITVE: Tekmovanje bo potekalo v dveh starostnih skupinah do 15 let in nad 15 let. Višina kipov: med 1,5 m do 2 m. KRITERIJI OCENJEVANJA: izvirnost, likovna vrednost Udeleženci tekmovanja bodo prejeli točen seznam lokacij in druge potrebne informacije. Na podlagi prijav bodo določene lokacije in rok za začetek del. ROK ZA IZVEDBO: Rok za izvedbo je 19. 12. 1999 - do 10.00 ure. Ocenjevanje izdelkov se bo začelo 19. 12. 1999 ob 12.00 uri. Javna razglasitev izidov tekmovanja, doseženih mest in podelitev nagrad bo v času prireditev za Svetovni pokal v alpskem smučanju - v Kranjski Gori, 21. 12. 1999. Kontaktna oseba: Andrej Kolenc, tel.: 064 881 768, fax: 064 881 125. Medijski pokrovitelj: GORENJSKI GLAS Občina Naklo Občinski urad Glavna cesta 24, 4202 Naklo tel.: 064/478 110, faks: 064/478 1111 Občina Naklo letos organizira silvestrovanje v telovadnici OŠ Naklo. Prijavijo se lahko vsi občani občine Naklo, od 1. decembra dalje pa tudi občani drugih občin. Prostih je še nekaj mest (približno 20). Cena silvestrovanja je 5.000,00 sit. Vključuje pa hrano, glasbo in aperitiv. Vsa ostala pijača se bo plačevala sproti po naročilu, hrano pa si bo postregel vsak sam, saj bomo imeli samopostrežni toplo-hladni bife. Igral nam bo ansambel Obzorje, ob polnoči pa bo ognjemet na igrišču blizu šole. Silvestrovanje se bo začelo ob 20. uri in bo trajalo predvidoma do 3. ure zjutraj. Župan občine Naklo Ivan Štular, l.r. Prilogo pripravila Darinka Sedej -^——7—t HF7UPMI MAVIMAD ureja: Renata Skrjanc Leto 1999 zaključite na prijetnem izletu Kristal za novoletno darilo Integral turistična agencija Tržič in Janez Ambrožič -Zidank iz Zgornjih Gorij, dva izmed najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, sta Vam pripravila nekaj ekskluzivnih decembrskih avtobusnih izletov z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročnike! Zato: l. ker na vseh teh izletih GORENJSKI GLAS sodeluje kot medijski pokrovitelj: 2. ker PIVOVARNA UNION, d.d., Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Lenti in Lendava -11. decembra Za vse, ki minuli četrtek niste uspeli dobiti prostega sedeža v udobnem avtobusu, bo Integralov nakupovalni izlet na Madžarsko - z nadaljevanjem na najbolj vzhodnem delu Slovenije, v Lendavi v naravnem zdravilišču -spet naslednjo soboto, II. decembra. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič- Radovljica-(Lesce)-Kranj-ŠkoJja Loka-Vodice-Moste-Mengeš-Domžale. Cena izleta je 4.900 tolarjev na osebo, za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane zgolj 3.700 tolarjev. Za izlet je prostih še nekaj sedežev - o tem, zakaj je madžarski Lenti tako zelo priljubljen, pa zgolj vzklik ene od udeleženk izleta, ki je bila minuli četrtek šele prvič v Lentiju: "Ja, madona, tole je pri nas v trgovini desetkrat dražje kot tukaj!" Kras pozimi - izjemno doživetje Avtobusni prevoznik Janez Ambroiič • ZIDANK iz Zgornjih Gorij Vam v dneh, ki imajo že prav vse značilnosti prave zime, uradno pa so še koledarska jesen, predlaga naslednjo soboto, II. decembra, zanimiv izlet: ogled Škocjanskih jam in obisk največje pršutarne Kobjeglava s pokušino najboljšega pršuta. Kajpak sodi zraven tudi kozarček najboljšega kraškega terana. V teh dneh, ko je zunanja temperatura okrog ničle ali še manj, je v Škocjanskih jamah prijetno toplo. Janezov avtobus bo 11. decembra peljal na relaciji Zg. Gorje-Bled-Lesce-Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Medvode- Ljubljana. Cena izleta je 4.100 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 3.100 SIT. Terme Rogaška in vrhunski kristal Turistična agencija Integral Tržič ponuja imenitno idejo za božično novoletni nakup, ob njem pa še za prijetno sprostitev v zdravilni terma/ni vodi v Termah Rogaška. Izlet v Rogaško Slatino bo v soboto, 18. decembra, z obiskom steklarne in prodajalne Steklarne Rogaška, kopanjem in večerjo v termah, zatem pa še predsilvestrsko zabavo. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Bled-Radovljica-Kranj- Škofja Loka-Smlednik-Vodice-Moste-Mengeš-Rogaška Slatina. Cena izleta je 4.600 tolarjev; tudi pri decembrski rajži v Rogaško bo Integral zagotovil izjemno ugodnost naročnikom Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani: samo 3.600 tolarjev na osebo. Pred božičem še enkrat v Italijo Minulo soboto je bil, v prekrasnem vremenu, Integralov izlet v Furlanijo Julijsko krajino v Italiji, kjer smo zastonj iskali krpico snega in namesto tega nabirali cvetoče marjetice na travniku ob nakupovalnem centru Alpe Adria v kraju Cassacco tik pred Vidmom/Udine. Na željo vseh, ki še niso nakupili božično novoletnih daril, bo podoben izlet spet v soboto, 18. decembra. Poleg centra A-A bo dovolj časa za pregledovanje cen (in nakupe) tudi v marketu Lidl in zatem še v LD marketu. Avtobus bo peljal na relaciji TržiČ-(Medvode)-ŠkoJja Loka-Žabnica- STRAŽIŠČE-Kranj-Radovljica-Lesce-Žirovni-ca>Jesenice-Kranjska Gora. Cena: 3.300 tolarjev. Posebna decembrska ugodnost za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa z ožjimi družinskimi člani: samo 2.200 SIT. 24 ur na dan: 064/223-111 ali 223-444 Za informacije in prijave sta Vam, poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov, vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki 064/ 223-444 in 223-111, za vse navedene IZLETE najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi tudi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj, lahko dobite tudi po telefonu 064/ 223-444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno tudi rezervirati izbrani sedež v avtobusu, vendar izključno le z vplačilom celotne cene izleta! INTEGR^ Zbor krajanov KS Kranj Center Dovolj študij, treba bo ukrepati! V KS Center 57 gostinskih lokalov in letno več kot 250 prireditev - Hrupna glasba, zasvinjani vhodi in hodniki, mesto zatrpano z avtomobili - Gostinci kršijo obratovalni čas - Slabo sodelovanje občine in policije - Bodo nered rešile zapornice? - Nove dovolilnice. Kranj, 3. decembra - "Sedemindvajset let sem čistil nesnago s ceste in predpražnikov pred svojo hišo ter ponoči pobiral smetnjake, letos pa sem dokončno obupal. Kar se zadnje čase dogaja v starem delu mesta je kriminalno. Nered, umazanija, razgrajanje in nes-poštovanje človekovih pravic. Problematični so le trije ali štirje gostinski lokali. Nisem proti lokalom nasploh, niti proti Tednu mladih, živce nam rahlja tisto, kar se dogaja po prireditvah. Očitno nam nekaj miru prinese le zimski mraz," je na zboru krajanov KS Kranj Center, ki je bil minuli torek v občinski sejni dvorani in na katerem so stanovalci ogorčeni opozarjali na neznosne bivanjske razmere v starem delu mesta, dejal Vladimir Bitenc, eden od krajanov, in požel aplavz odobravanja. Svet KS je na več kot 20 sejah in 2 izrednih sejah razpravljal o komunalni problematiki in težavah javnega reda in miru, kar je zagotovo posledica zmede, ki že leta vlada v starem delu mesta. Franc Benedik, predsednik KS Center, je povedal, da policija, inšpektorji in urad župana tedensko prejmejo veliko prijav stanovalcev, ki so nenehno izpostavljeni hrupu in prometni zmedi, ki vladata v mestu. Čedalje več je nočnih klicev za policijsko posredovanje, saj gostje hrupno zapuščajo lokale, ki so pogosto odprti dlje od dovoljenega obratovalnega časa. Stanovalec Andrej Fock je menil, da težava ni v pomanjkanju zakonov, ki bi urejali javni red in mir, ampak v njihovem neizvajanju in pomanjkljivem sankcioniranju. Udeleženci omenjenega zbora krajanov so bili kritični tudi do neučinkovitosti policije in njene neusklajenosti z občino, saj po njihovem mnenju in dosedanjih izkušnjah delujeta vsaka zase, kar je potrdila tudi Marga Suchy in povedala, da ji z vozili redno zapar-kirajo vhod, policisti pa ji vedno znova pojasnjujejo, da so pri tem nemočni in naj se obrne na občino. Stanovalec Bojan Bedenk je ogorčen povedal, da jih je njegov sin v mestu pošteno skupil, saj so ga nasilneži napadli, policije pa od nikoder. "Največji problem je, ker v mestu ni zadovoljivega policijskega nadzora." Stanovalci so predlagali, naj bi policija poskrbela za redne večerno-nočne vsakourne obhode mesta, ki bi po njihovih besedah zagotovo obrodili sadove in pregnali vandale ter umirili razgrajače, ki ponoči zapuščajo gostinske lokale.. Po mnenju stanovalke Zdenke Šink ni treba odkrivati znanega, le nadzor policije naj zagotovijo. "Zdaj se bori vsak zase in išče službe, ki bi mu pomagale. Nepovezanost nas ne bo nikamor pripeljala, zato bi bilo morda prav, da bi se pritožbe zbirale kar na KS in bi jih tako lažje in verjetno uspešneje reševali," je predlagala Sinkova. Življenje v starem delu mesta je zaradi vandalizma, nočnega razgrajanja in prometne nediscipline nevzdržno. Tako ni od včeraj, ampak že leta, le zadnje čase je čedalje slabše. Občina je pripravila že nešteto študij o ureditvi starega mestnega jedra in prometa v njem, vendar je največkrat ostalo le pri zamislih, na njihovo uresničitev pa stanovalci čakajo leta. Niti tržna inšpektorica Tatjana Kobentar in inšpektor za okolje Milan Rus, niti direktor občinske uprave Ivan Hočevar in načelnik gospodarskih javnih služb Jože Pešak niso uspeli razbiti nezaupanja in razočaranja krajanov, saj so slednji siti obljub in zato zahtevajo ukrepanje in postavitev pred leti obljubljenih zapornic, ki bi mesto zaprle za promet, in obnovitev dovolilnic, ki so jih nekateri kar fotokopi' rali. Mestna občina bo morala pripraviti tudi projekt generalne komunalne opreme starega mestnega jedra, prihodnje leto bodo obnovili Jezersko in Oldhamsko cesto ter preplastili Gregorčičevo ulico, omenjenih del pa so potrebne tudi ostale ulice. Stanovalcem popuščajo živci in izgubljajo potrpljenje. Nekateri so že obupali, precej pa se jih je iz nekoč elitnega dela mesta že izselilo. Tisti, ki vztrajajo, pa od občine zahtevajo, naj od obljub preide k dejanjem in začne učinkoviteje sodelovati tudi s policijo. • R. Skrjanc Učinkovitost Komunalnega podjetja Tržič ob sneženju Reorganizacija zimske službe kaže uspehe Ob obilnem sneženju pretekli mesec tržiška občina ena izmed najbolje očiščenih občin na Gorenjskem - Direktor pohvalil vse ekipe in tudi druge, ki so pripomogli k temu. Tržič, 3. decembra - Čeprav se koledarska zima še ni pričela, pa je že pokazala svoje zobe. Komunalno podjetje Tržič je bilo na snežne razmere dobro pripravljeno. Že v septembru so pregledali vso mehanizacijo in popravili kar je bilo potrebno, v oktobru pa so nabavili 350 kubikov peska in 80 ton soli. Drugače so organizirali tudi zimsko službo, kar se je kasneje izkazalo za dobro odločitev. Kot je povedal Jurij Peternelj, direktor Komunalnega podjetja Tržič, so se letos z občino dogovorili, da je za vse, kar je v zvezi z zimsko službo, odgovorno Komunalno podjetje. Prav tako so že do 15. novembra s podiz-vajalci del v posameznih krajevnih skupnostih podpisali pogodbe. Poleg tega so organizirali tudi sestanek s predsedniki krajevnih skupnosti, Cestnim podjetjem Kranj in Policijsko postajo Tržič, kjer so govorili o tej problematiki. V programu zimske službe so določili trase čiščenja in dežurne ljudi, tako da Komunalno podjetje iz posameznih krajevnih skupnosti sproti obveščajo o potrebnem posredovanju. V štiridnevni akciji pretekli mesec so porabili 110 kubikov peska in 60 ton soli ter takoj naročili nove zaloge, da bodo pripravljeni tudi na naslednje sneženje. Da so dobro opravili svoje delo, kažejo tudi številne pohvale, ki so jih dobili od občanov. Malce se je zapletlo le v dveh krajevnih skupnostih, kjer je izvajalec del v zadnjem hipu zahteval višje cene storitev, tako da so službo morali reorganizirati in tako rešiti težavo. Kljub temu v Komunal- nem podjetju pozivajo občane, naj jim javijo, če je še kakšna relacija ostala nerazčiščena. Očistijo namreč vsako cesto, ki je klasificirana v občinskem odloku in ni smrtno nevarna za izvajalca. • P. Bahun Akcija ob dnevu boja proti aidsu Tržič, 3. decembra - Ob 1. decembru, dnevu boja proti aidsu, so člani podmladka Liberalno demokratske stranke Tržič in Foruma Združene liste Tržič v sklopu akcij Povejmo na glas, kjer so na okrogli mizi že govorili o drogah, pripravili Še akcijo na temo aidsa. Dva prostovoljca, oblečena v poseben kostum, dvometrski kondom, sta v sredo Tržičanom delila posebne zloženke in kondome. Namen akcije pa je bil ozaveščanje hudi o tej pereči problematiki. • P. B. Skavti o prihodnosti Evrope Sveti Duh, 3. decembra - V Domu duhovnosti pri Svetem Duhu je bil prejšnji teden skavtski seminar za mednarodno vodenje, ki ga je skupaj z evropsko regijo Svetovnega združenja skavtinj in ob pomoči Svetovne organizacije skavtskega gibanja organiziralo Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Slovenski skavti, ki so tokrat prvič organizirali mednarodni seminar, so gostili 36 skavtov iz 18 držav. Seminar, na katerem so predavali tako slovenski kot tudi tuji predavatelji, pa je bil namenjen oblikovanju vizije o prihodnosti Evrope in pomoči pri soočanju z izzivi, ki jih bo v bližnji prihodnosti nudilo vodenje. "Seminar bo udeležencem pomagal, da bodo postali odgovorni evropski državljani," je prepričana Uršula Sušnik iz Združenja slovenskih katoliških Prejšnji teden so se v Domu duhovnosti pri Svetem Duhu zbrali skavti iz 18 drŽav. skavtinj in skavtov. "Svet in skavtstvo sta danes tako povezana, da globalni principi delujejo na vseh področjih," je dejal eden od udeležencev seminarja, 30-letni Nizozemec Bertwin Lussen-burg. • Špela Ž. Dobrodelni koncert za Savo Dolinko Bled, 3. decembra - Jutri ob 20. uri bo v blejski Festivalni dvorani koncert z naslovom Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha, namenjen reševanju doline Brje pri Bledu, kjer naj bi Savo Dolinko zaradi gradnje jezu za hidroelektrarno spremenili v jezero, dolino pa zalili-Koncert organizira Odbor za rešitev Save Dolinke, na koncertu bodo nastopili Aleksander Mežek, Mira Omer-zel - Terlep, Ljoba Jenče, Lado Jakša, Shirlie Roden, Alenka Zupan, Trutamora Slovenica, Mitja Reichen-berg ter Milena Zupančič in Bernarda Gašperšič. Izkupiček koncerta bo namenjen omenjenemu odboru za obveščanje javnosti o pomenu doline kot naravne dediščine. • R. Š. PIVOVARNA UNION ^prijatelje! \ \ G L A S O v A P R E J A Miha NagHe | Foto: Jane/ Pelko 58. GLASOVA PREJA (6/99): Starost naj bo lepa Dokler ne pridejo hudi dnevi in se ne približajo leta, o katerih porečeš: Niso mi všeč... Glasova preja o starosti je bila prav dobra, skoraj odlična. Prav dobra organizacija, dobra voditeljica, izbrana sogovornika, hvaležno in številno občinstvo ... Priložnost in druščina, v kateri se je razkrila marsikatera od družbenih razsežnosti starosti pri nas, zlasti ekonomska, socialna, politična ... Kaj naj k vsemu temu doda povabljeni, a ne dovolj poklicani poslušalec, kakršen sem bil podpisani? Denimo, da lahko med niti, ki so bile na preji zapre de ne in razpredene, vpredem še kako literarno in dušeslovno štreno ... Staranje na tri načine: v prispodobi, kot biomorfoza, oseka bivanja Spominjaj se svojega stvarnika v dnevih svoje mladosti: dokler ne pridejo hudi dnevi "' Se ne približajo leta, o katerih porečeš: 'Niso mi všeč.' Dokler ne otemnijo sonce, svetlobi, mesec in zvezde in se ne ffačajo oblaki po nevihti. To je dan, ko se tresejo varuhi hiše se krivijo močni možje. Mlinarice pešajo, ker jih prem a I o, gledalke skoz okenca otemni-j0- Vrata na ulico se zapirajo, Mas mlina se znižuje, privzdi-pH/e se v glas ptiča, vse pesmi Zc"nirujo. Strah jih je višin, na f>Hl jih je groza. Mandljevee "deveti, kobilica otrpne, ka-fpovec se razpoči; kajti človek °dhaja v hišo svoje večnosti in zulovalci krožijo po ulici. Do-W?r se ne oddalji srebrna vrvi-c'a in ne zbeži zlat obroček, se "e razbije vrč pri studencu in Se črpa/no kolo ne stre v vodnjak. Prah se vrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki gaje dal..." (Prd 12,1-7) Ta odlomek iz Svetega pisma, iz knjige, imenovane Pridigar (Kohelet), velja za enega najlepših opisov človekove starosti in smrti v ^etovni literaturi. Brati ga je treba kot ^spodobo. Hiša, ki se počasi prazni in zapi-tQ- je prispodoba staranja. Varuhi hiše, ki se ^esejo, so roke, s katerimi je človek delal in s* 2 njimi vzdrževal. Močni možje, ki se krivi-k>, so noge, na katerih je stal, in so bile temelj njegove moči. Mlinarice, ki pešajo, so zobje, y niefjejo v prazno, ker ni več vseh. Gledalke, ** temnijo, so oči, katerih vid ugaša. Vrata so Usta in ušesa, usta kot izhod, ušesa kot vhod. pfas mlina je glas ust, usta se zapirajo, glas J£ vse slabši, kadar se še povzdigne, je podo- en ptičjemu čivkanju, pesmi zamirajo, ker *Wl ušesa ne slišijo več. Mandljevee je drevo, ki Prvo vzcveti in se prvo osuje. Kobilica je žival, **je v vročini vsa poskočna, že manjši hlad jo P°vsem ohromi. Kaprovec se razpoči, ko dozo-tl in se seme na ta način razleti. Vse tri pri-^fe — mandljevee, kobilica in kaprovec — so Prispodobe človekove smrti. Srebrna vrvica in zlQt obroček ponazarjata dobrine tega sveta Zlroma človekovo navezanost nanje. Vrč je Prispodoba človeka samega, ki je ustvarjen iz Zet*Uje. Crpalno kolo je kolo časa, ki se za U/nrlega ustavi... l^Qko v starem leposlovju. Primerjajmo zdaj, Qk° ta isti proces človekovega staranja opiše s°dobni leksikon. Veliki splošni leksikon UZS /998) opredeli staranje kot biološko do- Sponzorji: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Kmečka zadruga Krško • Klet *°stanjevica, MIKS Šimenko, s.p., Kranj, Mestna Jačina Kranj, PPC Gorenjski sejem, d.d., Kranj gajanje, kot "fazo usihanja živega bitja", .fiziološko gledano pa gre za spremembe organizma, ki potekajo vse življenje. "Max Buerger imenuje spremembe snovi v življenju in njihove funkcionalne posledice biomorfoza. Njihov potek je lahko pri enaki koledarski starosti različen. Znaki biomorfoze pri človeku: manjšanje mišične mase in kemične spremembe povzročajo po začetku petega desetletja izgubo mišične moči; mimika postane manj živahna, glas manj zveneč in nižji; sklepne vezi izgubijo elastičnost (upognjenje hrbtenice naprej, sprememba drže), prav tako medvretenčne ploščice in koža (zmanjšanje količine vode); stena krvnih žil se zadebeli (arterioskleroza), zviša se krvni tlak, zmanjšata se prostornina krožeče krvi in količina hemoglobina; poveča se potreba po beljakovinah in vitaminih v prehrani; zmanjša se proizvodnja hormonov; lasje postanejo redki in posivijo zaradi pomanjkanja pigmenta; zobje izpadajo zaradi razgradnje čeljustne kosti; zmanjša se tvorba protiteles v krvi, rane se celijo počasneje; kosti počasi izgubljajo kalcij. Največje spremembe so v osrednjem živčevju; okus, sluh, vid in voh, pogosto tudi spomin začnejo pešati..." Zanimivo, mar ne! Kako različno, s povsem drugačnimi besedami je mogoče prikazati en in isti pojav: staranje. V Svetem pismu poetično in poduhov/jeno. v modernem leksikonu stvarno in brez vseh olepšav. Kako pa je ta reč prikazana v sodobni literaturi? Preberimo skupaj še en odlomek: "Valentin živi jesen. Živi čas dolgih senc. Samotni dnevi so znojni. V šumenju trnjevih vetrov ne sliši več slavčjega petja hrepenenja. Listi spominov rjavijo. Ustvarjalni dan se krajša. Noč nemoči polarna. Strasti papirnati zmaji. Dušo obrašča lišaj. Srce ne melje več pšenice za beli kruh ljubezni. Oči po več ur nočejo gledati. Valentin v temi. Oseka. Vedno bolj plitva. Po njej čofo- ta. V temi ne vjame netopirskih čustev. V želodcu kamen. Oglat, mrzel. V toplih konicah desetih prstov utripa deset malih src. Utripa prehitro. Utripa prepočasi. Požre sesirjeno slino. Iz zavozljanih gubic na čelu in licih obriše ivnat znoj. Vjetrih diha jež. Iz notranjega ušesa raste po lobanji razvejana trnjeva vejica trzajoče bolečine. V kolenu leve noge tli žerjavica.. Valentin molče zakriči: Prekleto, kdo si je izmislil staranje, umiranje, smrt ... Rak, možganska kap, ajc ... Streljanje, bombardiranje, klanje ... Maratonski tek iz sebe je počasen, svinčen, labirintski, spodrsljiv ... V srcu oseka do ure, do minute, ko spodrsneš na smetišče časa. Odvrže k med odpadke ..." Valentin je glavni junak knjige Smrt na počitnicah, ki jo je lani (jeseni L998), v svojem 85. letu napisal Igor Torkar, rojeni Kraševec, že dolgo Ljubljančan, občasno Poljanee, stari znanec Gorenjskega glasa. Marsikaj od tistega, kar v knjigi doživlja Valentin, marsikatero od "tragikomičnih halucinacij v oseki bivanja" je seveda pred tem doživel avtor sam. Ali in koliko je njegova starost lepa, ve najbolj sam. Prav lepo ga je srečati, bodisi v Predmostu pri Poljanah, kjer spet snuje nekaj novega, bodisi v Ljubljani, po kateri se vozi s kolesom. Posebej imenitno pa se mije zdelo zadnjič, ko sem v našem časopisu prebral in na sliki videl, kako je predsednik republike Milan Kučan Igorju Torkar ju in Vlast u Kopaču 17. novembra 1999 podelil visoko državno odlikovanje, Zlati častni znak svobode. Prvemu "za življenjski literarni opus in zvestobo slovenstvu ", drugemu "za zasluge pri ohranjanju in vrednotenju kulturne dediščine, za celotno življenjsko delo in za vse, kar je dobrega napravil za Slovenijo". Lepa gesta, simbolna oddolžitev za vse, kar sta morala občasni Poljanee in rojeni Žirovec prestati med vojno v koncentracijskem taborišču Daehau iti /)<> vojni v dachau- skih procesih in zaporih, tedaj jima je bilo res hudo. tudi zdaj, v "oseki bivanja", jima ni zmeraj lahko, človeku pa je pri srcu iti v duši lepo, ko vidi. kako vitalno i/i naravnost zgledno vse to prenašata. Trije tipi starcev: dobrodušni, brezbrižni, častihlepni Priznam, da ni tole pisanje nič izvirnega, je zgolj kompilacija, sestavljanje iz različnih virov, ki pa se mi zdi se kar posrečeno. Trem opisom staranja lahko zdaj dodam se opise treh tipov starcev, kakor jih je v svojem Orisu sodobne psihologije (II. 1971) začrtal profesor Anton Trstenjak Prvega je označil kot "tip dobrodušnega, živahnega, kritičnega in modrega, nekako po-ve/ičanega starca. Tak tip starca je pri Slovencih zelo razširjen in predstavlja ljudi, ki se še v poznih letih za vse zanimajo,-so družabni in radi pripovedujejo o lepi preteklosti, glede sedanjosti in prihodnosti pa so zelo modri v nasvetih; so to ljudje, ki jih starost zjasni in nekako poveliea, se ne bojijo smrti, ker vidijo v njej nujni in realni sklep svojega življenja. Taki so bili pri nas Stritar, Tavčar, Jakopič, Plečnik, Pleme/j, Finžgar in mnogo drugih. / Starci drugega tipa so tisti, ki popolnoma otopijo, postanejo apatični in obu lični /brezvoljni, op. M.N./, čustveno neprizadeti in nedružabni, brez zanimanja za ljudi in pojave v svetu, skratka starci, pri katerih se močno javljajo telesne in duševne motnje hiranja in propadanja. / Tretji tip starcev je zopet svež in čil, zato pa tudi dejaven, vendar v smeri nemira, razdražljivosti, častihlepja in skoposti. To so krčeviti tipi z nadkompenzacijskirni težnjami; tem je v ospredju lastni jaz,- so nemirno dejavni, čeprav nekam v slepo ulico brez prave vključitve v družbeno koristno delo; vse kritizirajo, se stalno prepirajo ali celo tožarijo. Na splošno pa velja, da so značilnosti značaja, temperamenta in osebnosti, ki jih je imel človek v zrelih letih, še očitnejše v starosti, ko se javljajo v stopnjevani, večkrat celo v bolestni obliki..." Ko sem prepisoval te vrstice, sem se hitro domislil par imen, ki bi jih lahko pridal k opisom drugega in tretjega tipa. Pa jih ne bom. jih tudi Trstenjak ni! Navsezadnje je čistih primerkov prvega, drugega in tretjega tipa, dobrodušnega, apatičnega in častihlepnega, bolj malo. Tipi so tipske sestavine; ljudje smo povečini mešanica iz ene, dveh ali treh skupaj. Kot niti, iz katerih je spredeno življenje in staranje kot njegov sklepni del. Organizator Glasove preje Andrej Žalar HI L A S O V Al P R E J A Foto: Janez Pelko —■* Šesta letošnja Glasova preja - Starost naj bo lepa Starost je lahko lepa, toda zal je včasih tudi grda S socialnim ministrom Antonom Ropom in z upokojenskim predsednikom Vinkom Gobcem smo predli o starosti, njenih radostih in tegobah. Oba sta sijajna govornika, zato je bila preja zanimiva in prijetna. Kranj, nov. - Zanimanje za Glasovo prejo je tokrat preseglo vsa pričakovanja, udeleženci so povsem napolnili novo, zelo lepo dvorano Zavarovalnice Triglav v Kranju, nekaj prijav smo morali celo zavrniti. Preja se je zavlekla kot še nikoli, saj vprašanj ni in ni zmanjkalo, marsikdo je kljub temu verjetno odhajal z mislijo, da bi lahko vprašal še to in to. Problematika starejših je namreč tako pisana, da je težko povedati vse, v ozadju vsakega problema pa je seveda posameznik. Zato denimo odgovor na vprašanje, kdaj bomo po novem odhajali v pokoj, ni tako preprost, saj je pri vsakem nekoliko drugačen, čeprav homo nasploh odhajali seveda kasneje kot doslej. Vse kaže, da ho minister Rop pokojninsko reformo pod streho spravil že decembra, tedaj ho lahko vsak zase izračunal, kdaj in kakšno pokojnino si bo prislužil. Precejšnjo novost v tretjem branju predstavlja drugi steber, ki ga je minister Rop ponovno postavil, potem ko mu je enkrat že padel na glavo, kakor je sam slikovito dejal. Na Glasovi preji smo precej pozornosti posvetili tudi varstvu starejših, kajti pride čas, ko starejši sami ne zmorejo več postoriti vsega, ko potrebujejo pomoč, s tem pa so pri nas križi in težave, saj je v domovih prostora premalo, pomoč na domu pa se šele razvija. Glasovo prejo smo starejšim posvetili, ker se izteka mednarodno leto starejših. Zanimivo, prav na prelomu stoletja, ki je bilo v znamenju skrbi za otroke. Verjetno bo prihodnje stoletje posvečeno starejšim. Starostna meja se vsaj v razvitem svetu dokaj hitro pomika navzgor, rodnost upada. Starejših je tako vse več in pregovor, da so leta nad sedemdesetimi podarjena, ne velja več. Danes lahko na vsakem koraku srečamo zelo vitalne sedemdesetletnike, kdo je torej star, tisti nad osemdesetimi, devetdesetimi? Glasovo prejo smo naslovili z željo "Starost naj bo lepa". Vsekakor je lahko lepa, vedno pa seveda ni tako, starost je lahko tudi grda. Kaj potrebujemo za lepo starost? Najprej zdravje, nato dobro pokojnino in ne nazadnje lepo besedo, da se starejši ne počutijo pozabljene, odrinjene. Glas: "Glasovo prejo smo posvetili starejšim, minister Rop, verjetno ne boste imeli nič proti, če damo danes prednost starejšim. Gospod Gobec, kaj Vi mislite, kdaj je človek star?" Gobec: "Po evropskih merilih po 65 letu. Po mojem, ko ne moreš več opravljati svojih osnovnih funkcij, to pa je pri enem lahko pri štiridesetih letih, pri drugem pri stotih. Danes ste mi dali prednost kot starejšemu, ni še tako dol- JOŽE DOLENC: "V upokojenski koordinaciji političnih strank predstavljam SDS in lahko rečem, da je koordinacija za upokojence že veliko naredila, prihodnje leto jo bo vodil Vinko Gobec, kar je samo dobro. SDS je že trikrat predlagala znižanje posebnih pokojnin in razmerje ena proti tri, vendar nismo uspeli. Nikakor ne gre za to, da bi socialni in krščanski demokrati skušali spraviti pokojnine v revščino, kakor je v Gorenjskem glasu zapisal Vinko Gobec, zagovarjamo le švedski model, že sedem let. Zdaj so poslanci SDS in SKD res nerodno ravnali, toda poslanca Rupar in Čebulj sta bila proti, tudi Šifrer, ki ve, kaj je starost. Žalostno pa je, da se najde krščanski demokrat Demšar, ki se je prej boril, da bi se poslanci upokojili po 25 letih delovne dobe, zdaj pa skuša ostale po-kojnine oklestiti, to je res velika žalost. Na Glasovi preji na Šmarjetni gori sem Janezu Janši dejal, da tako dobrega obrambnega ministra, kot je on Slovenija še ni imela, danes trdim, da gospod Rop res zasluži ime minister, za ostale pred njim bi to težko rekel, brez njega bi bila pokojninska reforma verjetno šele v prvem branju, pa zanesljivo skrpucalo." go, ko sem se gibal med direktorji in poslanci in sem bil najmlajši med njimi. Kako čas hitro leti." Od levega boljševika do križarskega klerikalca Glas: "Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije ste od leta 1995, predstavljate 260 tisoč slovenskih upokojenk in upokojencev, kar je zavidanja vredno število članstva. V kolikšni meri je upoštevana, v političnem smislu seveda?" Gobec: "Res sem predsednik 260 tisoč upokojencev, predstavljam pa vse, tudi tiste, ki niso naši člani. Ponosen sem, da smo tako aktivni, pravijo mi, da se vtikamo v politiko, odkar sem predsednik. Toda, mar nimamo pravice, da povemo svoje, če bi hoteli, bi lahko imeli veliko poslancev v parlamentu, pa vlado, toda to ni naš interes, želimo le, da nas poslušajo. To bomo vsekakor na glas povedali v prihodnjem, volilnem letu. Veste, včasih se pošalim, da bi bil vsak predsednik stranke pokončen in ponosen, če bi imel toliko članov." Glas: "Zakaj niste hoteli postati predsednik Demosa?" Gobec: "Ker to ni združljivo s predsednikom Zveze društev upokojencev. V šali pravim, da sem predsednik upokojencev, ki združuje vse, od levega boljševika do križarskega klerikalca. Vse to združujemo in nikomur ne dovolimo, da bi nas cepil po ideološki pripadnosti." Vzajemnost zastonj? Glas: "Kaj se dogaja z vašim časopisom, izhajata kar dve Vzajemnosti?" Gobec: "Podjetje Bistra je pogodbo o opravljanju tehničnih storitev podpisalo leta 1992, skrbelo je za tisk in razpečevanje, dobilo je spisek naročnikov, nikakor pa ni izdajatelj. Vsake pol leta jc povečevalo naročnino, zato sem januarja 1997 zahteval finančno poročilo, saj sem želel vedeti, kako žejne nas vodi čez vodo. Dobil sem ga šele čez pol leta, ekonomist mije izračunal, da mu pri 180 milijonih tolarjev prometa ostane kar 30 milijonov tolarjev, prikazoval pa je le 3 do 4 milijone tolarjev dobička ter vsako leto prosil še za denar za nakup računalnikov. Saj to je katastrofa, sem dejal, skušali smo priti na čisto, začela seje razprava in z njo problemi. Ustanovili smo upokojensko podjetje Vzajemnost, direktorju Bistre sem povedal, da bomo sami kontrolirali iztržek. Nič ni imel proti, hkrati pa je sam začel izdajati Vzajemnost in jo intelektualno zaščitil. Kako vendar, saj je stara skoraj toliko kot on. Od tržnega Anton Rop tako dobro pozna pokojninsko reformo, da vsakomur lahko približno pove, kakšno pokojnino bo imel. Zanimalo nas je, če sije izračunal tudi svojo. "Ne, tega pa ne morem vedeti, ker ne vem, koliko časa bom brezposeln," se je pošalil in nadaljeval: "Zdaj sem se spomnil poslanca, ne bom ga imenoval, ki je zadnjič preračunal novo razmerje ena proti 3,5 in mi rekel, da mu bom vzel 30 do 40 tisoč tolarjev na mesec. Rekel sem mu, naj v parlamentu pove, da sem mu jih jaz vzel, rekel je, to pa že ne inje bil tiho. Če mi verjamete ali ne, svoje pokojnine nisem preračunal, saj je vprašanje, kaj se bo še zgodilo z mano. Če bi se preračunaval, tega ne bi mogel delati, to je vendar jasno." inšpektorja smo zahtevali, da njegovo revijo zapleni, vendar ga je prijavil le sodniku za prekrške, zdaj tečejo sodni postopki. Na terenu je veliko zmede. Bistra nam je ukradla naročnike, saj njihove revije ni nihče naročil. 28 tisoč naročnikov imamo, 10 tisoč nam jih je trenutno speljal, od tega jih je že 5 tisoč sporočilo, da jo bodo jemali le do januarja, ker sojo plačali, nato spet našo. Tri tisoč naročnikov pa nam je sporočilo, naj naredimo kompenzacijo, ker njihove revije nočejo. Tisti, ki niste plačali, zdaj od Bistre dobivate opomine. Nikar ne plačajte!" Rop: "Slišim, da bo Vzajemnost zastonj, ko boste dobili novega izdajatelja?" Gobec: "Takoj sem za to, gospoda Ropa pa naredimo za predsednika vlade." Rop: "Lažje je dobiti Vzajemnost zastonj, slišal sem, da imate takšne ponudbe?" Gobec: "Tiskarna Vevče bi zaračunala 50 tolarjev za izvod, če bi bila Vzajemnost štirinajstdnevnik in če bi jo dobili vsi upokojenci. Toda, sami izračunajte, kaj to pomeni, 470 tisoč upokojencev po 50 tolarjev, ne vem, kdo bo dal toliko denarja." Pokojnine so letos lepo rasle Glas: "Pokojnine se letos popravljajo, v prvih desetih mesecih so se povečal za 11,8 odstotka, inflacije seje nabralo za 6,6 odstotka. Povprečna pokojnina je tako konec oktobra predstavljala 70,6 odstotka povprečne plače. Kebričev zakon je potemtakem poskrbel za boljše pokojnine, sicer pa pred volitvami vedno narastejo?" Gobec: "Podatke je potrebno pravilno tolmačiti, saj jabolka in hruške ne gredo skupaj. Januarja lani smo dobili 4,8-odstotno povečanje na račun novembrskih plač in februarja 4,1- odstotno na račun decembrskih, odbiti je torej potrebno teh 8,9 odstotka." Glas: "Minister Rop, kaj pravite na to?" Rop: "V tem okolju ne bom nasprotoval, sicer pa bi. Nedvomno so letos pokojnine lepo rasle-saj so bile še tri uskladitve, ki jih je gospod bec pozabil omeniti. Gibljejo se tako kot plače-z zamikom, kadar realna rast plač upada, P0-kojnine nekaj časa še naraščajo in to se dogaja letos. Gospoda Gobca seveda popolnoma ra* zumem, da tako govori, boriti se mora seveda za dobre pokojnine." Ponovno postavljen drugi pokojninski steber Glas: "Minister Rop, obrnimo se še k bc dočim upokojencem, pokojninska reforma je tik pred vrati, vendar ste pred dnevi preseneti' li z drugim stebrom, ki ste ga enkrat že porušili, zdaj ga ponovno postavljate?" Rop: "Jaz ga seveda nisem porušil,, res pa m1 je padel na glavo, nekako sem preživel in ga za-čel spet postavljati, saj moramo nekaj storiti za mlade. Praktično smo pregledali vse evropske modele, veliko je prispeval po mojem mnenji najboljši slovenski ekonomist Veljko Bole, k' je prišel z idejo, daje premija delodajalca praV' zaprav investicija v ljudi, v izboljšanje delovne' ga mesta posameznika, ker pomeni večjo var' nost za starost, makroekonomsko pa predstav' lja narodnogospodarsko varčevanje, ker to ^ potrošnja. Zelo nam je pomagal, da smo lahkO štrli odpore mnogih, tudi tistih, ki so hoteli na premije obesiti davke in prispevke. Če bi ime' la položaj plače, med delodajalci za dodatno pokojninsko zavarovanje ne bi bilo zanimanja-tako pa mislim, da obstajajo stvarne možnosti-da ga vključimo v kolektivne pogodbe. Če bodo delodajalci in delavci izračunali, da na' mesto petodstotnega povečanja plač lahko de' set odstotkov vplačajo v pokojninsko blagajnP-na njihove osebne račune, bodo hitro ugotovi' li, da se jim to splača. Račun je preprost; pov' prečna stopnja dohodnine je 24,5 odstotka-prispevna stopnja je 32-odstotna, kar pomen'-da bi namesto pet tisoč tolarjev višje plače dobil deset tisoč tolarjev na pokojninski račun. , Vključili smo obveznost, da se mora vključit} vsaj 66 odstotkov zaposlenih, saj se vsi, zlasti starejši verjetno ne bodo odločili. Starejši od petdeset let bi varčevali le pet do šest let in se jim to ne bi splačalo.(r) Glas: "Verjetno ste naredili izračune?" Rop: "Na povprečno plačo bi po štiridesetih le' tih varčevanja, pri 2-odstotnem donosu in & odstotnih stroških na premijo, bi ob upokojit^ dobil 11 milijonov tolarjev, kar pomeni več kot 50 tisoč tolarjev dodatne pokojnine. Če bi se vključil pri tridesetih letih starosti, bi dodatna pokojnina znašala 34 tisoč tolarjev, če bi se vključil pri štiridesetih, bi znašala 18 tisoč tolat' jev in če bi se vključil pri petdesetih, bi dodatna pokojnina znašala le 7 tisoč tolarjev. Slednji se bo verjetno raje odločil za višjo plačo. Vinko (robec je bil direktor in poslanec kamniški Stol je v njegovem času cvete! to je treba reči. saj je po njegovem odhodu tovarna doživljala slabe čase. Kar naravnost smo ga vprašali, kolikšna je njegova pokojnina. "Zelo velika, odkrito bom pove-dal, da zdaj s povišico znaša 220 tisoč tolarjev in da je zaradi štirih beograjskih let za 30 tisoč tolarjev manjša. V Sloveniji ima 180 tisoč upokojencev nižjo /pokojnino od 60 tisoč tolarjev, danes jih je 45 tisoč manj kot decembra lani, ko jih je bilo 225 tisoč. Včasih so pravili, minister Rop slovenskih upokojencev grob, bil sem tiho, zdaj pa bom na glas povedal, da za ministra Ropa to že dolgo ne velja in da se dobro razumeva. Zelo dobro lastnost ima, p°" govarja se z nami, nas zavrača,, toda k° prevlada argument, ga sprejme." Organizator Glasove preje Andrej Žalar Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj z dolgoletno tradicijo je pravo ime za varnost in zavarovanje. Letos je s prostori, v katerih je tudi večnamenska dvorana, obogatila in polepšala Kranj, kije dobil na ta način tudi nove prostore za Gasilsko reševalno službo. Mestna občina Kranj je bila tudi tokrat med sponzorji Glasove preje. Z nami pa je bil tudi naš redni spremljevalec PPC Gorenjski sejem, ki je tudi letos za konec leta pripravil Miklavžev sejem. Zaprli ga bodo v nedeljo, 5. decembra. G L A S O V A P R E j A Foto: Janez Pelko ^Pozicija nam očita, da se bodo za dodatno Pokojninsko zavarovanje odločala le dobra Podjetja. Toda, če bi ga vključili v kolektivne Pogodbe in uvedli postopoma, bi se zanj odločila tudi povprečna podjetja. Slaba pa ko-^aj izplačujejo plače in njihovi upokojenci običajno dobijo varstveni dodatek, kar pome-n'< daje njihova pokojnina velikokrat višja, kot Je bila plača." Pokojninska reforma še letos sprejeta? Glas: "Kaj pravijo sindikati?" Rop: "Drugi steber bodo morali uvajati tisti, so mu doslej najbolj nasprotovali, torej sindikati. To se mi zdi zelo dobra zanka in ve-sem, da sem se s to rešitvijo uspel prebiti fkozi vlado, saj ni dovolj samo, da je ideja do-^fa, prebiti se mora skozi različne interese, ^ndikate smo seznanili z rešitvami, rekli so, da so dobre. Vendar je treba biti pošten do njih jn povedati, da so drugemu stebru nasprotova-ker je prej pomenil sočasno zniževanje bodočih pokojnin iz obstoječega sistema, saj bi se Prispevki takoj znižali, sedaj tega ni več." Glas: 'Nekaj sprememb je tudi pfi obveznem Pokojninskem zavarovanju?" Rop: 'Najpomembnejša je, da smo povezali ^varovanje ob brezposelnosti in pokojninsko žavarovanje in brezposelni se bodo lahko prostovoljno vključili v obvezno zavarovanje ter Plačevali samo polovico cene, če bodo zavrnili ^e'o, pa polno vsoto. Vključili smo tudi J^°žnost, da zavod za zaposlovanje tistim, ki se °°do odločili za skrajšan delovni čas, plača razliko do polnega delovnega časa." Glas: "Vse torej kaže, da bo pokojninska re-*°rrna sprejeta še letos in začela veljati prihodnje leto?" Rop: "Precej problemov smo imeli, daje za-Ce' delati matični odbor, zdaj pa obstajajo vse Možnosti, da jo bodo poslanci decembra obravnavali in sprejeli." Poseben program varstva starejših Glas: "Vaše ministrstvo je decembra 1997 Prejelo program varstva starejših, to jc vladni Program, ki ga poslanci niso obravnavali?" Rop: "Poslanci ga obravnavajo pravzaprav Vsako leto. ko sprejemajo proračun. S tem programom je bila po eni strani narejena analiza varstva starejših v Sloveniji in na drugi določe-ne prednosti pri investicijah v domove starših, predvidene so bile koncesije in s tem Radnja zasebnih domov. S tem programom je 1 ugotovljen izredno velik primanjkljaj in poseljen je bil cilj, da do leta 2005 zagotovimo 3-800 dodatnih mest. Od tega 1.500 v javnih svodih, 1.500 s podelitvijo koncesije in 800 v Osebnih domovih brez koncesije." Kmalu zasebni domovi za starejše ^las: "V kolikšni meri je bil program že uresničen?" Rod- 'V teh letih smo izredno povečali inves-lcUe v domove starejših, lani je bilo za nove Namenjena milijarda tolarjev in za tekoče in-Vesticije 1,5 milijarde tolarjev, letos bo tega še Več. Zgradili in dokončali smo dom upokojencev v Trebnjem, zelo lep dom imajo v Šentjur-Ju Pri Celju, prihodnje leto bo končan v Logat-Cu> temeljni kamen smo letos položili na Premijah, pred kratkim smo z izvajalci podpisali P°8odbe za dom v Ljutomeru. Velik primanjkuj imamo v Mariboru in v Ljubljani, žal se j)rav tam zapleta, v Ljubljani zaradi denaciona-l2;acije, vendar lahko rečem, da smo na obeh *°ncih zdaj že sorazmerno daleč. l~etos sem podpisal tudi prvo koncesijsko pogodbo za zasebni dom v bližini Logatca, kije v asti Cerkve, prvi je izpolnil pogoje za pridobi-ev koncesije. Možnosti obstajajo v Mariboru, ■?er nameravajo zasebniki graditi na dveh loka-°lJah, sorazmerno velika možnost je tudi v V Zavarovalnici Triglav, d.d., imajo različ-**e oblike pokojninskih programov, ki omo-&°čajo, da si pokojnino izoblikujete po "svoji meri" Pravijo: Tako Vi, kot mi se zavedamo, da pmsto-v°(/no pokojninsko zavarovanje pomeni premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, *l jo lahko oblikujemo že danes po svojih Možnostih in željah. Naložba danes je kapici prihodnosti, ki se skozi dodatno pokojni-n° kaže v varnejši in bogatejši prihodnosti." ANGELCA ŽI-BERNA: "Pomoč potrebuje 15 odstotkov upokojencev, le 1,3 odstotka jo je deležna, razmere se prepočasi izboljšujejo. Po eni strani država podpira pomoč na domu, po drugi pa ukinja zdravstveno patro-nažno službo. Tisti, ki je v domu, ima torej zdravstvene storitve, tisti, kije doma pa ne. Svojci, ki skrbijo za starejšega člana družine se znajdejo v veliki stiski, ko zboli ali pride iz bolnišnice, saj ne morejo dobiti niti dneva bolniške odsotnosti z dela. Družine, ki skrbijo za starejše, bi morale biti deležne pomoči, tudi denarnega dodatka, če so socialno ogrožene. ANTON ROP: "Kako pomagati družini? Zanje bodo zelo pomembni dnevni centri, ki jih načrtno širimo, starejši bodo lahko čez dan v centru, popoldne, ko pridejo otroci iz službe, se bodo vrnili domov. Širimo tudi mrežo socialnih storitev, pripravljamo spremembo zakona o socialnem varstvu, saj so denarni dodatki, ki jih izplačuje/o v centrih za socialno delo prenizki. Na osnovi študije Inštituta za ekonomska raziskovanja smo se odločili, da obseg teh sredstev povečamo za 7,5 milijarde tolarjev. Denarni dodatki bodo tako za polovico večji, zdaj so znašali dobrih dvajset tisoč tolarjev, dvignili se bodo na trideset tisoč tolarjev." RAFKO ČIRIČ: "Velik problem je, kaj napraviti s tistimi, ki ne morejo v dom upokojencev in ne v bolnico, mislim, da bi morali za podaljšano nego usposobiti prazne prostore v bolnišnicah. " ANTON ROP: "Nego valn i dom ovi da aH ne, tega odgovora še ni, oskrbni dan v bolnišnici namreč stane 30 tisoč tolarjev, v domu za starejše 3.400 tolarjev. Čeprav Ormož. Verjetno bo prvi zasebni dom, ki bo dobil koncesijo, nastal v Medvodah, tam so že začeli z gradnjo. Zasebna pobuda se kaže tudi v Moravskih Toplicah in še na več koncih Slovenije. Zasebna pobuda je razumljiva, saj so zmogljivosti premajhne, s pridobitvijo koncesije pa je financiranje urejeno, tudi zdravstvene storitve, kar zagotavlja stabilne dohodke. Razvili smo res živahno investicijsko dejavnost, pobud je veliko, iz Novega mesta je prišla tudi za negovalni dom starejših. Drugi sklop je pomoč na domu, ki jo prav tako razvijamo po vsej Sloveniji. Prav zdaj se v Kranju dogovarjamo, da bi v okviru reševanja brezposelnih iz Planike organizirali več programov javnih del, vanje bomo vključili tudi socialno varstvene storitve, pri katerih je ključna prav pomoč na domu." Kranj bo dobil center za dnevno varstvo starejših Glas: "Kranj je bil poleg Celja, Črnomlja, Zagorja in Lendave lani izbran kot kraj, ki ima prednost pri odprtju centra za dnevno varstvo starejših. Vendar se zapleta, letos so bila sredstva zanj predvidena, prihodnje leto pa jih v proračunu menda za Kranj ni?" Rop: "Nisem vedel, da se je v Kranju zapletlo. Sredstva za dnevne centre so predvidena, gradimo jih po vsej Sloveniji, ne vidim razloga, da ga v Kranju ne bi, to ne bi smel biti problem, stvari bom preveril. Sicer pa sta na območju Gorenjske predvidena dva dnevna centra, zato verjetno ne bo samo v Kranju, temveč še kakšnem drugem delu Gorenjske." so zamisli, da bi se bolj specializirali, vztrajamo pri konceptu mešanih domov, ker se nam zdijo boljši. Človek ima tako še vedno ufjanje, da bo z negovalnega prišel nazaj, v običajno sobo. V negovalnih domovih pa upanja nimajo več, le Še čakajo na smrt, le še svojci prihajajo, drugih ne vidijo več, to je izjemno slabo, takšni domovi so zelo depresivni. Mislim, da je izhod v mešanih domovih, ki imajo negovalne oddelke." MINKA DEMŠAR: "Pri pomoči na domu je problem v tem, da starejši težko sprejmejo tujega človeka, potrebno je ustvariti zaupanje. Ko jim to uspe, jim moramo zamenjati, zelo nas moti enoletno delo, da moramo pri javnih delih 'vrteti'ljudi. " ANTON ROP: "Računsko sodišče je dalo negativno mnenje, ker smo v javno delo nekaterih j>odaljševali na dve, tri leta, pravi, da morajo biti enakopravno vključeni vsi brezposelni. Zdaj proučujemo možnost stalnega subvencioniranja s pomočjo Rdečega križa in podobnih organizacij, s katerimi bi sklenili pogodbe do upokojitve in njihovo delo 70- do 80-odstotno plačevali. Za prihodnje leto imamo v proračunu za te projekte, predvidenih 500 milijonov tolarjev. Na Nizozemskem so s pomočjo socialno varstvenih, okolje varstvenih in drugih storitev ustvarili 100 tisoč novih delovnih mest, prav zdaj proučujemo njihov model." VINKO GOBEC: "Ogromno pisem dobimo, da dodatek za rekreacijo ni socialna k alegorija, da bi tako kot re-Ifcta^^J gres za delavec molk ral hiti za vse enak, n| I da bi tako kot re-iB I gres za delavce mo-n I ral biti za vse enak. I Prav tako pišejo, da I bi moral znašati 60 I do 70 odstotkov re- .....** gresa, zdaj namreč znaša le 45 odstotkov. Mislim, da bi se morali ho/j kot za več razredov boriti za večjo dodatek, da sčasoma prerasel v trinajsto plačo." ANTON ROP: ■Verjamem, da lahko dosežete povečanje dodatka, verjetno pa preskok ne bo takojšne. Povečanje dodatka hi bilo najbolje izpeljati z izenačevanjem razredov, torej s povečevanjem spodnjega." Gorenjska na povprečju Glas: "V Skupnost socialnih domov Slovenije je povezanih 53 domov, v njih je 13.300 ležišč, od tega je starejšim namenjenih 47 domov s 11.700 posteljami. Gorenjska je pri vključenosti starejših v domove na slovenskem povprečju. Vključenih je 4,2 odstotka starih nad 65 let, kar je natančno toliko kot v Sloveniji, je to v tem trenutku dobro ali slabo?" Rop: "Trudimo se, da bi vključenost dvignili, najprej seveda tam, kjer so stiske največje." Glas: "Na Gorenjskem ljudje pravijo, da je najboljši dom v Kamniku, takoj za njih je kranjski, nato pa slede drugi, se s tem strinjate?" Rop: "Kar v nekaj domovih sem že bil, zlasti v Kamniku, zaradi poplav smo ga temeljito obnovili, tam mi je bil res všeč." Nejasen status domov Glas: "Domovi sta starejše so javne ustanove v državni lasti, spadajo v javno službo. Stanovalci sami plačujejo oskrbnino, razen tistih seveda, ki tega ne zmorejo, njih jo deloma ali v celoti plačajo občine. Po podatkih s konca lanskega leta so stanovalci oziroma njihovi svojci sami prispevali 58,15 odstotka sredstev, občine so z doplačili prispevale 32,13 odstotka sredstev in s celotnimi plačili 9,72 odstotka. Država torej ne podpira domov, ki so javni zavodi, temveč posameznike, status domov je malo nejasen?" Rop: "To ni tako preprosto, v ceni storitve so zelo različni stroški. Država je po zakonu o socialnem varstvu dolžna pokrivati investicije in investicijsko vzdrževanje, kar tudi delamo, fi- nanciramo gradnje in vse večje obnove. V ceni storitev je obračunana tudi amortizacija, ki jo država ne pobira, čeprav je investirala, to pomeni, da bi jo lahko, vendar je namenoma ne pobere. Amortizacija ostaja v domovih, kar si je izborila Skupnost socialnih zavodov, to je vsekakor njihov velik uspe, za kvaliteto domov je to zelo pomembno." Glas: "Na slabšem so starejši domovi?" Rop: "Amortizacija je seveda večja v novejših, problem so domovi, ki so stari dvajset, trideset let. Amortizacija jim pogosto ne zadošča niti za tekoče investicijsko vzdrževanje in probleme sproti razrešujemo. V Sloveniji pa je kar nekaj novejših domov, kjer imajo precej denarja za investicije, takšen je na Ptuju, pa v Izlakah je tudi zelo lep, tudi v Trebnjem, Šentjurju. Tako tudi posredno sofinanciramo storitve." Javnih zavodov ne smemo sprivatizirati Glas: "Nad privatizacijo v socialnem varstvu niste navdušeni?" Rop: "Socialna merila morajo obstajati, država plača oskrbnino tistim, ki sami tega ne zmorejo, zato je privatizacija domov tako problematična. Vseskozi sem nasprotoval privatizaciji domov, moram reči, da sem kar dobro lekcijo dobil pri direktorju doma na Gorenjskem, tukaj blizu, pa ne bom povedal kje. Povabil me je, prišel sem, bil je zelo prijazen, potem pa je dejal, da bi šel rad v privatizacijo. Vprašal sem ga, zakaj bi rad dom sprivatiziral, povedal je, da bi vse tiste, ki nimajo denarja, invalide in druge, dal v državni dom, sam pa naredil nad-standardne storitve in tako pobral dodatke. Rekel sem mu hvala, lepo si povedal in šel." Glas: "Odločno ste torej proti temu?" Rop: "Mislim, da mreže javnih zavodov niti slučajno ne smemo sprivatizirati. Še več, v domovih morajo biti različne, tako enoposteljne kot dvoposteljne sobe, kar zahtevamo tudi, ko dajemo koncesije zasebnim domovom. Predpisujemo jim tako kadrovske kot tehnične normative, takšno in takšno sestavo sob, take in take velikosti, tudi opremo, le tako lahko dobijo koncesijo in so vključeni v mrežo javnih služb. Vse kaže, da bomo imeli tudi takšne, ki ne bodo vključeni v javno službo, vendar bodo morali prav tako spoštovati tehnične standarde, kar pomeni, da ne bodo smeli biti podstan-dardni. Saj ste brali, kaj seje dogajalo v Italiji, kjer so ljudi strpali v čumnate, praktično v hiralnice izpod vsake ravni, kaj takega se pri nas ne sme dogajati." Varovana stanovanja Glas: "Ponekod že napovedujejo, da bodo imeli tudi varovana stanovanja?" Rop: "Varovana stanovanja so vmesna storitev med domovi in pomočjo na domu, lahko so lastniška ali pa stanovalci plačujejo oskrbnino. Vendar samo za tisti tel, ki ga naročijo, denimo za hrano, pospravljanje, pranje itd. Dostop imajo seveda do vseh storitev, zato so varovana stanovanja najpogosteje v sklopu domov za starejše. To so tehnično prilagojena stanovanja, ki imajo tudi stalen dostop do zdravstvenih storitev, na voljo jim je dežurni zdravnik. Tudi za varovana stanovanja že dajemo soglasje, imajo jih že v Šentjurju pri Celju, krasna so." Glas: "Kdo vse lahko investira v varovana stanovanja?" Rop: "S stanovanjskim in pokojninskim skladom smo se že dogovorili, da gremo v izgradnjo varovanih stanovanj, v Logatcu jih že gradimo, tam bodo zelo lepa stanovanja. Tudi v Tolminu, saj smo za Posočje po potresu dobili zelo ugodna posojila sklada Sveta Evrope. Toda v Posočju seje zgodilo nekaj nezaslišanega, krajani na več koncih nasprotujejo varovanim stanovanjem, češ da jih motijo. Tega nikakor ne mislimo upoštevati, žalostno pa je, da se kaj takega pri nas sploh dogaja." Na preji se nam je tokrat predstavila tudi Glasbena skupina Neverjetno, ki v slovenskem glasbenem prostoru obstaja eno leto. Sestavljajo jo izkušeni glasbeniki Uroš Rako-vec, akustična kitara in mandolina, Tine Jenko, bas kitara, kitara in Miran Milic, bobni in tolkala. Člani skupine so iz različnih glasbenih okolij, njihova glasba pa sega od etna, akustike, ročka, klasike, blusa in vse do jazza. Zavarovalnica Triglav, d.d.. OE v Kranju se je letos obogatila Kranj s prireditvenimi prostori. % kmečka zadruga Krško z enn najstarejših kleti Kostanjevica je poznana po vinu modra frankinja. Glavni proizvod zadruge pa je cviček; vino, za katerega so potrebne najmanj tri sorte. Zadnje case je poznan tudi šampanjec iz cvička - Kraljevi cviček. Na svetovnem prvenstvu sorte sauvignon na Češkem je njihovo vino sauvignon med 123 vzorci vin iz 12 držav dobilo naziv šampion. Sponzor MIKS Šimenko, s.p., Kranj je že tri leta poznano ime po pripravi delikatesnih solat. Njihovo geslo pa je: Za vsako pogostitev, prava rešitev! Tudi na preji so poskrbeli, da smo srečanje prijetno sklenili. Organizator Glasove preje Andrej Žalar MNENJA. USODE Obdobje ponižne diplomacije Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Oktobra letos je bil v ameriškem Los Angelesu "Svetovni festival svete glasbe". Njegovo prizorišče sta bila znameniti Hollywood Bowl in muzej Paula Gettyja. Festival je bil eden n a/p ornem bn ejš i h kulturnih dogodkov na svetu ob izteku tisočletja, njegov organizator pa je bil tibetanski verski voditelj dala/lama. Ta je srečanje z govorom tudi odprl in v njem med drugim pozval k vsesplošni strpnosti. Festival je združi/ "ljudi dobre volje" iz vseh koncev sveta, v njegovem programu pa so se srečali predstavniki najrazličnejših religij, ljudje so poslušali židovske in islamske glasbenike, pa brazilske in mehiške Indijance, tibetanske duhovnike itd. Dalajlama je po vsem svetu izredno spoštovana oseba, saj vsi poznajo njegovo usodo, predvsem pa nenasitnost njegove vere, ki so jo kitajski komunistični voditelji skupaj z njim izgnali iz Tibeta. Tudi pri nas ima kar zgledno število pristašev, sicer pa je širša javnost več o dogodki/i na Tibetu lahko izvedela kar iz prve roke našega gorenjskega rojaka Toma Križnarja na njegovih predavanjih o obisku Tibeta. Zaradi vsega tega je seveda razumljivo ogorčenje javnosti nad obiskom zunanjega ministra dr. Borisa Frleca na Kitajskem, kjer je zunanjemu ministru Tangu zagotovil, da bo Slovenija obravnavala Tibet kot kitajsko notranjo zadevo, nato pa še brez komentarja poslušal Tangovo zahvalo, ker uradni predstavniki Slovenije niso sprejeli obiska tibetanskega duhovnega voditelja dalajlame. Se najbolj primerna beseda, ki nam ob tem pride na misel je -žalost. Ogorčenje je preveč agresivna, še posebej, ker gre za dalajlama, žalost pa dovolj slikovito ponazarja občutke, ko človek spremlja te poteze naše diplomacije. Slovenija je v slabem desetletju namreč popolnoma pozabila na to, kako vroče smo nekoč iskali zaveznike in prepričevali svet o pravici malih narodov do svobodnega življenja. Tedaj ni bilo ravno veliko ljudi, ki so bili pripravljeni za nas zastaviti svoje besede in vpliv, pa vendar so nekateri to storili in s tem pomagali spremeniti svetovno javno mnenje. Vprašanje je, kaj bi se z nami storilo, če bi tudi tedaj prisegali na počasne in previdne procese, tako, kot je to slišati sedaj. Problem Tibeta je tako v nebo vpijoč in tamkajšnje kršitve temeljni/i človekovih pravic so tako jasne, da tu ne more biti nobenega sprenevedanja. Človekove pravice nikjer po svetu ne morejo biti "notranja zadeva"posameznih držav, kajti v tistem trenutku, ko pristanemo na tovrstno logiko, nimamo prav nobene pravice več pričakovati podpore od zunaj, če se nam znova ponovi zgodovina. Slovenija je v tem trenutku res samostojna in neodvisna država, ki se je srečno rešila jugoslovanskega jarma, vendar bo s svojo majhnostjo še naprej zanimiv plen za mnoge močnejše in večje narode. Prav nobene garancije ni, da se bo sodobni svet umiril in začel zavedati nesmiselnosti vojn ter nasilja. Današnje nasilje je precej bolj neposredno in prikrito od tistega, ki se kaže v vojnah, zato pa je toliko bolj nevarno. Zdaj se narodi in kulture zavzemajo potiho in na skrivaj, predvsem pa s pomočjo kapitala. Vojna za trge je vse hujša, človeštvo nove razmere silijo v vedno večje trošenje, s tem pa se logično povečuje naš delovni čas. Nekaj 24 ur odprtih trgovin, ki so čez noč zrasle pred našimi očmi, je šele začetek. Marsikje po svetu so nepretrgoma odprti že vsi veliki trgovski centri, saj ljudje ob celodnevnem delu res lahko nakupujejo šele ponoči. Da je večina teh centrov v rokah mednarodnih multinacionalk, ni treba posebej poudarjati Slovenija je v času osamosvajanja in zunanjega ministrovanja dr. Dimitrija Rupla vodila precej bolj samostojno zunanjo politiko, kot se to dogaja sedaj. Tedanji diplomati niso imeli kaj taktizirati, saj je šlo za preživetje. Toda ravno s to aktivno diplomacijo smo samostojnost tudi dosegli. Potem pa smo očitno zaspali na lovorikah, zdaj pa sploh ponižno capljamo pred velikimi državami in čakamo na prihodnost, ki nam jo bodo dodelile, ne da bi pred tem sami pokazali, kje je naše edino logično mesto. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Trenutki našega vsakdana Med vrsticami Peter Čolnar, zunanji sodelavec V času komunističnega terorja je bilo, za tiste, ki so znali, posebno zanimivo razbirati misli iz ozadja zapisanega. Temu seje reklo brati med vrsticami. Ker gre za navado, ki še vedno ni izginila, pa naj gre za pisano ali povedano besedo, je tudi to eno od dejstev, ki govorijo, da se še nismo otresli strahu pred posledicami javnega izražanja svojega prepričanja, da še vedno živimo v nekem polpreteklem času. Seveda so različni ljudje v različnih /)oložajih. Nekaterim "sile kontinuitete" ne morejo nič, drugi pa so še kako ranljivi. Pred kratkim sem govoril z mlado novinarko, ki mi je zaupno povedala, da si pač ne more privoščiti, da bi jo zaznamovali kot nasprotnico slovenskih zagovornikov komunizma ali pa, še huje, simpatizerko Janeza Janše. Ne namerava se prodajati, vendar je življenje j)red njo... Tako pride do nekakšne potrebe, da se novinarji izpovedo "med vrsticami", medtem ko si drugi dajo duška s kakšno kletvico ali pikro pripombo. Pred kratkim je zbudilo pozornost novinarsko poročilo, da je sedaj tudi predsednik Kučan izjavil, da je treba spoštovati odločitev ustavnega sodišča o na referendumu izbranem dvokrožnem večinskem sistemu, z (novinarjevim) dodatkom "da mu ne bi mogel kasneje kdaj kdo kaj očitati". Seveda je predsednik države, kot navadno dodal, še to in ono, da se ne bi komu zameril. Na primer, da bomo drugače pač volili po starem sistemu, ker ga ustavno sodišče ni razveljavilo. S tem je med vrsticami nakazal mogoče drugačne smeri razvoja. Med vrsticami tistega, "da je sedaj tudi predsednik Kučan izjavil", sodi še nekaj. Se spomnite osamosvojitvenih časov? Na to, kako dolgo so nekateri "opozarjali" na nezmožnost samostojnega življenja Slovenije, o tem, da naj bi postala nekakšen afriški bantus-tan ali pa banana republika? Kako dolgo je trajalo, da je predsednik moral priti na dan z jasno podporo osamosvojitvi, verjetno zato, ker bi bilo sicer konec njegove politične kariere? Med vrsticami poročil se tudi sedaj dogajajo zanimive stvari. Povezane so z odnosom med predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in predsednikom države Milanom Kučanom. Kaže, da so napetosti dosegle že (dobro prikrito) vrelišče in da tokrat ne bo mogoče direktno okriviti dežurnega notranjega sovražnika Janeza Janšo. No, indirettno je to mogoče, ker naj bi bil največ on kriv ali zaslužen za dvokrožni večinski sistem. Gre za volilni sistem, ki zahteva jasnejša razmerja in v večji meri onemogoča kupovanje glasov, izdajstva predvolilnih zavezništev, predvsem pa jasno sliko o tem kdo je kaj. Tudi med zagovorniki komunizma bo moralo priti do čistega vina - kdo je prvi. Precej znamenj kaže, da se želi predsednik države tudi javno postaviti na mesto, kjer je praktično še od časov, ko je bil na čelu komunistov. Ima zato predsednik vlade dr. Drnovšek vse več in več težav, ker predsednik države nekako prevzema stvari v svoje roke? Če beremo med vrsticami informativnih poročil, vidimo vse več znamenj, ki na to kažejo. Stvari se stopnjujejo. Že pred tem volivci in člani LDS niso nikoli volili svojega predsedniškega kandidata, v zadnjem času pa je začel predsednik države sprejemati vse pomembne in nepomembne obiske tujih predstavnikov, domače delegacije z najrazličnejšimi predlogi in zahtevami. Nastopa tudi kot vodja državne delegacije na mednarodnih srečanjih in tudi na strankarskih seansah Združene liste... Dr. Drnovšku se vse pogosteje dogajajo neprijetnosti. Zgodil se je Holmec z žalitvami^ junakov osamosvojitvene vojne. Še vedno se dogajajo podobni poskusi povezani z oboroževanjem Slovenije v tem času. Zgodil se mu je Slavko Gaber s svojim odločnim nasprotovanjem večinskemu volilnemu sistemu. Zgodil se je Matevž Krivic, kije prevzel nekakšno vlogo označevalca prave linije, potem, ko se je Slavoj Žižek razglasil za marksista. Zgodili so se ulični protesti eldeesovega podmlatka. Zgodil se je upor eldeso-vih poslancev ob nameravanem predčasnem poslanskem upokojevanju. Zgodil se je upor ob prvih glasovanjih o večinskem volilnem sistemu. Zgodil se je minister Frlec s protijedrsko, kitajsko in tibetansko politiko. Zgodil se je "upor" eldeeso-vih ministrov ob sporazumu s Svetim sedežem. Ob Smehu, Tamu in drugih se dogaja še Triglav. Konec koncev so se mu zgodili tudi medvedi, zveri, ki naj bi prenesle svoj simbol iz Rusije v Slovenijo. Ob vseh dogajanjih ob vprašanju, kdo vodi in odloča v Sloveniji, se lahko zamislimo ob Shakespearovem izreku, da med gnilimi jabolki ni velike izbire. PREJELI SMO Ohranjanje delovnih mest v Planiki I. Predstavniki podpisanih sindikatov smo zahtevali, zaradi nenehnega kršenja določil sprejete prisilne poravnave v zvezi s številom zaposlenih in njihovo zaposlitvijo, da se Ministrstvo za delo in Ministrstvo za gospodarske odnose jasno opredelita do naših zahtev, sprejetih na predsedstvu SKS 28. 10. 1999 in da nas o svojem stališču seznanita na skupnem sestanku. Obe ministrstvi prestavljata 56 odstotkov lastniškega deleža v Planiki, Ministrstvo za delo v Planiki izvaja že dalj časa tudi ukrepe za ohranjanje delovnih mest. Predsedstvo SKS je na svoji zadnji seji dne 28. oktobra 1999 obravnavalo problematiko Planike in med drugim ugotovilo, da vodstvo krši določila sprejete prisilne poravnave, po koterije bilo dogovorjeno, da bo v Planiki zaposleno 1540 delavcev, trenutno pa je zaposleno samo še 1225 delavcev. Za tako prisilno poravnavo so glasovali tudi delavci, ker so v tem videli zagotovilo, da bodo obdržali svoje zaf)oslitve, čeprav je bila zanje, zaradi nizkega poplačila neprednostnih terjatev neugodna. Za tako število delavcev so bila zagotovljena, vendar še ne izplačana, tudi sredstva Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Zato so bili ministrstvoma posredovani naslednji sklepi: Na podlagi zgornjih ugotovitev zahtevamo: - da vodstvo Planike upošteva in realizira postavljeno število 1540 delavcev, kot je potrjeno po prisilni poravnavi; - da se takoj vsi delavci, ki so v delovnem razmerju, zaposlijo za nedoločen čas, pogodbe o zaposlitvi pa se vsem zaposlenim izročijo najpozneje do 15. //. 1999; - da vodstvo takoj pripravi terminski plan zaposlovanja do števila 1540 delavcev; - da imajo delavci, ki jim je v času po pravnomočni prisilni poravnavi prekinjeno delovno razmerje za določen čas, prednostno pravico pri zaposlovanju. Planika jih mora v ta namen tekoče pisno obveščati o prostih delovnih mestih in nameravanih novih zaposlitvah. - o teh kršitvah določil sprejete prisilne poravnave se tako} obvesti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve w Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki sta se vključila \ sanacijo Planike tudi zaradi ohranitve čim večjega števil zaposlenih in sta hkrati veČijm ka lastnika podjetja Planiko, d.d., - o dogajanjih v Planiki in 0 zgoraj naštetih zahtevan predsedstva SKS se preko medijev obvesti javnost. Ministrstvoma smo predlaga^ da zaradi kritičnih razmer v Planiki ukrepata, zaradi osvetr itve stanja pa se čimprej sCS' taneta s sindikati na razgovori II. Dogovor sindikatov z rnifl' istrom Ropom Na sestanku, ki ga je 22. M 1999 sklical minister Rop, naffl je vsem prisotnim pred' stavnikom navedenih sindikatov zagotovil popolno podjioro našim zahtevam po ohranjanji delovnih mest. Hkrati nas / seznanil z ukrepi, ki jih je brezposelne delavce Planik? Ministrstvo že začelo izvajati preko Območnega zavoda zaposlovanje in Območnega centra za socialno delo ter v sodelovanju z Mestno občin0 Kranj. Podporo ohranjanju delovnih mest za delavce Planike bo Ministrstvo izvajalo preko omenjenih institucij tudi v pm hodnje, še posebej pa - ffm pomemben lastnik podjetja ' preko organov udeležencev sporazuma o prisilni poravnavi /" preko svojega vpliva v nad' zornem svetu podjetja Planika' III. Podpisani sindikati borno tekoče spremljali izvajanj? dogovora in aktivnosti m ohranjanje delovnih mest ter ° tem obveščali sredstva javne%a obveščanja. Sindikat Planike Kr^ Dušan ValarW Svet kranjskih sindikatov Gorazd Bal« Sindikat Gorenjske regUe Neodvisnost - KNSS Milena Sindikat tekstilne in usn* jarsko predelovalne industriji Tone Rozman Sindikat Neodvisnost * KNSS Planika Kranj - Jože Tomaži«1 89,7 ^ta*" radio EOSS 375 Tak sem, pa kaj mi kdo more?! Slavko sodi med tiste srečneže, kije do svojega šestdesetega leta videl zdravnika od blizu le nekajkrat. Enkrat, ko se je pri žaganju ureza/ v prst in drugič, ko ga je zvilo zaradi nakladanja težkih hlodov. Že njegov oče je dočakal šestindevetdeseto leto, in tudi stric je bil v pozni starosti še čvrst in prav nič senilen. Za Slavka pravijo, da ga ni bolj trmastega, kot je on. Že ko sem se prvič ustavila pri njem in mu želela pomagati s tem, da bi mu skuhala vsaj kavo, o tem niti slišati ni hotel. Ko sem le "sitnarila", mi je dovolil, da sem vzela v roke metlo in mu tnalo pometla. Ta čas, ko je on nosil vkup papirje, ob katerih sva se potem pomenkovala. Prav nič ni imel proti, da sem mu šla na "šupo" po drva, saj je bil še zmeraj bolj švo-hoten. "Enkrat obišči našega "oča"," me je nagovarjal eden njegovih sinov, s katerim sva se poznala še iz mladih let. "Boš videla, mi je še dejal, da tako trmastega človeka še nisi srečala!" In tako meje, že več kot pol leta je od tega, zagrabila radovednost, kakšen je ta "presneti Slavko", ki se ne pusti "komandirati" niti lastnim otrokom. Ko sem ga zagledala, drobcenega, z navihanimi brki pod nosom in ko so se njegove živahne oči "zas-mejale", sem vedela, da sem prav prišla. Da mi bo všeč, da se bova razumela in marsikaj pomenila. In to se je potem res zgodilo. Malo me je imel za "norca", da sem se karpreeejkrat morala oglasili, preden mi je o sebi povedal vsaj približno toliko, da je zneslo za eno zgodbo. Kar naprej je zavlačeval in motovilil z besedami, kot da hi želel, da sem začela USODE P i š e Milena M i k 1 a v č i č pogledovati na uro in mu potem obljubila, da pridem še enkrat po preostanek zgodbe. Imela sem ga na sumu. da to počne zato, ker mu je dolgčas, in mu je všeč, da se skupaj smejeva in kakšno rečeva. Slavkov sin se mi je samo režal, ko sem mu razlagala, kakšne mi ušpiči njegov oče. Tja v tri dni sem se kregala, na tihem mi je pa vseeno bilo všeč, da sem imela "uržeh " Slavka še enkrat obiskat! "Moji otroci bi me že zdavnaj radi spravili v dolino, k sebi. Da bi stanoval nekaj časa pri enem in nekaj časa pri drugem. O, to pa ni zame!! Dokler lahko migam, bom doma, ko se bom pa "stegnu", ho pa tako ali tako vseeno, kje bom," mi je že ne vem več kolikokrat pripovedoval, ko sva sedela za pečjo in se pogovarjala, medtem ko sem listala po starih, Mohorjevih koledarjih, ki jih še kako rad prebira ob poznih, zimskih večeri/i. Še zmeraj zelo rad kakšno zapoje. Tako, narodno. Pesem človeku pogreje srce, trdi. Ljudje, ki imajo radi glasbo, so veseli ljudje, trdi. Ni mu bilo všeč, da je bil moj glas tak kot počen lonec, s katerim si ni mogel kaj prida pomagati. "Ko smo bili še otroci, smo se ob večerih greli na peči," mi je razlagal Slavko. Mama so klekljali za pečjo, oče je tišlaril, teta pa je pela, mi smo nato "potegnili" za njo. Najlepše je bilo okoli božiča. Oče je naredil izrezljane jaslice, ki so bile nekaj posebnega. Vsa vas jih je hodila občudovat. Malo smo molili, več smo prepevali. Otroci smo žvečili krhlje, odrasli so pili snope, vsem pa je bilo lepo. Danes si takih večerov ne znamo več narediti. In še nekaj: koliko otrok še zna kaj "jod/ali", kaj drugega kot tisti hrupni "holj/adh- hojladro"?!" Slavku je žal, da očetovih jaslic ni več pri hiši. Ženi so bile bolj pri srcu jaslice pisanih barv, zato je nekoč, ne da bi ga vprašala, vrgla v peč "ta stare". Takrat je bil hud nanjo. "Saj je bila dobra ženska. Rad sem jo imel. Včasih sva se tako "ruknila", da se je slišalo po vsej vasi. Oba sva bila trmasta. Ni se mi kaj dosti pustila, jaz pa njej ne. Toda zmeraj sva se pobotala. Nisva se javno "kuše-vala", kot to danes počnejo, vsem na očeh. Potem gredo za prvi vogal in ženo prevarajo. Pomenila sva se, ko sva bila sama. Imela je dolge lase, spete v kito in všeč ji je bilo, če sem ji jih zvečer pomagal "razče-sati". Čisto pri miru je sedela, ko sem ji šaril po laseh. To naju je zelo zbližalo. Ampak tistih jaslic ji nisem odpustil, ha ha ha!" Pripovedoval mi je tudi o tem, kako je hodil v šolo. Ker je bil doma s hribov, so imeli pouk le trikrat na teden. Takrat je ostal doma starejši brat, da je Slavko lahko obul njegove čevlje. Ker so mu bili preveliki, jih je spredaj zatlačil s časopisnim papirjem, da mu niso preveč "šklofotali" na nogah. Toda ker je moral sneg, majhen, kot je bil, velikokrat gaziti, je domov prihajal premočen in prezebel. Toda bolan ni bil nikoli. Ne pomni, do letošnjega leta, da bi kdaj pokašljeval ali obležal zaradi prehlada. "Mama mije velikokrat pripovedovala, da bi se kot dojenček lahko nekoč utopil. S seboj me je nesla na njivo, kjer so pleli korenje. Pri tem jih je zalotila nevihta in ženske so se prestrašene razbežale domov. Še danes ne vem, kako to, da je mama pozabila name. Ležal sem v eni košari, na dežju in se drl. Ko je čez čas prišla pome, sem bil že ves v vodi. Sama sreča, da ni bilo takrat po meni!" reče Slavko navihano in še doda: "To, da me je mama pozabila, ni bilo nič čudnega. Moj brat je bil le malo starejši od mene, ravno je shodil in z njim je imela več opravkov kot ne. Jaz, ki sem se rodil zadnji, sem ji moral biti v napoto, vem... Ko je bil še otrok, so tudi njemu v kozarec nalili malo vina, mu dali kos kruha, ki ga je potem namakal in to se mu je zdelo zelo dobro. Dokler ni župnik, ob nekem obisku, naredil reda in prepovedal to razvado. "Oče je bil tisti, ki nas je kaznoval, mama nikoli. Ko sem nekoč kuram zvezal noge in se zabaval, ko niso mogle vstati, me je oče dal čez koleno in me tako "namahal"z "gajžlo", da sem bil ves črn. Verjetno bi me že veliko prej nehal pretepati, če bi ga prosil ali če bi jokal. Toda iz ust mi ni prišel niti stok-Stiskal sem zobe in molče prenašal tepež. Za kazen sem moral klečati na "butarici", ko smo, za moje spreobrnjenje zvečer molili "rožnkranc". Kot otrok sem bil tudi maščevalen. Očetu sem tiste udarce zelo zameril. Za nalašč sem eno od kokoši potem utopil V čebru, da sem se tako "maščeval" očetu. Hvala bogu, se me taka "manira" ni prijela, drugače bi bilo joj. ■ Slavko ima še zmeraj zelo dober spomin in oba sva se zabavala, ko je stekla beseda o dihurjih, ki jih j'-' bilo na štali in kozolcu vse polno. Mulci so jih skušali uloviti, toda kakšne posebne sreče pri tem niso imeli-"Žuavce" so baje strašno smrdele... In še eno neumnost ima iz tistega časa na vesti Slavko: enemu dekletu, ki ni maralo z njim plesati, je na domača vrata, za kazen, potem obesil takega dihurja... (konec prihodnjič) petek, 3. decembra 1999 PISMA, PODLISTEK 21. STRAN • GORENJSKI GLAS V Bruselj pokončno Darja Lav t iž ar - Bebler, poslanka v DZ RS «*• zasedanje Pridružitve nega par-'trnentarnega odbora EU -Slovenija Y Bruselj smo tokrat šli dokaj mtnozavestni ali vsaj prepričani, že obvladamo to sceno in da tam ne more čakati nobeno zelo neprijetno presenečenje. Šlo je namreč že za tretje zasedanje skupoga parlamentarnega odbora ^ed EU in Slovenijo, letošnje Poročilo Evropske komisije o n<*predku Slovenije v procesu vključevanja v EU pa je bilo bistveno bolj ugodno kol lansko. Na pripravljalnem sestanku za to i skupno zasedanje smo določili dnevni red, pri čemer smo oboji Podprli temeljno izhodišče, da nima smisla obravnavati področij Qli zadev, kjer Slovenija uspešno 'spolnjuje kriterije in pogoje EU; kjer je torej že uskladila svojo Z(*konodajo z evropskim pravnim redoni in pravočasno pripravi/a Ustrezna pogajalska izhodišča. Zato naj bi v okviru izmenjave mnenj med pogajalci z naše strani 'n s strani Evropske komisije in ob mirnem prispevku komisarja vuntherja Verheugna in našega Ministra za evropske zadeve, Igorja Bavčarja, posebej osvetlili tiste l°čke, kejr je bila Slovenija doslej manj uspešna. Nakazali naj bi tudi Predvideno dinamiko oddaje nadaljnjih pogajalskih izhodišč, Predstavili izvajanje državnega progama harmonizacije naše zakonodaje z evropsko in ocenili stanje dejanske pripravljenosti Slovenije za vključitev v EU. No, v tem delu razprave smo bili deležni številnih pohval, tako s strani komisarja Verheugna kot l**di s strani večine prisotnih Poslancev evropskega parlamenta. Mislim, da je nanje naredilo ugoden vtis dejstvo, da se mi lotevamo obravnave teh vprašanj zelo argumentirano in brez poskusov pokriti ali olepšati ustrezna pogajalska izhodišča za posamezna področja Pogajanja z EU. Naši sogovorniki so nam zelo neposredno povedali, da Slovenija sodi v prvi krog držav, ki se bodo °b dosedanji in pričakovani dinamiki izpolnjevanja aqui-ja Najprej vključite v EU. Opozorili so nas, da bo naslednjih 9 mesecev ključnih tako za ta proces sam kot Za diferenciacijo med državami kandidatkami v tem smislu, da se bodo med njimi pokazale večje raz-PEjB v stopnji dejanske pripravljenosti za vključitev v EU. Prav tako so nas opozorili na nevarnost, da utegne naš parlament spričo Priprav na bližajoče se volitve v DZ konec pri/iodnjega leta upočasniti tempo sprejemanja zakonov, ki vsebujejo tako imenovano evropsko dimenzijo. Dobronamerni nasvet je °H ciljan tako, da bi razumeli, da morajo tudi politične stranke v pripravah na nove volitve dati prednost interesom lastne države za vključitev v EU pred interesi medstrankarske tekme za pridobitev volivcev. V zadnjem času pa je pri delu skupnega pridružitvenega parlamentarnega odbora opaziti še en pomemben trend. S strani evropskih poslancev iz sosednjih držav, to je iz Italije in Avstrije, vse bolj prihajajo pobude za obravnavo posameznih tem, ki niso predmet acpti-ja in torej tudi ne predmet pogajanj Slovenije z EU, pač pa so to v bistvu posamezna "nerešena vprašanja" v dvostranskih odnosih Slovenije s tema državama. Gre za vprašanje tako imenovane staroavstrijske manjšine v Sloveniji, za nerazčiščene in nerazrešene nekatere konfliktne točke v zgodovini Italije in Slovenije (beri problematika fojb) za vprašanje "spora" v zvezi z Lipicanci. Ponovno se je zastavilo vprašanje zaprtja brezcarinskih prodajaln na naši strani in za Avstrijo domnevne nezadostne varnosti jedrske elektrarne Krško. Očitno želijo posamezni poslanci iz teh dveh držav izrabiti tudi ta forum, to je skupni pridružitveni parlamentarni odbor za izvajanje, dovolila si bom reči, dodatnega pritiska na Slovenijo, da bi za ceno uveljavitve lastnega življenjskega interesa pristala na marsikateri pogoj, ki ji ga zastavljata sosedi. Način, kako so se nekateri poslanci lotili denacionalizacije pri nas, kaže, da so v ozadju teh pritiskov posamezni veleposestniki, razlaščenci oziroma njihovi dediči. Glede vseh teh zahtev smo sogovornikom jasno povedali, da niso predmet pogajanj in da zato tudi menimo, da ne sodijo v predmet razprave na zasedanju skupnega pridružitvenega parlamentarnega odbora. Pri tem pa smo poudarili, da se ne izogibamo temu, da jih o teh vprašanjih informiramo. Še ■več, to je celo v našem interesu, saj želimo preprečiti ustvarjanje nekih "napihnjenih" političnih tem, za katere se potem ob razjasnitvi pravih dejstev in soočenju pravih argumentov izkaže, da je "v sredini votlo, okrog pa ni ničesar". No, hvala bogu, tudi nekateri evropski poslanci sami so opozori/i, da nekatere od teh tem nikakor ne sodijo v predmet pogajanj in so svoje kolege na ta način poučili, da z/orab/ajo ta forum za svoje ožje interese oz. ožje interese lastnih držav. Upam si truditi, da smo kljub pritiskom znali zavzeti pokončno držo in da nas zato naši sogovorniki lahko samo še bolj cenijo. V neformalnih pogovorili so nam to posamezniki tudi neposredno povedali. Navsezadnje, kdo nas bo cenil, če se sami ne bomo cenili?! Pismo za javnost ob prvem decembru, dnevu AIDSA Ob dnevu AIDSA je potrebno opozoriti na to, da je okužba s IIIV do sedaj že močno prizadela tudi uporabnike drog po celem svetu. Mnogi so že uporabljali droge s pomočjo okužene brizgalke in ostalim okuženim priborom za iniciranje drog ali imeli tvegane spolne odnose brez ustrezne zaščite in se na ta način okužili tudi s HIV V nekaterih evropskih državah predstavljajo uporabniki drog med obolelimi za AIDS več kot 60 odstotkov od vseh zbolelih za AIDS. Tudi v naši državi se delež oseb odvisnih od drog med obolelimi za AIDS iz leta v leto vztrajno povečuje. Odrivanje uporabnikov drog na obrobje družbe je bil eden temelj ni It razlogov, zakaj je med njimi prišlo do pogostejših okužb z virusom HIV, kot med ostalim prebivalstvom. Ravno zaradi odklonilnega stališča javnosti se večina ni upala kupovati igel v lekarnah, ker so se s tem izpostavili kritiki javnosti in si onemogočali napredek v družbi. Okužba s HI V je v ospredje postavila vprašanje odnosa družbe do skupine uporabnikov drog. Sam pojav bolezni je korenito spremenil odnos družbe do uporabnikov drog. Začeli so se razvijati programi pomoči uporabnikom drog, ki so bili usmerjeni v zmanjševanje škode zaradi uporabe drog. Sprva so bili uporabniki drog tudi slabo izobraženi o nevarnostih HI V, saj niso obstajali programi terenskega dela, ki najbolj učinkovito seznanjajo to populacijo o nevarnosti injiciranja drog. Sprva so bile metode obveščanja uporabnikov drog o nevarnostih HI V infekcije še zelo nedodelane, zato so dosegle le manjše število uporabnikov drog. Danes poznamo učinkovite metode izobraževanja uporabnikov drog na področju HI V infekcije. Na področju uporabe drog je potrebno v Sloveniji sprejeti in dopolniti vrsto ukrepov, ki bodo zaščitili uporabnike drog pred okužbo s IIIV in hepatitisom C in B. Nekateri izmed ukrepov sprožajo v družbi in strokovni javnosti tudi dvome, vendar je ob tem potrebno povedati, da so nujno potrebni, če hočemo zaščititi uporabnike drog pred HIV infekcijo. Predvsem je potrebno stalno izobraževanje prebivalstva in tudi Uporabnikov drog o nevarnosti HIV infekcije in tako s primarno preventivo zmanjšati uporabo drog med prebivalstvom, ter zmanjšati nevarne načine injiciranja drog na minimum. Potrebno je razširiti ponudbo nizkopražnih programov, ki bodo s preventivnim delom med uporabniki drog zmanjševali možnosti okužb s HIV itd. Nadaljevati je potrebno začete aktivnosti na področju izobraževanja uporabnikov drog o nevarnostih uporabe drog in kako se jim lahko izognejo. Vzpostaviti je potrebno dovolj veliko število raznovrstnih programov za zdravljenje in pomoč uporabnikom drog in na ta način zmanjšati število oseb, ki živijo na cesti v neugodnih razmerah in jim omogočiti vsaj osnovne pogoje za preživetje. Predvsem pa je potrebno nadaljevati s strpnejšim odnosom do uporabnikov drog in razvijanjem ustreznih programov, ki bodo zmanjševali možnosti okužbe uporabnikov drog s HIV. Nova zakonodaja, ki se sprejema v Državnem zboru bo omogočala kvalitetno in interdisciplinarno delo na področju preprečevanja, zdravljenja, rehabilitacije oseb odvisnih od drog in zmanjševanja škode, ki jo povzročajo droge. V zakonodaji so opredeljeni tudi programi zmanjševanja škode, ki so na odročju zmanjševanja števila okuženih s HIV izredno pomembni programi. Pri izvajanju teh programov imajo pomembno mesto nevladne organizacije, ki so že do danes storile veliko na področju preprečevanja okužbe s HIV med uporabniki drog. Naš skupni cilj mora biti ponovna integracija oseb odvisnih od drog v vsakodnevno življenje. Tistim pa, ki še niso sposobni prenehati z uporabo drog, ali si tega preprosto ne želijo pa je potrebno v tem trenutku omogočiti takšne programe, ki jih bodo maksimalno zaščitili pred okužbo z virusom HIV in jim omogočili čimbolj varno preživetje. Bolezen odvisnosti je težko kronično obolenje, zato potrebujejo oboleli tudi strokovno pomoč in predvsem spodbudo in razumevanje s strani ostalih prebivalcev. Od odnosa prebivalcev do uporabnikov drog je veliko odvisno tudi število okuženih s HIV v prihodnjem tisočletju. V kolikor jih bomo sprejeli kot del družbe, ki potrebuje pomoč in jili ne bomo odrivali na obrobje družbe bomo od tega imeli vsi koristi. HIV in AIDS sta postala naša dnevna spremljevalca, tu sta in z njimi bomo živeli tudi v naslednjem tisočletju, zato se je potrebno naučiti živeti tako, da se ne bomo okužili s HIV Ravno tako so droge tukaj in sedaj in spremljale nas bodo tudi v naslednje tisočletje. Na koncu tisočletja moramo biti sposobni sprejemati drugačnost in biti tolerantni do drugače mislečih. Čas je, da prenehamo odrivati probleme uporabe drog in HIV infekcije v nezano in da se jih lotimo realno, znanju in času primerno tu in sedaj, kjer živimo in sobivamo. DIREKTOR Milan Krek, dr. med. "Bodo Tržičani drsali drugje" Odgovor na članek pisca dr. Boruta Sajovica, Brdo 7 - v vašem glasilu Najbolj gluh je tisti, ki noče slišati, najbolj slep je tisti, ki noče videti in najbolj neumen je tisti, ki noče razumeti. Gospod Sajovic res ni najbolj neumen, pa vseeno noče razumeti niti najbolj osnovnih stvari. Ker je razlaganje očitnih stvari g. Sajovicu potrata časa, mu raje predlagam, da sprejme mojo ponudbo. Po njegovih besedah je vodenje občine sila enostavno in bi bil on sposoben vse stvari urediti hitro in poceni (da mu ljudje verjamejo, se je pokazalo na zadnjih volitvah). Zato mu, kot zagretemu hokejskemu delavcu, enemu najbogatejših Lržičanov in po njegovih besedah tudi najbolj sposobnemu, kot župan občine Tržič, ponujam v brezplačen najem drsališče. Upam, da bo to ponudbo sprejel in dokazal meni in predvsem občanom, kako enostavno je rešiti ta problem. Ker je zapisal, da je vse enostavno, bo gotovo rešil drsališče v desetih dneh in omogočil tržiškim športnikom in rekreativcem uporabo le-tega. Gospod Sajovic upam, da ne boste odgovorili zgolj z besedami, ampak boste tudi kaj naredili za Tržič. GLASOV KAŽIPOT Obisk Miklavža ali Božička Obisk Miklavža ali Božička na dom za posameznika ali skupino. Tel.: 064/326-362 - zvečer. Maketarsko tekmovanje za pokal Revell Kranj - V Osnovni šoli Matija Čopa v Kranju bo jutri, v soboto, potekalo IV. tekmovanje za pokal Revell v plastičnem maketarstvu za juniorje in seniorje. Ocenjevalne kategorije, ločeno za obe kategoriji bodo naslednje: I. mateke letal v vseh merilih (v merilu 1:72 in manjše ter 1:48 in večje), II. makete plovil v vseh merilih, III. makete avtomobilov in motorjev v vseh merilih, IV. makete vojaških vozil in vojakov v vseh merilih, V. makete na temo znanstvene fantastike v vseh merilih. Prvi trije tekmovalci v posameznih kategorijah bodo dobili praktične nagrade. Prijavite se lahko pred začetkom tekmovanja, to je od 8. do 10. ure, koje po programu predviden prihod in prijava tekmovalcev. Ob 10.30 uri bo začetek tekmovanja, okrog 14. ure pa razglasitev rezultatov in podelitev nagrad Pravila tekmovanja: tekmuje se lahko le z maketami Revell, Monogram in Matchbox, vsak tekmovalec lahko nastopili z eno maketo v posamezni kategoriji in sicer z maketo, ki jo je izdelal sam, zaželena pa je tudi spremljajoča literatura. Med tekmovanjem bo potekala prodaja maket pokrovitelja Hibisco Ljubljana ter razstava maket z bolšjim sejmom. XIII. stražiški kulturni teden 1999 Stražišče pri Kranju - Ob mednarodnem letu starejših v Šmartinskem domu od srede, 1., do torka, 7. decembra, potekajo številne prireditve pod skupnim naslovom Svet vrednot, strpnosti in sožitja. Danes, v petek, bo ob 18.30 uri musical Orfej in Evrodika, nastopila bosta instrumentalni orkester Orfej -Sorica in Komorni pevski zbor Osti Jarej iz Stražišča. Jutri, v soboto, 4. decembra, bo ob 18.30 uri nastop Folklorne skupine KD Sava ob praznovanju njihove 50-letnice, nastopil bo tudi mešani pevs- ki zbor Svoboda Stražišče, ki ga vodi Marija Jamnik. V nedeljo, 5. decembra, bo ob 18. uri v Šmartinski cerkvi in dvorani Šmartinskega doma Miklavžev večer. Ob 18. uri bo v župnijski cerkvi sv. Martina sveta maša za otroke, ob 18.30 uri bo v dvorani Šmartinskega doma predstava z naslovom Dobrinček -II Igral in, pel bo Sončni žarek, vodi Karmen Primožič. Sv. Miklavž bo obdaroval otroke do enajstega leta starosti. V ponedeljek, 6. decembra, bo v dvorani doma ob 18.30 uri KUD Mali Vrh Nemilje Podblica uprizoril komedijo Kam iz Zadreg režiserja Francija Pogačnika. Predstava je Miklavževo darilo - v sožitje vseh generacij. Prireditve ob Miklavžu Kranj - Mestna občina Kranj in Zveza kulturnih organizacij Kranj organizirata v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri Miklavžev sprevod po starem mestnem jedru do Glavnega trga, kjer bo pred Prešernovim gledališčem Miklavž nagovoril otroke in jih obdaril. Kokrica pri Kranju - KO SKD Kokrica v sodelovanju s KS Kokrica, TD Kokrica in sponzorji prireja že tradicionalno Miklavževanje, ki bo jutri, v soboto, 4. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu na Kokrici. Ob prijetni igrici boste lahko pričakali Miklavža, ki bo predšolske otroke tudi obdaroval. Naklo - V Kulturnem domu v Naklem bo v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri Mladinska skupina Skala uprizorila operetb v treh dejanjih Miklavž prihaja, avtorja Jerka Grzinčiča. Sodelujejo člani mladinskega in otroškega zbora župnije Naklo in člani moškega zbora Vedrina. Otroci bodo obdarovani. Starši lahko prinesete darila pred predstavo v kulturni dom. Če bo zanimanje veliko, se bo perdstava ponovila v ponedeljek, 6 decembra. Kranjska Gora - Jutri, v soboto, bo Kranjsko Goro obiskal Miklavž. Ob 17 uri bo v Ljudskem domu lutkovna predstava Kekec in Pehta, nato bo na oder stopil sam Sveti Miklavž. Če pa bi kdo želel, da ga Miklavž obišče na domu, naj mu to sporoči po tel.: 881-481. Nadaljevanje na 40. strani Piše: Miha Naglic v, - -| 156 L Andrej Kalan, "gospod prelat" "To je Andrej Kidan, ki mu zadnja leta ni nihče drugače rekel, kdor mu je bil kdaj blizu. 'Prelat' je bil posebna, včasih zadnja avtoriteta; kadar je šlo za kulturno ali celo politično težavo, je njegova modrost odločila in težava je padla. / Kdor Saje spoznal šele zadnja leta, se je moral čuditi, da je bil ta mož kdaj politik in socialni delavec iz mlade, po Mahniču prebujene duhovščine in da je gospod Andrej v Tavčarjevih '4000' tedanji trnovski kaplan Kalan. Pa zveza med Tavčarjem in Kalanom ni samo ta: tudi v deželnem zboru sta se sprijela in Tavčar je v svoji nasilni ironiji Postal protifarški in oseben. Ko pa je bilo seje konec, je pristopil Tavčar h Kalanu, potegnil iz listnice petak ali desetak: 'Na Andrejec, za študente, da ne boš hud!' Tako pripoveduje anekdota - jedro utegne biti resnično. Kalan je za deranom prevzel dijaško kuhinjo, krušno mater vseh revnih ljubljanskih gimnazijcev, za dr. Fr. Tampetom pa Marijanišče, očetovski dom za sirote - a vzgoja je bila predvsem ženska; šolske sestre so opravile glavno delo v gosf)odarstvu, Vzgoji in šoli. Gospod kanonik in pozneje gospod Prelat je bil duhovna in vzgojna oblast, ljubezen In očetovska skrb, vse je videl in vedel - toda nje-Sovo delo je bilo tudi zunaj, na vseh straneh, v kapitlju, škofiji in tiskarni, oddih pa pri čebelicah. Bil je eden prvih čebelarjev. Naj se spomnim *e enkrat Tavčarja: srečala sta se spet v politiki Prve slovenske narodne vlade, kmalu nato v Marijanišču, kamor se je prišl nekdanji vodja slovenskega liberalizma pripravit na smrt. Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za 'Gorenjski biografski leksikon Ljubljani, dva meseca za rojakom Karlinom, ki je bil le dobro leto starejši od Kalana. Obhajan je bil v Marijanišču ..."Zanimivo, mar ne! Prebrali smo odlomek iz knjige Moj obračun; napisal jo je France Ko bi ar, rojak iz Železnikov, izšla je pri Slovenski matici, 1976. Iz navedenih vrstic in iz drugega pisanja so razvidna nekatera dejstva, vredna posebnega poudarka. Prvič: da so bili ravno znameniti možje iz "loškega gospostva " tisti, ki so vodili ustanove, v katerih se je šolala slovenska mladina iz manj premožnih slojev; Luka Je ran in Andrej Kalan sta vodila in gradila Marijanišče, poznejši DIC (Dom Ivana Cankarja na Poljanski cesti, v katerem je svoja dijaška leta prebila tudi generacija avtorja teh vrstic), Andrej Karlin pa Alojzijevišče ... Drugič: vidimo, kako so si naši možje politično nasprotovali, hkrati pa so znali ohraniti neke plemenite plemenske stike, kakršnih sedanji ne zmorejo oziroma jih sploh ne poskušajo; da o Tavčarjevi pokori v Marijanišču, meni do tega branja neznani, niti ne govorim ... Tretjič: ti isti možje so bili tisti, ki so odločilno sooblikovali slovenski nacionalni razvoj... ANDREJ KAIAN, duhovnik, urednik in politik, se je rodil 2. decembra 1858 v Pevnu pri Škofji Loki, v fari Stara Loka. Bogoslovje je študiral v letih 1879-83, posvečen v duhovnika 1882. Služboval je v različnih krajih na Gorenjskem in v Ljubljani, 1896 je postal stolni kanonik. Škof Jeglič, tudi sam Gorenjec, ga je 1907 predlagal za stolnega dekana, 1917 pa za stolnega prosta, vendar je dunajska vlada predloga zavrnila, ker se ji je zdel Kalan preveč slovensko usmerjen. Tako ga je Jeglič šele po razpadu monarhije imenoval za generalnega vikarja, svojega namestnika, "skoraj škofa" (1919- 28). Se bolj kot po formalni, je bi/ Kalan vpliven po svoji moralni avtoriteti. Kar je rekel on, je postalo zakon. Poleti 1917, ko so se opredeljevali za a/i proti majniški deklaraciji, je škof Jeglič še okleval med proavstrijsko Šušteršičevo in projugoslovansko Krekovo strujo; ko je Kalan j)odprl selškega rojaka Kreka, mu je Jeglič preprosto sledil, 15. septembra 1917, to pa je sprožilo pravo deklaracijsko gibanje. Politično je bil Kalan dejaven dvakrat: 1895-1900 je bil poslanec deželnega zbora, 1918-20 pa je bil minister ("poverjenik") za poljedelstvo v Narodni vladi SHS in isto v Deželni vladi za Slovenijo, prvi slovenski vladi v novejši dobi. Ustanovi/ je revijo Domoljub in bil njen prvi urednik (1888-99), v letih 1890-99 je urejal Slovenca, 1903- 28 je bil predsednik Katoliškega tiskovnega društva, ki je na Poljanskem nasipu zgradilo tedaj naj-modernješo tiskarno (zdaj tiskarna Ljudska pravica) ... Skratka: bil je siva eminenca vseh dogajanj ob prelomu stoletja in prevratu 1918, moralna avtoriteta, tisto, čemur bi danes rekli "opinion maker". Umrl je 3. junija 1933 v Andrej Kalan GORENJSKI GLAS • 22. STRAN BALINANJE Traški balinarji so zadovoljni z opravljenim delom "S0FTIJA" SELEKTOR NE MARA Balinarji Lokateksa Trate so letos brez težav osvojili naslov državnih prvakov, velik delež pa imajo tudi pri uspehih vseh reprezentanc, čeprav zaradi nesporazumov s selektorjem na največjih tekmah ni sodeloval dvakratni državni prvak Damjan Sofronievski. Škofja Loka, 3. decembra - S priložnostno tiskovno konferenco so balinarji Lokateksa Trate minuli torek zvečer svečano zaključili letošnjo sezono. "Lahko rečem, daje bilo to leto za nas uspešno kot še nobeno, čeprav se v klubu že ponašamo z vrsto odličij z državnih, evropskih, svetovnih in drugih mednarodnih tekmovanj. Največ nam seveda pomeni naslov ekipnih državnih prvakov in nato še to soboto osvojeni naslov pokalnih državnih prvakov. Seveda pa so bile vrhunec naših uspehov medalje naših mladih bali-narjev na vseh treh svetovnih prvenstvih: mladinskem, kadetskem in nato kot vrhunec še na članskem," je poudaril predsednik najboljšega med 240 balinarskimi kolektivi v Sloveniji Bojan Buden. In res je letošnja bera medalj in pokalov traških balinarjev prav neverjetna. V ekipnem državnem prvenstvu so vsega izgubili eno samo tekmo, nato pa so zanesljivo igrali tako v polfinalu kot finalu državnega prvenstva in z dvema visokima zmagama osvojili naslov ekipnih državnih prvakov. Temu naslovu so dodali še vrsto kolajn na posamičnih državnih prvenstvih vseh starostnih kategorij. Seveda so ponosni tudi na posamične članske naslove, saj jc bil Damjan Sofronievski najboljši med posamezniki, na Trati pa sta tudi prvi in drugi balinarski par v Sloveniji (naslov prvakov v dvojicah sta osvojila Sofronievski in Moličnik, podprvakov pa Rednak in Štancar). Iz državnih tekmovanj imajo tudi vrsto odličij v mlajših kategorijah, najbolj pa so veseli, da seje spet izkazala "traška balinarka šola" katere junaki šele prihajajo: Dejan Smeh, Jan Štancar in Luka Kokalj. Seveda so traški balinarji zadnja leta tudi redni člani državne reprezentance in iz največjih tekmovanj tradicionalno prinašajo tudi odličja. Tako se je letos med mladinci izkazal Davor Janžič, med kadeti sta odličje na svetovnem prvenstvu osvojila Zoran Rednak in Uroš Vehar, Uroš Vehar pa si je v finalu članskega prvenstva skupaj z Alešem Škobrnetom priboril tudi prestižno zlato kolajno v igri dvojic. Kljub velikim uspehom na največjih tekmovanjih pa na Trati ostaja "grenk priokus", da v slovenski reprezentanci ni bilo več njihovih predstavnikov, saj so bili v času po finalu državnega prvenstva vsi v vrhunski formi, kar sta na državnem prvenstvu dokazovala zlasti Damjan Sofronievski in Gregor Moličnik. "Povem lahko samo to, da s selektorjem Guštrinom nisva v najboljših odnosih, drugega komentarja pač nimam" je na vprašanje, zakaj je kot dvakratni državni prvak moral ostati doma namesto nastopiti na svetovnem prventvu v Franciji pojasnil Damjan Sofronievski, ki se seveda že ponaša z več kolajnami iz največjih tekmovanj, med drugim z dvema naslovoma mladinskega svetovnega prvaka. Kljub večkrat poudarjenim nezadovoljstvo z osrednjo balinarsko organizacijo pa na Trati optimistično gledajo v prihodnost. Pomladi jih namreč čaka nastop v pokalu evropskih pravkov, kjer si po besedah kapetana ekipe Bojana Berčiča želijo uvsrtitve med štiri najboljše ekipe. "Enkrat smo na tem tekmovanju že nastopali, vendar pa smo bili takrat manj izkušeni, za prve nasprotnike pa smo dobili evropske prvake, ekipo Zrinjevca. Letos bo žreb sicer znan tik pred novim letom, ne glede na nasprotnike pa računamo, da nam bo uspela uvrstitev med najboljše štiri evropske ekipe. Tekmovalce svetovnega formata imamo, izkušnje tudi in razloga za neuspeh ni," pravi Bojan Berčič. Edina velika težava traških balinarjev tako še naprej ostaja lastna balinarska dvorana, ki jo s pomočjo občine in sponzorjev načrtujejo že nekaj let, kljub vsemu pa treutno še na kaže, da bi bila gradnja blizu. Tako so za to zimo že rezervirali termine za priprave v kranjski in ljubljanski pokriti dvorani, kar pa seveda za klub pomeni dodaten strošek. K sreči jim ob strani stoji domače podjetje Lokateks in še nekaj drugih manjših sponzorjev. • V. S. špIMI Rezultati žrebanja 48, kroga jf. J* 1999. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1,2,5,6,8,9, 12,13,14,16,17,18,22,25,33,34, 36,40,41,4?, 44,45,46,47,54,56,57,65,6^,69, 70,71,74. SONČKI: 72,21,28. Dobitki št. dobitkov Vrednost glavni dobitek krog dobitek dobitek trije sončki dobitek dveh vrst dobitek ene vrste 1 PRENOS PRENOS 60 3.038 4.595.119 SIT 346.227 SIT 94.232 SIT 9.617 SIT 430 SIT Dobitke za eno, dve pravilni vrstici in tri sončke lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije. Glavni in krog dobitek pa izplačuje Športna loterija v Ljubljani, Ggaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za hploalo je 30.1.2000. Sklad za 49. bog _bo povečan za 500.000,00 Sli IrrformcdjeM 9736, wwvtsportna-loteri|a.sl._ PODARIM V igrah 5.12.1999 bodo sodelovali: KVIZ KOLO Vera Ropret, Podljubelj 19, Tržič Jernej Grof, Sebeborci 83a, Sebeborci Martina Cvetko, Križna cesta 7, Hoče HIŠA ZVEZD Aleš Ušiničnik, Partizanska 6, Žiri KOMORA Janez Ipavec ml., Bakovnik 8, Kamnik LABIRINT Ana Doler, Sv. Danijel 23, Sv. Danijel 0 vseh podrobnostih bodo izžrebanci obveščeni po posti. Danes se začenja prvo državno slovensko hokejsko prvenstvo tudi za članice ČAS NEŽNEGA "NABIJANJA" NA OGRADO?! Medtem ko je moški hokej že dolga leta med popularnejšimi slovenskimi in gorenjskimi ekip; nimi športi, pa se bodo na ledenih ploskvah od letos naprej v državnem prvenstvu merila tudi dekleta - Gorenjsko bosta letos zastopali dve ekipi: Bled in Jesenice Jesenice, Bled, 3. decembra - Z današnjo tekmo Jesenice - Celje se bo v Podmežakli uradno začelo prvo hokejsko državno prvenstvo za članice. Zaenkrat bodo v njem nastopale štiri ekipe: HK Terme Maribor, HK Celje, lik Bled in HK Jesenice. Liga, ki bo potekala po dvo-krožnem ligaškem sistemu se imenuje "Krima ženska hokejska liga", prve državne prvakinje pa naj bi bile znane konec marca, ko bodo na sporedu finalni obračuni. Kot je na "najlepši" hokejski tiskovni konferenci do sedaj (na njej so bile namreč prisotne tudi predstavnice vseh štirih ekipi) povedal direktor Hokejske zveze Slovenije Janez Dolenc, je letošnje državno prvenstvo organizirano po več dosedanjih (neuspešnih) poizkusih, tokrat pa je upati, da bo izpeljano do konca. Pravila tekmovanja so zaenkrat le podobna tekmovanjem v članski moški konkurenci in so skoraj enaka pravilom, ki veljajo za tekmovanje mlajših hokejskih kategorij. Tako je igralni čas 3 x 15 minut čiste igre. Zmagovalna ekipa dobi dve točki, poražena nobene, ob neodločenem rezultatu pa vsaka ekipa po eno. Mala kazen traja dve minuti, led pa se čisti pred ogrevanjem in po prvi tretjini tekme. "Kljub podobnim pravilom moški igri seveda pričakujemo, da bodo "nabijanja" na ogrado malce nežnejša," pravi Janez Dolenc, ki je poskrbel, da imajo dekleta že v prvem letu igranja pokrovitelja, to je podjetje Lohnko iz Ljubljane. Tudi sodniki bodo za začetek do deklet prizanesljivejši, saj je predsednik slovenske sodniške organizacije Matjaž Žargi povedal, da bodo sodniki svoje delo na ženskih tekmah zaračunavali kot na tekmah mladih selekcij in da se bodo pri sojenju še posebno potrudili. Tudi zato, ker je v svetu trend razvoja ženskega hokeja in ker Mednarodna hokejska zveza ženski hokej "Za hokej sem se odločila, ker mi je ta šport že od vedno všeč. Sicer pa sem prej trenirala judo in košarko. Hokej trenira tudi brat, ki igra pri ekipi malčkov. Jaz sedaj resno treniram drugo sezono, vendar pa hokej poznam že od malega in tudi drsam že vsaj deset let. S hokejsko opremo ni bilo težav, nekaj sem si jo izposodila, nekaj so mi jo kupili doma. Dekleta v ekipi se dobro razumemo in če se bomo potrudile nam lahko uspe priti v finale državnega prvenstva in zmagati. Sicer so bile do sedaj navadno od nas boljše Mariborčanke, vendar pa smo si vse bliže, saj smo na zadnji prijateljski tekmi v Mariboru izgubile le še 5:3, prej pa smo izgubljale precej več. Moja želja je tudi, da v Sloveniji sestavimo žensko reprezentanco in se uveljavimo tudi v tujini, "je ob začetku prvega državnega ženskega prvenstva povedala ISdetna kape-tanka Jesenic Sandra Kunstelj. KOŠARKA V Radovljici so naši še tretjič slavili PRIČAKOVANJA SO SE URESNIČILA Radovljica, 3. decembra - V nabito polni radovljiški dvorani je pomlajena košarkarska reprezentanca Slovenije v boju za nastop na Evropskem prvenstvu leta 2001, še tretjič zapored slavila. Tokrat so bili njihova "žrtev" košarkarji Islandije, naši pa so v atraktivni tekmi zmagali kar 93:60 (47:35). Dvomov o zmagovalcu ni bilo ne pred tekmo in ne med njo, saj so naši košarkarji ves čas vodili in na koncu tudi zasluženo zmagali. Za kar nekaj kvalitetnih razredov slabša in kar nekaj centimetrov nižja ekipa Islandije bi bila sicer lahko malce nevarnejši tekmec, toda izkazalo se je, da imamo v Sloveniji dovolj kvalitetnih košarkarjev, ki presenečenja pač ne bi dopustili. Tokrat sta se z največ koši izkazala Sani Bečirovič s 23 točkami in Marko Milic s petimi točkami manj. Množica gledalcev pa v Radovljici ni bila navdušena le nad obračunom na igrišču, pač pa so že na začetku tekme zaploskali Manci Zupane, ki je izvrstno zapela najprej islandsko, nato pa še slovensko himno. Naši organizatorji Islandcem tudi niso pozabili čestitati za njihov državni praznik, čestitke za rojstni dan in torto v obliki košarkarske žoge pa je kapetan ekipe Mario Kraljevič izročil predsedniku KZS Dušanu Šešoku. Radovljiški košarkarski praznik so popestrile tudi domače plesalke Blejskega plesnega studija s plesno navijaško skupino Tačke, pa tudi navijaške skupine so ob zagnanih organizatorjih KK Radovljica pokrbele, da bo tekma tudi poražencem ostal v lepem spominu. Sicer pa se jutri spet nadaljuje Liga Kolinska. Lkipa kranjskega Triglava bo v domači dvorani na Planini ob 20.15 uri gostila Slovan, Loka kava pa bo tekmo z Roglo Atras igrala v četrtek, 9. decembra. Domžalski Helios jutri, ob 19. uri gosti ZM Maribor. V I. SKL za ženske bo Odeja Marmor ob 17.30 uri v ŠD Poden igrala z ADD Ilirijo. V l.B SKL za moške bo ekipa SIMP Radovljice gostovala pri Radenski Creativ. • V.S, foto: T. Doki podpira. Zadnja leta je vse več tudi hokejskih sodnic - letos je naprimer registriranih že 23 glavnih sodnic z mednarodno licenco. In ker je hokej kljub vsemu še vedno najbolj gorenjski šport, se bo prvo državno prvenstvo začelo na Gorenjskem. Natančneje v dvorani Podmežakla na Jesenicah, kjer bo danes ob 18.30 uri prva tekma med ekipama Jesenic in Celja. "Ko sem prevzel delo z dekleti sem bil izredno presenečen nad njihovo pripravljenostjo in zavzetostjo za treninge. Delo smo zato dobro zastavili in trenutno trenira že 26 igralk. Letos je naša ekipa sicer še zelo "pisana", že v naslednji sezoni pa upam, da se bosta izoblikovali dve ekipi - starejša in mlajša. Želim, da se naporom pri delu z dekleti na Jesenicah, v Mariboru, Celju in na Bledu, kmalu pridružili tudi v Ljubljani in Kranju," pravi tre-ner Jeseničank Drago Mlinarec Glavne konkurentke Jeseničan-kam v boju za naslov prvakinj bodo zagotovo mariborske hoke-jistke, ki trenirajo najresneje in najdlje. Tudi na Bledu je ekipa že nekaj časa, vendar pa je manj množična kot na Jesenicah, ženske pa imajo nekaj težav tud' s pridobivanjem prostih term«' nov za treniranje. Kljub temu so se po besedah vodje ekipe, Ivice Javor - Strašnik in igralke Nataš« Žvegelj pripravljene spopasti Z nasprotnicami. Prvo tekmo bodo odigrale jutri proti ekipi Terme Maribor. Naj za navijače blejskih deklet zapišemo, da se bo tekma v Mariboru začela jutri ob 11.30 uri, na domačem ledu pa se bodo Blejke prvič predstavile v soboto, 19. decembra, ko se bodo pomerile z ekipo Celja- V. Stanovnik HOKEJ V Kranju "oster" tempo - Hokejisti v mednarodni ligi in N državnem prvenstvu tudi ta teden niso počivali. Tako so se v torek v Podmežakli igralci Acroni Jesenic v mednarodni ligi pomerili s Feldkirchom in izgubili 0:3 (0:1, 0:1, 0:1). Istočano pa je bila zanimiva tekma v Kranju, kjer je domači Triglav gostil ekipo državnih prvakov. Mladi Kranjčani se nasprotnikov niso ustrašili in so celo povedli z 1:0. Seveda se hokejisti Olimpije niso sprijaznili z vodstvom Triglava in na vso moč so začeli napadati ter po štirih uspešnih akcijah povedli 1:4. To pa ni vzelo poguma domačinom in še naprej so se borili (ob grobi igri Olimpije tudi s pestmi - na sliki)-tako da je bil končni izid 7:12. V sredo je bila nato še tekma med Marc Interierom Tivoli in Acroni Jesenicami. Jesničani so zmagah 4:5 (1:3, 3:1, 0:1). Včeraj so bile na sporedu pokalne tekme, jutri pa se bo nadaljevalo državno prvenstvo. Pari so: Celje - M.I. Tivoli-Slavija M Optima - Triglav, Bled - Hit Casino Kr. Gora. Danes v mednarodni ligi Olimpija gostuje pri VSV - ju, Acroni pa pri Dunaf-ferju. V nedeljo bo na Jesenicah tekma Acroni - VSV, Olimpija Pa bo gostila KAC. Obe tekmi se začneta ob 18. uri. • V. Stanovnik, foto: T. Doki VABILA, PRIREDITVE Športno plezanje za mlajše kategorije v Radovljici - Športno plezalni klub Radovljica bo to nedeljo, 5. decembra, organizator tekmo; vanja v športnem plezanju za mlajše kategorije, ki bo obenem tud' zadnja tekma državnega prvenstva za mlajše kategorije v tej sezoni-Tekmovanje bo potekalo na umetni plezalni steni v OŠ A.T. Linharta v Radovljici, začelo pa se bo ob 10. uri s tekmovanjem cicibanov in cicibank. Pokal MI P v skokih in nordijski kombinaciji - Jutri, 4. decembra, je Smučarski klub Triglav organizator pokala MIP v skokih in nordijs; ki kombinaciji za mladince do 16 let. Tekma se bo začela ob 11. ufl na Gorenji Savi. Rokometni spored - V I.A državni rokometni ligi za moške bodo igralci Terma, jutri, v soboto ob 20. uri v domači dvorani na PodnU gostili ekipo Prule 67. V l.B ligi za moške bo ekipa Chio Besnice jutri v dvorani na Planini ob 18. uri gostila ekipo Pomurke. Preddvor gostuje v Sevnici. V II. državni ligi za moške - vzhod se bosta jutri ob 16. uri pomerili ekipi Dupelj in Jezerskega, Dom Žabnic^ pa gostuje v Mariboru. V II. državni ligi za moške - zahod bosta ^ gorenjskem derbiju igrala Alples in Tržič, Sava gostuje pri Grci Kočevje, Radovljica pa jutri ob 20. uri gosti Mokrec. Kegljaški spored - Ta konec tedna bo v 1. slovenski kegljaški ligi na sporedu zadnji letošnji krog. Jutri, v soboto ob 16. uri bo v Kranju srečanje moških ekip Iskraemeca in Gorice Tekstilne, že prej, °D 13. uri, pa se bosta pomerili ženski ekipi Triglava in Tekstilne. Os-tali gorenjski prvoligaši gostujejo: Inter Commerce na Ravnah, Log Steinel pa v Celju. Odbojkarski spored - V dvorani SEGŠ v Radovljici se bosta jutn ob 19. uri v l.DOL pomerila Bled in Astec Triglav. Igralci Žurbi team Kamnika gostujejo v Murski Soboti, odbojkarice Jeti Športa pa so tekmo v Ljubljani že odigrale. V 2.DOL igra Termo Lubnik doma (OŠ P. Kavčič ob 19.30 uri) z IGM Hoče, Mladi Jesenice p» v OŠ T. Čufar ob 18. uri gostijo drugo ekipo Kemiplasa iz Kopra. ^ 3.DOL doma igrajo: Gostilna Jarm Kropa - Portorož (OŠ Lipica oP 18.uri), Termo Lubnik II - Žurbi Team Kamnik II (OŠ P. Kavčič ob 15.30 uri) ŽOK Partizan Škofja Loka - Margo Grosuplje (OŠ P-Kavčič ob 17.30 uri). Vaterpolo spored - Jutri bo na sporedu 4. krog državnega prvenstva. V kranjskem olimpijskem bazenu bosta dve tekmi. Ob 18.45 se bosta pomerili ekipi Kamnika in Tivolija, ob 20. uri pa Kokra u1 Triglav. • V.S. bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora izbirajo GORENJSKI AVTO LETA 2000 m* Kar prehitro se vrti kolesje časa in °bičajno se ob vsakem koncu leta še j-nkrat ozremo nazaj in pogledamo, m smo postorili in za katere stvari ||am je zmanjkalo časa. To je tudi °asa, da določimo ljudi, dogodke in s*yari, ki so pomembno zaznamovale Minule dneve, tedne in mesece. In v okvir sodi tudi naša akcija izbora Gorenjskega avtomobila leta 2000. Izbor na avtomobilskih straneh Go-renjskega glasa poteka letos že petič in fretje leto zapored v sodelovanju z av-tornobilistično oddajo Od svečke do v°lana na valovih Radia Sora. Lani ste Se bralci in poslušalci skupaj odločili, ^a je med 27 kandinati postal zmago- valec Peugeot 206, ki smo ga za eno leto ustoličili na zaključni prireditvi na Bledu. Tudi letošnja avtomobilska bera je kar obilna in v konkurenci se bo pomerilo 24 avtomobilov, ki so bili letos prvič naprodaj na slovenskem trgu. Glasovanje bo potekalo že po ustaljenih poteh. Bralci Gorenjskega glasa lahko glasujete z objavljenih glasovnicah, ki jih prilepite na dopisnico in pošljite na naš naslov, Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Glasovanje hkrati že od prejšnjega tedna poteka v oddaji Od svečke do volana, ki jo na Radiu Sora pripravlja Rudi Zevnik; oddaja je na sporedu vsak četrtek med 17.30 in 19. uro. Glasovanje bomo zaključili do konca leta, tako da bomo (združene) rezultate izbora objavili v letošnji zadnji številki Gorenjskega glasa, ki bo izšla v petek, 31. decembra. Za razliko od prejšnjega leta bomo izdali tudi zmagovalca, ki bo kasneje uradno prejel naslov in našo posebno skulpturo na zaključni prireditvi konec januarja. Tudi letos vaše sodelovanje ne bo zaman; med tiste, ki boste poslali glasovnice v naše uredništvo, ali glasovali na Radiu Sora, bomo z žrebom razdelili nagrade naših sponzorjev in vsaj tista glavna bo zelo vabljiva. Več o tem pa v prihodnjih številkah. • M.G. 'cJMEEGLAS RADIO SORA tel.:064/605 605, 624 039 htt p://ww w. r.ulio-soru . si GORENJSKI AVTO LETA 2000 GLASOVNICA 1 Glasujem za: .......................................................... Ime in priimek:........................................................ Naslov: 9 HONDA HR-V 10 H YUNDAIA CCENT U HYUNDAIXG 12 KIA CA RNIVA L m firm -a. 't:j™ *■' * it"«££L IBIML JM 14 MAZDA PREMACY 15 MERCEDES-BENZ CL 16 MITSUBISHI SPACE STAR 17 OPEL ZAPIRA IS ROVER 75 19 SEAT TOLE DO 20 TOYOTA VARIŠ 2/ TOYOTA YARIS VERSO 22 VOL KS WA G EN BEETLE 23 VOLKSWAOEN BORA 24 VOLVO S80 —„—,-,--„ ^■fc AVTO^rlOBILSICI TRO ASTRA YOUNG. Prihranite do 222.000 SIT Še vedno je tu zato, da vas razvaja. S serijsko vgrajeno KLIMATSKO NAPRAVO, ABS ZAVORNIM SISTEMOM ter izredno privlačno ceno je ASTRA YOUNG ločno tO, kar pričakujete - veliko zadovoljstva za manj denarja. 100 let izkušenj v mladostni podobi. AVTOTEHNA VIS in PEVTAR Koroška cesta 53a, KRANJ, telefon: 064/224-621 Mlakar & Podboršek aaaa JESENSKI POPUST - 170.000 SIT V ČASU MIKLAVŽEVEGA SEJMA A Qt popust za VSA od 30. 11. do 5. 12. 1999 C /0 VOZILA FIAT FIAT PUNTO oprema: centralno zaklepanje električni pomik stekel 2 x airbag, FIAT code ze za 1.356.000 SIT BRAVO Bosx BRAVA sosx MARE A ii5sw MULTIPLA ioosx 1.976.000 2.028.000 2.952.400 2.558.000 • PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME • KLEPARSTVOIN LIČARSTVO Salon: BleiweiSOVa 10, tel.: 224-540, servis: Struževo I, tel.: 224-244 srr S^r? POPUSTI do 200.000 Grand finaneiranje tudi na položnice brez pologa Zastopnik za Slovenijo KADIVEC Šenčur 064 418 0032 KADIVEC Lesce 064 718 585 88.9 MHz ^ radio fPCMC URADNI PRODAJALEC SERVIS ŠTERN Tel./fax: 064/323 419. 326 739 SERVIS ŠTERN KRANJ i.u.n, Šmubvi 13,4008 Kranj r UGODNI KREDITI, LEASING, SERVIS, STARO ZA NOVO, REZERVNI DEU IN DODATNA OPREMA > Renault master s pnevmatskim vzmetenjem na zadnji premi Prilagajanje drugačnim potrebam ®>HYUnDHI NOVI^**/**- ŽE OD 1.599.000 SIT Šenčur, lel.;064/4[8-000 PRI NAKUPU ACCENTA DARILO 4 ZIMSKE PNEVMATIKE JUBILEJNI POPUSTI OB 10. OBLETNICI do 200.000 SIT UGODNI KREDITI ODPLAČEVANJE S POLOŽNICAMI Francoski Renault, ki je leta 1997 predstavil novo generci-jo lahkega gospodarskega vozila master, je slednjega začel prilagajati tudi prevozom tovora in oseb s posebnimi potrebami. Večino prilagoditev obstoječih modelov opravljajo Renaultovi pogodbeni partnerji, mastra s pnevmatskim vzmetenjem zadnje preme pa so razvili tovarniški strokovnjaki. Pnevmatsko vzmetenje zadnje preme je namenjeno vsem karo-serijskim različicam. Najpomembnejša lastnost takšnega vzmetenja je uravnavanje stalne oddaljenosti karoserije od tal ne glede na težnostno obremenitev in popravljanje neravno-vesja obremenitve med sprednjim in zadnjim delom, ter levo in desno bočno stranjo vozila. Hkrati sistem omogoča znižanje vozila, s tem pa lažje natovarjanje. Sistem, ki deluje s pomočjo dveh zračnih blazin in kompresorja, je pod nadzorom računalnika, ki "odreja" uravnavanje tlaka glede na obremenitev. Vozilo se glede na obremenitev lahko zniža za dobrih 13 in nekaj manj kot 15 centimetrov. Pri Renaultu so s pnevmatskim vzmetenjem opremili nekaj poskusnih vozil v potniški izvedbi in pod okriljem dveh švedskih družb začeli preizkušati projekt skupnega evropskega taksija. Preizkušanja po- teka že od začetka letošnjeg8 leta v bližini Goetteborga in v prvi polovici prihodnjega leta bodo opravili končno analizo- Takšno vozilo bo primeru0 predsvem za prevoz invalid na vozičkih. Za vstop bo na^ reč namenjena posebna vstop* na ploščad, ki bo zaradi trenut' no znižane oddaljenosti karos^' rije od tal skoraj ravna in P11 vstopu ne bo potrebna posebna pomoč. Vsi sedeži so opremlr ni s tritočkovnimi varnostnim' pasovi, zadnja dva sta obrnjena v nasprotni smeri vožnje 1,1 imata preklopljivo naslonjalo Vozilo je mogoče upravljati 2 vozniškim dovoljenjem B ka^' gorije. • M.G., foto: Renault Preverjanje Mercedesovih terencev Stuttgratski Mercedes-benz bo v kratkem poklical lastnike terenskih avtomobilov razreda M na izredeno preverjanje tehničnega stanja. Gre za servisno akcijo preverjanja pokrova na zaklepu varnostnega pasu in bo potekala zaradi varnostnih razlogov. Po interni tovarniški kontroli se je namreč pokazalo, da se je v enem primeru varnostni pas nehote sprožil iz zaklepa. Doslej te napake še ni reklamiral noben lastnik avtomobila, vendar bodo pooblaščeni Mer-cedes-Benzovi mehaniki vse poklicali na pregled. Do napake v zaklepu je po mnenju tovarne prišlo zaradi tolerančnih odstopanj v proizvodnem procesu enega od dobaviteljev omenjenega dela. Pri obisku v mehanični delavnici bodo ob morebitni ugotovljeni pomanjkljivosti zaklep varnostnega pasu brezplačno za- menjali. Koncem Daimlef' Chrvsler kot proizvajalec avto-mobilov Mercedes-Benz bo ^ različnimi ukrepi poskrbel, dav prihodnje ne bo več prihaja'0 do tolerančnih odstopanj v proizvodnji. Lastniki avtomob'' lov, kijih bo zajel omenjeni pre' gled bo o postopku neposredn0 obvestila tudi lokalna prodajna organizacija. Akcija vključuje vozila, ki so jih izdelali v am^ riški tovarni v Tuscaloosi ,fl tudi tista, ki so od 14. julija &° 18. avgusta prišla s proizvodni"1 dvoran tovarne v Gradcu. Grand financiranje tudi na položnice brez pologa SWIFT 4x4 Gusty BALEN0 4x4 1.995. KADIVEC Šenčur064 4180032 KADIVEC Lesce 064 718585 ) Wf/$*$ JIMNY \ # / W GRAND VITARA '5—-d LUSINA 064 652 200 STRIK0VK 064 331 013 ^ SUZUKI Odar BOGATAJ 064 555222 JERŠIN 064 242 779 —~- Z avtovlakom z Gorenjskega na Primorsko Letošnjo zimo bodo Slovenske železnice za tiste, ki potujejo z Gorenjske na Primorsko, uvedle dobrodošlo novost. Na Miklavževo 6. decembra bo namreč začel voziti vlak za pre" voz osebnih avtomobilov, kombijev, avtodomov in por tovornjakov. Vozil bo v obe smeri med Bohinjsko Bistrico. Podbrdom in Mostom na Soči. Novost bo prišla prav zlasti v zimskem času, ko je 25-kilo-metrska cesta med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom slabo prevozna, ali celo neprevozna, tako da bo prevoz z avtovlakom občasno tudi edina prometna žila skozi Bohinjski pre' dor. Vožnja skozi 6,3 kilometra dolg predor bo trajala 10 rni-nut, za avtomobile bo enosmerna vozovnica veljala 1300 i° povratna 2100 tolarjev, za vozila večjega razreda pa 2100 oZ»' roma 3600 tolarjev. • M.G. petek, 3. decembra 1999 ZGODBA TEGA TEDNA 25. STRAN GORKNJSK1 GLAS Prvi direktor Savskih elektrarn Janko Pšenica z Rodin je še danes vzorni voznik Vzorni voznik pri 91 letih starosti Janko Pšenica je zanimiv mož: bil je prvi direktor Savskih elektrarn, prevozil vso nekdanjo Jugoslavijo in po petdesetih letih, odkar je opravil vozniški izpit, še vedno sede za volan. ^°dine, 2. decembra - Janko Pšenica z Rodin je ob svojem rojstnem dnevu prejel častitljivo in zgledno darilo. Zveza avto-moto društev mu je po dveh že podeljenih plaketah belila še častni naziv: vzorni voznik. Janko Pšenica je zanimiv člo-^k. pri danes enaindevetdese-srn letu starosti še vedno zelo °'ster in inteligenten mož. zdravje mu odlično služi, saj na vprašanje, ali je zdrav, šalji-)[° odgovori: "Ne. Malo kaš-Jarn." Njegovo življenje je živ-Jenje preudarnega, zelo delavca moža, ki se je vseskozi in *e'o trudil za vsesplošno do-br° okolja, kjer je živel. Janko Pšenica je bil tudi prvi """ektor Savskih elektrarn, se-v*da v tedanjem okviru, zato so jjtegovi spomini na gradnjo hi-r°elektrarne Završnica, ki je PJl najstarejša elektrarna sPjoh, izjemno zanimivi. smo ga obiskali kot vzorne-•p Voznika pri enaindevetdese-.eH letu starosti, smo bili torej Se toliko bolj presenečeni, ko Snio v pogovoru z njim "odkri-1 • da je ves gospodarski razvoj v vaseh pod Stolom - in hidro-e,etrarna Moste je bila vedno P^i in največji gospodarski "gi-Eant" v teh krajih - neposredno povezan prav z Jankom Pšenico I njegovo generacijo, ki je grabila komunalno in drugo infras-[rUkturo v teh krajih. Vas je to učenje veselilo? "Zelo. Elektrika me je vedno veselila, zato sem z veseljem nadaljeval študij." Kakšna so bila dijaška leta v Ljubljani? "Težka. Zelo težka. V Ljubljano sem prišel s pleteno košaro - "rajzekorbo" - in v njej sem irriel malo hrane in oblačil. Potem sem po oglasih iskal stanovanje. Takoj ga seveda nisem dobil, zato sem spal kar pri prijateljih. Ko sem končno le našel bivališče, je bilo zelo mizerno: stanoval sem pri neki ženski, ki je bila hišnica, a v prostoru, ki mi gaje dala v najem, ni bilo ne vode ne elektrike in ne stranišča. Od doma sem zato, ker smo bili številna družina, dobil le malo denarja, zato sem se moral zadovoljiti s tistim, kar sem pač lahko plačal. A sem šolo vseeno dokončal." Kje ste se zaposlili po šoli? "Bil sem zelo počaščen, da so me vzeli v službo pri Kranjskih deželnih elektrarnah v Žirovnici. Zakaj počaščen? Zato, ker je bilo to tedaj služba, ki je v družbi veljala za "nekaj več". ^anko Pšenica zbira stare predmete, ima kanarčka in rad pogleda sliki svojih dveh vnukinj... V Ljubljano z "rajzekorbo" Na Jese- nko, kje ste bili rojeni? I **odil sem se 26. oktobra Ne.ta 1908 na Jesenicah, ^urov s . 'n sem torej rojen Je-v JtoCan. Mojc rojstne hiše ni podrli sojo, ko so prizida-k'1 Jeseniško cerkev. Mama je a dvakrat poročena - ko sem y star dve leti, mije umrl oče. družini nas je bilo sedem y?°k> mama je bila Višnarje- ' oče kmet, ki seje ukvarjal s s ev°zništvom. Danes je živa j 10 še ena sestra, ki živi na , enicah in ki jo grem pogos- ^obiskat." . ako je bilo na Jesenicah v T* vaše mladosti? v osnovno šolo sem hodil še šoi a^'no" še starejša osnovna sta* na -*esen'cab pa je bila v ^.r' leseni brunarici na h se ^ Je -iti JQJ "VII etl» Markežu na Murovi." , J°vi- Po vojni je bila v stav-^'mnazije bolnišnica. Po šoli •n se vpisal v meščansko šolo U^- -Senicah, nato pa se začel JrvJ. e'ektrične stroke pri za gosposko, saj do trenutka, ko so mene zaposlili, pri Kranjskih deželnih elektrarnah niso imeli zaposlenega nobenega domačina, ki bi bil strokovnjak, kvalificiran in s šolo. Bilje to nekakšen privilegiran posel in zato, ker sem imel izobrazbo, so mi dodelili bolj specialna dela - delal sem po operi, cerkvah, na banski upravi, po bolnišnicah na Golniku, v Brežicah in drugod. Tedaj so le priučene pošiljali na odgovorna dela. Nato sem bil premeščen v pisarno na oddelek za števce, kjer smo popravljali električne naprave, transformatorje, kajti vse to je bilo šele v razvoju." Kdaj se je začela graditi elektrarna Moste? "Od leta 1914 je obratovala le elektrarna Završnica. Železarna je imela nekaj svojih elektrarn, delale so tudi v Radovljici, v tržiški Predilnici in drugod. Ko seje pojavil projekt izgradnje elektrarne Moste, se spominjam, da so geološke raziskave delali rudarji in tedaj se je pojavil problem, kdo bo Sam zase pravi, da je dolgočasen - drugi menijo, da je kar vesel in družaben človek... dobil koncesijo: Železarna Jesenice ali Banska uprava. Dolgo časa ni bilo nič, po vojni pa so se začele Moste graditi. Tedaj pa sem prekinil bivanje v Žirovnici in poslali so me na gradnjo elektrarne Savice v Bohinjski Bistrici, kjer sem bil zastopnik investitorja. Tedaj smo bili v vsem, kar se je delalo, "podrejeni" ministrstvu, ki je bilo v Beogradu, kamor smo morali pošiljati vsa dnevna poročila." Moste so gradili kaznjenci in ujetniki Kako se spominjate tako velike gradnje, kot je bila izgradnja hidroelektrarne Moste? "Seveda se spominjam, saj so me po izgradnji hidroelektrarne Savice poslali spet nazaj v Moste, kjer se je najprej začela gradnja pregrade. To je bila prva velika hidroelektrarna nasploh v Sloveniji in pomembno je, da je bila večina opreme tedaj izdelane v Sloveniji: strojna pri Litostroju, sodelovali so vsi inštituti, v Avstriji smo naročili le generatorje in transformatorje, ker Rade Končar iz Hrvaške tedaj še ni bil sposoben tega delati, a kasneje se je tudi tega lotil. Zanimivo je, da so v Mostah gradili vojni ujetniki in kaznjenci, ki so stanovali v barakah in odtod imeli speljano pot na delo v rove. Nekoč je šest kaznjencev pobegnilo... Veliko let kasneje seje pri meni oglasil nekdo, ki je delal tam in mi dejal, da bi si rad ogledal vse to, kar so gradili. Dejal je, da domala niso videli belega dneva, saj so po rovih odšli kopat rove in se takoj po isti poti tudi vrnili v barake." In potem ste postali direktor Savskih elektrarn? "Najprej sem postal direktor Most, oziroma hidroelektrarn Moste in manjših hidroelektrarn Završnica, Kranjska Gora in Savica, potem pa so se Moste in Medvode združile in so nastale Savske elektrarne. Tako sem postal prvi direktor Savskih elektrarn." Kakšno je bilo v letih po vojni sodelovanje Savskih elektrarn oziroma hidroelektrarne Moste s krajevno skupnostjo Žirovnica? "Hidroelektrarna Moste je bilo največje gospodarsko podjetje in je vedno zelo tesno sodelovalo s krajem, tako kot so po vojni vsa gospodarska podjetja pomagala razvoju krajev, kjer so bile. Tudi tedaj, leta 1952 je bilo pod Stolom deset vasi, združenih v krajevno skupnost Žirovnica. Mislim, da smo tedaj zelo dobro sodelovali z občino Jesenice, krajevna skupnost pa je imela dokaj široka pooblastila. Nadaljevanje na 26. strani Tiskovna agencija B.l\ poroča #♦ ♦ ♦ Z veseljem sporočamo, drage Gorenjke in cenjeni Gorenjci, da je medobčinsko sodelovanje gorenjskih občin vse boljše in pestrejše. Ansambel Obzorje, ki ima domicil v občini Železniki, bo poskrbel za odlično razpoloženje na silvestrovanju v telovadnici Osnovne šole Naklo, ki ga organizira Občina Naklo. Cena silvestrovanja je res ugodna, samo pet tisočakov za aperitiv in hrano, ki ne bo zgolj 'silvestrska večerja,' temveč samopostrežni toplo-hladni bife. Opolnoči bo občina Naklo poskrbela za veličasten ognjemet, rajanje v naklanski šolski telovadnici pa bo trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Le en majčken problemček je: zelo težko boste za silvestrovanje v Naklem dobili prosto mesto, kajti večina miz (in stolov) je že rezerviranih. /Na sliki so trije župani gorenjskih občin, ki imenitno sodelujejo: Ivan Štular, župan občine Naklo, ki bo gostitelj 'občinskega' silvestrovanja; Jože Bogataj, župan občine Gorenja vas Poljane in Mihael Prevc, župan občine Železniki/ V novo tisočletje z novo obleko iz blaga svetovnih znamk modnih proizvajalcev. V trgovini ZGO&A 20 BEGUNJE NA GORENJSKEM %S* VSI VRSTI METRSKIH TKANIN ZNANIH »VITOVNfM „ RRfllZVAJAUJlV XWL-t 0*4/734-03« vam oblailla po ieljl tuđi sesije jo. Med izredno veliko izbiro vseh vrst tkanin iz uvoza boste tudi za vas našli mehko In toplo blago, ki vas bo grelo v mrzlih zimskih dneh. Delovni čas: od 9.-19. ure sobota od 9.-13. ure Za samokontrolo vašega krvnega tlaka z digitalnim merilcem krvnega tlaka Vam nudimo v decembru po akcijski ceni 13.900 SIT Garancija 12 mesecev, servis zagotovljen! Međi*? Sna d.o.o. Kidričeva 47a, 4000 Kranj tel.:064/22 64 64 GORENJSKI GLAS 26. STRAN ZGODBA TEGA TEDNA Ww lo so naši liiser skriva stara školjka. Vietnamski Organizatorji trinajstega stražiškega kulturnega tedna so (ob mednarodnem letu starejših), kot osnovno misel zapisali: "Svet vrednot, strpnosti in sožitja." Že po tradiciji se to praznovanje pričenja z uradno otvoritvijo likovne razstave. Tokrat svoje umetnine iz obdobja preteklih dveh let predstavlja Klementina Golija. Ob slovesni otvoritvi (pred polno dvorano) so domači ljubiteljski ustvarjalci pripravili spremljajoči program. Nastopila sta tudi dva profesionalca svojega poklica. Anamarija Stibilj Šajn je (brez listka v roki) obsežno in slikovito predstavila avtorico ter njena umetniška dela. Dogodku primeren slovesen nagovor je pripravil slovesni govornik Andrej Šter (z malenkostno pomočjo listka). Da je vse skupaj izvenelo še posebno slovesno, so z milozvočnim petjem poskrbeli pevci Kranjskega kvinteta (Stane Vidmar), ki ga vodi Ana Erman. Je bilo kasneje v avli prijetno klepetati, saj smo lahko tudi poizkušali številne dobrote domačih gospodinj. Predsednik KS Stražišče Vane Jereb je poudaril, kako je tovrstno druženje izredno pomembno za kar najbolj prijetno sobivanje v tem kraju. Dalj časa sva se zadržala v pogovoru tudi z Matevžem Omanom - Jaklčkom (sva oba otroška leta preživela v tej iiiši-Smar-tinski dom. In tako spomini kar sami od sebe privrejo na dan). Me je takoj malce podražil; ali bo ob branju naslednje kol umne zopet postal lačen, če bom opisoval tukaj pripravljene kulinarične dobrote. Zaupal mije tudi, daje zbornik Osnovne šole Stražišče (z naslovom Oh, ta šola) že v tiskarni. Klementina Golija: Metuljček Cekinček, ti potepinček... Klementina nam je še razkrila, da bo 20. tega meseca otvoritev njene razstave na Slovenskem veleposlaništvu na Dunaju (veleposlanik Ivo Vajgl). "O, sem sedaj tako zasedena, da bo smučanje vseeno moralo malo počakati, " mi je hudomušno odgovorila na moje vprašanje o tem, koliko bodo smučali sedaj, koje njen oče Franc Golija kupil smučišče na Soriški planini. Seje še ena prijetna zanimivost primerila ob tej priložnosti otvoritve razstave. Likovna pedagoginja (ter umetniška ustvarjalka) Andreja J umnik Oblak je Klementini v spomin izročila njen izdelek iz 5.razreda, ljubkega glinenega metuljčka. Klav-dijev komentar je glasil: "No, vidiš; si že takrat delala metuljčke. In jih delaš še danes." (se nadaljuje) P.S.: Miklavž vselej prinese obilo dela vsem, ki se ukvarjamo z gledališčem za otroke. Je čas setve inje čas žetve. Mi bomo našo (Kranjski komedijanti) žetev začeli jutri, v soboto, s predstavo Pravljica o Mezinčku. V trgovini Trenča bomo kar dvakrat najavili prihod Miklavža. Dopoldan ob devetih in popoldan ob pol štirih. Ste vljudno vabljeni na ogled le priljubljene pravljice. Nadaljevanje z 25. strani Denimo: v krajevni skupnosti Žirovnica smo tudi poročali, imeli poročno sobo in vse, kar je sodilo k porokam." Spoznal sem značaje ljudi Dejali ste - smo poročali. Ste tudi vi sami osebno sklepali zakonske zveze? "Seveda. In v veselje mi je bilo. Vedno sem bil vpet v krajevno skupnost Žirovnica, saj so me kot direktorja vedno kam imenovali. Še danes sem član - tudi častni - domala vseh društev, ki delujejo v teh krajih. Še tedaj, ko sem delal v Bohinjski Bistrici, so me imenovali v odbore. Vedno so me kam imenovali - kar seveda razumem, saj je bilo dobro imeti direktorja v društvih in odborih. In če sem le mogel, so Savske elektrarne sodelovale in pomagale, tudi tako, da vseh računov pa le nismo predložili v Beograd, kjer smo imeli pristojno ministrstvo in se je moralo vse evidentirati. Ko sem poročal zakonce, sem -kot pravim - kar užival. A samo zato, ker prav pri porokah spoznaš številne in raznolike značaje ljudi. Nekateri so se pripeljali na poroko s kolesom in v dežju, drugi pa so napravili velik spekta-kel in ceremonial. Tedaj smo bili bolj revni v darilih in smo jim na občini lahko postregli samo z likerjem. To so res zanimive izkušnje. A ljudi sem lahko opazoval tudi tedaj, ko sem vodil poravnalni svet." Kako so pomagale Savske elektrarne tem krajem? "Oh, vsestransko. Vodovod je bil zgrajen tako za elektrarno Moste kot za naselja. Sam sem se zelo trudil, da smo poiskali lokacijo za zdravstveni dom, kjer stoji danes, kajti to je bilo tedaj nezazidljivo območje. Sodeloval sem pri gradnji šole, stanovanjskih blokov za učitelje, ceste so se delale. Spominjam se tudi, da smo tedaj v krajevni skupnosti ustanovili Kinopodjetje, ki sem ga sam vodil. Tako sem "ratal" še poklicni operater in za to sem moral opraviti celo izpit, sicer kina niso hoteli registrirati. Nato so bili še drugi problemi, kot ta, ko smo odkupili za društvo upokojencev dom od hotelskega podjetja Gorenjka, ki ga je sicer sama dobila zastonj in podarjenega. Mi, upo- kojenci, pa smo ga nato morali odkupiti, sodelovala je Zveza upokojencev, ki je finančno pomagala pod pogojem, da imamo v domu tudi tujske sobe. Sam sem bil dolgoletni tajnik upokojencev... Vendar pa - če ne bi bilo v Žirovnici toliko pridnih vaščanov, ki so nesebično pomagali pri vseh akcijah, zanesljivo ne bi bilo takega družbenega standarda, kot je nastal." Ali so ljudje veliko delali? "Ogromno. Opravili so veliko prostovoljnih delovnih akcij in prispevali material. Tod so res doma zelo pridni, zelo marljivi ljudje, ki so včasih samo malo trmasti." Prvi avto je bil "dkw" Dobili ste že vrsto priznanj: pri upokojencih dva zlata znaka, pri Partizanu, Turističnem društvu, pri Avto-moto društvu. Zelo lepo ohranjena "petka " Janka Pšenice je pološčena, je kaj: lastnik in voznik jo čisti in zgledno vzdržuje... Vedno je rad zbiral starine -v hčerkini hiši ima mini muzej starih predmetov... Zanimivo - pri 90 letih ste postali vzorni voznik. Še vedno vozite avto? "Seveda ga vozim - zakaj pa ga ne bi? Le trenutno "počiva", kajti nima zimske obutve. Te dni ga moram obuti in poskrbeti za vso dodatno zimsko opremo, da bom lahko veselo vozil po cestah in da ob morc- sem zelo veliko, saj sem potoval od Beograda do Maribora, po vsej Sloveniji in po vsej Jugoslaviji." Kateri avto je bil dober? "Vsi so bili kar v redu. V nasprotju s splošnim mnenjem moram reči, da tudi nekdanji jugo ni bil tako zanič. Imel je nekaj hib, na splošno pa je bil kar dober avto." Ali ste imeli kaj prometnih nesreč? "Imel. V bohinjski soteski sva se zaletela z rešilnim avtom, ki je pripeljal iz Gorjuš. Jaz sem pripeljal hitro, on je bil še hitrejši. In ker je bil voznik rešilen pogojno že kaznovan, meje prosil - da ne bi ostal brez službe - naj krivdo prevzamem nase in da mi bo vso škodo povrnil. Zaradi tega, ker sem krivdo prevzel in ga nisem nič obtoževal, sem sam moral celo na zagovor v Beograd, zadeva pa se je zelo zavlekla, saj je tisti voznik nato povsem pozabil na svojo obljubo, da bi škodo poravnal. A obtoževal ga do konca nisem. Potem sem imel neko nesrečo v Banjaluki, sicer jBprr;t~ha Dovžan in pevka Joži Kališnik, za zabavo pa pozneje ^i Trio Storžič. .P tem, kako poteka starost »Judem v preddvorskem domu sfarejših občanov, je spregovo-^ direktor doma Peter Stare, pozi program so predstavili *udi del domske dejavnosti, ^jvorano pa so krasila likovna ^jela slikarjev iz jeseniškega puštva Dolik, ki so že drugo eto ustvarjali v okolici predorskega doma. Pripravili so iudi razstavo ročnih del j^anovalcev, ki to počnejo pri klovni terapiji za kratek čas, Pred novim letom pa te izdelke 'Jdi prodajajo. Tudi župan ločine Preddvor Miran ^adnikar je pozdravil obisko-Va'ce medgeneracijskega ječanja in dejal, da se domači-;} lahko vključujejo v delo in ^ljenje doma, med drugim udi prek skupin starih za Sarnopomoč, katerih desetletno dela letos praznujemo in Jln je v preddvorskem domu sedem. posebno težo pa je prireditvi °" izteku mednarodnega leta ^arejših dal doc. dr. Jože Ramovš, utemeljitelj skupin starih za samopomoč, sicer pa Sodelavec Inštituta dr. Antona trstenjaka v Ljubljani. V svo-^"n nagovoru občinstvu je izmišljal o tem, zakaj je svetna organizacija leto 1999 ^glasila za leto starejših. Dejstvo je, da je danes kar petina ljudi pri nas in v razvili državah starejša od 65 let, .ez nekaj desetletij pa se bo ta iflež povzpel na petino. Generacija, ki je danes najbolj aktivna, bo čez trideset let stara in kakor bo danes mislila na svojo starost, kakor si bo postala danes, tako bo takrat ležala," je dejal dr. Jože Ramovš. Že danes moramo misliti na kvalitetno starost, tudi z današnjim odnosom mlajših generacij do starih ljudi. Kaj je sploh lepa starost? Takšna je takrat, ko imaš zadovoljene vse materialne potrebe, pa tudi nematerialne: če zadostiš potrebi po ljubezni, po povezanosti s srednjo in mlajšo generacijo, če nisi osamljen, če svojo starost spre-jmeš in živiš v skladu s svojimi leti. Vse tri generacije sodijo skupaj: v preteklosti so bile tesneje povezane kot danes, ko nas razdvaja hiter način življenja. Tudi starejša generacija je potrebna srednji in zlasti mlajši: daje ji modrost, izkušnje, svoja umirjena čustva... Kjer pa vse tri generacije ne živijo skupaj, tako kot v domovih starejših, smo pred desetletjem osnovali posebne skupine za samopomoč, ko k starim prihajajo ljudje iz srednje in mlajše generacije in jim vsebinsko bogatijo njihovo starost. Ljudem v domovih preganjajo osamljenost, nudijo jim nekakšno umetno družino, kajti v domu ni dovolj le postelja, hrana in siceršnje udobje, pač pa tudi občutek, da nisi sam in od vseh pozabljen. Kot rečeno, si tudi na tak način postiljamo za našo starost. Ko bomo mi stari in Okrogla miza o problematiki starejših Domovi postajajo bolnišnice ^ okviru mednarodnega leta starejših so v četrtek v domu J^etra Uzarja v Ročevnici pripravili okroglo mizo o problematiki starejših v občini Tržič. Kot je povedal Rudi Kolman, direktor doma Petra Uzarja, sO okroglo mizo Pripravili z namenom pogovoriti se o težavah, s katerimi srečujejo, saj tako kot drugod po Evropi, demografski kazalci tudi v Tržiču kažejo na staranje prebivalstva, lako j* bilo konec lanskega leta v Tržiču 1883 občanov starejših od 65 let, v letu 2001 pa jih bo že 10 odstotkov vseh °bčanov. S tem se pojavljajo določeni problemi, kot so: ^olga čakalna doba za sprejem v dom ter odvisnost od tuje nege in pomoči. Na okrogli mizi so sodelovali vsi, ki se v tržiški občini srečujejo s tem problemom: predstavniki Centra za socialno ~elo, Društva upokojencev, Društva invalidov, tržiškega "dečega križa. Društva diabetikov in društva Hospic, poleg ^'h pa tudi občinski urad za družbene dejavnosti na čelu z *uPanom Pavlom Ruparjem ter predstavniki doma na čelu z direktorjem. V uro in pol trajajoči razpravi so ugotovili, da dom vse bolj postaja bolnišnica, saj je več kot polovica oskrbovancev nepokretnih. To pa je problem zdravstva, saj bolesnice danes zaradi varčevanja ljudi odpustijo že po tednu ^ni- Ker pa svojci zanje ne morejo in ne znajo skrbeti, to spustijo domu. Tu bi morala ukrepati država oziroma *dravstvo, saj je dom prvotno namenjen aktivnim starostnikom. Zupan Pavel Rupar se je dotaknil tudi problema sofinan-Clranja starostnikov v domovih. Letos so za 53 občanov, ki ^° Po domovih in posebnih zdravstvenih zavodih po Sloveniji, namenili 27 milijonov tolarjev. Marsikdo od njih, °2iroma njihovi otroci, ki so po zakonu dolžni skrbeti za v°je starše, bi bil namreč zmožen plačati oskrbo. Zato je Potrebno na tem področju narediti več reda in pregledati, do je res upravičen do občinskega sofinanciranja. Velik problem trenutno predstavlja tudi nega na domu, ki j° izvajajo negovalke iz doma Petra Uzarja. Vse bolj je ver-Jei.no, da bodo morali s 1. januarjem nego na domu ukiniti, naj bi se urna postavka iz 850 tolarjev zvišala na 1800 oiarjev. In kljub temu, da občina v te namene prispeva 800 *soč tolarjev, bi se ob takšnem zvišanju urne postavke Pojavila izguba v višini okoli 3,5 milijona. Udeleženci so Poskušali najti čim bolj smotrno rešitev, vsekakor pa so bili nenja, da nege ne bi smeli ukiniti, zato bodo nekako POskušali najti manjkajoča sredstva. • P. Bahun nas bo dvakrat več kot je starih toliko zunaj njih) in tudi mi ljudi sedaj, bo mreža skupin že bomo imeli na stara leta kje lepo razvita (že sedaj jih je prijateljevati." okoli 200 po domovih in prav • D. Z. Žlebir Ljubljana, 3. decembra - Vrvež, pisane stojnice, na katerih čakajo izdelki iz 25 držav, in nepopisna gneča. Na dobrodelnem bazarju, ki ga je letos že šestič po vrsti organiziralo mednarodno združenje Žensk Sila, je manjkalo le barantanje. Tega ni bilo, ker je šel celotni izkupiček v dobrodelne namene. Tokrat se je združenje Sila odloČilo, da bodo pomagali polepšati starost, zato bo celoten izkupiček prednovoletnega bazarja namenjen starejšim ljudem. In prav zaradi nenavadnega bazarja je reka ljudi pred slabim tednom drla v preddverje stolpnice TR3, kjer so \ene tujih ambasadorjev so na stojnice postavile tradicionalno hrano in pijačo, in prodajale okrasne izdelke. Hrvaška stojnica polna značilnih hrvaških izdelkov, tradicionalne izdelke so ponujali Rusi. Najbolj živahna je bila indonezijska stojnica, posuta s pisanim cvetjem, narejenim iz lesa. Tokrat so se prvič predstavili Finci, ki so med drugim prodajali tudi fotografijo Mike Hakkinena, na katero se je svetovni prvak tudi podpisal. Lani je dobrodelni bazar prinesel 10 milijonov tolarjev, denar pa so namenili ženskam in otrokom, žrtvam nasilja. Verjetno bo letos izkupiček, namenjeni polepšanju starosti, višji kot lani. • Špela Zabkar Prvi darovalci so študentje Še preden smo skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Škofja Loka začeli z novo dobrodelno akcijo za družino Kržišnik s Svetega Andreja pri Škofji Loki, že so se ponudili prvi darovalci. To je Klub študentov Škofja Loka, ki je ves izkupiček s sobotnega sejma računalniške opreme podaril za Nežo in Kristino. Zbirali bomo namreč denar za nakup kombija s posebno klančino, da bodo Kržišnikovi lahko obe invalidni deklici vozili k zdravniku, na terapije in Nežo tudi v malo šolo. Peter Pokorn mlajši iz Kluba študentov Škofja Loka je dejal, da so zadovoljni z izvedbo računalniškega sejma, ki ga je v soboto obiskalo več kot 600 obiskovalcev, prodali so večji del rabljene opreme, pohvaljena so bila tudi njihova številna predavanja in celo v skrinjico, ki so jo postavili pred vhodom in vanjo zbirali dobrodelne prispevke, se je nabralo nekaj drobiža. Letošnji izkupiček 80.000 tolarjev, nakazali pa ga bodo na račun Rdečega križa Škofja Loka, 51510-678-80807 (s pripisom "Kombi za Nežo in Kristino"). Kdo so Kržišnikovi in kakšne težave imajo, ker obe invalidni deklici s težavo vozijo v stari ladi samari, pa prihodnjič. Na sliki: škofjeloški študentje, prvi darovalci za Kržišnikovi deklici. - • D.Z., foto: Tina Doki Spustimo se za naše malčke Konec avgusta je Mountain Bike Club Kranj pripravil mednarodno tekmovanje v spustu z gorskimi kolesi z Jošta. To jc bila peta jubilejna tekma, zato sojo sklenili zaznamovati z dobrodelnostjo, je v imenu kluba dejal Gorazd Čopek, ko je prejšnji teden direktorju Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj prof. dr. Marku Lavriču izročil simbolični ček z zneskom 450.000 tolarjev. Slednji jc bil darila zelo vesel, s podarjenim denarjem pa bodo v poronišnici kupili prenosni monitor za spremljanje življenjskih funkcij mater in novorojenčkov. To je tretjina potrebnega denarja, do konca leta bodo skušali v Rotarv clubu Kranj zbrati še preostanek. Ob tej priložnosti so se predstavniki kluba zahvalili tudi svojim sponzorjem (o njih prihodnjič) in se v spomin na svoj dobrodelni prispevek fotografirali z novorojenčki. - • D.Z., foto: Tina Doki Dobrodelna akcija še do konca leta Jeseni je občina Cerklje začela zbirati denar za nakup premičnega dihalnega aparata za 22-letnega Roberta Timoteja Prosenca, težkega invalida z mišično distrofijo, zaradi katere brez pomoči respiratorja ne more niti dihati. Akcija se bliža koncu, svoje prispevke še vedno lahko nakažete na račun občine Cerklje, številka 51500-849-000-0002346 (pripis: za nakup dihalnega aparata). Od zadnje objave so prispevati še: Srečko Žibert, Britof (15.000), Marija Soklič, Bled (3000), Romana Mekuč, Kranj (5000), Olga Nunar, Kranj (5000), Vinko Plevel, Cerklje (5000), Franc in Dani Verbič, Cerklje (3000), Metod Zaplotnik (12.000), Boris Kožar (8000J, Jože Ipavec (8000), Janez Petrič (8000), Svetniki občine Cerklje (128.000). Vsem ponovno hvala. Miklavž v Langusovem domu Dom Matevža Langusa v Radovljici vsako leto tradicionalno obišče Miklavž. Tudi letos bodo člani Rotary cluba Bled tamkajšnje varovance razveselili z lepimi darili. Miklavžu se bodo pridružili v torek, 7. decembra, ob 17. uri. Voščilnice šolskega sklada Od ponedeljka so na voljo prisrčne voščilnice Šolskega sklada osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, katerih izkupiček je namenjen humanitarni dejavnosti. Sklad, ki so ga osnovali lani in je z organizacijo koncerta, donatorji in drugimi dejavnostmi omogočil udeležbo 33 učencev na naravoslovnih taborih, pomaga nadarjenim in socialno ogroženim učencem te šole. Z zbranimi sredstvi pomaga pokriti tudi neobvezne šolske programe. Komplet voščilnic je naprodaj za 700 tolarjev, ogledate sijih lahko na Internetu (www.o-jp.kr.edus.si/sol-ski sklad/cestitke.htm), naročite pa jih na naslov: OŠ F". Prešerna Kranj, Kidričeva 49, Kranj ali po faksu na številko 064/211-395. Podobnikovi so hvaležni "Otroku ne moreš reči jutri, njegov je današnji dan. Mami, ti ne veš, kako lepa je moja ura. kar jokala bi, tako lepo se vidi, je pritekla v naročje povedat Milka, ko sije s povečeval nikom ogledovala svojo ročno uro," nam je v zahvalnem pismu v imenu vse družine Podobnik s Cerkljanskega Vrha napisa/a mama Valerija, srečna, ker so njene tri slabovidne hčerke dobile elektronski povečevalnih. "Človeku lahko vzameš vse. razen upanja v prihodnost. Urni kazalci pa hitijo naprej in s prispevkom ste nam omogočili svetlejše dni. Zato bi se radi ob tej priložnosti zahvalili vsem, ki ste namenili pomoč Ančki, Milki in Po/oni. Iskrena hvala Milki Burnik s sodelavci ter Jani Roje z RK Gorenja vas. ki so bili prvi pobudniki, da je akcija sploh stekla. Hvala občini Gorenja vas - Poljane, Zavarovalnici Triglav, kije prispevala tretjino sredstev, občini Cerkno ter vsem posameznikom, ki so namenili kanček sreče našim otrokom. Hvala tudi Turističnemu društvu Sovodenj s Krehovci, ki so pripravili dobrodelni koncert. Zahvala velja tudi radiu Sora in Gorenjskemu glasu, ki nas je o vsem sproti obveščal. Iskrena havla vsem. Podobnikovi." Mi pa k temu dodajmo še zadnje darovalce, katerih Imen še nismo objavili: Podružnična šola Sovodenj (17.354), Kvartet Krehovci (36.283), Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (50.000) in osnovna šola Gorenja vas (50.000). Njim in ostalim še enkrat hvala. ROTARY CLUB BLED v svoj program dobrodelnih akcij vključuje tudi zbiranje sredstev za varovance DOMA MATEVŽA LANGUSA RADOVLJICA. V Domu so posebej za Vas ročno izdelali prekrasne božično novoletne čestitke, ki so naprodaj samo v naslednjih najboljših gorenjskih papirnicah: - KARUN, Koroška cesta 35, Kranj - LIST, L. Hrovata 4/c, Kranj - Planina - LARA, Trgovski center Deteljica v Bistrici pri Tržiču - DOMINA, Kranjska cesta 7, Radovljica - DOMINA, Titova 53/b, Jesenice Z nakupom ročno izdelanih božično novoletnih čestitk boste tudi Vi pripomogli, da bodo imeli v Domu Matevža Langusa v Radovljici še prijetnejše pogoje bivanja. Rotarv Club Bled LIONS CLUB BLED z letošnjo predsednico Danjo Rus organizira in prisrčno vabi vse ljudi dobre volje in širokega srca na naslednje prireditve: Danes, v petek, 3. 12. 1999, od 19. uri - Otvoritev razstave "Nov začetek za mir" v okviru mednarodnega natečaja otroških ustvarjalnih del v Šivčevi hiši v Radovljici. Jutri, v soboto, 4. in v nedeljo, 5. 12. 1999, ob 10. ure naprej v Festivalni dvorani na Bledu - Miklavžev sejem -prodajna akcija. Ves zbrani denar bo Lions Club Bled namenil gorenjskim otrokom, ki rabijo pomoč. 11. 12. 1999 ob 19. uri Vila Bled na Bledu - adventni koncert z večerjo, tombolo in družabnim večerom. 18. 12. 1999 Linhartova dvorana v Radovljici -obdaritev otrok s prijetnim kulturnim programom. Pridite, obiščite nas! Saj pravo srečo začutiš, če storiš kaj dobrega. Nikoli ne smemo pozabiti, da je že sama dobrota sreča. Notranja radost bo pomagala, da bodo na zemlji vzklili popki miru, sreče in blaginje. LIONS CLUB BLED V decembru 1999 izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca NOVEMBRA 1999 Mojstrančanka Marija in Bistričan Gregor Vsak mesec, in to že šesto zaporedno leto, s tedenskimi glasovanji na tri različne možnosti r sedmih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJ-KA/GORENJEC MESECA ". V njej sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih hiš - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci dveh televizij - gorenjske kabelske TELE- TV Kranj in televizije ATM Kranjska Gora. Danes začenjamo nov krog, decembrsko mesečno akcijo popularnosti, izbor GORENJ KE/GOR EN J C A meseca NOVEMBRA 1999. Pravila o sodelovanju v štiri/i radijskih in dveh televizijskih glasovanjih, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, so enaka kol doslej: glasovanje je z dopisnico ali razglednico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJ KO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Ce boste Vašo glasovnico oddali v pisarna h gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi odlično sodeluje Gorenjski glas, niti ne potrebujete poštne znamke. Naši sodelavci so turistična društva Bled, Bohinj. Dovje Mojstrana, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; ter Turistična agencija Meridian s poslovalnicama na Jesenicah in v Lescah. Ne pozabite: poštnina je (spet) višja in zato znova poudarjamo, da premalo frankiranih dopisnic ali pisem na pošti ne prevzemamo. V izboru GORENJKE/GORENJCA meseca NOVEMBRA 1999 uvodna kratka predstavitev Gorenjke in Gorenjca, ki sta prejšnji mesec posebej opozorila nase. o njiju ste brali v Gorenjskem glasu, slišali v radijskih oddajali inju videli na TV ekranih, ter ju predlagamo v letošnji že enajsti mesečni "Gorenjski NAJ akciji popularnosti": MARIJA PIZD1RN1K GREGOR KOŠIR I/ MARIJA PEZD1RNIK, upokojenka iz Mojstrane, ki je zaradi rokodelskih spretnosti predstavljena v knjigi Mojstrovine Slovenije; Marija je odlična pletilja in iz. domače volne, ki hi jo oveerejci sicer zavrgli, plete imenitne in uporabne izdelke, za katere je dobila veliko priznanj Obrtne zbornice, Turistične zveze in društev, kranjskogorske občine ter drugih, ki si prizadevajo ohranjati tradicionalne stare obrti 2/ GREGOR KOŠIR, dijak iz Bistrice pri Tržiča in mladinski svetovni prvak, saj je prejšnji mesec zmagal na mladinskem svetovnem prvenstvu v balinanju v disciplini hitrostno zbijanje; Gregor gre po stopinjah najuspešnejšega gorenjskega balinarja VrOŠa Veharja iz Žirov, ki ste ga tudi že izbrali za Gorenjca meseca in je prejšnji mesec zmagal v dvojicah na članskem svetovnem balinarskem pnvnsfru V zadnjem glasovalnem krogu za GORENJKO/GORENJCA MESECA OKTOBRA 1999 smo prejeli še 121 (v prvem 122, v drugem 157, v tretjem 217) glasovnic. Za oba najboljša na prireditvi 'Prviglasek Gorenjske', za NINO BAU-MAN in NEJCA MI KOLK A, ste namenili k 28 glasovom iz prvega kroga, M iz drugega in 53 tretjega kroga še 26 glasov v zadnjem novembrskem tednu. Krvodajalcu VINKI/ MESERKV je svoj glas dalo 94 bralcev, poslušalcev oz. gledalcev v prvem, 126 v drugem, 186 v tretjem ter še 95 v zadnjem krogu. Končni rezultat je torej: 501 glas Vinku, 118 glasov Nini ter Nejcu. VINKO MESERKO s Primskovega pri Kranju je po izboru avditorija sedmih gorenjskih medijev izbran za GORENJCA MESECA OKTOBRA 1999. V največji gorenjski akciji popularnosti redno sodeluje tudi FRIZERSKI ATEUE SILVA, telefon 22-11-33 v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju. V Frizerskem ateljeju Silva namreč vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca. Poleg tega J TURNEJA & SILVA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbita za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/Gorenjec meseca - njuno povabilo torej tokrat velja VINKU MESERKU. Izmed prejetih glasovnic poleg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še devet sodelujočih, ki ste glasova/i na dopisnicah, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju je tokrat povabljena MARJETA POUANEC, Spodnja Senica pri Medvodah. Marjeto smo izžrebali izmed 121 prispelih glasovnic v zadnjem novembrskem krogu. Štiri vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: !. Nastja Korenean, Gorenjska c. 18a, Naklo; 2. Metka Glavač. Rožna dolina 24, Lesce. J. Roman Šafamon, Ul. L. Hrovala 5. Kranj in 4. Angelca Vugrinec, Cankarjeva 29, Kamnik. Pel Glasovi reklamnih artiklov pa smo poslali naslednjim petim: I. Mojca lirezar, Milje 46, Visoko; 2. Jana Eržen, Zg. Bitnje 93, Zabnica; 3. Tomaž Likar, lilegoš 13, Gorenja vas; 4. Gašper Triler, Sv. Duh 280, Škofja Loka in 5. Mojca Karničar, Babni Vrt 10, Golnik. Odštevamo proti 2000 Zadnji teden se bomo veselili po Gorenjskem Prva prireditev bo v soboto, 18. decembra, v dvorani na Sovodnju. Zadnji teden pa se bomo po dOr geni in po čez veselili po Gorenjskem. Kranj, 2. decembra - Skupaj bomo čakali na leto 2000 v različnih krajih na Gorenjskem. Za to, da se bomo še enkrat v tem letu in ob koncu tega stoletja in tisočletja dobili in se poveselili, bodo tokrat poskrbeli v različnih društvih, s katerimi smo se dogovorili za srečanje. Prvo takšno bo že čez štirinajst dni, ko bomo 18. decembra, ob 18. uri na v dvorani na Sovodnju. Do 26. decembra trenutno še nimamo sporočila in povabila, kar pa ne pomeni, da na Gorenjskem z Gorenjskim glasom Več kot časopisom ne bo nobene prireditve. Napovedujejo na primer srečanje in veselo pričakovanje novega leta v Šenčurju. Kdaj in kje bomo v občini Šenčur oziroma prav v Šenčurju, pa bomo še napovedali. Tudi v kamniški občini razmišljajo, da se letos pred koncem leta dobimo. V ponedeljek, 27. decembr* načrtujemo srečanje v obči111 Komenda ali Kamnik. V torek, 28. decembra, bofl*' že kar po tradiciji v Vodic^l Dobili se bomo v tamkajšBl1 dvorani. V sredo, 29. decembra, ^ 20. uri se dobimo v Boh Češnjici v Bohinju. V četrtek, 30. decembra, P' bomo v Besnici. Ansambel Melos In kje bomo od 26. decembra naprej pa do konca leta? V nedeljo, 26. decembra, ob 14. uri bomo v Gorjah v občini Bled. Veselo srečanje in proslavitev pripravlja krajevna skupnost Gorje. Naslednja prireditev 26. de-cmebra je ob 17. uri napoveda- Ansambel Gorenjski kvintet na v Medvodah, kjer bo prireditelj občina oziroma posebna občinska komisija za prireditve. Zadnjo od prireditev 26. decembra pa ob 20. uri načrtujemo v krajevni skupnosti Blejska Dobrava v občini Jesenice. Povsod, kjer bomo, se bodo fj leg glasbenih skupin predst^' tudi domačini. Povsod bomo da imeli tudi žrebanja in na{irade' Kdo bo nastopil v vašem kra$ na srečanju, ko bo GorenM glas še enkrat in zadnjič v letl1 1999 z vami Več kot časopis. Pa bost lahko prebrali danes ted^ff Ansambel Fantje z vasi JESENSKA AKCIJA STUDIA MA IN GORENJSKEGA GLASA TRAJNO UČENJE ZA POPOLNO LEPOTO OBRAZA PERMANENTNI MAKE-UP Noj fotke govorijo! potem Ce se še niste odločili, m naj vas fotke in prihajajoči prazniki spodbudijo. DEL ČAS: PON.-PET.: OD 9. • 19. OZ. TUDI PO DOGOVORU Studit) ispole ja v As. ki 1» phJjjakiJBJo^- K VS£ od sj» mm S KRIŠKIH 50 PLANINSKIH LET 1919 1999 Kriška planinska leta Iz knjige "Kriških 50 planinskih let" "Ko danes, po petdeseti!1 letih, gledamo na upravičenost obstoja podeželskega planinskega društva v Krizah, smo lahko zadovoljni. Uresničeni so mnogi gospodarski programi, ki jim namenjam podrobnejše zapise. Planinsko društvo *° predvsem ljudje, ki dihajo planinski zrak, enako čutijo, jih navdušuje skupe'1 interes. V petdesetih kriških planinskih letih so se materialni pogoji spremi' njali, ideje, delo, druženje, veselje in občutek za lepoto pa je ostajal v vseh časih in za vse generacije enak. 500 članov za 50 let Planinskega društva Križe je potrditev, da delo planinskih zanesenjakov ni zaman in ima široko podporo. Mladi ljudje, ki so danes starejši kar za celih 50 let, so Prl iskanju lepot in razvedrila v sosednjih gorah prav kmali1 ugotovili, da imajo svojo goro, pod katero so doma-Lokalpatriotska zavest in želja je vzbudila v njih odločitev, a se podajo na planinsko pot občudovanja narave in gradnje planinskih postojank, na pot, ki sojo kreirali in načrtovali sami v svojem okolju in zmožnostih. Ni bila rožnata, Je bila pa naša, kriška. Planinsko društvo Križe je razgibalo delo in življenje, r*6 samo krajanov, ampak širše okolice. Še več, riše trajne sled' rned mladino, članstvom in občani, ki mu stojijo ob strani, je zapisal v prispevku Kriška planinska leta avtor in urednik knjige Drago Papler. Ob njem v knjigi s petdesetimi temam1 sodeluje še devet soavtorjev. Odlomek iz knjige "Kriških 50 planinskih let", ki bo Izša* v decembru 1999 in bo javnosti predstavljena v soboto, 18' decembra 1999, ob 18. uri na slavnostni akademiji ob 50-let' niči Planinskega društva Križe v osnovni šoli Križe. Knjigo z obsegom 216 strani, 110 barvnimi in 30 črnobeb' mi fotografijami in 45 arhivskimi dokumenti, formata 17 N 24 cm v šivani, trdi italijanski vezavi, lahko naročite po ei*'" 3000 SIT na naslov: Planinsko društvo Križe, Vrtna ul. 6' Križe 4294. TBOLOŠKI So/tce i/ ^namettju stitedca Sonce je že 22. 11. zvečer stopilo v znamenje strelca. Čas. ko bo potovalo skozi to znamenje, bo optimistično, tudi nekoliko fantazijsko obarvan. To bo čas predpraz-ničnih nakupov in obdarovanj, čas, ko borno želeli izbrati najlepša darila za naše najdražje. Tudi če smo se med letom kdaj pa kdaj jezili nanje, tudi če so nam včasih povzročali težke trenutke, jim bomo v tem času skušali oprostiti njihove napake, tako kot bodo, upajmo, tudi drugi nam naše. V nas se bo okrepil čut do sočloveka, postali bomo bolj umirjeni in uvidevni Uspešni bomo pri reševatiju pravnih in sodnih zadev ter sklepanju pogodb. Če boste želeli novo leto pričakati v titjinl vam bo mogoče v zadnjem hipu uspeh najti še nekaj prostih mest za silvestrovanje. V najdražjih restavracijah bo vedno še nekoliko prostora, toda vas tja ne bo mikalo. Saj je vendar na ulici, v družbi prijetnih veselih ljudi in prijateljev ali v družinskem krogu veliko bolj prijetno, mar ne? Kljub vsemu pa previdnost vendarle ne bo odveč. Za čas vladavine strelca so namreč prav tako kot vzponi značilni tudi padci. Teden, kije pred nami, bo lahko poln takih krutih pristankov na realnih tleh. Če ne bomo previdni nam te stvari lahko pokvarijo tudi praznike. Prvi dr\evi v decembru ne bodo naklonjeni denarnim zadevam, ker se bosta v znamenju strelca srečala Sonce in Pluton. Če nameravate prodati delnice, je zdaj j skrajni čas, ker se lahko zgodi, da bo v kratkem času M močno padla njihova vrednost. V soboto, nedeljo ter v ponedeljek bodite zelo previdni I v svojih izjavah. Merkur v znamenju škorpijona bo tam Ig popolnoma samovoljno vladal Merkurje vladar pogo- lp vora in vseh vrst pisanj in ker ga v rijegovih besedah I niti malo ne bodo ovirali drugi planeti oziroma nanj ne bodo imeli nobenega vpliva, bodo lahko njegove kritike preveč ostre. Nihče od nas sijih ne zasluži, zato pazite! Kvadrat med strogim Saturnom in vihravim Uranom m še vedno ne dovoljuje hitrih, nepremišljenih sprememb. Na ljubezenskem področju sc bo še do torka vla-darici Veneri postavljal v brai\ sicer dobrohotni Jupiter, kar bo zmedlo predvsem tiste, ki so nedavno tega spoznali simpatičnega prijatelja ali prijateljico. V sredo bo \ skrivnostni Neptun Veneri jjošiljal sarijske želje, ki pa i trenutno še ne bodo uresničljive. V četrtek bodo Luna, Sonce in Pluton v pozitivnih i odjjosih z Neptunom, Marsom in Uranom v vodnarju, I kar bo ugodno vplivalo na splošno počutje. Predvsem | rojeni v zračnih znamenjUi ■ vodnarji dvojčki in tehtni \ ce izkoristite rgihovo pozitivno energijo! • ROŽI 250 riil!M Ker je mesto že praznično okrašeno, ker je vsaka druga beseda "milenium", vsaka tretja pa "konec tisočletja", ker je treba stare koledarje zamenjati z novimi, je "pod mus" v teh dneh zaviti do Aligatorja. Zakaj? Hja, ker ima gospod Aligator kup koledarjev, na njih pa okoli 250 različnih motivov. Da bodo tudi leta 2000 vsak mesec s sten gledali znani in priljubljeni obrazi, bo treba kar pošibati do Aligatorja, kajne? Pravilnih je bilo veliko, gospodična Sreča pa je tokrat pomežiknila Primožu Ferkulji iz Britofa. Je treba počakati na dopis, z njim vred oditi do Aligatorja (ki preži na Slovenskem trgu 8) in tam zahtevati nagrado. TO? 5 1. Atlantis 2 2. Gunsi: Live Era 3. Metallica: S&M H0V0WI TUJE: Yes - The Leader, Guns n' Roses - Live Era '87 -93, Michael Bolton - Timeless (Classics vol. 2), E-rotic -Mambo No. Sex, Him - Great-est Love Songs No. 666, Eiffel 65 - EuroPop, Rob Zombie -American Madc Music to Strip By, Jevvel - Joy, Corrs -Unppluged, Alanis Morissette -Unppluged, Enrique Iglesias -Enrique, Kelly Farnih/ - Best of vol. 2 (+ novi singli). KOHCJEKTl //H/ Plavi orkestar: 3. decembra ob 20. uri v Hali Tivoli (2800 tolarjev). California, RokV Bend, Leteči odred: 4. decembra v Kamniku (1600 slovenskih). Dobrodelni koncert za Savo Dolinko in osem pritokov: 4. decembra ob 20. uri v blejski Festivalni dvorani (2000 tolarjev). Public Enemy: 8. decembra, prav tako v Hali Tivoli (2700, za tiste s statusom pa 2500 tolarjev). Bruco-vanje škofjeloških študentov MARS 2000: v loški dvorani Poden z Big Foot Mamo & ZmellkooNvim (jurja). Božični DEE JAY TIME: 17. decembra ob 21. uri v Hali Tivoli. /N 279: Danes bomo malo žleht, zato bo vprašanje zvito. Sprašujemo, kakšen smisel vidijo v življenju Zmellkoovvi. Smisel življenja je ... hm, kaj že? Odgovore na dopisnice, dopisnice v nabiralnike. Pošljite jih na Gorenjski glas (pripis "Jodlga-tor"), Zoisova 1, 4000 Kranj. Pa počakajte, da vas Roka izžreba! Čaos ... SLO: Babilon Hočeš me. ups!, Victory - Če je v slovenski politiki samo kakšen procent možnosti, da bo slo kaj narobe, bo narobe tudi mK„ Slovenska politika se venomer spogleduje in zgleduje po Wurphyjevem zakonu. Če bi politika hotela našteti, kaj vse je šlo narobe samo ta teden, potem bi 'mela premalo vseh prstov na nošah in rokah. Samo dan ali dva nazaj so 'zgubljali čas parlamentarci z Modrovanjem, zakaj kmetijski Minister hodi okoli po svetu in ga H v parlament, ko je najbolj Potreben. Kaj boš modroval in vzdihoval, kje da je njegova visokost ministrska - pokliči ga! Saj lmqjo mobitele, pa naj se jim iz Amerike ali Avstralije telejonično ln na velikem monitorju javi. Vendarle nismo v srednjem veku! banes si kjerkoli dosegljiv, s komerkoli lahko komuniciraš in kolikor dolgo hočeš. V sliki in besedi. Če imajo za obnovo parlamentarne menze in obnovo parlamentarne dvorane davkoplače-V(*lskega denarja, kolikor hočeš, nuj ga imajo še za tehniko, da ^odo s signali in frekvencami lovili slavne ministre, ki se potepajo t>° svetu. w Sicer pa - le kaj bi jim pa lahko e kaj dejal kmetijski minister? Pj/[je bilo že vse napisano, popisa-t>0< izrisano, prekomenlirano Podolgem in počez. Še Brigilte ^ardot se je vključila v njegov re-s°r in ga ošvrknila zaradi medvedja pokola. Tako slaven je postal. ^Q naj se pa zdaj malo res oddali-W. in ogleda po širokem svetu. ***krat živiš - in samo enkrat si Minister. Računalniško tehniko bo bojda leta 2000 vzel hudič. Leto 2000 mer sploh ni leto 2000, kajti leto f000 je bilo po mnenju nekaterih ^anstvenikov že sedem let prej. ______ Stari Rimljani so bili namreč kavelj ni in so si leta šteli malo po svoje - če jim je "pasalo" biti na oblasti, so si leto malo podaljšali, če ne, so ga skrajšali. Tako je tale millenium malo čudna zadeva, kar seveda ne spremeni dejstva, da bo noro. Noro za tiste, ki se bojijo računalniškega kolapsa -kajti Bili Gates in kompanija ni od muh. Služi. Tudi tako, da njihova orodja in programi nimajo Zdaj si pa zamislite, da vam pride v goste en sorodnik iz. Amerike in vas vpraša: kaj pa se sredi Ljubljane tako svečano praznuje? Vi mu pa porečete: "Ja, mi pa praznujemo desetletnico enega mitinga, ki ga sploh ni bilo." Aja, poreče prišlek, aja, aja. In vas ima do konca svojega življenja za norega. Ni besed, ni ilustracije, ni primerjav, ki bi si jih vi lahko trudoma izmislili in ki bi Tema tedna Glosa Duhovi, ■ ■ ■ ■ I ■ ■ ■ i ki jih ni bilo Kam smo prišli - zdaj praznujemo celo stvari, ki jih nikoli ni bilo in jih nikoli ne bo. Poskušajte nekomu iz tujine razložiti, da se sredi Ljubljane vrši proslava v spomin mitinga, KI GA SPLOH NI BILO.... neomejenega roka trajanja. Vedno je treba vse nekaj na novo, da si v poslu. A koga v Sloveniji sploh brigajo take resne zadeve, mi smo ja vedno vsevprek preokupirani s poli tika. Trdno prisluženi davkoplače-valski denar mečemo skozi okno tudi s takimi neumnostmi, kot ie praznovanje obletnice nekega mitinga resnice. KI GA SPLOH /V/ BILO. mu sploh kaj pojasnili. Lahko mu tri dni razlagate, kakšna so zgo-ilovinska dejstva in kako pomemben je bil miting, ki ga ni bilo - ne bo razumel. Živi namreč za jutri, ne za nostalgični včeraj. Po svetu so tudi že v času kamene dobe opustili praznovanja in obujanja spominov na nekaj. Česar ni bilo. Zdaj verujejo v miri. ki bo, ce bo. Samo eksotična plemena in ena (judožrska veja nekje i centralni Afriki in - zaradi mene - lahko tudi v nam veliko bolj znani Liberiji (od tam smo si celo nabavili veleposlanika Nikca Omana s Podkorena) ima še čudaško obredno navado, da praznuje ene mitinge, ki jih ni bilo. In eni mitingi, ki jih ni bilo, se tam praznujejo z nekakšnimi sulicami in meči v plesu okoli vaške lipe s sedmimi kamni. Mora biti polna luna, da jih meče, kajti praznovanje nečesa, kar ni in nikoli ne bo, se lahko opravi samo ob polni luni. Ko nagei od glave do pete, mahajo s sulicami, pridušeno vzkličejo: " Pa smo jih, pregnali, duhove mitingaške, mitingaške... Jiihu/iu..." Oh tem obredu sicer vaški modri vrač dobro ve, da tisti mitingaši, ki še živijo v duhu plemena, sploh niso bili tako nevarni za pleme, saj - vrag vzemi eno plemensko skupnost, ki se ne bi znala ubraniti enih neumnih kričacev in nosilcev transparentov! Ampak jim vrač kar pusti tiste igrice, četudi novi meči ih sulice za duhovno seanso preganjanja initingaških menioarov kar nekaj stane/o. I udi pri nas so tovrstni memoari kar nekaj stali - vsaj M) tisoč mark. Saj je malo! Seveda je malo. Skoraj nič proti tisti aferi, ki me zares zanima. To je afera orožje, kajti tedaj so se nosili kufri mark. En tak kufer mark je prinesel domov tudi en atek enega gorenjskega otročička. Ta otročiček, dete nedolžno, je naslednji dan v dotičnem gorenjskem vrtcu naglas povedal, da je atek prinese/ domov kujerček, v katerem je bilo ooooo, koliko denarja! S tem atekom bi bilo do bro zaplesati obredni očiščevalni duhovni nles. saj se. duša pokvarjena, koplje v denarju! • D.SedeJ ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBEN! LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 40 1/1. SILVESTRSKI ZBORĆEK - SILVESTRSKI POUUB 2/3. KHAYAN & THE NEW VVORLD POVVER - NEW VVORLD 3./4. ANIKA - S TEBOJ (POKAŽI Ml) 4/2. PM UNITED IN MATJAŽ JELEN - JAZ NIMAM NOČ ZA SPANJE 2000 5. /7. CASSANDAR - J UST TELL ME WHY 6. /5. MORE - 4 EVER WITH ME 7/8. ANN LEE - VOICES 8/9. GIGI D'AGOSTINO - ANOTHER WAY 9/10. ALEKSANDRA - TVOJE BESEDE 10. /11. VENGA BOYS - KISS WHEN THE SUN GO DOWN 11. /6. T 4 2 - MELODY BLUE 12/14. JUMP & JOY - LET'S ROLL 13./12. 2 ELVISSA - I VVANNA BE YOUR TOY 14/13. LEXY & K PAUL - GREATEST DJ 15. /16. SCOOTER - FUCK THE MILLENIUM 16. /NOVOST ALICE DEEJAY - BACK IN MY LIFE 17/15. SIMONE JAY - PARADISE 18. /NOVOST ROLLERGIRL - LOVE U MORE 19. /NOVOST SASH! - ADELANTE 20. /18. 2 THOUSAND FEAT D.D. KLEIN - FIRE 21. /NOVOST TRANCE ALLSTARS - THE FIRST REBIRTH 22. /17. MIMMO AMARELLI - ALLA CONSOLE 23. /NOVOST BARCODE BROTHERS - DOOH DOOH 24. /30. MADISON AVENUE - DONT CALL ME BABY 25. /19. CARL - HIGH IN THE SKY 26. /21. KERNAKRAFT 400 - ZOMBIE NATION 27. /NOVOST SKYLAND - MANIAC DJ 28 /20. LADY VIOLET - INSIDE TO OUTSIDE 29 /32. E NOMINE - VATER UNSER 30. /NOVOST DUNE - DARKSIDE OF THE MOON 31. /NOVOST LE PARK - NAKED (REMIX) 32 /24. AOUAGEN - IHR SEID SO LEISE 33/31. TOPAZZ - NEW MILLENIUM 34. /NOVOST UNITED NATIONS PROJECT - ON YOUR OWN 35. /34. NIELS VAN GOGH - DOPPELGANGER 36737. EDDIE AMADOR - RISE 37./NOVOST MR. LOVER - ROUND 38726. DJ E BO. - ME GUSTA 39738. SUNDEE - FIESTA RHYTHM 40./39.MAURO PICOTTO - IGUANA LESTVICA NAJPOPASTIH 20 1./ 1. R. KELLY - IF I COULD TURN BACK THE HAN D S OF TIME 2/2. OLI.P - SO BIST DU 376. 2 BROTHERS - HEJA HO! 473. CALIFORNIA - STARA BARKA 578. LAURA - IMMER VVIEDER 679. VVILL SMITH - VVILL 2 K 7. /NOVOST ENRIOUE IGLESIAS - THE RHYTHN DIVINE 5./5. TINKARA KOVAČ - KO BO PRIŠEL 9/4. GERI HALLIVVELL - LIFT ME UP 10./NOVOST GARBAGE -THE VVORLD IS NOT ENOUGH 11/7. BLLODHOUND-THE BAD TOUCH 12. /13. PELE - ČAKAL SEM DAN 13. /10. LUNA POP - 50 SPECIAL 14. /15. KINGSTON - VZEMI VSE 15711. CHER - DOVE L'AMORE 16/17. MOBY-WHY DOES MY HEART FEEL SO BAD 17/16. MARK ANTHONY - I NEED TO KNOW 18./NOVOST GHETTO PEOPLE - THOSE WERE THE DAYS 19718. JENNIFER LOPEZ - VVAITING FOR TONIGHT 20./NOVOST GINA THOMPSON - YA Dl DA LESTVICA NAJPOPASTIH DVAJSET IN NAJGIBLJIVEJŠIH ŠTIRIDESET STA NA SPOREDU RADIA SALOMON VSAK PONEDELJEK MED 14. IN 18. URO LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH DVAJSET, KI JE DEL LESTVICE NA NAJGIBLJIVEJŠIH ŠTIRIDESET, JE ENKRAT TEDENSKO NA NASLEDNJIH RADIJSKIH POSTAJAH: RADIO SALOMON, RADIO GLAS LJUBLJANE, RADIO ROGLA, RADIO CERKNO, RADIO LASER, RADIO ŠTAJERSKI VAL, RADIO 94 POSTOJNA, RADIO MAXI, RADIO POLZELA, RADIO STUDIO D, RADIO CEUE, RADIO VELENJE, NOTRANJSKI RADIO, RADIO PTUJ, RADIO VIVA, RADIO NOVA, RADIO BREZJE, RADIO ORMOŽ, RADIO KOBARID, RADIO GEOSS. SORINA DESETKA (Glasbena lestvica Radia SORA) 1. VVERNER in MARJAN ZGONC - Tu je moj dom 2. ĆUKl - Ljubi me, ljubi 3. HELENA BLAGNE - Osamljena 4. CALIFORNIA - Stara barka 5. ANDREJ ŠIFRER in ŠLAFROCK - Ko zvonovi zapojo 6. KARMEN STAVEC" - Vzemi mojo dlan 7. NATAŠA ZIBELN1K - Zapuščam te 8. FARAONI - Pijem kar tako 9. KINGSTON - Vzemi vse 10. PRESTIGE & BLUE - Ženska čudeže dela Že v naši naslednji oddaji bomo predstavili novih _ O-._ deset predlogov, za katere boste glasovali na - vffUr fmr. dopisnicah in tudi v sami oddaji SORINA DE- 'ZZZZZZZZZT' SLIKA. Vabljeni k sodelovanju! ZZT SSSS Založba MANDARINA je tudi tokrat obdarila ■ dva srečneža, lestvico pa boste, tako kot ponava-55 mmm di našli v GORENJSKEM GLASU. Pa-pa! GLASOVNICA ZA M VODITELJA OZ. VODITELJICO RADIA TRIGLAV December 1999 Prvi glas Radia Triglav - Naj voditelji hu) - je: Radio Triglav VSE SORTE Kaj se bo godilo 8. decembra? Mobilizacija državnih sovražnikov Kolektiv, znan kot Public Enemy, je začel robantiti leta 1982. Tak ral jc bil Chuck D še študent grafične umetnosti, ki je slišal na ime Carlton Ridenhour. Pa je srečal najprej Hanka Shockleeja, potem pa še Billa Stephnevja in VVilliaina Dravtona alias Flavor Flava, in pohod rušilne mašinerije se je začel. Chuck D je tako že tri leta kasneje izdal prvo vinilko, ki je bila sicer dokaj povprečna, a demo za skladbo Public Enemy No.l je pri vodji založbe Def Jam, Jacku Rubinu, potegnil. Jack je menda kar pol leta teletbnaril Chucku D in mu ponujal pogodbo. A Chuck D je popustil šele po dveh letih, vmes pa je s kompanjoni komandiral prvo hip-hop dvorano na Long Islandu. Takrat si je bend, križanec med Run DMC in The Clash podrobno izdelal strategijo svojega delovanja. Dvema je pripadlo upravljanje benda, Terminator X bo šef gramofonov, Flavor Flavu pa bo pripadla vloga klovna ob resnem Chucku D. Mesto ministra za informacije je zasedel Richard Griffin, znan tudi kot Professor Griff. Ko so se osemdeseta počasi iztekala, so Public Enemy začeli s svojimi prvimi napadi. Njihov drugi album It takes a nation of millions to hold us back je bil označen za eno najbolj napadalnih plošč, ki je bila tako v Ameriki kot tudi v Veliki Britaniji uvrščena med Top 50. Uroš Rakovec, glasbenik Public Enemy bodo ljubljansko Halo Tivoli zavzeti 8. decembra. Predskupine začnejo ogrevanje državnih sovražnikov ob osmih zvečer. Vstopnice so 2800, za tiste s statusom pa 2200 tolarjev. Leta 1990 so izdali malo ploščo WeIcome to terrordome, sestavljeno iz okruškov Jamesa Brovvna in predelave funka. Public Enemy so bili zaradi antisemitizma spet na tapeti, njihovi koncerti pa so bili krepko nasilni. Kasneje seje razkrilo, da so bili prav Public Enemy glavni igralci v poročilu, ki ga je FBI posvetila učinkom rapovske glasbe na nacionalno varnost. Leto kasneje je Bili Clinton kritiziral pripombe, ki so jih Public Enemy spuščali na račun uporov v Los Angelesu. Nekje v tistem času je Flavor Flav zabredel v težave zaradi napada na svojo deklino, vozil je brez vozniške, podpore za otroke pa ni plačeval. Razvedelo se je tudi, da mu poleg policije težave povzročajo tudi droge. Še malce h-vvoodskega glamurja so Public Enemy vmešali v svoje življenje: Chuck D je pred dvema letoma nastopil vkup s Silvestrom Stallonejem in NVhoopi Goldberg v filmu Burn Hollywood Burn. Isto leto pa je Chuck D izdal tudi knjižni prvenec, ki ga je spisal skupaj z Yusufom Jahom. Letos so Public Enemy še enkrat udarili v drugo smer, saj so svojo zadnjo ploščo There is a poison goin* on izdali pri prvi internetni založbi. Državne sovrage tako najdete na www.pub-licenemy.com. • Špela Ž. HOROSKOP t* $4 %3, OVEN Prehitro ste obljubili, zdaj pa nekako ne veste, kako bi se izvlekli iz neprijetnega položaja. Pomoč bo prišla od tam kot običajno, le da bo cena takoj višja. Če boste hoteli, bo neko srce v trenutku vaše. BIK Stvari se bodo v kratkem obrnile na bolje in kmalu boste na zeleni veji. Ne pripovedujte o svojh razmišljanjih in hrepenenjih, to bi vam prineslo presneto malo koristi in kar nekaj škode. Nekdo se bo potrudil in vas razveselil. DVOJČKA Vsega nikakor ne boste mogli prevzeti na svoje rame, zato se pravočasno odločite. Nekatere stvari lahk sprejmete in obogatile vam bodo življenje. V petek boste imeli vse, kar si boste le zaželeli. RAK V odlični formi ste, nekomu pa ste prav zaradi tega trn v peti. Mogoče se vam bo ponudila priložnost, da ponovite tisto, kar vam nikakor ne gre iz spomina. Ne pokažite, da ste ljubosumni in vse bo v najlepšem redu. LEV Sprejeli boste neko odločitev, s katero se sicer le napol strinjate, vendar bo potem prepozno za spremembe in za ponovno izbiro. Nekdo vam bo na vsak način poskušal ustreči, vi pa boste zelo zadržani. DEVICA Predali se boste veselemu pričakovanju in čas vam bo hitro minil. Dokler nimate vseh niti v svojih rokah, ne obljubljate ničesar. Partner vam bo predlagal nekaj, kar nikakor ne boste mogli sprejeti. TEHTNICA Če boste za spremembo enrkat počivali, ne bo prav nihče oškodovan. Počakajte do sobote, šele nato razglasite svoje načrte in na glas povejte svoje želje, pa se bo vse uredilo tako. kot si želite. ŠKORPIJON Imeli boste veliko sreče in tudi nekaj smole, še zlasti, če boste pozabili na obljubo. Nekdo si bo silno prizadeval, da bi vam bi ugajal, vi pa boste neodločni in se boste raje pretvarjali, da ga ne opazite. STRELEC Nobene posebne želje nimate, da bi izpolnili obljubo. Pokažite sodelavcem, da lahko vselej računajo na vas. Če boste uspešni, vas čaka pohvala in nagrada, v nasprotnem primeru pa samo graja. KOZOROG Viharni dnevi so končno za vami, lahko se boste predali počitku in užitku. Neka sprememba bo dobrodošla ne le vam, temveč tudi tistemu, s katerim že nekaj časa delite vse dobro in lepo. VODNAR Morda se vam zdijo dogodki zadnjih dni kar preveč razgibani, vendar pa se ne morete pritoževati. Srečni izvoljenec vam bo predlagal kratek oddih ali potovanje, vam pa je škoda denarja. RIBI Če boste želeli uresničiti neko napoved, boste morali v prihodnje krepko poprijeti za delo. Marsikdo si želi biti na vašem mestu, vi pa se hrepeneče o/irate drugam. V petek boste spoznali, da je nekdo v vaši bližini zagrešil veliko napako. KRLA s.p. Izbral sem glasbo, preprosto Ko ga je pri osmih letih potegnilo skupaj z dve leti starejšim bratom Domnom v nižjo glasbeno šolo v Škofji Loki, je takoj vedel, kaj bo igral. Kitaro. Nobenega premišljanja in sprememb vse do danes. Vztrajen, kot je pri vsem, kar počenja, je obdržal inštrument in vztrajal potem še na srednji glasbeni v Ljubljani, pa šel nato v Boston na znameniti Glasbeni kolidž Berklee in nato še na celovški glasbeni konservatorij, kjer je pred dobrima dvema letom tudi diplomiral. Z bratom sta imela vrsto glasbenih načrtov, nekaj ste jih tudi uresničili. "Vsa leta sva govorila in sanjarila, da bova skupaj ustvarjala glasbo. Imela sva svojo glasbeno skupino Zeus, brat je igral sintetisajzer in tudi pel. Igrala sva vseskozi svojo lastno glasbo, ne tuje. Ko sem se vrnil s študija v ZDA, sva skupaj izdala prvo zgoščenko z najino glasbo, to je bila glasba skupine Labirint." Kaj pa skupina Valhala? "Kaseti je sledila še zgoščenka, na njej pa starorokerska zasedba." Vas ni morda kdaj mikala klasična glasba? "Ko sem zaključil šolanje v Ljubljani pri prof. Šeguli, se mi je pokazala priložnost za šolan je v Bostonu. Na Berklee šoli sem izbral moderno glasbo -jazz in ročk. No, po vrnitvi domov sem se odločil, da bom še naprej ustvarjal svojo glasbo in to v moderni smeri. Ker pa mi je manjkalo še glasbenega znanja - kompozicije, sem nadaljeval šolanje še v Celovcu." Ustvarjate avtorsko glasbo, izdali še že tri zgoščenke. "Nimam se za skladatelja, pišem pa avtorsko glasbo. Izšle so tri zgoščenke in ena kaseta, pa tudi glasna posneta za otroški musical O tem se ne govori, to je predstava Prešernovega gledališča Kranj." Zdi se, da vam je blizu pisanje glasbe za gledališče. "Padel sem zraven povsem slučajno. Ko je bila moja žena Vesna v četrtem letniku AGRFT, so za diplomsko produkcijo ene od Molierovih komedij potrebovali tudi glasbo. Bil sem pri roki, pa sem jo napisal. Potem pa še glasbo za Anouillhov Orkester. Nato so Uroš Rakovec me povabili k pisanju glasbe za Pohujšanje v dolini šentflor-janski, predstavo mariborske drame, režiser je bil Samo Strelec. Po tem mojem prvem glasbenem prispevku za profesionalno predstavo, se je kar odprlo. Kasneje sem pisal še več glasbe za predstave Gledališča Ptuj, pa za mariborsko gledališče..." Glasbo za Teto Magdo v Prešernovem gledališču ste tudi napisali? "Tudi. Zdaj se je tega že kar nabralo, vmes še za Poletni festival Koper, letos bom sodeloval z Mestnim gledališčem ljubljanskim, pa z ljubljansko Dramo, z mariborskim lutkovnim gledališčem in morda še kaj. Ste že pisali filmsko glasbo? "Še ne, si pa želim. Trenutno me je res kar precej osvojilo gledališče, vendar pa je običajno v predstavi glasbe dokaj malo, prevladuje pač govor. Glasba za film pa je nekaj drugega. Kar zadeva scensko muziko, mi srce res bije za film. Ne pričakujem, da me bodo poklicali iz Hollywooda, pri kakšnem slovenskem filmu pa bi se z glasbo zares zelo rad preskusil." Odkrila vas je tudi televizija. "Letos me je odkrila, tako da sem napisal glasbo za serijo Lahkih nog naokrog, pa za Care začimb in za serijo dokumentarnih oddaj Resnice o vinu." Zadnje leto imate novo glasbeno skupino Neverjetno. Veliko nastopate? Koncerti & te zadeve Sri Lanka in Tabu V sredo, 8. decembra, bo v modri dvorani gradu Khiselstein potopisno predavanje o ljudjeh Sri Lanke. Videli boste utrinke dežele, kakršne je doživljajla Barbara Burja. Klub študentov Kranj pa poleg že ustaljenih sredinih popotovanj organizira še koncert skupine Tabu, ki se bo dogodil danes, v petek, ob 20. uri v Mitnici. • Špela Ž. Plavi orkestar začne danes Sarajevski bend Plavi orkestar danes začenja novo turnejo. Saša&Co. so se odločili, da tokrat turnejo začnejo prav v Ljubljani. V beli Ljubljani, ki je Plavcem dajala navdih za zadnji cede, bodo začeli igrati danes zvečer ob 20. uri. • Špela Ž. Blues + Hard Rockin' Stoner Saturday V ljubljanskem Orto klubu bo danes bluesovski večer, ki ga bodo krmarili B.l.u.e.s. Etcetera. Jutri pa se bo prav tam ob 20. uri začel Hard Rockin' Stoner Salurdav. Klubsko vzdušje bosta pričarala ameriška benda Leadfoot in Roadsavv zagodli pa bodo tudi Švedi, ki si rečejo Terra Firma. @Body:Švedi s svojo glasbo izrekajo glasno podporo zgodnjim sedemdesetim in rosnim Black Sabbath, Bo-stončani Roadsavv tolčejo surovi heawy blues, Leadfoot pa so tisti rockerji, ko sodijo med težjo kategorijo. V Orto baru se torej obeta koncert težkega ročka. • Špela Ž. VICZ61AHJ PRIHODNOST JE tAl IKO lUDi ČUPOVI ?A! "Kar precej koncertov in drugih nastopov je za nami. Po dolgem času je to spet zasedba, v kateri izredno rad delam in upam, da bomo še veliko igrali. Sam v skupini igram kitaro, Tine Jenko igra bas kitaro, na bobnih je Miran Milic." Imate svoj studio? "Zdaj stanujem v Kranju, kadar pa pišem glasbo, se preselim v Škofjo Loko k staršem, kjer v miru ustvarjam v svojem studiu v kleti. Uživam v ustvarjanju glasbe. To je zdaj tisto, kar sem pravzaprav vseskozi želel." Kako usklajujete komponiranje in pa žive nastope? "Ker sem instrumentalist,5' seveda želim nenehno velik0 igrati. Ker pa obenem pišet" tudi glasbo, je pač treba obQ)e skrbneje načrtovati. No, če $e mudi, ni težko komponirati vs° noč. Ne bi pa želel samo kofl1' ponirati. V studiu si sam s sab° in svojo glasbo. Ponuditi jo f treba ljudem, naj jo poslušaj0, sicer komponist ne ve, ali Š$ je všeč ali ne." Kakšna je glasba, ki jo piše*e za svojo skupino Neverjetno? "Mislim, da je predvsem prosta glasba. Nekdaj sem °, pisanju glasbe želel vključi'1 vse, kar znam, skratka kompj1' ciral sem; zdaj sem starejši $ prisegam na preprosto." • Lea Mencinger, foto L.$| Nova pevska zvezda je rojena Mengeš, decembra - Kamniški alpinist Tomaž Humar je na nedavni dobrodelni prireditvi razkril še en svoj talent. Že prej je bilo znano, da rad posluša pesmi, ki jih prepevata Adi Smolar in Vlado Kreslin. Z njimi si je krajšal čas in dvigal moralo med vzponom v južni steni Daulagirija. Tokrat je v živo dokazal, da pozna vsa besedila, obenem pa tudi, da ima posluh in kar dober glas. Kot je ugotovil Adi, Tomaž sploh nima treme; čeprav sta prvič skupaj nastopila pred javnostjo, jima je šlo kar dobro. Postala bi uspešna pevska naveza, vendar za to "Je treba delat", so slišali poslušalci. Tomaž se je skupaj z nekaterimi člani odprave preizkusil tudi v zboru, k' je zapel "Veselo v Kamnik". Družno s prekmurskim pevcem-ki ima raje ravne gore, pa je himalajsko-beltinška banda pri' znala, da "Od višine se zvrti". Tudi Vlado je bil navdušen nad Tomaževimi pevskimi sposobnostmi, zato mu je svetoval, naj raje začne prepevati. • S. Saje S o z en 1 lil oc o i C E (D trn 0) ja E a> u 0) "O CM a> '*» _o >u o U) jI o > o C V NEVARNI FAZI V NEVARNI f AH Rolc'n'Band California Leteči odred SOBOTA, 4. DECEMBRA 1999, ob 21.00 uri ŠPORTNA DVORANA KAMINI IK generalni pokrovitelj AVTO CERAR, d.o.o. 1241 KAMNIK tel.: 061 735 400 delavnica 061 814 990 salon KAMNIK: MENGEŠ: DOMŽALE: LJUBLJANA KRANJ: VIDEO in MUSIC SH0P METULJ 061/831-064 študentski servis (pri občini) 061 /817-058 F0T0K0PIRNICA FORMAT 061/819-025 Hram Rožice PIZZERIJA 061/737-510 VIDEOCLUB METULJ 061/730-750 NAPREDEK trgovina 061 /718-331 d.d. VELE oddelek trafika Študentski servis 061/711-790 BIG - BANG NAMA 125-8300 int. 252 GRAM0F0NČEK, d.o.o., btc HALA A 1851-502 PASAŽA MAXIMARKET 1766-833 AVTOBUSNA POSTAJA 1343-838 Aligator 064/366-333 GORENJSKI GLAS: malooglasna služba 064/223-444 PETEK) 3* DECEMBRA 1999 TVS 1 Marketing MjO Vremenska panorama '■°0 TV prodaja •30 Tedenski izbor: Mladi geniji, mladi ust-varjalci: Raketarstvo J*5 Enajsta šola, oddaja za radovedneže «•20 Princ sleparjev, francoska drama J2-05 Modro , «.35 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi J3.00 Poročila, Vreme, Šport ».10 Vremenska panorama 3-20 Tedenski izbor - Temna stran mese- ^ Učilnice, učitelj guna, katoliška cerkev '•40 Po domače, ponovitev J5.30 Naša pesem 1999, 5. oddaja 6-00 Podoba podobe, ponovitev 6-30 Mostovi J-00 Rdeči grafit 1j» ^iške pravljice: Rana od jezika {«■00 Obzornik, Vreme, Šport "•10 Dober večer g>15 Risanka 9.30 TV Dnevnik 9.50 Vreme £•55 Šport 2J-00 Zrcalo tedna *0-l5Petka <1.40 Vrtičkarji: Vrtičkarji: Trava, TV nadaljevanka, ;2-20 Odmevi £50 Kultura «2.55 Vreme ;3-00 Šport q3-10 Polnočni klub i ■•O Slavnostni operni koncert ob Cankarjem dnevu ■05 Dober večer, ponovitev TVS 2 8-00 Vremenska panorama 9.40 Videoring 'anjo, ponovitev 10.05 Dr. Ouinnova, periska nanizanka 10.50 W. Shake-J/teare: Kar hočete, posnetek predstave NG Drama Ljubljana, zadnje dejanje '2.50 TV prodaja 13.25 Niča: Finale Risovega pokala v tenisu, Francija - Avs-Bte, prenos 17.30 Po Sloveniji 18.05 °Polna tujca, ameriška nanizanka 18.30 jfnsonovi, ameriška risana nanizanka 9.00 Nikoli v dvoje brez tebe, francoska "adaljevanka 19.30 Videoring 20.00 Divje ^0rJe, ameriško-angleška dokumentarna rarria 20.50 Caroline v velemestu, ameriš-*a nanizanka 21.15 Film tedna: Popoln Pji francoski film 23.05 Umori, amer. Pfeanka 23.50 Umor 1. stopnje, ameriš- ka nadaljevanka 0.35 Noč z Dickom, amer. nanizanka KANALA •^0 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 r^čni časi, humoristična nanizanka 9.00 Jj^ria Isabel, nadaljevanka, ponovitev •30 Vse za ljubezen, nadaljevanka, j^novitev 10.30 Uboga Maria, nadaljevan-^ Ponovitev 11.00 Oprah shovv, ponovitev :'«-00 Atlantis, ponovitev 13.00 TV proda-a 13.30 MacGvver, nanizanka, ponovitev n -30 Čudna znanost, humoristična 'anizanka 15.00 Ne mi težit, humoristična ^izanka 15.30 Sodnica Judy, nanizanka .5-55 Oprah Shovv: Prevzemanje veden- jih vzorcev 16.45 Uboga Maria, nadalje-a 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka SMO Vse za ljubezen, nadaljevanka 18.30 b0ra hiša, humoristična nanizanka 19.00 ,a me ustreli!, '8-30 Princ z lan humoristična nanizanka Bel Aira, humoristična s_ 'zanka 20.00 Mladoporočenci 20.30 ^enkarije 21.00 Čarovnice, nanizanka p.*-00 Obtoženi v Hollywoodu, film 0.00 lrni stoletja: Bilo je nekoč na Divjem zaho-^ film 3.00 Videostrani **OP TV 'OO Dobro jutro, Slovenija, jutranji pro-f?* na M MTV, Tele 59, TV Robin 9.00 W shop, televizijska prodaja 9.30 fazane laži, nadaljevanka, ponovitev ^•30 Divji angel, nadaljevanka, ponovitev n "30 Moč ljubezni, ponovitev mehiške adaljevanke 12.30 Raztresena Ally, I novitev amer. nanizanke 13.30 Življenje °e dalje, ameriška nanizanka 14.30 moristična nanizanka 15.05 Družina za umret, ameriška humoristična nanizanka 15.40 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.10 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.05 Nagradno žrebanje "Najljubši naše družine" 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Petkova akcija: Napihnjenci, ameriški film 21.35 Dosjeji X, ameriška nanizanka 22.35 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 23.35 Popolni spomin, 3. del ameriške nanizanke 0.30 Ženske, 15. del erotične serije 1.00 Ženske, 16. del erotične serije 1.30 24 ur, ponovitev GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev 9.45 Borzni monitor 15.00 Živa - magazin, ponovitev 16.00 Sindbadove pustolovščine, ameriška nanizanka 17.00 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 18.00 Kobra 11, ameriška nanizanka 19.00 Živa - novice 19.15 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 20.00 Obalna straža, ameriška nanizanka, 17. in 18. del 22.00 Živa - magazin, regionalni program 23.00 Moč maščevanja, ameriški film HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Poročila 12.85 Ugrabiteljica, serija 13.55 Gulden-burgovi, serija 14.40 Poročila 14.50 Film 16.20 Risanka 16.30 Ozdravljenje z vero, dokumentarna serija 17.00 Hrvaška danes 17.45 Moj dom 18.20 Kolo sreče 18.55 Večer z Muppetki 19.30 Dnevnik 20.10 Hladna vojna, dokumentarna serija 21.05 Kviz 21.15 Po lepi naši 22.35 Knjiga snemanja 23.40 Dnevnik 0.05 Iz fundusa HTV 2.10 Poročila 2.15 Sence tvojega nasmeška, izraelska drama 3.55 Pogledi 4.25 Moj dom 4.55 Po lepi naši 6.15 Knjiga snemanja HTV 2 8.10 Panoramski posnetki hrvaških turističnih krajev 10.15 Film 12.00 Ponovitve 14.55 Lassie, serija 15.55 Poročila za gluge in naglušne 16.00 Znanstveni album 17.00 Televizija o televiziji 17.30 Hugo 18.00 Zdravniki v hiši 19.00 Panorama županij 19.30 Dnevnik 20.05 Kviz 20.30 Maggie, serija 20.55 Oddelek za umore, serija 21.50 Pogledi 22.25 Foxov filmski večer: Vzhajajoče sonce 1.45 Vodič dobrega seksa, dokumentarna serija 2.15 Guldenbergovi, sertija 3.00 Ugrabiteljica, serija 3.45 Sedaj pa svet zabave 4.15 Mesečina, glasbena oddaja 5.15 Hišice v cvetju, serija 6.00 Oddelek za umore, serija AVSTRIJA 1 en v hiši: Vse v družini, ameriška hu- 6.15 Otroški program 7.55 Polna hiša 8.20 Korak za korakom 8.40 Družinske zadeve 9.05 Princ z Bel Aira 9.30 Herkul 10.15 Oh, otročiček, otročiček! 11.45 Čebelica Maja 12.10 Božiček 12.35 Oskar 13.00 Confetti igrice 13.15 Mali donozavri 13.15 Mali dinozavri 13.25 Confetti igrice 13.40 Detektiv Scooby Doo 14.15 Confetti novice 14.25 Simpsonovi 14.45 Na jug! 15.30 Drsenje v neznano 16.20 Herkul 17.05 Polna hiša 17.35 Družinske zadeve 18.05 Korak za korakom 18.30 Varuška 19.00 Šport: Alpsko smučanje, smuk (m), trening 20.15 Evita,. ameriški film 22.25 Fatal Beautv, ameriški film 0.05 Vranje črna noč, ameriški film 1.45 X-Tro - Drugo srečanje, kanadski film 3.10 Fatal Beautv 4.50 Faust 5.55 Oskar AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme ob zajtrku 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 TV kuhinja 9.30 Bogati in lepi 10.10 Perzijski meč, ameriško-italijanski film 12.00 Cas v sliki 12.05 Vera 13.00 Gorenjski hit *n lestvica vročih Vs«k ponedeljek ob 17:25 sartio na RADIU GORENC - 88,9 MHz Pokrovitelj oddaje: AVTO LESCE 10 pLAVI ORKESTAR - Odlazim pOXY TEENS - Pošlji mi poljub JENNIFER LOPEZ - VVaiting for tonight JOE COCKER - First we take Mathattan . JAM BROSH - Hey baby BOB MAR LE Y - Son is shining TINKARA KOVAČ - Ko bo prišel i EURYTHMICS - I saved the vvorld today CELINE DION- That's the way it is ^0. SESTLIFE - Flying vvithout vvings I Sp° vas pozdravljata Vesna in Dušan in vas vabita k poslušanju. režite kupon, ga izpolnite in nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Ra-'° Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič. Kupon gorenjskega hita Glasujem za: (obkrožite št.) !• 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. < -ktoj naslov: 10. Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Muenchenčana v Hamburgu 14.25 Umor, je napisala, amer. nanizanka 15.15 Bogati in lepi 16.00 Shovv Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Aktni znaki XY - nerešeno 21.20 Pruizorišče sodišče 22.15 Čas v sliki 2 22.40 Moderni časi 23.10 Komisarja 0.00 Čas v sliki 3 0.30 Aktni znaki XY - nerešeno - odzivi gledalcev 0.40 Princ z Bel Aira 1.05 V hiši 2.15 Pogledi s strani 2.20 Najnevarnejši moški na svetu, ameriški film 2.10 Lesket 3.55 Dobrodošla Avstrija 5.40 Raj za živali GORENJSKA TELEVIZIJA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Predstavitev spot Gorenjske televizije 18.51 Gorenjska televizija nocoj 18.55 Priporočamo, epp blok I 19.00 Poročila Gorenjske 1160 19.15 Petkov tedenski pregled (regijski obzornik) 19.30 Metelkovo mesto, 2. del (ponovitev) 19.55 Priporočamo: EPP blok - 2 20.00 Po Kanadi, 2. del Orford - Magos, svetovne igre novinarjev JMJ 20.30 Odprti ekran, 6. oddaja, vodi Sabina Kocjančič 21.30 Petkov tedenski pregled 21.45 Poročila Gorenjske 1160 22.00 Kronika 20. stoletja, 1. del (iz arhiva) 22.45 Gorenjska poročila 1160 23.00 Oder občutkov, oddaja Te-ve Pike 23.45 Skozi Rafkov objektiv (ponovitev) 00.00 Nočni zabavni erotični program (film) ... Videostrani 24 ur SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Svtovno prvenstvo v ročk & roll-u 10.00 Risani film 10.45 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lub-niku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18.; 19.20 in 21. uri. 19.00 Mladi talenti 21.00 Današnji gost -kontaktna oddaja iz TV studia ... Iz video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.17 Kazenski strel 18.57 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Video boom 40, ponovitev 20.52 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Video top 20.00 Lokalne novice 20.15 Za sprostitev 21.45 TV ponudba 22.00 Lokalne novice 23.00 Erotika Csrodio Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.35 Danes v Dnevniku 8.00 Kronika OKC Kranj 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.05 Izbiramo Gorenjko, Gorenjec meseca 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 9.50 Elvo inženiring 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 1001. nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Dr. Petek: Favn 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Doma je najlepše 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 14.50 Računalniške novice 15.00 Gorenjske lekarne 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Informacije območne obrtne zbornice Radovljica 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Bled 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Avtomobilski mali oglasi 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes-jutri 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.00 Miklavž na obisku 19.30 Zadetek v petek21.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, Vreme 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 RGL nagrajuje 9.30 Vaše mnenje o ... 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.30 Z magistrata 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Žulj na jeziku 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.35 Gospodarske novice 16.00 Črna kronika 16.00 Gospodarske novice 16.30 Zma-jčkov mozaik 16.50 Iz Vodic 17.30 Hop top 13, glasbena lestvica Hopla RGL 18.45 Vreme 19.20 Športni pregled 20.00 Odprta dlan 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke z Mavrico in Cicklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasveti 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Petkovo dopoldne 10.00 Poročila 10.15 Kulturni utrinki 11.00 Poročila 11.05 Vaša pesem 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidifarmov nasvet 14.00 Poročila 14.45 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Skupni program iz studia Ljubljana in Koper 17.00 Poročila 17.15 Dijaška oddaja (1. in 3. petek) 18.00 Poročila 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Izmenjaje Ur'ca narodnozabavne glasbe (Nataša Ličen in Miha Štebej) in karavana prijateljstva (Alberto Pucer) 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program KINO CENTER PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU ob 18. uri, nizoz. drama ZNAČAJ ob 20. uri, kanad. znan. fant, trill. KOCKA ob 22.15 uri STORŽIČ kanad. znan. fant. trii. KOCKA ob 17. uri, nizoz. drama ZNAČAJ ob 19. uri, amer. rom. kom. PRVI POLJUB ob 21.15 uri ŽELEZAR franc. pust. kom. ASTERIX IN OBELIX PROTI CEZARJU ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. kom. drama SESTRA ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij. znan. fant. film MATRICA ob 20. uri BLED akcij, film LEGIONAR ob 20. uri ŠKOFJA LOKA angl. kom. drama KARIERISTKE ob 18. in 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA amer. film SPAKE ob 18. uri, nem. film LOLA IN BIL-LIDIKID ob 20. uri, dan. franc. film LOM VALOV ov 22. uri SOBOTA, 4. DECEMBRA 1999 TVS 1 7.20 Marketing 7.25 Napovedniki 7.30 TV Prodaja 8.00 Risanka 8.15 Zgodbe iz školjke, ponovitev 8.45 Radovedni Taček: Korito 9.00 Male sive celice, kviz 9.50 Denver - poslednji dinozaver, risana nanizanka 10.15 Kino Kekec: Harold in duhovi, nemški film 11.35 Lassie, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 12.55 Marketing 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Marketing 13.50 Homo turisticus 14.10 Petka 15.35 Bob Million, francosko-kanadski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.35 Ozare 18.40 Čan začimb, ponovitev 19.10 Risanka 19.20 Marketing 19.30 TV Dnevnik 19.45 Vreme 19.50 Šport 19.55 Utrip 20.15 Športni kviz 21.20 Miklavžev večer, prenos 23.20 Marketing 22.30 Poročila 22.45 Šport 23.55 Sorodne duše, angleška nanizanka 0.25 Velika svoboda, nemška nadaljevanka 1.15 Trda roka Jackson, ameriški film TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Videoring, ponovitev 9.25 Noro zaljubljena, amer. nanizanka 9.50 Serre Chevallier: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 11.00 Ivanhoe, angleška nadaljevanka 11.55 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 12.50 Veleslalom (ž), prenos 2. teka 13.50 Košarka NBA action 14.25 Niča: Davisov pokal v tenisu, dinale - Francija : Avstralija, prenos 16.45 Košarka NBA; Utah - Indiana, posnetek 17.45 Celje: Liga prvakov v rokometu (m), Celje Pivovarna Laško : Hapoel, prenos 19.30 Teniški magazin 20.00 Raymonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 20.25 Tramvaj poželenja, ameriški film 23.00 Cik cak 23.30 Sobotna noč: The Stroj - koncert, Sade - koncert 1.30 Sla, ameriška nanizanka KANALA 7.00 Video strani 7.30 TV prodaja 8.00 Zajec Dolgouhec in prijatelji, risanke 9.30 Družinske zadeve, humoristična nanizanka 10.00 Dvojčka Edison, humoristična nanizanka 10.30 Korak za korakom, humoristična nanizanka 11.00 Charles je glavni, humoristična nanizanka 11.30 Web-ster, humoristična nanizanka 12.00 Zmenkarije, ponovitev 12.30 Mladoporočenci, ponovitev 13.00 Kung fu, akcijska nanizanka 14.00 Sobotna matineja: Pilot 15.45 Adrenalina, interaktivna športna oddaja, ponovitev 16.45 Originali: Robin-sonovi iz Švice, film 19.00 Veličastnih sedem, vestem nanizanka 20.00 Miss Amerike: Iz zakulisja, film 21.45 Sence iz preteklosti, film 23.30 Striptizete, erotična oddaja 0.10 Atlantis, ponovitev 1.30 Videostrani POP TV 7.00 Poštar Pat, risana serija 7.30 Iz knjige vrlin, risana serija 8.00 Družinski pes, risana serija 8.30 Zverinice, risana serija 9.00 X-men, risana serija 9.30 Pri Ad-damsovih, mladinska nanizanka 10.00 Kalifornijske sanje, ameriška nanizanka 10.30 Križarjenje, mladinska nanizanka 11.00 Tarzan, ameriška mladinska nanizanka 11.30 Brez zapor z Jonasom, ponovitev 12.30 Sedem nevest za sedem bratov, ameriški film 14.30 Danielle Steel: Dragulji, ameriška nadaljevanka 15.30 Mala Daniela, mehiška nadaljevanka 16.30 Pop'n'roll, glasbena oddaja 17.30 Družinski hlevček, ameriška nanizanka 18.20 Mel-rose Place, amer. nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Z Nedo v svet 21.00 Miss sveta, neposredni prenos 23.15 Vsioke pete, španski film 1.15 Hotelski apartma, ameriški film 3.00 24 ur, ponovitev GAJBA 15.00 Oboleli sin, nemški film 17.00 Šolska košarkarska liga 18.00 Policijska akademija, humoristična nanizanka 19.00 Dharma in Greg, ameriška humoristična nanizanka 19.30 Radijska postaja, amer. nanizanka 20.00 Urgenca, ameriška nanizanka 21.00 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 22.00 Stari gringo, ameriški film 0.00 Tik pred zločinom, ameriška nanizanka HTV 1 7.20 Spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45 Koledar 8.05 Potovanje na otok duhov, ameriški mladinski film 9.40 Tovarna sanj 10.00 Skrivnostni ulomek 10.30 Govorniški oder 11.15 Legenda o Belem očnjaku, risana serija 11.45 Recept za slaščico 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Hruške in jabolka 13.10 Pol-jedeljski nasvet 13.45 Če bi imel pet minut, talk shovv 14.45 Poročila 15.00 Beverly Hills, amer. nanizanka 15.45 Risanka 16.00 Čudesa, ki jih je ustvaril človek, dokumentarna serija 16.35 Melrose place, amer. nanizanka 17.20 Poročila 17.25 Turbo Limatch shovv 18.55 Princ Valiant, risana serija 19.30Dnevnik 20.10 Gost urednik; Princ odkriva Ameriko, ameriška komedija; Prvinske skrivnosti, ameriška drama; Drugi ljubimci, ameriška drama 22.45 Reci: Robert!, zabavna oddaja 23.40 Dnevnik 23.55 Glasbena oddaja 2.15 Poročila 2.20 Portret Borisa Papan-dopula 3.55 Opazovalnica 4.25 Reci: Robert! 5.15 Ponovitev filma po izboru go HTV 2 7.00 Marginalec, francoska kriminalka 8.40 Glasbeni časoplov 8.50 TV koledar 9.00 Iz temeljev HTV, ponovitev 11.30 Po lepi naši, ponovitev 12.50 Evromagazin 13.20 Zvezdne steze, ameriška nanizanka 14.05 Dokumentarna serija 15.00 Dober dan 16.30 Črno-belo v barvah 17.30 Rio Lobo, ameriški vestem 19.30 Dnevnik 20.05 Velikani 20. stoletja, dokumentarna serija 21.05 Opera Box 21.55 Closer, amer. humoristična nanizanka 23.00 Pravica za vse, ameriška nanizanka 23.45 Sijaj 0.15 Beverly Hills, ponovitev 1.00 Melrose Place, ponovitev 1.45 Gozdarska hiša Falkenau 3.30 Velikani XX. stoletja 4.30 Hrvaški glasbeni program 5.00 Closer, ponovitev 5.25 Opera Box, ponovitev 6.10 Zlati gong 7.05 Hruške in jabolka AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program 9.45 Svetovni pokal v slpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. teka iz Serre Chevaliera 11.00 Disnevjev festival 11.55 Športni pregled 12.45 Veleslalom (ž), prenos 2. teka 14.00 Policijska akademija 14.45Sabrina najstniška čarovnica 15.05 Beverly Hills, 90210 15.55 Urgenca 16.40 Raztresena Ally 17.25 Srček 18.15 Šport: Deskanje na snegu 18.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos iz Lake Louisa 19.50 Vreme 20.00 Šport 20.15 Šampion: Avstrijski turnir, zabavna tekmovalna oddaja v živo 21.50 Ostrostrelec, ameriška srhljivka 23.25 Krvav mesec, ameriška akcijska srhljivka 1.00 Zasebni tekesni stražar, ameriška TV kriminalka 2.30 Črna noč, ponovitev 5.10 Raztresena Ally AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Veliko kolo, nemška družinska drama 11.15 Začinjeno darilo, francoska komedija 13.00 Čas v sliki 13.10 Srce in duša, avstrijska komedija 14.30 Luksemburški grof, nemška filmska komedija 16.00 Nabodeno v Avstriji 16.30 Alpe - Donava - Jadran 17.00 Čas y sliki 17.05 Ozn se po deželi 17.30 Kdo me želi? 17.48 Religije sveta 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Sanjska ladja: Norveška 22.00 Čas v sliki 22.55 Posnetek gledališke predstave 23.50 Čas v sliki 23.55 Desiree, ameriški romantični film 1.40 Pogledi od strani, ponovitev 1.45 Ljubezen na drugi pogled, ameriška komedija 3.25 Perzijski meč, ponovitev zgodovinskega filma 5.05 Mopdern Times 5.45 Živalski raj 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RGL studio 161 31 30 marketing 161 30 60 KINO CENTER kanad. znan. fant. trii. KOCKA ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. ris. film PALČIČA ob 16. uri, amer. kom. drama TISTA DRUGA SESTRA ob 17.30 uri, nizoz. drama ZNAČAJ ob 20. uri, amer. grozlj. ZBORNICA ob 22.15 uri ŽELEZAR franc. pust. kom. ASTERIX IN OBELIX PROTI CEZARJU ob 16., 18. in 20. uri RADOVUICA - LINHARTOVA DVORANA akcij, film LEGIONAR ob 18. in 20. uri BLED akcij. znan. fant. film MATRICA ob 18. in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer znan fant. film MATRICA ob 18. in 20.15 uri SLOVENSKA KINOTEKA angl. film LJUBEZEN IN SMRT NA LONG ISLANDU ob 20. uri, amer. film ŽENSKA-LUBENICA ob 22. uri SOBOTA, 4. DECEMBRA 1999 GORENJSKA TELEVIZIJA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST 17.50 Najavni spot GORENJSKE TELEVIZIJE 17.55 Gorenjska televizija nocoj 18.00 Nagajivček, ponovitev oddaje za otroke 18.50 Nocoj na Gorenjski televiziji 19.00 Gorenjska poročila 1160 19.15 Petkov tedenski pregled 19.30 Boksarski klub Kranj, ponovitev reportaže 20.00 Imava se rada - projekt ZPMS na temo: spolnost in AIDS 21.00 Odprti ekran 22.00 Vroča kolesa, oddaja o avtomobilskem športu 22.30 Brez šminke, prod. Te-ve pika 23.00 Priročnik za starše, mesečna oddaja TV Pike 23.50 Gorenjska poročila, 1160 00.15 Priporočamo: EPP blok - 3 00.20 TV prodaja, gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.45 Pod kapuco - Lena in Zala z gosti, ponovitev oddaje 20.00 Dokumentarna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 19.10 Risanka 19.17 Videostrani 20.00 Kazenski strel, ponovitev 20.33 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -ponovitev 22.00 OSHO-otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 VB - 40 prem. 19.00 Lokalne novice 19.15 TV ponudba 19.15 Film 21.00 Kako ostati zdrav in zmagovati 21.30 Sosedi -nadaljevanka 22.00 TV ponudba 23.00 Erotika Ggradio Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.40 Oglasi 8.00 Kronika (OKC) -zadnjih 24 ur 8.05 Naj smučišče 2000, Gora ni nora 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.45 Pravljica 9.00 Popevka tedna 9.05 Duhovni razgledi 9.40 Oglasi 10.00 Aaktualno 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Tednik -Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 12.50 Podarite, kontaktna oddaja 13.00 Gost: inšpektor za varnost prometa Drago Zadnikar 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje IADIO SORA +n(f) nO.",. 624039 ill|)://\\ w\\ .radio-sora.si 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 14.45 10-letnica "Vasovalcev" 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Glasbeni gostje: Slovenjegoriški fantje 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan, Zlata skrinja 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes -jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanja in pobude - ponovitev 12.00 BBC - novice 12.30 Evropa v enem tednu 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 New power 18.00 Študentska napetost 19.00 Miklavž na obisku 19.30 Športna sobota 20.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro z Borutom Pahorjem m Ljerko Bizilj 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.30 Štajerski dogodki 7.35 Vreme 7.50 Črna kronika, tedenski pregled 8.30 RGL nagrajuje 8.45 Pomurski dogodki 10.00 Kam danes v Ljubljani 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.10 Pod krinko 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.00 Kulturni utnp 15.45 Črna kronika 16.00 Špica 17.40 Notranjsko kraški mozaik 18.30 Športne novice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 20.00 Večerni program 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Izmenjaje Jaz pa pojdem in Božje poti na Slovenskem 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Čestitke 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi - radijska trgovina 17.00 Poročila 18.00 Poročila 18.15 Naš gost 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.00 Poročila 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Biblična oddaja & Jubilej 2000 22.00 - 5.00 Nočni glasbeni program 4lWipll!i SLO 2 20.25 TRAMVAJ POŽELENJE, am. film Igrata: Jessica Lange, Alec Baldvvin Razvpita drama Tennesseeja VVilliamsa Tramvaj Poželenje je sirom po svetu znana predvsem po istoimenskem filmu Elie Kazana. Manj znano je, da Kazanova mojstrovina ne vsebuje celotnega VVilliamsovega besedila, ampak je režiser - tudi zaradi cenzure - opustil nekatera najbolj provokativna mesta. Razvpita drama je ponovno pritegnila filmske ustvarjalce leta 1984, ko je John Erman posnel istoimenski film z Ann Margret v vlogi Blanche. Leta 1995 je Glenn Jordan sproduciral in zrežiral tretjo filmsko verzijo slavne drame, in prvo, ki je v celoti ohranila VVilliamsovo besedilo. Leta 1995 posneti film Tramvaj Poželenje bo nedvomno pritegnil tako gledalke in gledalce, ki dobro poznajo Kazanov film, kot tudi tiste, ki se bodo prvič srečali s čustvenim in sploh nasilnim svetom Tennesseeja VVilliamsa. NEDELJA, S. DECEMBRA 1999 TVS 1 Koper 7.05 Napovedniki 7.30 TV Prodaja 8.00 Živ žav 8.00 Čarovnik iz Oza 8.25 Fračji dol, angleška nanizanka 8.50 Babar, risana nanizanka 9.15 Telerime: Koliko je zvezd 9.25 Super stara mama, angleška nanizanka 9.50 Ozare, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Trebnjega 11.00 Audobonov živalski svet, ameriška poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih, TV Maribor 14.05 Športni kviz 15.05 TV poper, oddaja TV Capodistria 15.45 Prvi in drugi 15.55 Na sončni strani Alp 16.30 Čari začimb 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Obrti na Slovenskem: Suhorobarji, 2. oddaja 19.10 Žrebanje lota 19.30 TV Dnevnik 20.00 Zoom 21.30 Večerni gost: Tanja Pliberšek 22.25 Marketing 22.30 Poročila 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.45 Prekleti kralji, francoska nadaljevanka 0.30 Obrti na Slovenskem: Suhorobarji, 2. oddaja, ponovitev 0.55 Prvi in drugi, ponovitev 1.10 Na sončni strani Alp, izbor iz glasbe treh dežel, ponovitev TVS 2 8.00 Vremenska panorama 8.05 TV prodaja 9.00 Videoring z Natalijo 9.25 Davov svet, ameriška nanizanka 9.50 Serre Chevallier: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. teka 11.00 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 11.55 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 12.20 Svetovni pokal v rock'n'rolu, posnetek z Vrhnike 12.35 Serre Chevallier: Slalom (ž), prenos 2. teka 13.30 Niča: Davisov pokal v tenisu, finale; Francija - Avstralija, prenos 15.35 Mariborčani Mariborčanom,, oddaja TV Maribor17.20 Ja, Virginija, Božiček obstaja, ameriški dilm 18.50 Lake Louis: Svetovni pokal v alpskem smučanju, superve-leslalom (m), prenos 20.00 Gospa s pustega brega, angleša nadaljevanka 20.55 Umetnost zahodnega sveta, ameriška dokumentarna serija 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Popoln mrk, francoski film, ponovitev KANALA 7.00 Video strani 7.30 TV Prodaja 8.00 Zajec dolgouhec in prijatelji, risanke 9.30 Družinske zadeve, humoristična nanizanka 10.00 Dvojčka Edison, humoristična nanizanka 10.30 Korak za korakom, humoristična nanizanka 11.00 Charles je glav-mi, humoristična nanizanka 11.30 Web-ster, humoristična nanizanka 12.00 Skrita kamera 12.30 Fashion TV, nanizanka 13.00 Kung fu, akcijska nanizanka 14.00 Nedeljska matineja: Slika Doriana Grevja, film 15.50 Klik!; Atlantis, glasbena oddaja, nanizanka; Highlander, nanizanka, Hugh-lerjevi, humoristična nanizanka 19.00 Nova misija nemogoče, akcijska nanizanka 20.00 Film tedna: Neiztrohnjeno srce, film 21.50 Stilski izziv: Poroka nad št. 46 22.30 Sramota, film 0.30 Video strani POP TV 7.00 Poštar Pat, risana serija 7.30 Iz knjige vrlin, risana serija 8.00 Družinski pes, risana serija 8.30 Zverinice, risana serija 9.00 X-man, risana serija 9.30 Pri Ad-damsovih, mladinska nanizanka 10.00 Kalifornijske sanje, ameriška nanizanka 10.30 Križarjenje, mladinska nanizanka 11.00 Tarzan, mladinska nanizanka 11.20 Družinski hlevček, ameriška nanizanka 12.10 Melrose Place, 4. sezona, amer. nadaljevanka, ponovitev 13.00 Clean & Clear, glasbena oddaja 13.30 Miss sveta, ponovitev 13.50 Mala Daniela, mehiška nadaljevanka 16.30 Otroci ne lažejo, ameriška oddaja 17.00 Pod srečno zvezdo 19.15 24 ur 20.00 Napihnjenci 2, ameriški film 22.40 Črtve vojne, ameriški film 0.45 Hiša iger, ameriški film 2.35 24 ur, ponovitev GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga 16.00 Razpotja, ameriški film 18.00 Policijska akademija, humoristična nanizanka 19.00 Clean & Clear, glasbena oddaja 19.30 Radijska postaja, amer. nadaljevanka 20.00 Urgenca, ameriška nanizanka 21.00 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 22.00 Otrok v noči, ameriški film HTV 1 7.20 Hrvaška spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45 Koledar 7.55 VVimziejina hiša 8.25 Ljubitelji živali 8.55 Skočidan: gosti, igre, risanke 9.55 Zvonko, risana serija 10.10 Animirani klasiki 11.00 Zemlja in morje 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Hruške m jabolka 13.15 Družinsko kosilo 14.45 Poročila 14.55 Grand Hotel 15.50 TV razstava 16.05 Briljantina 16.55 Risanka 17.05 Poročila 17.15 Nihče noče povedati, ameriška drama 18.50 Dennis 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Dramski program 21.00 Tretja sreča 22.40 Hamiltonovo maščevanje, nadaljevanka 23.30 Dnevnik 23.50 Družina za umreet 0.20 Gospa Parker, ameriški bigrafski film 2.25 Poročila 2.30 Črno-belo v barvah 5.30 Ponovitve HTV 2 7.55 Glasbeni časoplov 8.00 Zdravnik v hiši 9.00 Kontaktni program 10.45 Portret cerkve in mesta 11.00 Sveta maša 12.30 Klic duha 12.35 Obljuba 12.50 Daleč od doma, ameriška družinska drama 14.30 Mir in dobrota 15.05 National Geographic 16.00 Dober dan 17.30 Koncert klasične glasbe 18.15 Risanka 18.30 Zlati gong 19.30 Dnevnik 20.10 Triler 21.10 Zvezdni prah 21.45 National Geographic 22.55 Ženska pred svojim časom, ameriška nadaljevanka 0.30 Triler, ponovitev 2.05 Družina za umret, nanizanka 3.00 Halifax, avstralska nanizanka 4.35 Dom, angleška miniserija 6.35 Krogi v ditu, dokumentarni film 7.20 Hruške in jabolka AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 1. teka iz Serre Chevaliera 11.05 Motošport, magazin 11.30 Športni pregled 11.55 Svetovni pokal v nordijskem smučanju: Skoki, prenos 1. serije iz Lillehammerja 12.35 Slalom (ž), prenos 2. teka 13.30 Skoki, prenos 2. serije 14.15 Materialno pravo 15.00 Telesni stražarji 15.45 Držati skupaj, italijansko-španska akcijska komedija 17.30 Šport: Liga prvakov 18.05 Šport v nedeljo 18.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju: superveleslalom (m), prenos iz Lake Louisa 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Kartel, ameriška akcijska srhljivka 22.30 Columbo: Krvavo rdeči prah, ameriška TV kriminalka 23.45 Kraj zločina: Martinov ogenj, nemška TV kriminalka 1.15 Ostrostrelec, ponovitev srhljivke 2.50 Krvavi mesec, ponovitev akcijskega filma 4.30 Razlog za razbirjanje, ameriška srhljivka AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Gospod brez stanovanja, nemška komedija 10.30 Teden kulture 11.00 Evropski studio 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 VVildlife: Nočni v džungli, dokumentarni film 14.45 Grad Hubertus. nemška drama 16.15Adventni čas 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Kristjan v času 18.30 Avstrijske podobe 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.50 Pogledi od strani 20.15 Hansi Hinterseer, glasbena oddaja 21.45 Čas v sliki 21.55 K stvari 23.10 Čas v sliki 23.15 Vizije ob mileniju: Adonis, dokumentarni portret 0.20 Vrelišče: Podoba stoletja, 1. del 1.05 Viva Maria, francosko-italijanska pustolovska komedija 2.55 Cesta, italijanska drama 4.35 Teden kulture 5.05 Pogledi od strani, ponovitev 5.15 Dober dan, Hrvati 5,45 Dober dan, Koroška 6.15 Domovina, tuja domovina 5.25 K stvari GORENJSKA TELEVIZIJA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 8.50 Gorenjska televizija danes 8.55 Priporočamo: EPP blok -1 9.00 Nagajivček-otroški program, v živo s Sabino 10.15 Poročila Gorenjske 1160 10.30 EPP blok 10.35 Petkov tedenski pregled (regijski obzornik) 10.50 Župan z vami, ponovitev sredine oddaje 11.35 EPP blok III ... Videostrani 18.50 Reklamni spoti Gorenjske televizije 18.55 Priporočamo EPP blok I 19.00 Poročila Gorenjske 1160 19.15 Petkov tedenski pregled 19.30 Metelkovo mesto, 2. del (ponovitev) 19.55 Priporočamo epp blok II 20.00 Po Kanadi, 2. del Orford - Magos (svetovne igre novinarjev JMJ) 20.30 Odprti ekran, 6. oddaja jesenskega cikla 21.30 Petkov tedenski pregled (regijski obzornik) 21.45 Poročila Gorenjske 1160 22.00 Kronika 20. stoletja, 1. del (iz arhiva) 22.45 Poročila Gorenjske 1160 23.00 Oder občutkov, 5. oddaja, vodi Ajša P. Šunjič prod. Te-ve-pika 23.45 Utrip Kranja (ponovitev) 0.00 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA LOKA T V 16.30 Šport - rokomet moški: RD Termo -RD Prule 67 17.50 Šport - košarka moški : Loka Kava - Rogla Artas 20.00 Napovednik 5. GALA KONCERT RADIA OGNJIŠČE dvorana Tivoli v Ljubljani - četrtek, 9. 12., ob 19.00 NASTOPAJOČI Komorni orkester Vrhnika Zorica Fingušt, sopran Andreja Zakonjšek, sopran Marjan Trček, tenor Cerkveni mešani zbor Vrhnika Cerkveni mešani zbor Adoramus Logatec Ženski zbor A. Vavken Cerklje na Gorenjskem Slovenski oktet Vok. skupina Savinjski rožmarin Vok. skupina Ragle An s. Gašperji Ans. F. Miheliča Ans. Nagelj Ans. Slapovi Karmen Stavec Romana Krajnčan Vera Trafela Damjana Golavšek Alenka Kolman Nuša Derenda Alfi Nipič Vili Resnik Edvin Fliser Tadej Sadar Ivan Hudnik Čuki Gianni Rijavec & Vladimir Čadež Sašo Mugeri & Robi Rolih Vstopnice so na voljo v ljubljanskem uredništvu (Zavod sv. Stanislava, Šentvid) od ponedeljka do sobote med 7.00 in 19.00 uro! 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 Oglasi 20.42 Motor sport -Mundial, oddaja o avtomobilizmu 21.15 Nedeljski film: Znaki življenja 22.45 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 18.45 Aktualno v občini 19.00 Iz arhiva-Srečanje "Na Vidmu" v Poljanah 20.00 Potopisna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.55 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Iz arhiva, ponovitev 20.53 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.1» Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedelja nara; diu Triglav 14.00 Voščila 14.40 Oglaf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Voščil* 16.25 Osmrtnice 16.30 Nedeljske novic« 16.40 Oglasi 17.00 Nedelja na Rad|U Triglav 17.40 Oglasi 18.00 Nedelja & Triglavu 18.40 Oglasi 19.00 Minute za H bitelje resne glasbe 19.30 Večerni gla5' beni program R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Ak' tualna tema 9.50 Nasvet za kosilo 10-0° Kmetijska oddaja 10.30 Narodnozabav* viže 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 11.40 Osmrtnice \tm Nedeljska duhovna misel 12.30 Kino l3.0y Čestitke in pozdravi 14.50 Nasvet za kosj" lo 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 ^ TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Otroški program 19.00 TV ponudba 20.00 Zgodovina avtomobilizma 20.30 Za sprostitev 22.00 TV ponudba Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Oglasi 7.50 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Otroška oddaja: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Popevka tedna 9.35 Ceste 9.40 Oglasi 9.50 Makler Bled 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi - po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC, novice, Slovenija 16.30 Daj dam 18.00 Hortf1 19.30 Nočni glasbeni program RA Sota KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHZ LJUBLJANA: 105,1 MHz 06.25 Duhovna misel 6.45 HoroskoP 07.00 Dobro jutro 07.15 Novice, cest«' vreme 07.20 Nočna kronika 07.35 VreP 08.05 Glasbena želja 08.55 Dolenjskj utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivo3 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novic« 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tisM 13.30 Pasji radio 13.35 Žejje, čestitk« 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črn kronik? 15.55 Gospodarske novice 1W9 Slovenske glasbene novosti 18.30 Šport'1* novice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedn3 19.00 D J TIME 20.00 Dvoglavi levji c& 01.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6 2 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današ"1" jemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.30 Vreme'1' ska napoved, osmrtnice, obvestila 7,40 Nedelj ka oznanila 7.50 Sprehodi po slovenski kultu^ dediščini 8.00 Poročila 8.15 Kmetijska od*^ (v sodelovanju s Kmetijsko založbo) 9.00 hWfiS maše 10.15 Naša nedeljska reportaža I1--;. Poročila 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12-^ Zvonjenje in ponovitev Svetnik dneva HW Nedeljsko popoldne s čestitkami in pozd^ 15.00 Informativna oddaja 17.00 Poročila Glasbena nedelja 18.00 Poročila 18.15 Slove^ po svetu in domovini 19.00 Verska od°3i lokalnih radijskih postaj 19.35 Otroška pes« tedna in zgodba za lahko noč 20.15 RaC\. Vatikan 20.10 Napovednik programa za M 20.35 Sakralna glasba (pripravlja Tadej Sa^ 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.00 Nočni 9& beni program ritcKVcncc mhz fTCRCO RDf ItacJio Tricjlciv Radio Triglav Jesenice d.o.o. Trg Toneta Cufarja 4, 4270 Jesenice tel.:064/861-012, faks:064/861-302 GSM:041 /654-064, http://www.radiotriglav.SJ 96 GORCMSKA 89.8 le/enice. 101.5 Bohinj Bftggi | i u i. i nronj/Ko %»ota _^ KINO CENTER amer. ris. film PALČIČA ob 10. uri, kanad. znan. fant. trii. KOCKA ob 17.,** in 21. uri STORŽIČ amer. rom. kom. PRVI POLJUB ob 16. in 18. uri, amer. kom. dr*' ma TISTA DRUGA SESTRA ob 20. uri ŽELEZAR franc. pust. kom. ASTERI* ,r" OBELIX PROTI CEZARJU ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. ris. film PALČIČA ob £ uri, amer. grozlj. ZBORNICA ob 17. in 19. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVJS RANA akcij znan. fant. film MATRICA ob 18. in 20.30 uri BLED akcij, film LEGION^ ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA angl. kom. drama KARIERISTKE ob 18. in 20- V DOVJE ljub. drama PODLE IGRE ob 19.30 uri SLOVENSKA KINOTEKA hong. kon9 film SREČNA SKUPAJ ob 20. uri PONEDELJEK, 6. DECEMBRA 1999 TVS 1 Marketing ■00 Vremenska panorama "■55 Napovedniki »•00 TV Prodaja Oddaja za otroke •55 Afriške pravljice J0.00 Rdeči grafit •'•35 Dober večer JJ-25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 1'50 Alpe - Donava - Jadran 2-20 Utrip *-35 Zrcalo tedna '•45 Prvi in drugi £00 Poročila, Vreme, Šport ■10 Harold in duhovi, nemški film *.S0 4x4, oddaja o ljudeh in živalih, TV Pribor ^•20 Polnočni klub £•30 Dober dan, Koroška •00 Radovedni Taček: Praznik ■15 Super stara mama, angleška nanizanka '•50 Marketing £00 Obzornik. Vreme, Šport •10 Recept za zdravo življenje '■10 Žrebanje 3x3, plus 6 '■15 Risanka 9.30 TV Dnevnik 9.50 Vreme šport ^•05 Klinika pod palmami, nemška nanizanka -00 Prekmurska republika, dokumentarec Meseca jl-50 Marketing g.00 Odmevi .^•25 Univerzitetni razgledi 2*30 Kultura q*-50 Kontrapunkt, omizje o kulturi ■~0 Recept za zdravo življenje, ponovitev TVS 2 ^•00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki ,°'00 Sobotna noč, ponovitev 12.00 Popolna lCai ameriška nanizanka 12.25 Simpsonovi, Periska risana nanizanka 12.50 Divja morja, ^eriško-angleška dokumentarna serija -40 Umetnost zahodnega sveta, ameriška °kumentarna serija 14.50 Kinoteka: Fanny, friški film 17.00 Pripravljeni, ponovitev '•30 Po Sloveniji 18.05 Snežna reka, avs-jalska nanizanka 18.55 Marketing 19.00 asno in glasno, kontaktna oddaja U-OO Gospodarska panorama: Bobu bob N-00 Studio City 22.30 Leteči cirkus Monty-Pvthona, angleška humoristična serija 3.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Fanny, briški film KANALA •30 Videostrani 8.00 TV Prodaja 8.30 *ečni časi, humoristična nanizanka 9.00 %ia Isabel, nadaljevanka 9.30 Vse za Ijube- ■J1. nadaljevanka, ponovitev °-30 Uboga Maria, nadaljevanka 11.00 Prah Show, ponovitev 12.00 Dannyjeve ^zde, vedeževanje v živo 13.00 TV prodaja ^•30 MacGvver, nanizanka 14.30 Čudna I ai^°st, humoristična nanizanka 15.00 Ne ml jžlt'. humoristična nanizanka 15.30 Sodnica ffi nanizanka 15.55 Oprah Show: Oprahin Pni klub 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka |. /10 Maria Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ^ ezen, nadaljevanka 18.30 Stilski izziv, j^novitev 19.00 Pa me ustreli!, humoristična nan'zanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristič-"anizanka 20.00 Filmske uspešnice: Mars apada, film 21.50 Zvezdna vrata: SG 1, adaljevanka 22.50 Samo norci in konji, rjakl annyjeve zvez(je vedeževanje, ponovitev '45 Video strani ^oristična nanizanka 23.30 Filmi stoletja: ■° uspeti v poslu, ne da bi se trudili 1.45 *>OP TV 9 tv! ®°^ro iu*ro' Slovenija, jutranji program TOP SHOP, televizijska prodaja ^0 Umazane laži, mehiška nadaljevanka ^■30 Divji angel mehiška nadaljevanka ■30 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka, ^fiovitev 12.30 Športna scena, ponovitev ^ -30 Življenje teče dalje, ameriška nanizanka 0 "fO Smeh v hiši: Vse v družini 15.05 ^ Zlna za umret, humoristična nanizanka y'40 Varuška, humoristična nanizanka 16.15 Vjl ^ane laži, mehiška nadaljevank^ 17.10 Di-l^r an9el, mehiška nadaljevanka 18.00 Športni d 9 18.05 Nagradno žrebanje "Najljubši naše w'ne" 1^-10 Moc ljubezni, mehiška nadalje-^nka 1915 24 UR 20.00 TV Dober dan, slo-Crt(Ska numonsfična nadaljevanka 21.00 bi^ni Fred, angleško-ameriški film 22.55 Cy-b ' arrier. humoristična nanizanka 23.25 Zla- kri|a, ameriška nanizanka 0.20 MAS.H., *antr'^ka nan'zanka 0.50 Krila, amer. nani-3r\rf 1-^° Columbo; Zarotniki, ameriški film £5 24 UR, ponovitev GAJBA Tor 24 UR. Ponovitev 9.45 BORZNI MONI-15-00 ŽIVA" magazin 16.00 Sindbadove ^ tolovščine, ameriška nanizanka 17.00 ^ Zdne steze: Nova generacija 18.00 Kobra ^ ar,emška nanizanka 19.00 ŽIVA - novice 2q" 5 Otroški zdravnik, nemška nanizanka ^IVa Vikend na dezeli. ameriški film 22.00 lW" ma9azin 23.00 Od maja do decembra, ^ 0ristična nanizanka 23.30 George in Leo, EJro rj*ka humoristična nanizanka 0.00 Južni w. lyr|. ameriška nanizanka HTV 1 iu,r Tv koledar 7.30 Poročila 8.00 Dobro 1^ Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Predšolski?90'3 10.40 Naši zaščitniki 11.10 An-1j,°'na 11.25 Modul 8 12.00 Dnevnik "are Rrvaška spominska knjiga 12.35 Pre-%a^eh'Ška nadalievanka 13-20 Trenutek za I n h ko,icek I3-55 Guldenburgovi, nemš-^ adaljevanka 14.40 Poročila 14.50 Noč 1?0naueriška komedi)a 16-30 Mir in dobrota Ijfe Hrvaška danes 17.45 Korenine 18.20 Sfeče 18.55 Candy, Candy 19.30 Dnevnik 20.10 Vidimo se, hrvaška drama 21.20 Zloženka, kviz 21.30 Senj - zibelka gla-golice 22.00 Ko mineva čas 23.00 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja 23.35 Dnevnik 0.00 POziv v gledališče 1.45 Exotica, kanadska srhljivka 3.30 Opazovalnica 4.00 Dediščina 5.00 ponovitve HTV 2 7.55 Zabavni časoplov 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 9.05 Kraljestvo divjine 9.30 Zemlja in morje, ponovitev 10.30 Drobtinice, danski mladinski film 12.00 Snemalna knjiga 13.00 Opera Box 13.50 Zvezdni prah 14.20 Hrvaška književnost v evropskem kontekstu 14.00 Hrvaška v 20. stoletju, ponovitev 14.50 TV koledar 15.00 Kraljestvo divjine 15.15 Modul 8, ponovitev 15.55 Poročila za glube in naglušne 16.00 Znanstveni album 17.30 Hugo 18.00 Prijatelji 18.30 Povabilo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 21.20 Prijatelji, ponovitev 21.45 Iz stranskega življenja 22.20 Opazovalnica 22.50 TV intrevju 23.55 Podzemlje, francoska kriminalka 1.35 Guldenburgovi, nemška nadaljevanka 2.20 Prevare, ponovitev 3.05 Hollywoodski moški, dokumentarna serija 3.55 Na zmajevi poti, hongkonški film 5.30 Ponovitve AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 7.55 Nora hiša, ponovitev 8.20 Korak za korakom, ponovitev £.40 Vsi pod isto streho,, ponovitev 9.05 Princ z Bel Aira 9.30 Herkul 10.05 Držati skupaj, ponovitev 11.45 Otroški program 14.45 Na jug 15.30 Sliders 16.20 Herkul 17.05 Nora hiša 17.35 Vsi pod isto streho 18.05 Korak za korakom 18.30 Varuška 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Zvezdna noč Telekoma Avstrija, zabavna oddaja s športnimi legendami 21.10 Duhovi, ki sem jih klicalč, ameriška filmska satira 22.45 Roka, ki ziblje zibelko, ameriška srhljivka 0.30 Nikita: Satre navade 1.15 Sled črne zveri, ameriška kriminalka 2.50 Columbo: Krvavo rdeči prah, ameriška TV kriminalka 4.00 Duhovi, ki sem jih klical, ponovitev satire AVSTRIJA 2 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Najboljši avstrijski kuharji 9.30 Drzni in lepi, ponovitev 10.10 Luksemburški grof. ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.15 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Munchenčana v Hamburgu 14.25 Quincy 15.15 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbara Karlich, talk show17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19:30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Grajski hotel Orth 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanje: kultura 0.00 Čas v sliki 2 0.30 Lost Highway, ameriško-francoska srhljivka 2.40 Pogledi od strani 2.45 Viva Maria!, ponovitev 4.40 Gospod brez stanovanja, ponovitev GORENJSKA TELEVIZIJIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST - VIDEOSTRANI 18.50 Predstavitveni spot Gorenjske televizije 18.52 Gorenjska televizija nocoj 18.55 Priporočamo: EPP blok - 1 19.00 Poročila Gorenjske 1161 19.15 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.20 Na tapeti: aktualno! Miklavžev sprevod 19.30 Šola teka na smučeh, 1. del 20.00 Ivama se rada: Projekt ZPMS na tem: Spolnost in AIDS (ponovitev) 21.00 Bloki in stolpnice, ponovitev 21.45 Poročila Gorenjske 1161 22.00 Kang-bačen 1999 (Pogovor s člani odprave) 22.30 Priporočamo: EPP blok 22.35 Videoboom 40 (slovenska videolestvica zabavne glasbe) 23.30 Poročila Gorenjske 1161 23.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.45 Naj video spot tedna 23.50 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA T V DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Risani film 10.15 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Nasilje med nami - spolno nadlegovanje na delovnem mestu 20.50 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev informativne oddaje 21.20 Kako biti zdrav in zmagovati 21.50 Okarina folk festival - Adesa Gana 23.10 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Ana in Tina - mlada glasbenika se predstavita 20.00 "BUM" - glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.17 KINO Otvoritev razstave 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Športne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.15 Zgodovina avtomobilizma 20.00 Športne novice 20.15 VB - 40 21.00 Izmenjava programa 22.00 Športne novice G* ^ radio Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah - AMZ Slovenije 6.15 Gospodarski utrip 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.40 Oglasi 8.00 Kronika (OKC) Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Jejmo malo, jejmo zdravo 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila in dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Made in ltaly 11.40 Oglasi 11.45 Tedenska gorenjska črna kronika 12.00 BBC obvestila, vreme 12.10 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Ponedeljkov športni pregled 13.30 Pregled dogajanja na gorenjskih cestah 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.50 Maklor Bled 15.00 Merkurjeva športna stavnica 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Zimzelene melodije In Drago Arijani 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Kranjska Gora 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Glasba po vaših željah 20.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 9.10 Vaš komentar, prosim 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Računalniške novice 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Obrtniki sebi in vam 18.00 Brbotavček 19.30Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 06.00 Dobro jutro 06.15 Novice, ceste, vreme, 06.20 Nočna kronika 07.00 Horoskop 07.35 Vreme 07.50 Skriti mikrofon 08.05 Glasbena želja 08.30 Jutro je lahko 08.50 Rgl nagrajuje 09.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcem 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 Rgl obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Gospodarske novice 18.00 Živalski program 18.30 Športni pregled 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 20.00 Med rjuhami 01.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minute z Mavrico in Ciciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasvet 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Veseli ponedeljek (Jure Sesek) 10.00 poročila 10.30 Svet vonja in okusa 11.00 Poročila 11.05 Vaša pesem 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidi-farmov nasvet 14.00 Poročila 15.00 Informativna odddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 18.00 Poročila 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program CENTER kanad. znan. fant. trii. KOCKA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. grozlj. ZBORNICA ob 17. uri, amer. kom. drama TISTA DRUGA SESTRA ob 19. in 21.15 uri ŽELEZAR franc. pust kom. ASTERIX IN OBELIX PROTI CEZARJU bo 18. uri, nizoz. drama ZNAČAJ ob 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA slov film SOCIALIZACIJA BIKA ob 20. uri, amer. film THEL-MA IN LOUISE ob 22. uri TOREK, 7. DECEMBRA 1999 TVS 1 7.55 Marketing 8.00 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Risanka 10.05 Radovedni Taček: Praznik 10.20 Feniks in preproga, angleška nadaljevanka 10.45 Recept za zdravo življenje 11.35 Na sončni strani Alp, izbor iz glasbe treh dežel 12.10 Klinika pod palmami, nemška nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.15 Vremenska panorama 14.40 Začetki skupnih časov, dokumentarec meseca 15.30 Kontrapunkt, omizje o kulturi 16.40 Duhovni utrip 17.00 Sprehodi v naravo: Pušpanov vrt 17.15 Žlampirji, ameriška nanizanka 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Vesolje Stephena Havvkinga, angleška poljudnoznanstvena serija 19.00 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Klan, TV nadaljevanka 20.55 Marketing 21.00 Omizje 21.50 Marketing 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.45 Marketing 22.50 Vitražer, dokumentarni feljton 23.20 Castrove solze, nizozemska drama 0.10 Vesolje Stephena Havvkinga, angleška poljudnoznanstvena serija TVS 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Napovedniki 10.05 Videoring s Sregejo 10.30 Snežna reka, avstralska nanizanka 11.20 Gospodarska panorama: Bobu bob 12.15 Studio City 13.45 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 15.30 Leteči cirkus Montyja Pythona, angleška humoristična serija 16.00 Bob Milijon, francoski film 17.30 Po Sloveniji 18.00 Marketing 18.05 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 18.55 Marketing 19.00 Lingo, TV igrica 19.30 Videoring - oldies 20.00 Iz zvezdnega prahu - človek v vesolju, nemška dokumentarna oddaja 21.00 Nepomembnež, angleški film 22.35 Brat z drugega planeta, ameriški film 0.25 Svet poroča 0.55 Nogomet: Liga prvakov, posnetek KANALA 7.30 Video strani 8.00 TV Prodaja 8.30 Srečni časi, humoristična nanizanka 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka, ponovitev 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah Shovv, ponovitev 12.00 Atlantis, ponovitev 13.00 TV Prodaja 13.30 Macgvver, nanizanka, ponovitev 14.30 Čudna znanost, humoristična nanizanka 15.00 Ne mi težit, humoristična naniznaka 15.30 Sodnica Judy, nanizanka 15.55 Oprah shovv: Majhni koraki -velike spremembe 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka 18.30 Nora hiša, humoristična nanizanka 19.00 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 20.00 Adrenalina: Jadralno padalstvo z Alešem Šusterjem, interaktivna športna oddaja 21.00 James Bond: Dovoljenje za ubijanje 23.20 Samo norci in konji, humoristična nanizanka 0.00 Filmi stoletja: Papirnati mesec, ameriški film 2.00 Video strani POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program M MTV, Tele 59, TV Robin 9.00 TOP SHOP, televizijska prodaja 9.30 Umazane laži, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, mehiška nadaljevanka 11.30 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.30 TV Dober dan, ponovitev 13.30 Življenje teče dalje, ameriška nanizanka 14.30 Smeh v hiši: Vse v družini, humoristična nanizanka 15.05 Družina za umret, humoristična nanizanka 15.40 Varuška, amer. humoristična naniznaka 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.10 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.00 Nagradno žrebanje "Najljubši naše družine" 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Resnične zgodbe: Boleča skrivnost, ameriški film 21.45 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22.40 Cybill, ameriška humoristična nanizanka 23.15 Zlata krila, ameriška nanizanka 0.10 M A S. H., ameriška nanizanka 0.45 Krila, amer. nanizanka 1.15 Columbo: Pod krinko, ameriški film 3.00 24 ur, ponovitev GAJBA 9.00 24 UR, ponovitev 9.45 BORZNI MONITOR 15.00 ŽIVA - magazin 16.00 Sindbadove pustolovščine, ameriška nanizanka 17.00 Druga zemlja, ameriška nanizanka 18.00 Kobra 11, nemška nanizanka 19.00 ŽIVA - novice 19.15 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 20.00 Rojen za tek, ameriški film 22.00 ŽIVA - magazin 23.00 Od maja do decembra, humoristična nanizanka 23.30 George in Leo, ameriška humoristična nanizanka 0.00 Tužni Brooklyn, ameriška nanizanka HTV 1 7.20 Spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Ogljik 10.20 Po Karpatih10.55 Sedanjost v prihodnosti 11.25 Moj video dnevnik 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Prevare, mehiška nadaljevanka 13.20 Trenutek za... 13.55 Guldenburgovi, nemška nadaljevanka 14.40 Poročila 14.50 Materini grehi, ameriška drama 16.20 Risanka 16.30 Lovci na trofeje, glasbeno dokumentarna oddaja 17.00 Hrvaška danes 17.45 Novice iz znanosti 18.20 Kolo sreče 18.55 Candy, Candy 19.30 Dnevnik 20.10 Zlata ribica 21.15 Zloženka, kviz 21.20 Srečanja narodne vrste, nanizanka 21.55 Z namenom in razlogom 22.55 Trenutek spoznanja - velikani hrvaške znanosti 23.30 Dnevnik 23.50 Telemost 2.50 Poročila 2.55 Opazovalnica 3.25 Zlata ribica, ponovitev 4.25 Želim si samo, da me imate radi, nemška drama 6.10 Z namenom in razlogom HTV 2 7.55 Glasbeni časoplov 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč 9.15 Kraljestvo divjine 9.30 Vidimo se, ponopvitev 10.10 Srečanja narodne vrste, ponovitev 10.35 Drobtinice 2, danski mladinski film 12.15 Obnova Hrvaške, ponovitev 12.45 Ko mineva čas, ponovitev 13.45 Senj - zibelka glagolice 14.50 TV koledar 15.00 Kraljestvo divjine 15.25 Trdno v sedlu15.55 Poročila za gluhe in naglušne 16.00 Znanstveni album 17.30 Hugo 18.00 Prizma 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Gozdarska hiša Falkenau 21.20 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.10 Opazovalnica 22.45 Nenadoma Suzan, ameriška humoristična nanizanka 23.10 Velika svoboda, dokumentarna serija 0.05 Nočni telegram 1.05 Guldenburgovi, ponovitev 1.50 Prevare, ponovitev 2.35 Velika svoboda 3.25 Koncert 4.40 Dokumentarna serija 5.30 Srečanja narodne vrste 6.00 Gozdarska hiša Falkenau 6.50 Trdno v sedlu 7.20 Candv, Candy AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 7.55 Nora hjiša 8.20 Korak za korakom 8.45 Vsi pod isto streho 9.10 Princ z Bel Aira 9.30 Herkul 10.10 Materialno pravo 11.00 Telesni stražarji 11.45 Otroški program 14.45 Na jug! 15.30 Sliders 16.20 Herkul 17.05 Nora hiša17.35 Vsi pod isto streho, ameriška humoristična nanizanka 18.05 Korak za korakom 18.30 Varuška 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki, kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Zdravniški helikopter 117, film 21.45 Življenjski prostori/Življenjske sanje 21.50 V vicah poželenja, nem-pška psihološka TV srhljivka 23.25 Nogomet 0.15 Imenovali so ga Leroy, ameriški pustolovski film 2.05 Zdravniški helikopter 3.40 V vicah poželenja, ponovitev 5.10 Sliders, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi, ponovitev 10.10 Grad Hubertus, ponovitev nemške drame 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija, ponovitev 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Munchenčana v Kamburgu 14.25 Umor, je napisala 15.15 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbaare Karlich, talk shovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.00 Življenjski prostori/Življenjske sanje 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Trije v tujih posteljah, nemška TV komedija 0.00 Čas v sliki 0.30 Ellen, ponovitev 0.55 V hiši 1.20 Quincy 2.05 Pogledi od strani 2.10 Lost Highway, ponovitev ameriško- francoske srhljivke 4.20 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev GORENJSKA TELEVIZI JIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Predstavitveni spot Gorenjske televizije 18.55 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo: EPP blok 19.00 Poročila Gorenjske 1162 19.15 Naj video spot tedna (fasy teens) 19.20 Aktualno: na tapeti 19.30 Hokejski klub Bled, naraščajniki (reportaža) 19.55 TV prodaja 20.00 Skozi Rafkov objektiv 20.15 Na obisku ri VIPI-ju na Brezjah 20.30 Vroča kolesa, oddaja o avtomobilizmu 20.55 EPP blok II. 21.00 Znani neznani obrazi, vodi Matevž Kleč 21.30 Petkov tedenski pregled (Regijski obzornik) 21.45 Poročila Gorenjske 1162 22.00 Priporočamo - EPP blok 3 22.05 Ajd, dijo, ponovitev 22.30 Aktualno, na tapeti 22.45 Poročila Gorenjske 1162 23.30 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Nasilje med nami - spolno nadlegovanje na delovnem mestu, ponovitev 9.45 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 10.15 Motor sport Mundial, ponovitev 10.45 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Iz produkcije ZLTV - Impolz Kamnik 20.40 Oglasi 20.42 SKI-ARC Lokostrelski biatlon 21.00 Film: Znaki življenja 22.30 raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubnku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in KINO 21. uri preko VCR. 19.00 Domača obrt na vasi 20.00 Odrska predstava ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja, telefon 881 910) 18.55 Torkov športni pregled 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave, ponovitev 20.25 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.15 Video top 20.00 TVL - kontaknta oddaja 21.20 TV ponudba 21.30 Sosedi - nadaljevanka Oddajamo od 5.30 do 22:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Radijski pepelnik 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.30 Prosta delovna mesta 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno Povver Play 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Popoldne z Bracom Korenom 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Bohinj 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Lestvica izpod Triglava 22.00 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Črna kronika 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Gorenja vas - Poljane 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.05 Glasbena želja 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.50 RGL nagrajuje 9.30 Vaše mnenje o... 9.30 RGL nagrajuje 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Kamniške novice 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 16.00 Na scem 16.55 Gospodarske novice 17.30 Osir 18.00 S Sašo Einsiedler 19.30 Športni pregled 19.45 Vreme 20.00 Zaprta vrata 21.00 Avtodrom I. 45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minute z Mavrico in Ciciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasvet 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9,00 Torkovo dopoldne 10.00 Poročila 11.00 Poročila II. 05 Vaša pesem 11.15 Glasbeni urednik vam predstavlja 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidifarmov nasvet 13.00 O zdravju (pripravlja Erna Urbane) 14.00 Poročila 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 17.15 Šport na radiu Ognjišče (pripravljata Slavko Obrč in Dragan Egelič) 18.00 Poročila 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja za študente 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program CENTER kanad. znan. fant. trii. KOCKA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. rom. kom. PRVI POLJUB ob 17. uri, amer. kom. drama TISTA DRUGA SESTRA ob 19. in 21.15 un ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče ob 20 uri SLOVENSKA KINOTEKA amer. film NAJINI MOSTOVI ob 18. uri, belg. film ZGODILO SE JE ČISTO BLIZU VAS ob 20.30 uri, angl. film SKRIVNOSTI IN LAŽI ob 22.15 uri GORENJSKI GLAS • 34. STRAN Petek, 3. decembra 1999 SREDA, 8. DECEMBRA 1999 TVS 1 7.55 Marketing 8.00 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Risanka 9.40 Srehodi v naravo: Pušpanov vrt 9.55 Žlampirji, ameriška nanizanka 10.20 Vesolje Stephena Havvkinga, angleška poljudnoznanstvena serija 11.10 Pro et contra 12.05 Klan, TV nadaljevanka 12.55 Marketing 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Marketing 13.15 Vremenska panorama 13.45 Obzorja duha 14.15 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 15.05 Vitražer, dokumentarni feljton 15.35 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Pod klobukom 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 National geographic, ameriška dokumentarna oddaja 19.00 Risanka 19.10 Marketing 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedmi pečat: Captain Jack, angleški film 21.55 Marketing 22.10 Odmevi 22.35 Kultura 22.40 Vreme 22.45 Šport 23.05 Osmi dan 23.25 Beethovnove simfonije s simfoniki RTVS: Simfonija št. 8 v f-duru, op. 93 0.00 National geographic, ameriška dokumentarna serija TVS 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Napovedniki 10.05 Videoring - oldies 10.30 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 11.20 Iz zvezdnega prahu - Človek v vesolju, nemška dokumentarna oddaja 16.00 Kdo trka, ameriški čb film 17.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor 18.05 Ženska v belem, francoska nadaljevanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, francoska nadaljevanka19.30 Pirej: Evropska liga v košarki: Olvmpiakos - Pivovarna Laško, prenos 20.00 Liga prvakov v nogometu 23.30 Kdo trka, ameriški čb film, ponovitev KANALA 7.30 Video strani 8.00 TV Prodaja 8.30 Srečni časi, humoristična nanizanka 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka, ponovitev 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah Shovv, ponovitev 12.00 Danny-jeve zvezde, vedeževanje v živo 13.00 TV Prodaja 13.30 Macgyver, nanizanka, ponovitev 14.30 Čudna znanost, humoristična nanizanka 15.00 Ne mi težit, humoristična nanizanka 15.30 Sodnica Judy, nanizanka 15.55 Oprah Shovv: Gary Zukav o zakonu 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka 18.30 Nora hiša, humoristična nanizanka 19.00 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 20.00 Moj film po izboru gledalcev: Meteorman (Tel: 09-09-161 : 156 SIT/min.); Telesni stražar (Tel.: 09-09-162 : 156 SIT/min.); Portret (Tel: 09- 09-163 : 156 SIT/min.) 22.10 Mesečniki, nanizanka 23.10 Samo norci in konji, humoristična nanizanka 23.50 Filmi stoletja: Klute, film 2.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev 3.00 Video strani POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program M MTV, Tele 59 in TV Robin 9.00 TOP SHOP, televizijska prodaja 9.30 Umazane laži, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, mehiška nadaljevanka 11.30 Moč ljubezni, nanizanka, ponovitev 12.30 Pop'n'roll, ponovitev 13.30 Življenje teče dalje, ameriška nanizanka 14.30 Smeh v hiši: Vse v družini, humoristična nanizanka 15.05 Družina za umret, humoristična nanizanka 15.40 Varuška, amer. humoristična naniznaka 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.15 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.05 Nagradno žrebanje "Najljubši naše družine" 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Usodni posnetki, ameriški film 21.45 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.45 Cybill, humoristična nanizanka 23.15 Zlata krila, ameriška nanizapka 0.15 M.A.S.H., ameriška nanizanka 0.50 Krila, amer. nanizanka 1.20 Columbo: Pozabljena dama, ameriški film 3.00 24 UR, ponovitev GAJBA 9.00 24 UR, ponovitev 9.45 BORZNI MONITOR 15.00 ŽIVA-magazin 16.00 Sindbadove pustolovščine, ameriška nanizanka 17.00 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 18.00 Kobra 11, nemška nanizanka 19.00 ŽIVA - novice 19.15 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 20.00 Batmanova vrnitev, ameriški film 22.15 ŽIVA - magazin 23.00 Od maja do decembra, ameriška humoristična nanizanka 23.30 George in Leo, ameriška humoristična nanizanka 0.00 Jušni Brooklyn, ameriška nanizanka HTV 1 7.20 Spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Najava 10.25 Glasba v času 11.00 Književnost 11.30 Pritožbe so dodoljene 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Prevare, mehiška nadaljevanka 13.20 Trenutek za... 13.55 Guldenburgovi, nemška nadaljevanka 14.40 Poročila 14.45 Cody: Podtaknjena naprava, avstralska kriminalka 16.30 Hrvaška struna 17.00 Hrvaška danes 17.45 Skupaj v vojni, skupaj v miru 18.20 Kolo sreče 18.50 Candy, Candy 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Hrvaška v 20. stoletju 20.45 Zloženka, kviz 21.05 Zloženka, kviz 21.15 Ekran brez okvirja 22.30 Poslovni klub 23.10 Dnevnik 23.30 Zgodovinske slike 1.45 Poročila 1.50 Hrvaška struna 2.20 Zadnji udarec, ameriški film 4.10 Skrinja, ponovitev 5.15 M magazin, ponovitev 6.15 Narodov spomin, ponovitev HTV 2 7.55 Glasbeni časoplov 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 9.15 Kraljestvo divjine 9.40 Mama oljka, ponovitev 10.30 Drobtinice 3, danski mladinski film 12.15 Z namenom in razlogom 13.45 Zlata ribica 14.45 TV koledar 14.55 Kraljestvo divjine 15.25 Pritožbe so dovoljene 15.55 Poročila 16.00 Znanstveni album 17.30 Hugo 18.00 Mladinska nanizanka 18.30 Hrvaška naravna in kulturna dediščina, ponovitev 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Sosedje, ameriška družinska drama 22.00 Opazovalnica 22.35 Skeči kraljevega letalstva 23.05 Leon, francosko-ameriški akcijski film 0.50 Nočni telegram 1.50 Guldenburgovi, ponovitev 2.35 Prevare, ponovitev 3.20 Prekinitev zaradi vzdrževanja 6.30 Medicinski detektivi 7.00 Kjer padajo zvezde 7.30 Candy, Candy AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 8.50 Kids 4 9.15 Sanjski grad, ameriški risani film 10.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Superveleslalom (ž), prenos iz Val d'lsera 12.00 Disnevjev festival 12.55 E.T., ameriški fantrazijski film 14.45 Svetovni pokal v nordijskem smučanju: Skoki, prenos iz Predazza 16.50 Material Lavv 17.35 James Bond: Iz Rusije z Ljubeznijo, angleški akcijski film 19.30 Čas v sliki in kultura 20.15 Nogomet: Liga prvakov, prenos 23.30 Topn-jača na reki, ameriški vojni film 2.35 Imenovali so ga Leroy, ponovitev 4.25 Če hočeš ločitev, jo dobiš, komedija 5.50 Princesa Aline in Groblini,. angleško-madžarski risani film AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Biblija, italijanski film 11.50 Pogledi od strani 12.00 Posebna decembrska TV dopoldanska oddaja 13.00 Čas v sliki 13.15 Izdelovalec zvonov s Tirolske, nemška drama 14.45 Kraljičina dekliška leta, avstrijska komedija 16.30 Materialno pravo 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.10 Pozdravljeni, kako ste? 18.40 Kristjan v času 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Zveneča Avstrija 21.15 Gorski kristal: Izgubljeni v snegu, italijansko-nemški film 22.45 Čas v sliki 2 22.50 Tobias Moretti 23.35 Čas v sliki 23.40 Katarina Velika, ameriško-nemško-angleško-francoski zgodovinski film 2.35 Pogledi od strani 2.40 Nebeško veselje, angleška satira 4.35 Dobrodošla, Avstrija 5.40 Živalski raj GORENJSKA TELEVIZI JIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Predstavitveni spot Gorenjske televizije 18.55 EPP blok 19.00 Gorenjska poročila 1163 19.15 Aktualno: na tapeti 19.30 Demonstracija pirotehničnih sredstev na PPC Gorenjski sejem 19.50 TV prodaja 20.00 Krila na nebu (oddaja o letalstvu) pripravlja Marko Malec 20.30 Župan z vami - Mohor Bogataj, MOK, v živo na tel. 064/33-11-56, vodi Beti Valič 21.15 Priporočamo: EPP blok 21.20 Pogovor z Ivanom Sivcem pri Jožovcu, vodi Jože Logar 21.45 Poročila Gorenjske 1163 22.00 Glasba iz domače skrinje, vodi Mitja Grmovšek 22.45 Živ-žav na Voglu (ponovitev reportaže) 23.15 Poročila Gorenjske 1163 23.30 Ta je študentska, ponovitev 23.55 TV prodaja 00.00 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE - TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Kako biti zdrav in zmagovati, ponovitev dokumentarne oddaje Samozdravilne metode Rudija Klariča 11.00 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 Risani film 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.17 Šolska košarkarska liga 19.10 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled, ponovitev 20.20 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani KINO TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) -kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Zgodovina avtomobilizma 20.00 Lokalne novice 20.30 812-100 - kontaktna oddaja 21.40 TV ponudba 22.00 Lokalne novice C renc Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. R TRIGLAV RADIO TRIGLAV GOSTUJE V BOHINJU 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.40 Oglasi 8.00 Kronika, OKC Kranj, zadnjih 24 ur 8.05 A.I.D.S. 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.05 Majica moči 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 OKS: Sydney 2000 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Vedeževanje 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 14.50 Makler Bled 15.00 Zdravnikov nasvet - Branimir Čeh, dr. med. 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Jesenice 19.00 Oglasi 19.15 Voščila ... Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Kuhajte z nami 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA So- R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.05 Glasbena želja 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 RGL nagrajuje 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcev 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Štajerski mozaik 13.50 Štajerski mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 15.25 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Politik, to sem jaz 16.40 Gospodarske novice 17.00 Glasovanje za izbranko tedna 18.30 Športni pregled 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 Film 20.00 Vedeževanje 21.00 VPL 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke z Mavrico in Ciciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasvet 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Sredino dopoldne 10.00 Poročila 10.05 Napovednik nove Družine 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina 11.00 Poročila 11.15 Zdravniški nasvet 11.35 O vrtu in vrtni kulturi 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidifarmov nasvet 13.00 Zlati zvoki (glasbena lestvica) 14.00 Poročila 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 17.15 Sredin pogovor o... (aktualni komentarji) 18.00 Poročila 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. sreda v mesecu Luč v temi (oddaja za slepe) 2. sreda: Dodajati življenje dnevom (Hospic) 3. sreda: Vstani in hodi (za bolnike in invalide) 4. sreda: Kviz 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program CENTER kanad. znan. fant. trill. KOCKA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. TOTALNI POKVARJENCI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA franc. kom. ASTERIX IN OBELIX PROTI CEZARJU ob 18. in 20. uri SLOVENSKA KINOTEKA fran. amer. film VELIKA MODRINA ob 18. ri, angl. film NAJEMNIK: ZGODBA O LONDONSKI MEGLI ob 20.15 uri ČETRTEK, 9. DECEMBRA 1999 TVS 1 7.55 Marketing 8.00 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Risanka 9.45 Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 11.55 Dokumentarna oddaja 12.25 Obrti na Slovenskem: Suhorobarji, 2. oddaja 13.00 Poročila, Vreme, Šport 14.10 Večerni gost: Tanja Pliberšek 15.00Zoom 16.30 Osmi dan 17.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.35 Mladi geniji, mladi ustvarjalci 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Oddaja TV Koper Capodistria 18.30 Humaništika 19.00 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Tednik 21.00 TV poper, oddaja TV Koper - Capodistria 21.35 Homo Turisticus 21.50 Marketing 22.05 Odmevi 22.35 Kultura 22.35 Vreme 22.45 Šport 22.50 Marketing 22.55 (Ne)znani oder 23.25 Temna stran meseca: Učilnice, učitelj Guna, katoliška cerkev 0.30 Oddaja TV Koper Capodistria 0.50 Humaništika, ponovitev TVS 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Napovedniki 10.05 Videoring s Tino 10.30 Ženska v belem, francoska nadaljevanka 11.10 Na robu, kanadska športna serija 11.35 Filmski triki: Srečanja v vesolju 12.00 Gospa s pustega brega, angleška nadaljevanka 12.50 Svet poroča 14.35 Tabaluga, risana nanizanka 15.00 Tramvaj poželenja, ameriški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, francoska nadaljevanka 19.25 Bursa: Evropska liga v košarki (m), Tofas - Union Olimpija, prenos 21.00 EP v plavanju, posnetek iz Lizbone 21.35 Na robu, kanadska športna serija 22.00 Poseben pogles, Razbito steklo, angleško-ameriški film 23.35 Belle Epoque, francoska nadaljevanka KANAL A 7.30 Video strani 8.00 TV Prodaja 8.30 Srečni časi, humoristična nanizanka 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka, ponovitev 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah shovv, ponovitev 12.00 Adrenalina, interaktivna športna oddaja 13.00 TV prodaja 13.30 Macgyver, nanizanka, ponovitev 14.30 Čudna znanost, humoristična nadaljevanka 15.00 Ne mi težit, humoristična nanizanka 15.30 Sodnica Judy, nanizanka 15.55 Oprah Shovv: Čas velikih sprememb 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka 18.30 Nora hiša, humoristična nanizanka 19.00 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 20.00 Življenjske zgodbe: Beli zmaj, film 21.40 Grehi preteklosti, nadaljevanka 22.30 Samo bedaki in konji, humoristična nanizanka 23.15 Filmi stoletja: Dnevnik Ane Frank, film 2.10 Dannvjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na M MTV, Tele 59, TV Robin 9.00 TOP shop, televizijska prodaja 9.30 Umazane laži, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, mehiška nadaljevanka 11.30 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.30 Newyorška policija, amer. nanizanka 13.30 Življenje teče dalje, ameriška nanizanka 14.30 Smeh v hiši: Vse v družini, ameriška humoristična nanizanka 15.05 Družina za umret, amer. humoristična nanizanka 15.40 Varuška, amer. humoristična nanizanka 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.10 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.05 Nagradno žrebanje "Najljubši naše družine" 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Raztresena Ally, amer. nanizanka 20.55 Nikita, amer. nanizanka 21.50 Prijatelji, amer. nanizanka 22.20 Brez zapor z Jonasom 23.15 Zlata krila, ameriška nanizanka 0.10 M.A.S.H. amer. nanizanka 0.45 Krila, amer. serija 1.15 Columbo: Nevihtno pristanišče, ameriški film, ameriški film 3.00 24 UR, ponovitev GAJBA 9.00 24 UR, ponovitev 9.45 BORZNI MONITOR 15.00 ŽIVA - magazin 16.00 Sindbadove pustolovščine, ameriška nanizanka 17.00 Zvezdne steze: Nova generacija 18.00 Kobra 11 19.00 ŽIVA - novice 19.15 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 20.00 Sestrina pomoč, ameriški film 22.00 ŽIVA - magazin 23.00 Od maja do decembra, humoristična nanizanka 23.30 George in Leo, ameriška humoristična nanizanka 0.00 Južni Brooklyn, ameriška nanizanka dokumentarna oddaja 11.25 Glasbena duša Hrvatov 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Prevare, mehiška nadaljevanka 13.20 Trenutek za... 13.55 Guldenburgovi, nemška nadaljevanka 14.40 Poročila 14.45 Cody: Družinska afera, avstralska kriminalka 16.30 Alpe - Donava - Jadran 17.00 Hrvaška danes 17.45 Dokumentarna oddaja 18.20 Kolo sreče 18.55 Candy, Can-dy 19.30 Dnevnik 20.10 Odkrito 21.20 Zloženka 21.35 Izziv, kviz 22.05 Slačilnica 22.50 Pol ure kulture 23.30 Dnevnik 23.50 Težave z agentom, francoski film 1.30 Poročila 1.35 Spisek za umor, ameriška srhljivka 3.00 Kruh naš vsakdanji 3.30 Opazovalnica 4.00 Pol ure kulture 4.30 Ponovitve HTV 2 7.55 Glasbeni časoplov 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 9.10 Kraljestvo divjine 9.40 Hrvaška kulturna in naravna dediščina 10.10 Zadnji zlati medved II, ameriški mlafinski film 11.40 Hrvaška struna 12.15 Skrinja, ponovitev 12.45 Poslovni klub 13.20 M magazin, ponovitev 14.20 Narodov spomin 14.45 TV koledar 15.00 Kraljestvo divjine 15.25 Glasbena duša Hrvatov 15.55 Poročila za gluhe in naglušne 16.00 Znenstveni album 17.30 Hugo 18.00 Žepni nožič, nizozemska mladinska nanizanka 18.30 Iz jezikovne zakladnice 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Seinfeild, amer. humoristična nanizanka 21.00 Urgenca, ameriška nanizanka 21.55 Opazovalnica 22.30 To se ti je moralo zgoditi, ameriška komedija 23.55 Nočni telegram 0.55 Guldenburgovi, ponovitev 1.40 Prevare, ponovitev 2.30 Portreti: Jackie Kennedy - Onassis dokumentarna serija 3.25 Tajvanska drama 6.00 Ponovitve HTV 1 7.20 Hrvaška spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Bazilika svetega Petra v Rimu 10.35 Gost in nagradno vprašanje 10.40 Aktualnosti 11.00 Termalne vode, AVSTRIJA 1 7.10 Otroški program 7.50 Nora hiša, ponovitev 8.20 Korak za korakom 8.45 Sam svoj mojster 9.00 Princ z Bel Aira 9.10 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), prenos 1. teka 10.45 Lassie in zlatokop, ameriški pustolovski film 11.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), prenos 2. teka iz Val d'lsera 13.30 Otroški program 14.45 Na jug! 15.30 Sliders, amer. nanizanka 16.20 Herkul, ameriška fantazijska pustolovska komedija 17.05 Nora hiša 17.35 Nogomet: Pokal UEFA; Sturm Gradec - AC Parma, prenos 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Kaisermuhlen Blues 21.10 Alarm za Cobro 11 21.55 Bolni bratje in njihove sestre, humoristična oddaja 22.20 Popolno življenje 22.55 Spotshot 23.20 Umetnine, magazin 1.35 Top-njača na reki, ponovitev ameriškega vojnega filma 4.40 Materialno pravo 5.25 V hiši AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.35 Drzni in lepi, ponovitev 10.10 Izdelovalec zvonov s Tirolske, ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharska oddaja 13.40 Munchenčana v Hamburgu 14.30 Quincy, ameriška akcijska nanizanka 15.15 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich, talkshovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Islandija 21.05 Vera, TV pogovor 22.00 Čas v sliki 22.30 Evro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Zlata dekleta 0.55 V hiši 1.20 Pearl 1.45 Quincy 2.30 Pogledi s strani 2.35 Moja sestra Rachel, ameriška melodrama 4.10 Dobrodošla, Avstrija GORENJSKA TELEVIZI JIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo: EPP blok - 1 19.00 Poročila Gorenjske 1164 19.15 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.20 Aktualno, na tapeti 19.30 Konjeniški klub PIP (reportaža, ponovitev) 20.00 Ročk TV, glasbena oddaja, vodi Sladjan, sodelujte na 064/33-11-56 20.45 EPP, blok II 20.50 Aktualno, na tapeti 21.00 Kako biti zdrav in zmagovati, nanizanka Rudija Klariča 21.30 Aktualno, Na tapeti 21.45 Poročila Gorenjske 1164 22.00 Zvezdni okruški... z astrologinjo Rožo Kačič po tel. 064/33-11-56 23.00 Poročila Gorenjske 1164 23.15 Tv prodaja 23.20 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA T V 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Videoboom 40, glasbena oddaja 10.00 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Video boom 40 21.00 Oglasi 21.02 Združenje lokalnih televizij - Impulz Kamnik 21.40 Slovenski teden v Maasmechenu 22.45 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.00 Pod kapuco - kontaktna oddaja 19.00 "Pod kapuco" - Lena in Zala z gosti, kontaktna oddaja 19.30 Serijski film KINO ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18-1' Napovednik dnevnega programa 18.16 E°' blok 18.18 Videoboom 40 19.10 Risank3 19.15 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 20.53 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved spore* 20.00 Telemarket ... Telemarket ... Napoved sporeda... Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Izmenjava 20.00 TVL 21.15 Sosedi - nadaljevanka 21.45 Tv ponudba 21.50 Kako ostati zdrav in zmagova'1 C «119 MHl renc Oddajamo od 5.30 do 22. ure na 88,9 i" 95,0 Mhz UKV R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.30 Dobro jutro 5.4° Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Ogla9 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga P tranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.3' Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja in prehranjevanja 8.15 Obvestila 8.3* Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.0° Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.4° Oglasi 9.50 Gibljive slike - Kino Železi 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Aktualno 12.30 Šport za vse 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno-15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestil« 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Podjetniški cik - cak 17.30 Domače novice Oglasi 18.20 Pogled v jutrišnji dan 18.3" Občinski tednik Radovljica 19.00 Ogla5' 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni Pr0" gram 20.00 Študentska oddaja R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5-^ Napoved programa 6.00 Dogodki danes, P 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima sV°) moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika M Slovenije 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 gled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovor« 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj darj 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni ^ oglasi 15.00 Dogodki danes-jutri 15.30 W Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novic« 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko do polnoči 24.00 Nočni gl«5' beni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MH*' LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vrem6' nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8-0 Glasben želja za otroke 8.30 Jutro je lahk" tudi takšno 8.45 RGL nagrajuje 9.30 Vase mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.3 Tema RGL 11.30 Uganka RGL 12.30 špo" in rekreacija 12.50 Odgovori poslušalce^ 13.00 Turizem na RGL 14.00 Pasji ra&° 15.00 RGL obvešča - komentira 15.31 Ku; turni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 OdPr' mikrofon 16.40 Gospodarski pregled 18-0 Jugonostalgija 19.00 Izbranka tedna 1fj| Vreme 20.00 Kultura 20.30 Z Mariom Ga^ ničem 1.45 Horoskop JI OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stani6 na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domo£ ni 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.4 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7-1 Bim-bam-bom - otroške minutke z Mavrico' Ciciklubom 7.30 Vremenska napoved, osm niče, obvestila 7.40 Kmetijski nasveti 1M Sprehodi po slovenski kulturni dediščini $8 Poročila 8.15 Četrtkova aktualna tema P 1 Doživetja gora in narave (pripravlja R^S Božič) 10.00 Poročila 10.15 Odkrivajmo^ movino in svet (turistična oddaja) 1' Poročila 11.05 Vaša pesem 11.15 Turist pehar 11,40 Naravoslavne zanimivosti 12-Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu pot in Svetnik dneva 12.45 Fidifarmov nasv 13.00 Naš mali svet (Tino Mamic) 14, Poročila 15.00 Informativna oddaja, vre.rrlx osmrtnice, obvestila 15.45 Novice iz U ^ janske borze 15.50 Koledar prireditev 16-Čestitke 17.00 Poročila 17.15 Maestral (Wl oddaja Studio KP) 18.00 Poročila 18.15 R** stavljamo glasbene goste 19.00 Radio G 1 Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik P | grama za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.3=' . Mohorjeve skrinje 21.15 Oddaja o klasi glasbi 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Noe glasbeni program RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. drama BENEŠKA KURTIZANA ob 20^ ŠKOFJA LOKA franc. kom. ASTERIX IN OBELIX PROTI CEZARJU ob 20. uri SLOVENS*^ KINOTEKA angl. film ČEDNOST ob 18. uri, angl. film MŽ Z OTOKA MANX ob 20. uri, franc film IZGUBLJENA CESTA ob 22. uri STANOVANJA v Begunjah prodamo trisobno stanovanje v I. nadstropju novejšega bk>ka, na sončni in izredno mirni legi °b travniku in gozdu. Stanovanje Obsega 80 m2 stanovanjske Površine, je zelo kvalitetno izdelano dobro ohranjeno, ima balkon, telefon, kab TV, CK. Cena znaša 13,6 mio SIT (136.000 DEM), informacija MAKLER BLED STARI VRH (PODVRH) - Na sončni legi z izredno lepim razgledom prodamo novo počitniško hišo, ki obsega 156 m2 stanovanjske površine, stoji pa na 280 m2 zemljišča (možen dokup zemljišča). Objekt stoji nedaleč od smučišča na Starem vrhu. Zelo zanimiva ponudba - cena 12,50 mio SIT (125.000 DEM), informacije MAKLER BLED KRANJ, Planina I - 65 m2, prodamo ^je, dobro vzdrževano dvosobno snovanje v 6. nadstropju, na dobri •okaciji, CK, telefon, KATV, takoj šljivo. Certa je ugodnih 10,4 mio „S£T SVET NEPREMIČNINE Kranj, Planina II - nujno prodamo ^oje, 68 m2 veliko, lepo ohranjeno dvosobno stanovanje. Leži v 6. nadstropju od sedmih in se lahko Proda tudi opremljeno. Ima centralno Ogrevanje, KATV in telefon. Balkon je zastekljen. Cena je 12,1 mio SIT. ^SVET NEPREMIČNINE KRANJ, Planina II - prodamo dve 83 veliki trisobni stanovanji v 5. in 7. nadstropju, z vsemi priključki. Stanovanji imata po dva balkona z tepim razgledom. Dražje stanovanje 'Ha parket in laminate in je izredno tepo ohranjeno. Cena je 13,2 mio SIT oziroma 13,6 mio SIT SVET NEPREMIČNINE POSESTI MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN MAKLER BLED d.o.o. prodaja nepremičnin Ljubljanska cesta 3, 4260 Bled, tel.. 064/742-333, fax: 064/742-335 NEPREMIČNINE REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 064/381-100 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si mirna lokacija, tloris stavbe je 9 x 8 m. Cona je 13,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE i MMMJMMMI Cena znaša 19,7 mio SIT (197.000 DEM), informacije MAKLER BLED JESENICE - Hotel Korotan - Nekdanji hotel, ki obsega dva gostinska lokala in preko 20 hotelskih sob v skupni izmeri 940 m2, na zemljišču v skupni izmeri 2.100 m2 PRODAMO PO DELIH - oz. po nadstropjih. Lega objekta je idealna za vse vrste poslovnih dejavnosti. Cena - po dogovoru, informacije MAKLER BLED RADOVLJICA. 7 km izven - 200 m2 uporabnih površin, 18 let stara pritlična hiša ob potoku, na 1310 m2 veliki parceli, s CK na olje in telefonom, primerna za večjo družino, ki si želi mirnega okolja. Cena je 21,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE RADOVLJICA - Lancovo - Novejša dvodružinska stanovanjska hiša z dvema popolnoma ločenima stanovanjskima enotama, kvalitetno izdelana in dobro vzdrževana, na mirni in sončni legi ob gozdu. 230 m2 stan pov., zemljišče z bogatim sadovnjakom pa meri 640 m2. Objekt je TAKOJ VSEUIV, cena znaša 27,6 mio SIT (276.000 DEM), informacije MAKLER BLED RADOVLJICA - POSLOVNA PRILOŽNOST - PRODAMO ali pa oddamo več poslovnih prostorov v hotelu Grajski dvor v Radovljici. Med drugim: DISKOTEKO - nočni klub v izmeri okrog 250 m2 koristne površine, v obratovanju, preko 1.000 m2 velike prostore za trgovsko dejavnost - hipermarket, pisarne od 20 m2 do 100 m2 itd. Pogoji in cene - v naši pisarni, informacije MAKLER BLED ŠENČUR - 10 x 11 m. nedokončana enonadstropna hiša s 330 m2 uporabnih površin, na 1038 m2 veliki, ravni parceli Potrebno je narediti še fasado in estrihe. Hiša je primerna za obrtnike, saj je izdano dovoljenje tudi za gradnjo delavnice na vrtu. Cena je 33,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE 36,5 m2, z velikim sončnim balkonom, kletjo in shrambo Apartma je opremljen, leži v pritličju in je takoj vseljiv. Cena je ugodnih 9,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE ZAZIDLJIVE PARCELE Kranj, Zg. Besnica -1239 m2, parcela z razgledom na robu gozda. Lokacijska dokumentacija vračunana v ceni. Cena 5100 sit/m2 (50 DEM). SVET NEPREMIČNINE POLJANE nad Škofio Loko - 966 m2, sončna parcela, gradbeno dovoljenje za hišo tlorisa 15 x 7 m in garažo 6 x 6 m. Leži v strmem hribu na robu naselja. Cena je 6,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE (MMMMMMMMMNNMIMNVMNNMMI LESCE - naprodaj je visokopritlična stanovanjska hiša, opremljena, s 300 m2 stanovanjske površine, na parceli, veliki 785 m2. Cena je 44,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE NAKLO - prodamo 1/2 hiše, z vrtom in garažo. Naprodaj je klet in obnovljeno trisobno stanovanje v pritličju, s centralnim ogrevanjem in telefonom. Cena je 13,6 mio SIT SVET NEPREMIČNINE RADOVLJICA - Popolnoma nova stanovanjska hiša - idelana enodružinska hiša v osrednjem delu Radovljice. Obsega okrog 190 m2 stanovanjske površine, stoji pa na 460 m2 zemljišča. Hiša je kvalitetno zdelana in takoj vseljiva. Cena 36 mio SIT - (360.000 DEM), informaci-JJ6MAKLER BLED KRANJ, Milje - prodamo 15 let staro, enonadstropno dvostanovanjsko hišo velikosti 10 x 11,5 m. Hiša stoji na ravni, 755 m2 veliki parceli. Telefon, KATV, centralno ogrevanje na olje. Vseljiva je takoj. Cena je 35,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE BLED, Dobe - prodamo enodružinsko, medetažno, 20 let staro hišo s 170 m2 uporabnih površin na mirni, ravni, sončni parceli velikosti 650 m2. Cena je 38,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE Pri Brezjah, na robu vasi, ob gozdu na izredno sončni in mirni legi, prodamo 1000 m2 veliko zazidljivo parcelo. Cena znaša 11,5 mio SIT (115.000 DEM), informacije MAKLER BLED POSLOVNI PROSTORI V Radovljici prodamo poslovni prostor v izmen 23,70 m2 v I. nadstropju poslovno stanovanjske stavbe (nad trgovino EMONA); takoj vseljiv, cena 5,3 mio SIT (53.000 DEM), informacije MAKLER BLED KRANJ, Orehek - prodamo živilsko trgovino z odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljarv je dejavnosti. Prodajni prostor meri 55 m2, skladišče 30 m2 in klet 24 m2. Parkirišče. Cena je 19,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE DVORSKA VAS - Na robu vasi, 4 km iz Radovljice prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, ki obsega 140 m2 stanovanjske površine, stoji pa na 610 m2 zemljišča. Ob hiši je zidana garaža. Lokacija je zelo mirna. CK, telefonski priključek. V račun vzamemo stanovanje v Radovljici ali Lescah. KOMENDA, 3 km v smeri Cerkelj -hiša v III. gradbeni fazi V kleti velika garaža, iz pritličja izhod na zelenico, v mansardi spalni del, skupaj 215 m2 koristne stanovanjske površine, na 766 m2 veliki parceli. Kakovostna gradnja, elektrika in vodovod na parceli. Dostop po asfaltirani cesti. Cena je 22,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE PODUUBEU - III. gr. faza, podkletena enodružinska hiša, 200 m2 uporabnih površin, 450 m2 velika parcela ob potoku, BLED, Rečica - lepo urejena visokopritlična hiša, 260 m2 uporabnih površin in 680 m2 velika parcela. Hiša je delno podkletena, mansarda je še neizdelana. Ima čudovit pogled na jezero. Gena je ugodnih 40,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE BOHINJ, 2 km od jezera - ugodno prodamo novejši apartma velikosti POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO, Javorje - 480 m2 uporabne površine prodamo gostilno Blegoš Hiša je enonadstropna in delno podkletena, parcela je velika 698 m2. V pritličju je gostinski lokal, ki zdaj obratuje samo občasno, v nadstropiu so stanovanjski prostem. 4 sobe ler apartma za goste Cena je 35.4 mio SIT SVET NEPREMIČNINE KRANJ, 7 km izven -180 m?, oddamo delavni co s pripadajočo pisarno, primerno za, kovi-nostrugaretvo Nahaia se ob cesti, dostop ie možen tudi s kamionom. Tla so betonska, stropi so visoki 2,90 m Delavnica ima novo el inštalacijo, ogrevanje je centralno, na olje Prevzem je možen takoj, najemnina: 71 000,00 SIT mesečno. SVET NEPREMIČNINE TURISTIČNA AGENCIJA Glavni trs 20, Kranj, tel./fax: 064 2S3 285, E-mail: pelikan@siol.net SUPER UGODNO!!! TURČIJA - 7-dnevne počitnice v Antalyi; odhodi vsako soboto do konca marca 2000. Letalski prevoz, takse, polpenzioni v hotelu * * * * in vključen izlet za neverjetnih: 29.500 sit POZOR: odhod 19.2.2000 - 24.2.2000 samo še nekaj mest za 36.700 sit •STANBUL - odhodi vsak četrtek in nedeljo do konca marca 2000; 4 dni za 29.500 sit SILVESTROVANJE ^ekaj mest je še ob slovenski in hrvaški obali - 3 in več dnevni paketi - POHITITE! Silvestrovanja v Tuniziji, Egiptu... ^ekaj mest še v evropskih mestih: Rimini, Budimpešta, Pariz, London ^irna ob toplih morjih: Esipt/Hurgada, Kanarski otoki, Karibi Zakaj bi čakali, pokličite še danes na tel. št. 223 285 Dočakali smo zadnjo moč tega tisočletja. Že jutri se ho pisalo leto 2000. Verjetno se ae ho kaj dosti razlikovalo od sedanjega* otipa... Veseli hi bili, če hi vstop v leto 2000 doživeli skupaj z nami. Posebni paketi od 25. 12. do 2. 1. 2000! soba I.kategorija soba 11.kategorija 3-dnevni paket: 5-dnevni paket: 7-dnevni paket: 36.000 SIT 48.000 SIT 61.000 SIT 33.000 SIT 45.000 SIT 57.000 SIT Cene navedenih paketov vključujejo: polni penzion v prenovljenih sobah, silvesterska večerja, neomejeno kopanje v zaprtem bazenu, savna, glasba tudi l. 1. 2000,... Prežmie zadnjo noč v tem tisočletja v Medijskih Toplicah! Informacije: telefon 0601/74-117, 74-140, fax: 0601/74-044 ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE, d.d. Zdraviliška cesta 24 3254 PODČETRTEK Tel.: 063 829-7000, fax: 063 829-024 IZJEMNE CENE BIVANJA V ČASU ZIME DECEMBER 99 - JANUAR - FEBRUAR 2000 Še nikoli tako ugodna ponudba penzonskih storitev v hotelu Atomske Toplice **** v času od 2. 1. - 18. 2. 2000! Pol penzion na osebo v dvoposteljni sobi: • 3-dnevni paket že za 19.900,00 SIT - 5-dncvni paket že za 32.900,00 SIT - 7-dnevni paket že za 45.900,00 SIT Možnost doplačila za polni penzion -1.000,00 SIT/dan na osebo! Cena vključuje: kopanje, brezplačno bivanje za enega otroka, starega do 12 let, v sobi skupaj s starši, pregled pri zdravniku, možnosti izbire med danimi zdravstvenimi storitvami glede na dolžino bivanja, savna, f itness, aquaaerobiko, telovadbo za "dobro jutro", animacijo "Mini kluba" za najmlajše, športno- kulturne- zabavne prireditve po programu. Dnevni najem apartmaja pri bivanju 3-dni in več v času od 1.12. do 28.12.99 in od 2.1. do 18.2.2000: - APARTHOTEL **** že od 8.900,00 SIT dalje -ATOMSKA VAS *** že od 7.900,00 SIT dalje ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE, KJER NOBEN DAN V NOVEM TISOČLETJU NE BO IZGUBUENI INTERNET: http://www.atomske-toplice.si E-mail: info@atomske-toplice.si V Celovcu že vlada praznično razpoloženje V pričakovanju prihoda novega tisočletja. Glavno mesto dežele Koroške bo konec leta praznično, še posebej pa na Silvestrovo, ko se bo mesto spremenilo v zabavišče. Vse bo potekalo v znamenju vrtnice. Mesto pripravlja silvestrovanje tisočletja. ONll'rv?>"£ Vit.,.,/v i 0 SAMO v te«0tex£? AVST^l-lAl BEUAK - VILLACH, Maria Gailer Straže 28, Tel. 0043 / 4242 32 5 38 BEUAK SEVER - VILLACH NORD, Badstubenvveg 75, Tel. 0043 / 4242 - 51 1 13 - VVOLFSBERG, Klagenfurter StraSe 41, Tel. 0043 / 4352 - 30 2 16 NOVO: CELOVEC - KLAGENFURT, Feldkirchner Str. 266, Tel. 0043 / 463 444 220 - CELOVEC - KLAGENFURT, Gerber- Silvestrovanje tisočletja v Celovcu ne bo atrakcija zgolj za Koroško, ampak tudi za ljudi iz sosednjih krajev v Sloveniji in Italiji, sta povedala glavna organizatorja, mestni svetnik dr. Dieter Jandl in njegov pomočnik Thomas Schneider. Zato bodo organizirali posebni časnikarski konferenci v sosednji Italiji in v Sloveniji, v Kranju. ljudje radi zbirajo. Na Ztl? nijskem trgu (Pfarrplatz) b° med 13. in 16. uro otvoriti obnovljene Fuchsove kapel?' ki bo dostopna javnosti, °^ 14. uri pa se bo začelo sitom trovanje za otroke. Ob 17. Uf1 se bo začel po celovških ufr ca h silvestrski tek miru tisoč letja, na katerem bodo lahko sodelovali vsi Celovčani. SSm rt in cilj bosta na Župnijske*11 Dr. Dieter Jandl, odgovoren za celovški turizem, m njegov pomočnik Thomas Schneider. V Celovcu že vlada praznično vzdušje. Začelo se je z adventom, ki bo trajal vse do svetega večera in božiča. Na sporedu so številni koncerti, razstave, sejmi in druge prireditve. Na Neuer Platzu, ob znamenitem celovškem zmaju, že deluje božični sejem s številnimi stojnicami in prireditvami, za otroke in starejše. Prav tako so že postavili 22 metrov visoko in 5 ton težko božično drevo. Podarila ga je družina Kciishnig iz Vrbe ob Vrbskem jezeru. Smreka je stara 40 let in bo žarela tudi med novoletnimi prazniki. Ko bodo končana božična praznovanja, se bo začelo novoletno. Ker gre za začetek novega tisočletja, bo Celovec med novoletnimi prazniki še posebej slovesen. Mesto organizira silvestrovanje tisočlet-ja. Prireditve bodo organizirane na vseh celovških trgih in krajih, kjer se tudi običajno trgu. Ob pol sedmih zvečer Se bo začela v mestni župnijs^1 cerkvi silvestrska maša, ki J' bo sledila velika glasbem prireditev, ki jo bo prenaša^ ORF. Posnetek bo vključen v oddajo o silvestrovanju v vs$ večjih mestih sveta. Ob des& tih se bo začela nagradna $ ra, točno opolnoči pa W množica na trgu zaplesti^ dunajski valček, nato jj?f bodo pihalci zatrobili s cer* ve nega stolpa. Kdor ne zw plesati dunajskega valčka, & ga bo lahko na Silvestrov0 brezplačno naučil. Tečaj &° potekal poldrugo uro na hur Lemisch Platzu 7. F* Starem trgu (Alter Platz) $l bo začel ob 21. uri konceh glasbene skupine Bengds' Ob 22. uri se bo začela flf gradna igra. Na Novem tr*» (Neuer Platz), kjer je ves d? cember osrednje celovško rališče in zabavišče, bo silveS trovanje po starih običajih-Nadaljevanje na 37. strt*1 weg46, Sudring, Tel. 0043 / 463 - 35 1 25 - VEUKOVEC - V01KERMARKT, KJagenturter Str. 44, Tel. 0043 / 4232 - 45 06 E33 polnoči bo zaključek nagradne igre. Glavni nagradi sta dokončana hiša, vredna 366.000 avstrijskih šilingov in avtomobil Ford. Opolnoči bo velik ognjemet tisočletja, nato pa drugi del tekmovanja smučarjev in snow-boarderjev. Na razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad okrog dveh zjutraj bodo sodelovali najboljši športniki in dobitnika hiše in osebnega avtomobila. Dodatna pojasnila je mogoče dobiti na Klagenfurt Tourismus, Rathaus, Neuer Platz A - 9010 Klagenfurt, telefon 0043 - 463 537 223, fax 0043 - 463 537 295 ali www. info. klagenfurt. at Celovško silvestrovanje tisočletja bo prispevalo k ohranjanju ideje skupnega življenja in ustvarjalnega sožitja treh narodov in držav, kar je uspešno promovirala ideja o olimpijskih igrah 2006 Igre brez meja, Senza Con-fini, Spiele ohne Grenzen. • /. Košnjek Vhod na Novi trg v Celovcu, eno glavnih prizorišč druženja, zabave in nakupov pred božičem in na silvestrovo 2000. Praznično razsvetljeno celovško nebo. L sFARjBB SPAROVEC Struga-Strau 27 (pri Borovljah), tel. 0043/4227-2349 GORENJSKI TEDNI z veliko nagradno igro samo za bralce GORENJSKEGA GLASA ■ ji ■ ■ ■ ■ NAGRADNO VPRAŠANJE: Koliko km je Šparovec oddaljen od Ljubelja? \ia)5km b)15km c) 25 km l/ •me in priimek:................................................" Naslov:........................................................... 'Kupon oddajte v trgovini Šparovec najkasneje do sobote, |4.decembra, ko bo od 12. uri žrebanje. Kdor bo pri žrebanju navzoč in tudi izžreban, ga čaka še posebno presenečenje. Rezultati žrebanja bodo objavljeni v GORENJSKEM GLASUl ČAKAJO VAS NASLEDNJE NAGRADE: 1. 2 3. 4. Pralni stroj VVhirlpool _ B i * 5. 10 litrov olja GOrSKO kOlO 6. 20 čokolad 2 kg j. 7. Prašek Persll 5 kg Stereo radiokasetofon s. m* t kg 9. Prašek 5 kg 10. Prašek 51 Radijska budilka Nadaljevanje s 36. strani Na trgu bo oživljeno nočno nakupovanje s tradicionalnim "obiranjem svinjske glave". Na Landhaushofu, ki ga krasijo čudoviti zidovi, bodo v počastitev prihajajočega leta priredili svetlobno refleksijo in disco za novo tisočletje 2000. Plesati bo mogoče do jutranjih ur, svetlobni showi pa bodo parali nebo nad Celovcem ter posebej osvetljevali Stadtpfarturm, Landhaus-hof, Alter Platz, die Schleppe Alm in Ulrichberg. V Mestnem gledališču se bo ob pol osmih začela novoletna predstava, na sejmišču pa se bo ob 14. uri začel tako imenovani "Silveslrski skedenj". Pomembno prizorišče silves-trskega dogajanja v Celovcu bo tudi Schleppe Alm. Prevozi iz središča mesta bodo brezplačni, prav tako pa tudi prevozi z žičnico. Ob 20. uri se bo začelo tekmovanje smučarjev in snowboarderjev za vabljive nagrade. Udeležbo napovedujejo nekateri najboljši smučarji in boarder-ji. Tudi tu večer ne bo minil brez glasbe. Ob pol enajstih se bo začel koncert v živo s Sandro Pires in skupino. Pol Obiščite največji in najlepši avstijski božični trg! Vsako soboto do božica: Punč + bozicm piškoti brezplačno! In za najmlajše: Lutke z zgodbicami Sveče TRADITIONAL CANDLES že od 95 ATS (1260 S IT) f0 •TI" Dekoracijsko suho sadje kg od 39 ATS (560 s iT) Klagenfurt/Celovec volkermarkter StraBe 165, tel. 0043/463-3840-0 Villach/Beljak Karntner Strafte 7, tel. 0043/4242-32111-0 Kje je kika? t t Božična malha z različnimi figuricami iz mlečne čokolade, 250 g (284 S IT) Penasto pecivo VVindringe 100 g (184 S IT) Obročki iz želeja prevlečeni s čokolado ali s sladkorjem, 165 g, 18 kosov (142 S IT) Čokoladni sodčki iz grenke čokolade, polnjeni z jajčnim likerjem in vinjakom, 125 g (184 S IT) Sodčki z likerjem 200 g, 24 kosov (284 SIT) Banane oblite s čokolado kot okraski za božično drevo, s finim bananinim nadevom, 120 g (184 S IT) Nugatovo pecivo v obliki čokoladnih storžev, 150 g (184 S IT) Različne figurice iz mlečne čokolade, 100 g (184 S IT) Ovijalni papir z božičnimi motivi, folija za zavijanje daril 1,5 x 0,7 m ali papir za zavijanje daril 2,5 x 0,7 m, različni dizajni (213 S IT) 19,90 12,90 9,90 12,90 19,90 12,90 12,90 12,90 14,90 7,90 14,90 14,90 79,90 7,90 59,90 7,90 7,90 7,90 98,90 29,90 Velika izbira izdelkov za peko kot npr. mandeljni, orehi itn... Briliant Lametta okraski za božično drevo, različne barve, cena zavoja (113 S IT) Viseči okraski z zvezdicami različne barve, 2 kosa, dolžina 3 m (213 S IT) Čudežne svečke dolgotrajno gorenje, v zavoju 20 kosov (213 S IT) Božična okenska dekoracija razi. figurice. 50-deina veriga z lučkami (1142 S IT) Božični prtički različni motivi, v zavoju 20 kosov (113 S IT) Pločevinke za pecivo različni motivi. 3 kosi (856 S IT) Božični trakovi za zavijanje daril, različne dolžine, širine in motivi (113 S IT) Božični obeski za darila z zlatimi nitkami, v zavoju 16 kosov (113 S IT) Božične darilne vrečke različne velikosti in motivi (113 S IT) Zunanja mini veriga z lučkami 40-delna, z rezervnimi žarnicami (1414 S IT) Okraski za božično drevo krogle, zvončki in konice; cena zavoja (427 S IT) Klagenfurt Celovec Villach Beljak Volkermarkt Velikovec Trgovine so odprte tudi ob sobotah od 8. do 17. ure Cene so v ATS bruto In vključujejo vse davke. Upoštevajte, da so navedeni izdelki v zalogi le nekaj časa (do prodaje). *Cene v SIT so informativne in odvisne od valutnih razmerij. KRIŽANKA Pošta nagrajuje! Prihaja čas praznovanj in vstop v novo tisočletje. Miklavž, Božiček in Dedek Mraz bodo v mesecu decembru obdarovali naše najmlajše. S posebnim presenečenjem pa lahko praznične dneve še popestrite. Svojim najbližnjim, prijateljem ali poslovnim partnerjem lahko pošljete telegram in mu priložite luksuzni dodatek, ki bo praznike še polepšal. Pošta Slovenije vam nudi veliko izbiro lusksuznih telegramov z dodatki. Telegrame lahko oddate na vseh poštah in na telefonski številki 96, ki obratuje 24 ur dnevno vsak delavnik, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ce se sprašujete, kako presenetiti v pravem času, na pravem mestu in na pravi način, čestitajte z LUKSUZNIMI TELEGRAMI ob rojstvu otroka, osebnih praznikih (rojstni dan, god, obletnice), porokah, Valentinovem, dnevu žena ali dnevu materinstva in velikonočnih ter novoletno-božičnih praznikih. Kadar se mudi ali želite nekoga presenetiti, ne odlašajte in pošljite luksuzni telegram. Pri izbiri vam bomo radi pomagali. Pošta Slovenije vam želi vesele praznike in veliko osebne sreče in poslovnih uspehov v novem tisočletju. Vaša Pošta Pošta Slovenije bo trem izžrebancem podarila albume s filatelističnimi znamkami. Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 17. decembra 1999, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglas-ni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. SESTAVIL: F. KALAN NAUK O PESNIŠTVU ZANIMANJE ŠPANSKI AVTO BIKOBOREC VZDEVEK OUVERJA MLAKARJA PRIPRAVA ZA TISK MEDIAART POPOLNOMA UNIČEN AVTO (ŽARG.) ELVIS PRESLEY HLADNO STRELNO OROŽJE SREDSTVO ZAPOG-NOJITEV RILEC (MANJŠ ) PIANIST BERTON-CEU VRSTA POMARANČE GORENJSKI GLAS SNEŽNI ZAMET KITA (MANJŠ ) OSEBNI ZAIMEK GESLO AMERIŠKI IGRALEC (RYAN) ORODJE ŽANJIC PRIPRAVA, KI DAJE OPORO PRISTAŠ ETATIZMA NORV SMUČAR (LASSE) BELA GUN ANG GLASBENIK JOHN VOJAŠKI OBRAMBNI NASIP BALETNIK MLAKAR KOREOGRAF OTRIN GORENJSKI GLAS ZOBOVINA SLONOVIH OKLOV PLUTA REKA V BOLGARUI KEMIČNI ELEMENT (Er) KEMIČNI ELEMENT lt» t- tel.fax:064 562-233 Koroška cesta 5 4290 Tržič JESENICE: Prodamo poslovno stanovanjsko hišo s pizerijo v bližini novega bencinskega servisa na Jesenicah z utečeno gostinsko dejavnostjo, s pripadajočim zemljiščem, cena po dogovoru. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI RADOVLJICA Prešernova ulica: Oddamo v najem poslovne prostore v izmeri 70 m2, izdelane za opravljanje vseh storitev v zdravstvu ali zobozdravstvu. Prostori so izdelani z vso potrebno dokumentacijo in vsemi priključki. Začetek dela možen takoj. Cena najema 130.000,00 SIT za 1 mesec najema. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 064 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI LESCE POSLOVNI CENTER. (Šifra RS XII) Prodamo več pisarn v I nadstropju in pripadajoče neizdelano podstrešje ter zemljišče v sorazmernemu deležu. Cena 142.000,00 SITza 1 m2. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703- 320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STAN-IC.SI. Prodamo: KRANJ (center) gostinski lokal 35 m2 z vso opremo za 17,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 MfflW& Stružnikova 19 4208 Šl-NČUR rlel., Fax 064/41 80 80 MaGnat /r/r/j**^ KENV/OOD mPhonocar COmoNeen- • BLAUPUNKT DUH IDQ •mcOOtumm I niL.II O Boston E ^--1-,-~-----"*,*KRANJ 13. septembra so se ponovno odprla vrata ŠPORTNO-REKREACIJSKEGA in BEAUTY centra Monika šport v objektu POKRITEGA OLIMPIJSKEGA BAZENA. Delovni čas: od pon. do pet.: od 8. do 22.30 ure sob , ned., prazniki: od 15. do 22. ure Na BRDU PRI KRANJU so 13. septembra začeli obratovati z jesenskim delovnim časom, to je: od pon. do pet.: od 9. do 13. in od 16. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 16. do 21. ure VA B LJ H N I ! Oddamo: TRŽIČ kavarna z odkupom inventarja in neživilsko trgovino s skladiščem 45 m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: v bližini Kranja ob glavni cesti skladiščni prostor 100 m2 in 70 m2 v pritličju, vsi priključki za 500,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax221 785 RADOVLJICA okolica, na lepi lokaciji prodamo ali oddamo poslovne prostore 290 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23490 V Kranju - Primskovo: oddamo POSLOVNE PROSTORE za razne mirne dejavnosti oz. pisarne. Tt 324-304 24134 KRANJ CENTER, Trubarjev trg 10, TRGOVSKI LOKAL 72 m2 oddam po ceni 15 DEM/m2. Tt 041/226-479 24327 TRŽIČ - DETELJICA: PRODAMO LOKAL, 10 M2, ZA 2.8 MIO SIT (28 000 DEM), MOŽNOST TUDI NAJEMA -30 000 SIT/mes - predplačilo. PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041/646-902 Stanin Tekstilno 7 064/242 754 TRŽIČ - NEPOSREDNA BLIŽINA; PRODAMO PISARNIŠKE PROSTORE, UGODEN OBROČNI NAČIN PLAČILA KUPNINE! PRIMO d.o.o., V /fax 564-550,041/646-902 24374 TRŽIČ - MESTO: V NAJEM ODDAMO TOVARNIŠKO KUHINJO S KOMPLETNO OPREMO. PRIMO d.o.o. Tt /fax 564-550,041/646-902 24375 TRŽIČ - NEPOSREDNA BLIŽINA: PRODAMO NOVEJŠI POSLOVNI PROSTOR ZA TRGOVINSKO ali STORITVENO DEJAVNOST 42 m2, za 9 mio SIT (90 000 DEM). PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041/646-902 24376 MOTORNA KOLESA Prodam KAvVASAKI KLR 650, ohranjen, star 13 mesecev. Tt 041/287-647 24170 OBLAČILA PARIŠ - butik, center Kranja - V DECEMBRU AKCIJSKE CENE USNJENIH JAKEN, BUND in JEANSA. 24179 Rodio Triglav 96 GORCnJSKfl 89.8 Je/cnice. 101.S Bohinj 101.1 Kranjsko Gora OTR. OPREMA Prodam dve OTROŠKI SPALNICI in GARDEROBNO OMARO, zelo ugodno! Tt 041/405-363 24197 OSTALO Prodamo drobni gostinski INVENTAR. » 621-380 24210 MADŽARSKA, NAGYKANIZSA (Blatno jezero), hotel Touring, nakupovalno središče, terme Zalakaros, novoletni sejem, posebno ugodne cene za skupine in študente. Pokličite "Marika", Tt 0036 30 9 161 191, fax 0036 93 320 194 PRIDELKI Ugodno prodam SENO in OTAVO. Inf. na Tt 226-372, zvečer po 18. uri 24160 Prodam dobro domače, naravno VINO, rdeče, štajersko. Cena 220 SIT. Tt 718-208 241/1 Prodam krmilno KORENJE. Tupaliče 1, Tt 451-457 24172 Prodam domače RDEČE VINO iz okolice Jeruzalema letnik 1999. Tt 245- POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. Tt 064/368-000,041/640-949 6226 Na Gorenjskem prodamo več zazidljivih parcel različnih cenovnih razredov. GRADEX nepremičnine, 064/362- 681 Preddvor, okolica - prodamo zazidljivo parcelo, cca 600 m2, sončna lega, na robu naselja, voda in elektrika v bližini, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRANJ - PRIMSKOVO prodamo polovico lepo obnovljene hiše 105m2,C.K.,TEL.,z vrtom in garažami za 18 mio SIT. STANING 064 242 754 BLEJSKA DOBRAVA prodamo zazidljivo parcelo 1400m2. STANING 064 242 754 RADOVLJICA - PREDTRG prodamo NOVO visokopritljično hišo 11 x 8m lepo izdelana (lahko 2 stanovanjska) na sončni parceli 500m2 za 35.000.000SIT STANING 064 242 754 PODNART prodamo hišo v podaljšani III.gradbeni fazi 360m2 na parceli 700+2300m2 za 16 mio SIT . STANING 064 242 754 KRANJ ALI OKOLICA KRANJA KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO ALI STAREJŠO HIŠO. STANING 064 242 754 JESENICE - Prodamo 1/2 st.hiše 130 m2 upor.p., parcela 300 m2, garaža, CK, renovirana mansarda. Cena : 13.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 PLANINA POD GOLICO (Jesenice) -Prodamo vikend ali manjšo stanov, hišo (tloris 9 x 7 m), parcela 686 m2, garaža. Cena: 15.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najusodnejše obresti. Tel.:064/211-847 SMOKUČ - Rodine - Prodamo dvostanov. hišo, 500 m2 upor.p., parcela 929 m2, CK, možnost tudi za poslovno dejavnost. Cena: po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 -048 PLANINA POD GOLICO (Jesenice) -Prodamo enostanov. hišo 70 m2 st.p., parcela 600 m2, stara 15 let, opremljena - v lesu. Mirna ter sončna lokacija s pogledom na Julijce. Cena: 8.300.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312 ; 041 673 - 048 JESENICE - center - Prodamo samostojno hišo 345 m2, telefon, CK, ima dve garaži, delno adaptirana, možnost tudi menjave. ASGARD Tel .064 863 - 312 ; 041 673-048 POTOKI - pri Jesenicah - Prodamo manjšo enostanov. hišo 60 m2, parcela 300 m2, poleg hiše še zidana garaža. Cena: 6.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 TRŽIČ, okolica, luksuzna hiša 400 m2 na parceli 1200 m2, 9 let, v urejenem naselju, komplet opremljena, za zahtevne kupce. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 RADOVUICA, nadstandardna, 220 m2 na parceli 500 m2, praktično nova, z vsemi priključki, zelo urejena hiša in okolica, takoj vseljiva, vredna nakupa. Cena: 35 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 BLED samostojna hiša, 220 m2 na parceli 650 m2, 20 let, vsi priključki, sončna lega, mirna in urejena okolica. Cena: 37 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 ZASIP DOBRAČEVO MEDVODE OKOLICA BLED -BLEJSKA DOBRAVA - RADOVUICA: Prodamo izredno lepe stanovanjske hiše različnih velikosti in različnih cenovnih razredov. Vse iformacije dobite v GS 5 d.o.o. osebno ali po telefon: 064 703-320 in 362-150 oziroma na E-mail: INFO@GS-5- STANIČ.SI. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RGL studio 161 31 30 marketing 161 30 60 BOHINJ-PODJELJE: (Šifra: 00/99) Prodamo kmetijo z obstoječo stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem in več kmetijskih parcel na čudovitem gorskem kraju v Triglavskem narodnem parku. Kmetija je primerna za kmečki turizem ali vzrejo konj ali podobno dejavnost. . GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362- 150 E-mail: INFO(g>GS-5-STANIC.SI BOHINJ-PODJELJE: (Šifra: 01/99) Prodamo 800 m2 zazidljivega zemljišča (dve parceli)v Triglavskem narodnem parku ob poti za Pokljuko s čudovitim pogledom na dolino. Parceli sta primerni za gradnjo stanovanjske hiše (na eni je začeta gradnja) ali vikenda. Cena 68.000 DEM . GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI TRŽIČ-KRIŽE: (Šifra:363/99) Prodamo trisobno stanovanje v izmeri 172 m2 in urejen poslovni prostor v izmeri 64,70 m2 z vso dokumentacijo za poslovno dejavnost. Prostor je primeren za zdravstveno ali kako drugo njej podobno dejavnost. Predmet prodaje je še garaža. Vse v več stanovanjski hiši. Vsi priključki. Cena: 260.000,00 DEM GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI FR^ST d.o.o. Kranj NEPREMIČNINSKA HIŠA P.E. ŠENČUR, Delavsko24, http// www.frast.si telefon 064/415 490 mobitel: 041/734-198 ŽIROVNICA - OKOLICA: (Šifra: RS X) Prodamo na najbolj sončni točki Gorenjske popolnoma novo stanovanjsko hišo luksuzno grajeno, vsi priključki takoj vseljiva, 500 m2 notranjih površin. Cena zelo ugodna GS 5 d.o.o.' telefon: 064 703-320 in 362-150 E"-rnail: INFO@GS-5-STANIC.SI. _ MEDVODE - OKOLICA: (šifra: RS - XIII) Prodamo po izredno ugodni ceni 1/2 stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem na mirni lokaciji, lep dovoz useljiva po dogovoru. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703- 320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI. Prodamo: PREDOSUE - stanovanjsko hišo 9 x 10 m, na parceli 645 m2, stara 20 let, cena - 36,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: VODICE - stanovanjsko hišo 9 x 10 m, na parceli 1.000 m2, z velikim sadnim vrtom in vrtno uto, cena je 35,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: STRAŽIŠČE - prodamo hišo z lokalom v pritličju na parceli 523 m2 za 34,0 mio SIT, lokacija je idealna mirno dejavnost, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ - Stražišče dvostano-vanjsko hišo 9 x 12m, hiša ima tri etaže in je moderno grajena, parcela = 708 m2, cena = 55,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo. KRANJ (Čirče) - hiša dvojček vel. 13 x 6 m, stara 25 let, na parceli 540 m2, cena = 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (v bližini) - starejša obnovljena hiša na parceli 500 m2 za 14,5 mio SIT, zraven je prizidana nova hiša z možnostjo poslovnega prostora v pritličju, parcela 480 m2, cena = 33,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: ŽIROVNICA - tristanovanjska hiša skupne površine 480 m2 s samostojnimi vhodi na parceli 990 m2, cena -48,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Agent - Kranj <• Tavčarjava 22, Kranj u:l.:365'36Q, 365-36/ nepremičnim: AGENCUA z najnižjhni stroški našega posredovanja Prodamo: pri KROPI - obnovljena stanovanjska hiša, vel. 13 x 14 m na parceli 1300 m2, cena - 21,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: GORICE - v bližini lepo urejeno počitniško hišico 7 x 6 m s prizidkom garaže na parceli 720 m2, cena ■ 25,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: BISTRICA pri TRŽIČU -stavbno parcelo v izmeri cca 5.500 m2, ki je v bregu in jo je možno kupiti po ugodni ceni 3.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: Hotemaže zazidljivo parcelo 2.000 m2 po 10.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: Planina zazidljivo parcelo 600 m2 na odlični lokaciji, primerna za poslovno dejavnost, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 KRANJ center, prodamo večjo meščansko hišo prodamo, možnost nakupa tudi po etažah. MIKE &Co.,d.o.o., 226-172 20115 SueT Enoto Kran/ Nojevo 12 4000 K/wj tefcQ64/38W00 NEPREMIČNINE REAl ESTATE PRIREDITVE KRANJ Kokrica, adaptirano hišo z vsemi priključki, s parcelo 538 m2 prodamo. MIKE & Co., 226-172, 211-276 21953 MOJSTRANA na odlični lokaciji prodamo starejšo hišo potrebno adaptacije, 755 m2 zemljišča, zanimiva ponudba. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212- 87 6 23492 MEDVODE novejšo dvodružinsko hišo na parceli 779 m2 prodamo. MIKE & Comp., 2 2 6-172 , 211-2 7 6 23821 KRANJ dvojček, urejen, z vrtom, opremljen, prodamo. Mike & Comp., 226-172,211-276 23822 TRŽIČ starejšo hišo, cca 100 m2, potrebno obnove, nekaj vrta, ugodno prodamo. Mike & Comp., 226-172, 211-27 6 23824 KOMENDA hišo na parceli 788 m2, CK, tel., garaža, prodamo. MIKE & Comp., 2 2 6-172 , 211-27 6 23825 Prodamo več zazidljivih parcel v okolici Kranja. Mike & comp., 226-172, 211- 2 7 6 23828 BRNIK na lepi lokaciji prodamo dvosta-novanjsko hišo, 1600 m2 zemljišča, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719 , 2 1 2-87 6 23924 Novejšo, visokopritlično HIŠO prodam. Tt 431-446, zvečer 24158 DRULOVKA, vrstan hiša stara 8 let, podkletena, vsi priključki, vredno ogleda, cena po dogovoru, prodamo. Tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 24294 KRANJ prodamo VRSTNO HIŠO na Primorskem. Tt 362-990, 041/331- 886 24313 KRANJ okolica kupimo zazidljivo parcelo od 750-1000 m2. Tt 362-990 24314 * DOM * NEPREMIČNINE KRANJ,STRITARJEVA 4 22 33 00,369 333 Skupina mladih študentov za Novo leto najame KOČO. Tt 241-683 ali 041/561-369, Primož 24317 TRŽIČ - NEPOSREDNA OKOLICA; PRODAMO LEPO VZDRŽEVANO TAKOJ VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO Z VELIKIM VRTOM, 1700 m2, za 21 mio SIT (210 000 DEM). PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041/646-902 TRŽIČ - NEPOSREDNA OKOLICA; PRODAMO LEPO VZDRŽEVANO HIŠO DVOJČEK, DVOSTANOVANJSKO, CK, SONČNA LEGA, ZA 19.5 MIO SIT (195 000 DEM). PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550,041/646-902 24349 TRŽIČ - PRISTAVA: prodamo večjo STANOVANJSKO HIŠO, CK, NA PARCELI 326 m2, za 19.5 mio SIT (195 000 DEM). PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041/646-902 24351 TRŽIČ - MESTO: PRODAMO OBNOVLJENO MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO, CK, za 10.5 mio SIT (105 000 DEM). PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550,041/646-902 24352 BLED - na izredno lepi lokaciji z razgledom na jezero prodamo STANOVANJSKO HIŠO na parceli 680 m2, za 41 mio SIT (410 000 DEM). PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041/646-902 24353 KRANJ - prodamo obnovljeno, lepo vrstno HIŠO, CK, za 29 mio SIT (290 000 DEM). PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550,041/646-902 24354 TRŽIČ - RAVNE: prodamo 1/2 hiše (4 ss), s pripadajočim vrtom, kletnimi prostori, podstreho (možnost pridobitve dodatnih stanovanjskih prostorov) in garažo, vsi priključki za 13.5 mio SIT (135 000 DEM). PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550,041/646-902 24355 NA GORENJSKEM KUPIMO VEČ HIŠ IN VIKENDOV. PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041/646-902 KUPIMO NA GORENJSKEM KRANJ, OKOLICA, TRŽIČ, OKOLICA, VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL. PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041 /646-902 24365 TRŽIČ - PODUUBEU; NA REBRU. PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO ZA VIKEND Z GRADBENIM DOVOLJENJEM ZA 1.8 MIO SIT (19 000 DEM). PRIMO d.o.o., Tt 564-550, 041/646- 902 24366 TRŽIČ - KOVOR; prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 750 m2, cena 8.5 mio SIT. PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041/646-902 24367 TRŽIČ- PRISTAVA. PRODAMO KMETIJSKO ZEMLJIŠČE 15.812 M2, CENA 4 DEM/M2. PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550,041/646-902 24368 TRŽIČ - NEPOSREDNA BLIŽINA: prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, PRIMERNO TA VIKEND, 800 M2, DOSTOP MOŽEN LE Z MANJŠIM AVTOMOBILOM ALI TRAKTORJEM, CENA 2.8 MIO SIT (28 000 DEM). PRIMO d.o.o., 1» /fax 564-550,041/646-902 24369 TRIO vam igra in poje domačo in zabavno glasbo za vse priložnosti. Celovečerni PROGRAM. Tt 312-327 22413 DUO s pevko igra kvalitetno, univerzalno glasbo, na raznih zabavah, s humorjem. Tt 041/862-230 ali 041/732-048 24076 TRIO ali DUO igra na ohcetih, obletnicah, za silvestrovo in novo leto 1.1.2000. Tt 731-015 24097 GLASBA ZA OHCETI in SILVESTROVANJE nudi trio BONSAJ. Tt 421-498, 041/885-044 24156 DUO KARINA! Prava glasba za vse priložnosti. -H- 225-724, 041/527-518 'koz' ITD-f- nepremičnine Slavenski tiv. š, 4000 Kmiij jfc A _ I 1| Al GSMOtl/75 J r* $i| I \ \i itdnepremicninež sioLnet ^■■■^^^^■■1 PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESUIVO, HITRO IN UGODNO. POZNANSTVA Da ne ostanete sami poiščete partnerja v Afroditi, ki vas obenem vabi na NEPOZABNO SILVESTROVANJE in PLESE v hotel Transturist Škofja Loka, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Tt 561-24 5 23689 POMLADNI VETER - vabimo vse, ki želite nova poznanstva. Kornere. Tt 090-43-01, samo za dekleta in žene Tt 061/334-212, Agencija Stik, Ljubljana 24155 RAZNO PRODAM Za simbolično ceno prodam uporabljene RADIATORJE, suha REZANA DRVA. Tt 621-748, vsak dan od 14. do 17. ure "NOVOLETNE LUČKE" zunanje in notranje, v različnih barvah, cena ugodna. Tt 431-673 23830 Zelo ugodno prodam novo, še zapakirano KOŠARO in LAMELO za Z 750 ali 126 P. Tt 325-213 24029 Bi radi imeli ARANŽMA - VENČEK, nekaj posebnega za praznike? Pokličite ■ff 634-813 24128 Prodam SANKE z oprti in HAVBO za sušenje las. Tt 545-316 24166 Prodam BALIRANO SENO s kozolca in zadnjo PLANIRNO DESKO. Pazlar, Prežihova 9, Bled 24167 Prodam BUTARE za kmečko PEČ. dve novi leseni KADI za kisanje zelja, nov 100 I HRASTOV SOD, dve trmoakumula-cijski PEČI. Cena po dogovoru. Dom Petra Uzarja, Aljančič Ludvik, Tt 361-41- 00 24229 Prodam električno mesoreznico ali zamenjam za starine po dogovoru. Tt 431-247 24282 Prodam suhe JABOLČNE KRHUE in JAGNJETA za zakol. Tt 460-048 24315 DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam. Tt 222-636 24332 BOŽIČNO - NOVOLETNE LUČKE, 100 lučk z melodijami. Tt 041/531-265 24337 RAČUNALNIŠTVO MONITORJE 14 inčne, od 10 000 - 14 000 SIT, 15 inčne od 18 000 - 22 000 SIT, prodam. Tt 636-126, 041/784- 021 24148 STAN. OPREMA Prodam ovalno jedilno mizo CELES, DIMENZIJE 90x170 cm, nova še zapakirana. Cena 35.000 SIT. TT 040/202-589 23618 Prodam 25 let staro, dobro ohranjeno rjavo spalnico (postelja, nočni omarici, petdelna omara), cena 15.000 SIT. C. Kokršktega odreda 21 b, Kranj Tt 041/774-137 23619 STIKU JEKOVEC PETER Senično 27 pri Golniku, tel./fax:0647558-8 Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsak dan:6-13.30 ure, sob.:9-12 ure pon.. čet.: tudi od 16-18 ure "NOVE KUHINJE" po ugodni ceni. » 431-673 238^, Prodam OMARO in 2 KAVČA za dnevni prostor. Inf. na Tt 411-580 po 17. uri 24110 Prodam SPALNICO Elita, hrast, novo, zapakirano. Tt 635-052 ?4'38 Za solidno ceno dam KAVČ in TER^0 PEČ. Tt 225-256 z"150 Za simbolično ceno prodam rjavo-draP KOTNO SEDEŽNO GARNITURO. * 310-745 2416' ŠPORT Prodam rabljene SMUČI Elan RC' dolžine 205 cm z vezmi Tvrolia 470. 041/218-655 ?4i 61 Prodam SKUTER Kimko, cena 1*° 000 SIT, star 2 leti. Tt 864-815 24i6B IZDELUJEMO in PRODAJAMO SANI' velike in male. Tt 736-269 2yy5, 742-354« _743-???__ STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽEN* TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 3° prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in Pre" piha ni več! Tt 061 /813-553 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN, PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH brezplačna dostava in priklop. Tt 738-333 ali 041/628-616_ SERVIS PEN - PRIDEMO TAKO J' Popravila pralnih, pomivalnih, sušilni'1 strojev, štedilnikov, bojlerjev. Tt 242' 037 in 041/691-221_ Jj, ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLlSE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TIP KABINE - lahko naročite na Tt 211-*18 ali 714-519_ JI ROLETE, ŽALUZIJE, TENDE, LAMEL' NE ZAVESE, GARAŽNA ROLO VRATA' izdelujmo, montriamo in servisiramo P° ugodnih cenah. Tt 061/621-700. 041/629-521_jgajtf Bi želeli čistiti, pomivati, Praf' EKOLOŠKO? PERILO OSUŠI V 5 * MINUTAH. Likati sodobno, hitro ffl poceni. Če želite vam nudimo razlago 1,1 preizkus brezplačno. Tt 431-160 20^, PREVOZI razni SELITVE do 2 t, 4 m dolžine, ugodno. Tt 041/571-295 22637 _____ KANUF IZDELAVA podstrešnih stanovanj in predelnih sten, montaža strešni oken Velux, stropnih in stenskih oblog 1 polaganje laminatov. Tt 686-05&i 041/765-842 22640 _____ OUNE GORILNIKE, regulacijske avtomatike, montiramo, dobavljamo z gara'1' cijo, servisiramo, izkoristek peči izrne1^ mo z elektronskim registrirnim inS PROGRAM: VSAK UAN OD 19 00 DO 23 00 OB NFDFI JAH OD 9 OO DO 73 00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE I ZATO NAROČITE I Videospot. videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj..., UGODNE CENE OBJAVE ! Kranj ' GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJ' ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nlkolo Tesle 2, p.p 101 4001 Kranj E-pofltn tolo-tv-kr 365-361_ k* ' v^anj, zlato polje - prodamo enosobno .anovanje cca 37 m2 v 1. nadstropju, ^a|kon, jz lega, bivalna kuhinja, cena p'5 mio SIT, možnost prevzema takoj. r,evzem možen po dogovoru, cena 8 (^10 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali l^£jjJ365-361 u ranj, center - prodamo prenovljeno ^osobno stanovanje 36,00 m2 v 2. astropju, kopalnica z oknom, k stano-q hju pripada še 18 neizdelane mansar-a0' vseljivo takoj, cena 8 mio SIT. IgfNT Kranj (064) 365-360 ali (064) ^361 Kranj, Planina III - prodamo opremljeno gQ°spbno stanovanje s kabinetom 40 m2 v 3. nadstropju nizkega bloka, e9a, balkon, vsi priključki, vseljivo (0r°'' cena po d°9°voru- AGENT Kranj b4> 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I - prodamo lepo urejeno dvosobno stanovanje 59,20 m2 v 10. nadstropju, balkon, vseljivo v enem mesecu, cena 10,7 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje, okolica Vodovodnega stolpa - kupimo dvosobno stanovanje, vsaj 50 m2, obvezno CK in balkon, za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje - prodamo popolnoma adaptirano trisobno stanovanje 62,60 m2 v 1. nadstropju z balkonom, vsi priključki, vseljvo po dogovoru, cena 11,8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Jesenice - prodamo popolnoma adaptirano, delno opremljeno trisobno stanovanje 69,92 m2 v 12. nadstropju, kopalnica in WC ločena, zastekljen balkon, vseljivo po dogovoru, cena 9,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365- 360 ali (064) 365-361 PLANINA III oddamo lepo opremljeno 1 sobno stanovanje 42m2,C.K.,za 50.000 SIT/mes.,varščina. STANING 064 242 754 KRANJSKA GORA prodamo obnovljeno in opremljeno 1 sobno stanovanje 32m2 s C.k. za 9.000.000SIT. STANING 064 242 754 BOH.BISTRICA - Prodamo 3s.st. v bloku - l.nad., 90,30 m2 , 2 x balkon, možnost odkupa še mansarde - 30 m2. Cena: po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 K*R. GORA - Prodamo apartma v hiši -lasten vhod, 47 m2 , CK, opremljeno, adaptirano. Cena: 8.000.000,00 SIT. ASGARD Tel: 064 863-312; 041 673 -048 RADOVUICA - Prešernova ul. Prodamo 2. s.st. v bloku, 2. nad., CK, 55 m.2, tel. s št., balkon, vseljivo takoj. Cena : 12.500.000,00 SIT. ASGARD Tel.: 064 863-312 ; 041 673-048 RADOVUICA - Cankarjeva ul. Prodamo 3. s.st. v bloku, visoko pritličje, CK, 66 m2 upor.p., zastekljen balkon, tel. s št., stanov. je adaptirano. Cena: 12.500.000,00 SIT. ASGARD Tel.; 064 863 - 312 ; 041 673 - 048 PIA nepremičnine podružnica Sk. Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064 656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 vmw.pia-nepremicnine.si/ GOLNIK pri Kranju - Prodamo 3.s.st. v bloku 86 m2, lastna etažna CK, visoko pritličje, tel., balkon - 8 m2. Cena: 11.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863-312 ; 041 673-048 BEGUNJE - Prodamo 3.s.st. v bloku, 79, 52 m2, CK, balkon - pogled proti Bledu, l.nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena: po dogovoru. ASGARD 064 863 312 ; 041 673-048 SMOKUČ - Manjše mansardno, 1 sobno stanovanje - novo, 30 m2, CK, tel., balkon, lepa sončna lokacija. Cena 4.500.000 SIT. ASGARD TEL.: 064/ 863-312 GSM 041 673-048 KR.GORA - Tgc Prodamo 2,5 s.st., 75 m2, CK, tel., balkon, KTV. Cena: 18.500.000 sit. ASGARD Tel.: 064 863 -312 ; 041 673-048 KRANJ - Planina I. Prodamo dvosobno stanovanje, 60 m2, II. nadstropje, balkon, CK. Cena: 10.700.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 -048 KOROŠKA BELA - Trisobno stanovanje, II. nadstropje, blok, balkon, CK, lepa sončna in mirna lokacija. Cena: 7.800.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673-048 TRŽIČ, prodamo dvosobno stanovanje* 58 m2, staro 8 let. Cena: zelo ugodna. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 RADOVLJICA, novejše, popolnoma obnovljeno 2 sobno stanovanje, 56 m2, z vsemi priključki. Cena: 12.7 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 BLED ALPSKI BLOKI prodamo lepo, renovirano enosobno stanovanje 35 m2, delno opremljeno, čudovit razgled, za 8.500.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) BOHINJSKA BISTRICA obnovljeno dvosobno stanovanje v hiši, 56 m2, CK, prit., garaža, prodamo za 8.300.000 SIT. POSING 064 863 977 ( www.pos-ing.si) ŽIROVNICA v Mostah prodamo trisobno stanovanje, 67 m2, z balkonom, KATV, TEL, za 9.200.000 SIT. POSING 064 863 150 ( www.posing.si) JESENICE KOROŠKA BELA prodamo trosobno stanovanje 65 m2, balkon, CK, KTV, za 120.000 SIT / m2. POSING 064 863 150 ( www.posing.si) BLED alpska, lepo trosobno stanovanje, 80 m2, v nižjem nad., z balkonom in vsemi priključki, prodamo za 200.000 SIT / m2. POSING 064 863 977 ( www.posing.si) NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec• Tržaška 148• tel.:0ol/74l 632• fax:06l/74l 6I2 JESENICE oddamo enosobno stanovanje v hiši, 45 m2, CK, tel., za 35.000 SIT/ mes. POSING.: 064 863 977 ( www.poisng.si ) VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO! TEL.: 064 863 150 KRANJ PLANINA I dvosobno stanovanje, 60 m2, 2. nad., balkon, vsi priključki, takoj vseljivo, prodamo. POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA II lepo dvoinpolsobno stanovanje, 82,4 m2, dva balkona, vsi priključki, prodamo. POSING 064 224 210 (www.posing.si) GTZ in Turistično društvo Bled vas vabita na JAVNO TRIBUNO v četrtek, 9. 12., ob 17.00 uri v prostore KINA Bled (stavba GG) pod sloganom "KMETIJA partner TURIZMU" pri vstopu v EU. Predavali bodo, vi pa spraševali gospode: prof. dr. J. Osterca, dipl. ing. gozd, J. Skumavca, dipl. Ing. kmet. M. Loncnar, ga mag. Š. Remec Rekarter številne druge strokovnjake. ISKRENO VABLJENI! ŠKOFJA LOKA IN KRANJ TAKOJ KUPIMO VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE. POSING 064 368 740 KRANJ-PLANINA I: (Šifra P-349/99) Prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 63 v 8. Nadstropju z vsemi priključki Cena: 10.500.000,00 SIT. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5- STANIČ.SI BOHINJ - BOHINJSKA BISTRICA (Šifra: P-228/99) Prodamo lepo dvosobno stanovanje v III. nadstropju stanovanjskega bloka z idiličnim pogledom na okoliške gore, CK K-TV, telefon, pripadajoči kletni prostor. Stanovanje je zelo primerno za vikend ali stanovanje. Cena: izjemno ugodna.GS 5 d.o.o. telefon: 064 703- 320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI KRANJSKA GORA - CENTER: (Šifra: P-253/99) Prodamo izredno lepo trisobno stanovanje v centru Kranjske Gore v I. nadstropju poslovno stanovanjske hiše v bližini smučišča. Stanovanje je takoj vseljivo. Cena 2500 DEM za m2. . GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI KRANJ-GOLNIK (Šifra: P-227/99) Prodamo starejše trisobno stanovanje v visokem pritličju manjšega bloka 86 m2 stanovanjske površine. Na zelo sončni lokaciji, delno opremljeno ni pa pogoj. Cena po dogovoru . GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI BEGUNJE NA GORENJSKEM: (Šifra: 362/99) Prodamo novejše trisobno stanovanje 80 m2, CK, K-TV, telefon, v I. nadstropju z izredno lepim pogledom na Triglav in okoliške gore, cena po dogovoru. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI KRANJ-LEVSTIKOVA ULICA: (Šifra:P-219/99) Prodamo trisobno stanovanje v II. nadstropju v izmeri 60 m2+ pripadajoča klet, vsi priključki. Cena: 120.000 DEM. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E- mail: INFO@GS-5-STANIC.SI RADOVLJICA-GRADNIKOVO NASELJE: (Šifra: P-333/99) Prodamo dvosobno stanovanje v IV. nadstropju bloka. Stanovanje ima vse priključke in je primerno za vikend ali stanovanje. Cena zelo ugodna. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI 8AtfVrV0 rOTOKOPlAAW/E msss mm TRŽIČ-KRIŽE: (Šifra:363/99) Prodamo trisobno stanovanje v izmeri 172 m2 in urejen poslovni prostor v izmeri 64,70 m2 z vso dokumentacijo za poslovno dejavnost. Prostor je primeren za zdravstveno ali kako drugo njej podobno dejavnost. Predmet prodaje je še garaža. Vse v več stanovanjski hiši. Vsi priključki. Cena: 260.000,00 DEM GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI KRANJ Z OKOLICO, KAMNIK Z OKOLICO, DOMŽALE: (Šifra K360/99) Takoj kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI KRANJ - Gosposvetska ulica: Prodamo lepo trisobno stanovanje v izmeri 76 m2, centralno ogrevanje do vrat, cena: 12.300.000 SIT. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI RADOVUICA, LESCE, BLED, KRANJ, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, MEDVODE, UUBUANA: Takoj kupimo garsonjere, enosobna, dvosobna, tri in več sobna stanovanja za znane kupce. Plačilo z gotovino. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI. BLED - JARŠE: Šifra: P 366/99) V alpskem bloku prodamo 3-sobno stanovanje z vsemi priključki, dobro ohranjeno, primerno za stanovanje ali za vikend Cena po dogovoru. GS 5 d.o.o. telefon 064 703-320 in 362-150 E-mail INFO@GS-5-STANIC.SI. BLED JARŠE: ( Šifra: P 367/99) Prodamo dvosobno stanovanje v alpskem bloku, III nadstropje, CK, KTV, telefon, v izmeri 50 m2, vseljivo po dogovoru. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E- mail: INFO@GS-5-STANIC.SI. JESENICE (Šifra: P 43/99) V stolpnici v VI nadstropju prodamo dobro vzdrževano 3-sobno stanovanje v izmeri 75 m2, razgled na park, dvigalo, CK, KTV, telefon. Cena 7.900.000,00 SIT. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STAN-IC.SI. Verjemite ali ne... W RADIO OGNJIŠČE Planin.) Krvavec iinjan Kum Ajdovščina 104,? 91.2 lflf.9 91,2 KRANJ-PLANINA (Šifra: 336/99): Prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma cca 100 m2, VI nadstropje, CK, KTV, telefon, vseljivo po dogovoru. Cena: 17.500.000,00 SIT. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703- 320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI TRŽIČ STARO MESTNO JEDRO: (Šifra: 335/99) Takoj prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 73 m2 v starejši meščanski hiši, v samem mestnem jedru Tržiča. CK, KTV, telefon. Cena: po dogovoru. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI KRANJ - PLANINA: (Šifra: P-317/99) Prodamo dobro ohranjeno dvosobno stanovanje s kabinetom v izmeri 65 m2, v 1o. nadstropju. Stanovanje ima balkon, CK, K-TV, telefon in garažo, ki se prodaja posebej. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5-STANIC.SI Fnmmn salon "IVANKA" Stražišče Teh 064/315-935 BLED - ZGORNJE GORJE - SPODNJE GORJE RADOVUICA KRANJSKA GORA- JESENICE- LESCE KRANJ UUBUANA BOHINJ TRŽIČ - : Ker smo prodali skoraj vsa stanovanja intenzivno povprašujemo po stanovanjih vseh velikosti in cenovnih razredov za naše stalne znane stranke. Plačilo v gotovini. GS 5 d.o.o. telefon: 064 703-320 in 362-150 E-mail: INFO@GS-5- STANIČ.SI. Prodamo: KRANJ Planina 2 SS 68 m2 v 6.nad., zaprti balkon, cena z opremo nove kuhinje in spalnice =12,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: UUBNO pri Radovljici podstrešje 90 m2 delno izdelano, skupni vhod, cena ■ 5,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: ŠKOFJA LOKA - Podlubnik 1 SS 38 m2 v 3.nad., cena z opremo = 8,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ - Planina 1 SS 42 m2 v 6.nad. z vso opremo, balkon, cena = 50.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 TRŽIČ 2 sobno, 56,85 m2/l, prodamo. MIKE & Comp., 226-172 19131 DETEUICA 2 sobno, 59,61 m2/pri-tličje, ugodno prodamo. MIKE &Comp., 226-172 19132 JESENICE 2 sobno, 50,60 m2/l. nad., prodamo. MIKE &co.,226-172 20109 KRANJ 2 sobno, 54,50 m2/lll. nad., CK, prodamo. Mike & Co., 226-172, 211-276 21516 GOLNIK 3 ss, 85,40 m2/pritl,, ugodno prodamo. Mike & Comp, 226-172, 211-27 6 21521 DETELJICA 3 ss, 72 m2/!l. nad., CK, prodamo. Mike &comp., 226-172, 211- 276 21522 KRANJ PLANINA I stanovanje 2 + 2, 90 m2, 17 mio SIT. TT 226-483 23002 JESENICE na dobri lokaciji prodamo 2 ss, 54 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 2304H RADOVUICA oddamo 1 ss, 40 m2, vsi priključki, ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 2 1 2-71 9 , 21 2-87 6 23049 KRANJ garsonjero, 32,70 m2, pritličje, prodamo. MIKE &Comp., 226-172, 211- 27 6 23390 KRANJ na dobri lokaciji prodamo večje 2 ss, 68 m2, CK, tel., CATV. PIA NEPREMIČNINE, 212-876, 212-719 23498 KRANJSKA GORA - na odlični lokaciji prodamo adaptirano 1 ss, 35 m2, priključki, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212- 719, 212-876 23604 PLANINA II 2 ss, 68,30 m2, VI. nad., prodamo. MIKE & compl, 226-172, 211-27 6 23815 KRANJ 2 sobno, 61,30 m2, I. nad., prodamo. MIKE & Comp., 226-172, 211-276 23816 PLANINA I 3 sobno, 74,40 m2, V. nads. prodamoali menjamo za 2 sobno. MIKE &Comp., 226-172, 211-276 23817 ŠENČUR 3 ss, 80,80 m2, prodamo. MIKE &comp., 226-172, 211-276 23818 TRŽIČ RAVNE, 2 sobno, 66,25 m2, I. nad. prodamo. MIKE & comp., 226- GRADEX NEPREMIČNINE Z LICENCO C. Staneta Žagarja 29, Kroni 064/362-681,041-758-755 Oddamo 2 ss, 54 m2, na Mlakarjevi v Kranju (CK, KATV, tel.). TT 332-039 24065 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ -Planina I; ugodno, 3 ss, 78.90 m2/ll, tel., CATV, toplovod, balkon, lega SZ, selitev maj 2000, 12.9 mio SIT. ŠKOFJA LOKA - Podlubnik II, lepo 2 ss, 62 m2/XII, nova kuhinja, 10.5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE TT 22-33-00, 369-333 24094 Najamem 1 ali 2 ss stanovanjem ali garsonjero, v Šk. Loki ali okolici. TT 041/814-077 24126 Najamem GARSONJERO ali 1 ss STANOVANJE. TT 331-265 24216 Takoj oddam STANOVANJE v privatni hiši. TT 241-686 24230 KRANJ 1 sobno, 42 m2/pritličje, v hiši ugodno prodamo. MIKE & Comp.,226- 172,211-276 24255 ŠKOFJA LOKA 1 sobno, 43,30 m2/l nad., prodamo. Mike & Comp., 226-172, 211-276 24256 ŠKOFJA LOKA 2 ss, 60,50 m2/XII. nad., prodamo. MIKE & comp., 226-172, 211-276 24257 KRANJ 2 sobno, 54 m2/l, CK, prodamo. MIKE & comp., 226-172, 211- 276 24258 KRANJ 3 SOBNO, 83 m2/ll. nad., potrebno adaptacije, prazno, prodamo. Mike &Comp, 226-172, 211-276 24259 LESCE oddamo dve sobi, primerni za samske osebe. TT 041 /765-858 24275 UKV - STEREO 97,2 99,5 90,9 Mhz, AM 594 kllz Tel.: 065 173 808 NEPREMIČNINE tt 745-141. BLED PREŠERNOVA 5Q| BLED oddamo eno in dvosobno STANOVANJE v hiši. TT 041/765-858 24276 ŠKOFJA LOKA prodamo 3 ss z ugodno ceno. TT 041 /765-858 24277 UUBUANA prodamo sobo 12 m2 z souporabo sanitarij, ugodna cena. TT 041/765-858 24278 KOROŠKA BELA - POSEBNA PONUDBA prodamo lepo, adaptirano 3 ss, CK, tel., CATV, ugodno. TT 212-719, 212-876 24286 STRAŽIŠČE dvostanovanjsko hišo na odlični lokaciji s parcelo 550 m2, ugodno prodamo. TT 315-600, 315-601 PIA-NOVA NEPREMIČNINE 24293 ŠKOFAJ LOKA garsonjera 820 M2), cena 35000 SIT/mes, 6 mes./predpl. TT 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 24295 KRANJ 1,5 sobno, 2 sobno, 3 sobno in 4 sobna stanovanja opremljena ODDAMO. TT 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE, 24296 KRANJ Gogalova prodamo ali menjamo 2 ss 65 m2 za 1 s ali garsonjero. BON nepremičnine 362-990, 041/331- 886 24303 vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA itef. 'ftcuum ffife 311-035 Na območju GORENJSKE kupimo za gotovino več stanovanj različno cenovnega razreda BON nepremičnine, 362-990,041/759-003 24304 TRŽIČ KUPIMO 1 ss ali GARSONJERO nujno. BON nepremičnine, 362-990,041/759-003 24305 RADOVUICA okolica kupimo garsonjero ali 1 ss. BON nepremičnine 362-990,041/749-501 24306 ncJ o m p I o n \ družba za inženiring, | nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. kranj.bieivveisova 14 tel.h.c.M4/268-700, fax:064/211-864 Promet z nepremičninami HISE - na Bledu ugodno prodamo enostanovanj-sko hišo; - v centru mesta Kranja prodamo hišo z gostinskim lokalom; - v centru mesta Kranja prodamo hišo z 278 m2 neto stanovanjske površine in 350 m2 vrta za 33 milj; - v Kranju na Gorenji savi prodamo hišo, primerno za poslovno dejavnost ali stanovanje; - v Stražišču pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2 ; - v Zasipu pri Bledu prodamo večjo starejšo hišo na parceli, izmere 973 m2 ; - na Bledu prodamo polovico hiše, primerno za izdelavo štirih apartmajev; GOSTINSKO - TURISTIČNI OBJEKT " - v centru Bleda prodamo v celoti prenovljen trinadstropni objekt z 11 apartmaji za hotelsko dejavnost s 408 m2 notranje površine, 947 m2 zunanje površine, vrtom in urejenim parkirnim prostorom; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem - v centru mesta Kranja oddamo v najem poslovni prostor v pritličju, izmere 47 m2, primeren za trgovino, in v I. nadstropju, primeren za pisarniško dejavnost, izmere 60 m2 ; - ob glavni cesti Kranj - Šenčur oddamo v najem poslovni prostor v pritličju, izmere 330 m2; - na Planini I. v Kranju oddamo v najem poslovni prostor cca 52 m2 , primeren za pisarniško dejavnost; - v Kranju oddamo v najem poslovni prostor za gostinsko dejavnost, površine 220 m 2 s kompletno opremo in lastnim parkiriščem; POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO - v Stražišču pri Kranju prodamo poslovni prostor v izmeri 300 m2 , primeren za dejavnost ali skladišče; NJIVA-TRAVNIK: - pri Vodicah - Zapoge prodamo več njiv in travnikov, - v Vojvodin Borštu prodamo 5.093 m2 travnika in 3952 m2 gozda; KUPUJEMO: - hiše, stanovanja, zazidljive parcele, gospodarska poslopja; Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh KRANJ Planina kupimo 1 ss ali 2 ss plačilo takoj BON nepremičnine, 362-990, 041/759-003 24307 ODKUPUJEMO V KRANJU IN ŠKOFJI LOKI GARSONJERE 1 s, 2 s in 3 ss. BON nepremičnine, 362-990, 041/759-003 24308 KRANJ Planina II prodamo zelo lepo 2 ss s kabinetom 82 m2, dva balkona, klet, vsi priključki. BON nepremičnine, 362-990, 041/759-003_24309 KRANJ Planina I prodamo 2 ss 59 m2. Cena ugodna. BON nepremičine, 362-990, 041/759-003 24310 JESENICE prodamo 3 ss 64 m2, cena ugodna. BON nepremičnine 362-990, 041/759-003 24311 Rodio Triglav Radio Triglav Jesenice d.o.o. Trg Toneta Cufaria 4, 4270 Jesenice tel.:()64/861-012, faks:()64/861-302 GSM:041 /654-064, http://vvAvw.radiotriglav.si 96 OORCnjfKil 89.8 Jesenice. 101.S Bohinj 01.1 Kronj/ko Goro _ MALI OGLASI Zaradi preureditve trgovine ne zamudite ugodne priložnosti Prodaja razstavnih eksponatov Znižanje od 10 % do 50 % TRGOVINA ALPROM, d.o.o., TRŽIČ NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU t «.x tel.: (064) 222-268 d.O.O., TRZIC od 9.-12. ure/15.-19. ure - KUHINJE - SEDEŽNE GARNITURE - DNEVNE SOBE Prodaja na več čekov, KREDIT T+0 % KRANJ kupimo 2 ss Planina II ali III. Tt 362-990 - 24312 KRANJ - Vrečkova: prodam 4 sobno atrijsko STANOVANJE, 95 m2, z vsemi priključki, za 16.8 mio SIT. Tt 325-544, zvečer ali GSM 041/51-41 -51 24333 Železniki - Na Kresu; prodamo GARSONJERO, 24 m2, 2. nadstr., vsi priključki, CK ogrevanje in toplovod. PIA NEPREMIČNINE n 656-030, 622-318 24340 Škofja Loka - Mestni trg; prodamo neizdelano mansardo 135 m2, v meščanski hiši. PIA NEPREMIČNINE Tt 656-030, 622-318 24341 Škofja Loka - Groharjevo naselje; prodamo GARSONJERO, 23 m2, 3. nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE Tt 656-030, 622-318 24342 TRŽIČ - MESTO; prodamo v stanovanjski hiši 1 ss, etažna centralna, pritličje, 48 m2, za 5.5 mio SIT (55 000 DEM), vseljivo avgust 2000. PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041/646-902 24357 TRŽIČ - NEPOSREDNA OKOLICA: PRODAMO TAKOJ VSELJIVO, LEPO 2 ss, 37.42 m2, v pritličju stanovanjske hiše, klasično ogrevanje, WC s kopalnico izven stanovanja, lastništvo urejeno, parkirišče. Cena 4.2 mio SIT (42 000 DEM). PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041/646-902 24358 TRŽIČ - RAVNE; V STANOVANJSKI HIŠI PRODAMO 3 SS STANOVANJE, 53.40 M2, POTREBNO OBNOVE (BREZ KOPALNICE), LAHKO PA TAKOJ VSELJIVO ZA 3.8 MIO SIT (38 000 DEM): PRIMO d.o.o, Tt /fax 564-550, 041/646-902 24359 TRŽIČ - PODUUBEU: PRODAMO 1 SS, 55 M2, KLASIČNO OGREVANJE, LASTEN VHOD ZA 4.9 MIO SIT (49 000 DEM). PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041/646-902 24360 ZA ZNANE STRANKE POVPRAŠUJEMO PO NAKUPU VEČ 3 SS, 2 SS IN 1 SS. PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550,041/646-902 24361 TRŽIČ - NEPOSREDNA OKOLICA; PRODAMO 2 SS V MANSARDI STANOVANJSKE HIŠE, ZA 5 MIO SIT (50 000 DEM). PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041/646-902 24362 TRŽIČ - BISTRICA; menjamo lepo 1 ss s kabinetom na Kovorski za 2 ss na Kovorski, 2. nadstr., nudimo doplačilo. PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041/646-902 24363 JESENICE - HRUŠICA: prodamo v nizkem bloku izredno lepo 4 ss, v dveh etažah, 108 m2, za 14.8 mio SIT (148 000 DEM). PRIMO d.o.o., Tt /fax 564-550, 041/646-902 VARSTVO Za novoletne praznike vam popazim na vašega otroka, lahko na mojem domu. Tt 330-385 Poštena angleška družina sprejme Slovenko, varuško, staro 20 let. Tt 545-079 24371 i m 3 -i n z ž a 3 >N lil □ Z Ul n > a a ui u a m o ui 1- S o □ D a i o 5 ui * n ~i z ui a o o > ui -1 X s i Ul u I 2 (0 o o m o OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-D67 MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ • DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 Tel. NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421^24, 041/624-685, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 715-411 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 715-411 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutrajnaslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP < Q O S m z c 0) m o (0 C □ o D H m O o n n m TJ 5 < 0) m I □ m c 11 z I to r C N< m > x VOZILA DELI TRAKTORSKE GUME BARUM, REZERVNE DELE ZA POPRAVILO MOTORJA NA VAŠEM TRAKTORJU, NAJUGODNEJE NUDI AGROIZBIRA PROSEN ČIRČE. POKLIČITE: Tt 324- 80 2 23171 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. Tt 66- 50-50 23415 Prodam nove snežne VERIGE ZA TRAKTOR, 28 x 11, 20 000 SIT ceneje od novih. Tt 720-135 24157 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. Tt 241-168, GSM 041/730-939 22162 ODKUPUJEM vse vrste karamboliranih vozil od letnika 90 dalje. Prepis in prevoz na moje stroške. Tt 041/325-128 23927 Kupim 2-3 leta star DRUŽINSKI AVTO, s klimo (laguna, escort karavan, ipd). Tt 328-002 24370 VOZILA ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) Tt 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 4 R 21 1.4 TL, I. 91, bela, 5 vrat, s. streha, reg. 6/2000, 570.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 19638 KIA SEPHIA 1,5 I GTX, I. 98, met.modra, 5 v, ABS, reg. 4/2000, 1. last., elek. oprema, 1.395.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21505 ■fl C1 Br^v Potnik 10, NAKLO ■■fc—I Tcl./fdx:064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH -SISTEMOV TER ^-v^5^ AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^MOHROEF ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO, UGODNI KREDITI. PRIS.d.o.o., Sp. Brnik 98, Tt 423-275, 041/816-528 2215G MEGANE 1.4 RL, I. 98, rdeč, 5 v, 35000 km, reg. 3/00, servo, 1. last.,servisna, 1590.000 SIT. AVTO LESCE 7 1 9-118 22408 MARUTI 800 CITY STAR, I. 96, 50.000 km, 1. last., reg. 7/00, ohranjen, 470.000 SIT. AVTO LESCE 719- 118 22409 DAEVVOO NUBIRA 1.6, I. 98, 1. reg. 99, 18000 km, 4 v, AR, CZ.ES, SV, met zlata, nov model, 1.660.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 22683 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov model garancija 3 leta ali 100.000 km. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. Tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 6 Domžale 23117 HYUNDAI LANTRA VVAGON 1.6 GLSI, novo vozilo, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. Tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 8, Domžale 231 is HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDS, servo volan, delna zapora diferencijala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. Tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 8, Domžale 23119 HYUNDAI COUPE, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, strešno okno, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. Tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU Obrtniška 8, Domžale 23120 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI,nov, 4x zračna blazina, ABS, klima, elek. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena, možna menjava staro za novo. Tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 8, Domžale 23121 MITSUBISHI SPACE STAR 1.3 GLI, 2x zračna blazina, servo volan, elek. stekla, cen.zakl., multi displev (trenutna poraba goriva, zunanja temperatura, ura...) ugodna cena. Možna menjava staro za novo. Tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 8, Domžale 23122 HYUNDAI SONATA 2.5 V 6, I. 99, novi model, prvi lastnik, reg. do 4/00, 17000 km, tri leta garancije, barva perla bela, vsa oprema+usnje+tempomat, CD,..garažiran, kot nov, ugodno prodam. Tt 041/644991 PEUGEOT 306 S 16, prvi lastnik, letnik 98, reg. do 10/00, kov. bordo rdeč, 24000 km, servisna knjižica, klima, ABS, elek. paket, športni usnje-velur sedeži, ALU 17", avtoradio, garažiran, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tt 041/644-991 Jernej 23124 PREPISI VOZIL MARK MOBIL, d.o.o. Šuceva 17, Kranj Tel.: 242-300, 242-600 TVVINGO I. 94, zelen, DCZ, ES, EO, reg. 4/00, 770.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23222 MEGANE 1.6 RN, 1.96, 81.000 km, met moder, 5 v, 1. last., servisna, SV, AIR BAG, s. streha, DCZ, 1.490.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23223 ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠTVA. MARK MOBIL.d.o.o., Tt 242-600,242-300,041/668-283 23402 ESCORT 1.8 GHIA, I. 93, črn, 5 v, SV, CZ, ES, ohranjen, 895.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23637 FIATSCUDO 1.9 D, I. 97, 111.000 km, servisna, met srebrn, reg. 11/2000, furgon 815 kg + 3 osebe, 1.495.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 23638 ESCORT 1.6 16 V karavan, I. 93, met srebrn, 1. last., servisna, SV, CZ, SS, rolo, sani, ohranjen, 895.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23796 Ugodno prodam OPEL ASTRA 1.6 karavan, I. 94/95 ali menjam za OPEL OMEGO KARAVAN, I. 96/97. Tt 326- 34 6 23986 Prodam OPEL ASTRA 5 v, I. 92, reg. do marca, 650.000 SIT. Tt 323-422, zvečer 23996 Odkup prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Tt 323-298,041/773-772 24007 Prodam LADO NIVO, zelene barve, 1.98, 24 000 km. Tt 720-180 po 18. uri 24075 PASSAT 1.8 CL, lim, 1.91, met. moder, 1. lastnik, reg. do 10/00, avt. klima, 895 000 SIT. AVTO LESCE Tt 719-118 24087 GOLF III 1.8 GL, 1.93, bel, 115 000 km, reg. do 10/00, 3V, SV, CZ, SS, AR, EO, 1.285.000 SIT. AVTO LESCE Tt 719-118 24088 VECTRA 1,7 TD, 1.96, bela, 5 V, klima, ABS, 2 x air bag, DCZ, AR, servisna, 1.895.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., Tt 719-118 24090 PONY 1.3 LS, 1.90, met. siv, 4 V, AR, zelo dobro ohranjen, 320 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., Tt 719-118 24091 MAZDA 121, 1.90, bela, 3 V, reg. do 3/00, 320 000 SIT. AVTO LESCE d.O.O., Tt 719-118 24092 AVTO AS, d.o.o., ob glavni cesti Kranj - Naklo, ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZIL. Možna takojšnja izplačila. Tt 472-092 ali 041 /404-960 24093 Najugodnejši odkup KARAMBOLIRANIH VOZIL od 1.91 dalje. Tt 061/1261-315,041/614-013 24125 UBSKA (^več kot plcsm šdtT) V Kranju Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 ALFA ROMEO 145 1.6, 1.95, rdeče barve, reg. do 8/00. Tt 041/227-338 24129 Prodam LADO SAMARO, 1.93, odlično ohranjena, za 200 000 SIT. Tt 323-917 24137 Prodam FIAT PUNTO, 1.96. Tt 472-114 24140 Prodam JUGO 45 KORAL, 1.89, reg. do 12/00. -ff 334-430, 041/597-622 24144 Prodam HONDO CIVIC 1.4 GL SEDAN, 1.90, lepo ohranjena, reg. do 28.3.2000, cena 540 000 SIT. Tt 227- 293 24154 VW HROŠČ 1300 1.75, oranžno rumene barve, v celoti obnovljen, registriran. Tt 801-773 24162 OPEL KADETT 1.3 LS, 1.8/89, 5 vrat. Tt 332-624 ?4i65 Prodam GOLF III CLD 1.9, 1.93/8. Tt 632-751 24169 UNIMOG tip 421, 1.74, obnovljen, prodam ali menjam za terensko vozilo. Tt 743-100 241/4 BX 1.6 TRS, 1.85, reg. do 31.7.2000, s GT opremo, odlično ohranjen, alu platišča, CZ, tonirana, el. stekla, 4 x zimske, 4 x letne gume, euro kljuka, cena 280 000 SIT. Inf. na Tt 041/885-422, 064/558-008, popoldan 24175 PASSAT GL 2000, 1.90, reg. celo leto, z veliko opreme, ugodno! Tt 325-637 24183 £ Oft€vwdpSrM vin ŽIROVNICA SILVESTROVANJE 2000 na KRFU Z GORENJSKIM GLASOM IN turistično agencijo INTOURS Zaradi izjemnega zanimanja je prostih le še nekaj mest, zato pohitite s prijavami! Podrobnejše informacije boste dobili v TORKOVI številki Gorenjskega glasa. FIAT TIPO, 1.94 1.4 E, reg. in FORD FIESTA 1.3 i, kat., 1.93, oba dobro ohranjena, cena po dogovoru. Tt 718-622,041/776-728 24184 Prodam R 4, 1.91. Tt 245-117 24190 R CLIO, prvi lastnik, 1.95, reg. do 6/00, redno servisiran, servisna knjižica, 5 V, garažiran. Tt 241-693 24192 Prodam JUGO 45, 1.90-91, dobro ohranjen. Tt 212-601 24196 Prodam JUGO 45, 1.87, reg. do 7/00, cena po dogovoru. Tt 451-231 24207 Prodam RENAULT TVVINGO, I.93, reg. do 9/00, cena 710 000 SIT. Tt 411- 893 24212 OPEL OMEGA karavan 2.3 TDI, I.90, prodam ali menjam. Cena 580 000 SIT. Tt 332-439, 040/227-895 24218 VW SHARAN, enoprostorec, 7 sedežev, 1.96, odlično ohranjen, prodam za 2.900.000 SIT. Tt 451-017 ali 041/624-521 24222 Prodam UNO diesel 1.7, letnik 92. GSM 041/730-942 24244 UNO 1.0 IE, I. 93, lepo ohranjen, cena ugodna. Tt 715-096 24247 Prodam R 5, I. 91, 64000 km, zelo ohranjeno. Tt 472-253 24251 WV POLO 55, I. 95, 5 vrat, kovinsko zelene barve, 79000 km, lepo ohranjen, servisna knjižica. Tt 431-142 24260 PEUGEOT 406 SV 2.0, I. 96, kovinsko modre barve, ABS, servo volan, 2x AB, elektro paket, lita platišča, meglenke, servisna knjižica, lepo ohranjen. Tt 431- 142 24261 RENAULT CLIO 1.4 RT, I. 92, kovinsko sive barve, 5 vrat. Tt 431-142 24262 R 21 2.0 GTX INJECTION, 1.89, metalno sive barve, lepo ohranjen, in JUGO 45 KORAL, I. 89, lepo ohranjen. Tt 221-097 24263 Prodam GOLF, I. 85, diesel, reg. do 3/00, 170.000 km. Cena ugodna. Tt 227-240 24264 RENAULT MEGANE 1.6 RN I. 96, prvi lastnik, servisna knjiga, nikoli poškodovan, ugodno prodamo ali menjamo za drugo vozilo. RONDO TRADE 634-889 Prodam VW 1200, črne barve, letnik 1975, lepega videza. Tt 224-295 Prodam HONDO CIVIC 1.4, I. 90. * 041 /350-556_242^ CITROEN C 15 tovorni, letnik 1988. prodam. Tt 715-745_ 24290 R CLIO 1.2 BE BOP, I. 96, prevoženo 53000 km, cena po dogovoru, prodam Tt 622-505, od 19. do 20. ure 24292 HYUNDAI ACCENT 1.5 GLSI, 1 12/94, servisna knjiga, prev. km. 60.000, prvi lastnik, metalno roze barve, nepoškodovan, vsa elek. opn?" ma. Cena 890.000 SIT. Tt 631-743, 041/616-589 2429? ŠKODA FAVORTI 136 I. 91, dobro ohr-najen, reg. celo leto, ugodno prodamo. RONDO TRADE 634-889 24267 TOYOTA COROLLA 1.3 SEDAN, I. 88, odlično ohranjen, zimske gume, možnost menjave ali kredita. RONDO TRADE 634-889 24268 HONDA CIVIC 1.4 IS HB I. 96, prev. 48000 km, servisna knjiga, odlično ohranjen. Možnost menjave ali kredita. RONDO TRADE 634-889 24269 MONDEO 1.8 I CLX KARAVAN, I. 94, rdeč, 1. last., servisna, ABS, AIR BAG, SV.CZ.ES, ROLO, sani, reg. 10/00, 1.395.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 24271 ' Prodam HYUNDAI COUPE, star 15 mesecev, vsa oprema. Možen prevzem leasinga. Tt 041/831-001 24274 RADIO SORA uA.:i)(H/(m 605, 624 039 In l p: /./\v vv\v. nu li< > - s* >ra 81 RENAULT CLIO 1.2 RN, I.93/94' rdeče, 3 vrat, 83000, z dodatno opremo, cena 650.000 SIT. Tt 631-743, 041/616-589_242^ WV KOMBI 1.6 B, I. 82, reg. do 5/01 zaprt furgon, cena 190.000 SIT. & 631-743,041/616-589 2429** JUGO KORAL 45, I. 89, reg. do 7/00. cena 140.000 SIT. Tt 631-743, 041/616-589_243^, Prodam WV PASSAT KARAVAN 2.0 16 v, I. 92, črne barve, veliko dodatne opreme. Tt 332-198 __j*3^. UGODNA PRODAJA RABLJENIH VOZIL: VW GOLF III 1.9 TDI, 90 KM, 3 v, I. 95, WV VENTO 1.9 D, 4 v, I. 93, ŠKODA VELICIA 1.3 GLX i, 5 v, I. 95-Možnost kredita in menjave staro fl staro. Avtocenter VRTAČ, Visoko 77a> Tt 438-01 11, 438-01-12_24302 ?4266 AUDI A 4 1.8 T, I. 96, 195 KM, oprema razen usnja, možna menjava. 242-300, 041/66 82 83_ 243i» CHRYSLER VOYAGER 2.5 SE, I. 91' možna menjava. Tt 242-300, 041 /66 82 83 2f^, AUDI A 6 2.8 OUATTRO AVANT, I-94' vsa oprema razen usnja, možna menja" va. Tt 242-300, 041/66 82 83 24320 RENAULT MEGANE 2.0 RT CLASlC, 1.97, 2x AB, klima, vsa elektrika, ABS, lita platišča, možna menjava. Tt 242' 300, 041/66 82 83_2432^ RENAULT MEGANE 1.6 RN, 1.96, 1 * AB, centr.ključ, elek. stekla, možna menja" va. g 242-300, 041/66 82 83 24322 PEUGEOT 106 XN, I. 98, 1 x AB, cen-zaklepanje, elek. stekla, radio, 1. lastnik, serv.knjiga. Tt 242-300, 041/ 66 %l 83 24323 IN GORENJCE! 24 (IR DOBRE GLASBE! i i KLUB TREZOR Soboti g. 18,1999 SOBOTNA DISKOTEKA DJ SINI mwmm mmM00 do 24 ure prost vstop PetrtgH, 9r ISr 1999 Študentski večer v sodelovanju s ŠO FOV* KONCERT SUPERNOVA Razstava fotografa Nanija Poljanca Do 24. ure se lahko brezplačno odžejate s kupončki, k' jih dobite na Info točki FOV Kranj Vsi tisti, ki boste praznovali svoj rojstni dan ravno v četrtek, lahko dobite v dar uro Svvatch. In ne pozabite najbolj nora zabava se začne ob 22.00- & AKRIS d.o.o. KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, UPEPELITVE, POKOPI, PREKOPI OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 1 7, 4240 Radovljica, Tel.:064/733-365 NON-STOP ivovo HONDA 1.4 I, I. 96, 1. lastnik, serv. *nJiga, 38000 km, reg. do 11/00. Tt 242-300, 041/66 82 83 ?4324 WV POLO 1.3, I. 95, 3 v, met. barva. ^242-300, 041/66 82 83 24325 SEAT IBIZA 1.0, I. 95, možna menjava. * 242-300, 041 /66 82 83 24326 Prodam OPEL ASTRO 1.6 karavan, I. 95, HONDA CIVIC 1.4, 5 v, I. 95, prodam. TT 325-754 2<331 Prodam R 5 CAMPUS, 1.91, reg. do 1V00, cena po dogovoru. Tt 423-112 21334 Prodam OPEL ASTRO 2.0 GSI, 1.92, 9u 000 km, 1. lastnik, servisna knjigica, nikoli karamboliran. Tt 423-112, po 15. ijTi _24335 Prodam osebni avto R 4 GTL, 1.89, re9- do 10/00, cena po dogovoru. Tt 331-312 ?4338 Izredno ugodno prodam R CLIO 1.4 RT, 1.95, 5 V, nekaramboliran, lepo ohranjen. Tt 242-577, 041/787-050 24339 MAZDA 323 GLX 1.6, 1.90, 4 vrata, klima, prodam. Tt 242-277 24343 NISSAN SUNNY 1,4 5 V, SLX, 1.92, servo volan, reg. do 5/00. Tt 242- 277 24344 OPEL ASTRA 1.6 GL, 277 24345 .94. Tt 242- MAZDA 323 1.6 3 V, 1.93, servo volan, sončna streha. Tt 241-696 24346 NISSAN VANETTE 2.3 D, 1.95, nosilnost 905 kg, prostornina 4.8 m3. Tt 242-277 24347 Prodam HROŠČA 1.74, lepo ohranjen. T!\ 731-316 24377 POGREBNA SLUŽBA STIRN & CO., d.o.o. Lastna proizvodnja pogrebne opreme, NAJCENEJŠA izvedba CELOTNIH pogrebnih storitev na območjih Šenčurja, Besnice, Vodic, Preddvora, Naklega, Bitenj, Kranja in okoliških krajev! GSM: (041) 712-329, (041) 833-375 N0N-ST0P! TVVINGO EASY 1,2 1.99, klima, servo volan, reg. do 10/00, R 19 1.4 RT, 5 V, I. 94, MEGANE 1.6 RN, 1.98, reg. do 2/00, ESPACE RXE V 6, 1.94, ABS, klima, strešno okno 2 x, ... ŠAFRANE 2.5 1.99, TESTNO VOZILO! Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije na Tt 428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA d.o.o., Cerklje 24378 ZAPOSLITVE Zaposlimo ZASTOPNIKE, ki se željijo pridružiti prijetni skupini za prodajo na terenu z dobro provizijo. Tt 558-033, 041/721-657,041/344-141 23387 Zaposlimo PIZZOPEKA ali FANTA za priučitev. Tt 041/682-219 23578 NATAKARICO z izkušnjami za strežbo hrane in pijače zaposlimo. Tt 041/652- 653 23793 Zaposlimo K V ali priučenega PEKA z delovnimi izkušnjami. Tel.: 641-283, 647-630, 04I/745-356 DELAVCA za proizvodna dela zaposlimo. LIVARSTVO Berčič, Tt 316- 120 23881 Zaposlimo KV AVTOLIČARJA z dve leti delovnih izkušenj. Brelih.d.o.o., Šk. Loka, Tt 653-400 ali 653-401 23882 Dekle za strežbo takoj zaposlimo v kava baru v centru Kranja. Plačilo po dogovoru. Tt 2 25-69 0 23885 Nudimo kuvertiranje na domu, interesenti naj pokličejo Tt 041 /370-884 24004 SLIKOPLESKARJA KV in priučenega zaposlim. Tt 212-391, 041/735-935 24011 ZASTOPNIKI! Za pošteno delo, pošten zaslužek v okviru dinamične skupine z novim tehničnim artiklom. Tt 563-410, 041/837-295 24050 Nudimo honorarno ali redno zaposlitev. Tt 651-060 24071 POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA MREŽA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM NUDI HONORARNO ALI REDNO ZAPOSLITEV. Tt 041 /637-492 24072 Zaposlim NATAKARJA ali NATAKARICO v pizzeriji v Šenčurju. Tt 041/678- 040 24133 Zaposlim DELAVCA za lakiranje mizarskih izdelkov. MIZARSTVO KURNIK Tt 451-375 24136 Iščemo prijazno dekle za pomoč v strežbi v Caffrevs Irish pubu v Tržiču, z možnostjo opravljanja pripravniške dobe. Inf. na Tt 041/350-114 24153 ZAHVALA vsem in vsakemu posebej ob pogrebu naše drage mm. ' mm MARIJE URH iz Podreče, Janharjeve mame. VSI N J LINI ZAHVALA Ob smrti našega očeta in dedija VIKTORJA SINKO se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam pomagali v trenutkih slovesa. Lepo se zahvaljujemo gospe Polonci Jeseničnik in gospe Mileni Sitar za poslovilna govora. Zahvala velja tudi delavcem komunalne službe. VSI NJEGOVI Škofja Loka, dne 3. decembra 1999 V SPOMIN Danes mineva leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, ded, brat in stric RUDOLF SUŠNIK Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI Vedno bil si skromen, bil si ljubezen in dobrota. ZAHVALA Hudo nam je, ker med nami več te ni, a v naših srcih večno boš ostal. V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded, brat, stric, bratranec in tast JOŽE REPNIK st. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala pevcem iz Predoselj in Visokega za lepo zapete žalostinke. Hvala čebelarjem ter pritrkovalcem za ganljive melodije zvonov. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, zahvala vsem sodelavcem Iskraemeco, Save Kranj ter vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šmartno, Milje, Voglje ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice, prababice in sestre ALOJZIJE POGAČNIK se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravniku i/. Zdravstvenega doma Radovljica, zdravnikom in osebju bolnišnice Jesenice, gospodu župniku za lepo opravljen obred, vsem pevcem, Jožici Skofic za lepo izrečene besede ob grobu in pogrebni službi Akris. Žalujoči vsi njeni Srednja Dobrava pri Kropi ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega moža, očeta in dedija IVANA NAD IŽ AR J A iz Čirč pri Kranju se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in zaposlenim v Iskri Ero ter Telekomu Slovenije PE Kranj, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi g. kaplanu za opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA "Mlad umrje, kdor od bogov izbran je" To draga se na tebi je spolnih, bilo ti vtisnjeno v lic bledih spanje. Vedro sijalo je obličje milo in usta tvoja, kot bi se smehljala: Končan je boj. trpljenje je minilo. (F. Prešeren) ob boleči izgubi naše drage BARBARE MAJCEN Trenutki življenja so kratki, svetli žarki v njih veselje. Hvala vsem, ki jim je bila Barbara ta svetli žarek in ste ga ohranili v svojem srcu kot spomin nanjo. VSI NJENI ZAHVALA V 86. letu je umrla draga sestra, teta in sestrična MARIJA POGAČNIK iz Zaloš Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrazili sožalje. Posebna zahvala sosedi Tončki, g. župniku, pevcem Zupan in pogrebni službi Akris. VSI NJENI Zaloše, 25. novembra 1999 ZAHVALA Ob smrti CIRILA ŠMIDA iz Rudnega 1 se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k njegovemu trajnemu počitku. Zahvala sodelavcem pokojnega iz oddelka vzdrževanje Domel za spremstvo, sosedom, predsedniku ribiške družine za izrečene besede ob grobu, gospodu župniku iz Selc ter pevcem za lep pogrebni obred, pogrebni službi Akris in vsem tistim, ki ste ga imeli radi. VSI NJEGOVI MALI OGLASI Volkswagen Gospodarska vozila: Brezpogojno ceneje! Caddy 150.000 SIT ceneje Transporter 100.000 SIT ceneje LT 400.00 SIT ceneje DOBAVA TAKOJ! * velja za vsa vozila v zalogi UGODEN NAKUP NA PORSCHE LEASING IN POTROŠNIŠKI KREDITI AVTOHKŠA VRTAČ Krmni Delavska 4, Stražišče pri Kranju 094/310-029 http://www.avtohisavrtac.si AVTO KADIVEC Šenčur, Pipanova 46, p.p. 30 ZAPOSLIMO AVT0MEHANIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - končana poklicna šola za avtomehanika - tri leta delovnih izkušenj Pisne vloge na gornji naslov. GOSTILNA BIZJAK zaposli NATAKARJA - ICO in KV KUHARJA. O 451-017 24221 Honorarno zaposlim DEKLE v kava baru v Škofji Loki. Tt 634-133 24246 Iščemo VOZNIKA mehanika, vožnja po Sloveniji. Tt 041/698-385 24265 Zaposlimo PRODAJALCA za prodajo kmetijskih strojev in rezervnih delov. Pogoji: IV. st. izobrazbe, smer prodajalec, starost do 30 let, poznavanje kmetijskih strojev in rezervnih delov, vozniški izpit B kategorije, priporočljiva tudi kategorija C, doma s kmetije. Samo resne ponudbe z ročnim življenjepisom pošljite : AGOMETAL.d o.o., Gorjupova 11, 1000 UUBUANA 24280 PEKARNA PEČJAK, d.o.o. Škofljica, Dolenjska 442,1291 ŠKOFLJICA zaposli NATAKARICO v slaščičarni v Kranju in DELAVCA za peko pizz. Prijave zbiramo na zgornji naslov. Zaposlimo pridno dekle za delo v živilski trgovini. Pogoj komercialna šola, prijaznost in poštenost. Tt 041/268-958 24176 Potrebujemo dva VOZNIKA kombija za občasni razvoz iz okolice Podnarta in Preddvora. Priložite opis dosedanjih del. Šifra: VOZNIK 24182 AURELIA, đ.o.o., Partizanska 26, Kranj zaposli PRODAJALKO v trgovini z živili. Telefon: 041/704-513 BAR PROMIL - iščemo dekle za delo v dnevnem baru v okolici Kranja. Zaželjen lasten prevoz. Inf. na Tf 041/347-481 24187 V poslovni enoti v Ljubljani redr-o zaposlimo dekle ZA STREŽBO in POMOČNICO V KUHINNJI. Prevoz organiziran. IT 061/349-881, 061/1686- 252 24188 ŠOFERJA s C kategorijo iščemo za notranji in zunanji transport. Tt 041/637-901 24189 Nujno iščem zaposlitev v Kranju ali okolici. Imam vozniški izpit B kategorije. Tt 330-072 24191 ZASTOPNIKI POZOR! DRUGAČEN NAČIN PRODAJE NA TERENU! Tt 742-558, 041/669-785 K sodelovanju vabimo sposobne ljudi za svetovanje in promocijo kvalitetnega klinično preizkušenega nemškega artikla. Tt 620-565 24201 KUHAR ali KUHARSKI POMOČNIK in dekle ali fant za občasno pomoč v strežbi dobijo delo takoj v gostilni v Gorenjsi vasi. Inf. na Tt 681-424 24202 Zaposlimo dekle za strežbo v gostinskem lokalu Tt 041/682-219 24204 NATAKARICO z izkušnjami za strežbo hrane in pijače zaposlimo Tt 545-072 24211 Če želite redno zaposlitev in vam terensko delo ni odveč, se javite na Tf 557-995 24219 ŽIVALI Dobrim in osamljenim ljudem PODARIMO MALE MUCKE Tt 324-338 23926 Prodam dva BIKCA križanca, stara 14 dni. Tt 401-058 24047 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni, A kontrola. Tt 721-498 24130 Prodam ali menjam ŠPORTNEGA KONJA - lipicanca, vajenega vožnje in jahanja. Inf. na naslov Slivnik Janko, Zg. Gorje 10 Tt 725-196 24145 Oddam črnega PRINAŠALCA, starega 3 leta. Tt 340-520 24146 BOŽIČNE PURICE, krmljene z domačo hrano, si lahko zagotovite na Tt 245-039 24149 Prodam GOZDARSKI VITEL krpan, 4 t m brejo TELICO simentalko. Tt 041/903-433 24163 Prodam dva BIKCA, čb, stara 3 tedne. Tt 431-450 24177 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. Tt 647-245 24181 Prodam POLOVICO TELETA. Tt 742- 626 24185 Prodam čb BIKCE in TELIČKE. Gros, Srednja vas 16 - Gorice Tt 461-023 24193 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tt 332- 805 24196 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Luže 37, Visoko 24200 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tt 431- 451 24205 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Bešter, Rovte 11, Podnart 24208 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. Tt 471-232, popoldan 24215 Prodam več TELET za pleme ali zakol. Tt 041/511-070 24226 Prodam PUJSKE težke cca 25 kg. Tt 682-745 24227 Prodam 14 dni starega BIKCA čb. Voglje, Šenčurska pot 28 2422a Črnobelega TELIČKA prodam. Vodice, 061/823-675 24233 Prodam dve TELICI simentalki - brejo in eno staro 6 mesecev. Tt 422-601 24236 Prodam KRAVO v tretjem mesecu bre- jOSti. Tt 733-321 24239 Prodam KRAVO in telico, brejo 9 mesecev. Tt 401-412 24240 Prodam teden dni starega črnobelega BIKCA. Rimahazi, Sp. Gorje 12, Tt 725- 656 24241 Prodam TELIČKO križano frizijka in belgijsko plavo, stara dva meseca Tt 243- 128 24245 Prodam 200 kg težkega BIKCA simen-talca. Tt 736-474 24248 Prodam BIKCA črnobel 135 kg, za zakol ali za rejo. Jenko, Sp. Brnik 95 24249 Oddam 2 meseca stare LABRADORCE. Ovsiše 21, Podnart, Tt 730-529 24252 ŽREBETA in JAGNETA za pleme ali zakol, prodam. Tt 441-146 24272 Prodam PRAŠIČE težke od 60-90 kg. Kurirska pot 11, Kranj, 242-672 24270 Prodam BIKCA star 7 dni čb in TELICO šarole, staro 7 tednov. Tt 471-442 24288 Prodam TELICO simentalko, brejo 5 mesecev Tt 681-070 24289 Prodam PRAŠIČA 150 kg težkega, domača krma Tt 471-084 24328 Prodam en teden staro TELIČKO simentalko. Pšenična polica 14, Cerklje 24329 Prodam BERNSKA PLANŠARSKA OVČARJA (psičko in psa), vrhunskih staršev, stara 4 mesece, z rodovnikom. ■B1 041/666-187 24330 Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Claudia obkroži -Gorenjski glas nagradi Tudi v tokratni prvi decembrski številki Gorenjskega glasa Vas želimo spomniti na dogodek, o katerem ste - upamo - brali v Gorenjskem glasu. Na sliki je naša sodelavka Claudija Lameševič s skener/em, miško in računalnikom obkrožila enega udeleženca prireditve. Če nas "oseba v krogcu" SAMA pokliče v uredništvo, imamo prav zanjo pripravljeno super nagrado: povabilo na katerikoli IZLET PO IZBIRI naših poslovnih partnerjev, gorenjskih organizatorjev turističnih poto-vanj, s katerimi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj ekskluzivnih izletov. V vsaki številki časopisa predstavimo vsaj tri takšne ekskluzivne izlete. Enega izmed njih bo lahko tisti, ki p obkrožen, realiziral kadarkoli tja do 6. januarja leta 200/, ko mu bo kateri od razpisanih izletov ugajal. Za sodelovanje v nagradni igri bo treba povedati, kje je nastala fotografija in vsaj eno zanimivost, povezano z njo. Drugi pogoj: časa za telefonski klic je bolj malo, do vključno torka, 7. decembra, do 14.00 ure. Naša telefonska številka za klici 064/ 22S • 111 ■ izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. Vaše podatke na avtomatsko tajnico povejte razločno, po možnosti z Vašo telefonsko številko, da Vas pokličemo, če bo posnetek na avtomatski tajnici slab, ali Vaš odgovor premalo popoln. Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. C. Janeza Bobnarja 7, Cerklje 24336 Podarim PSIČKI MEŠANKI (z lesijem), stari 10 tednov. Tt 451-746 24379 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. Tt 491-269 24045 Kupim BIKCA simentalca. Tt 461-222 24223 Kupim BIKCA simentalca do 10 dni starega. Tt 460-084 24225 Kupim BIKCA simentalca, starega 7 dni. Tt 738-054 24232 Kupim simentalca do 200 kg. Tt 733" 484 24235 ___, Kupim BIKCE in TELIČKE, do 300 k9 ter breje KRAVE in TELICE. "S" 423-01» 24253 BIKCA simentalca za rejo, starega A tedne, kupim. Tt 441-146 24273 TV mmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmm' 913 Ffl STIRIO RADIO KRANJ - 97,3 MHz GORENJSKI MEGASRČEK V TEM MESECU IZIBRAMO NAJ IZLOŽBENO OKNO =?ADiO (UIU 9T J C'7* 1.3 rt t STEREO PETEK 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BI0 vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misol dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep - Kostanjevica 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Otroci o Miklavžu 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.00 Tedenski pregled dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki In odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Kozarček rujnega 17.50 EPP 18.C0 Godan 18.15 Izgubljeno živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Sobotni športni maraton 22.00 Glasba NEDELJA 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, coste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7,50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Glasbeni prispevek - družina Galič 9.50 EPP 10.00 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma In po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.50 EPP 15.00 Pnspevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki m odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 17.20 Športna oddaja 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba PONEDELJEK 5.45 Na današnj. dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo so 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11,20 Pnspevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Pnspevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljeno živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni najdem predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Pometamo doma 20.30 Evergrini 22.00 Glasba TOREK 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, cesto 6.15 Nočna kronika 6.30 BI0 vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kvlz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva Gost v studiu Tomaž Humar 9.50 EPP 10.00 Novice 10,20 Cankarjev dom 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Pnspevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Pnspevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Ob 40 letnici zbora Davonna Jenka iz Cerklej 17.40 Vreme jutri m v pnhodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 izgubljene živali 18.20 Računališke novice 18,40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved lutnšnjega programa radia Kranj 19.30 Študentski program 22.00 Glasba SREDA 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BI0 vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva Krka - IV mreža - tema: vročina - citripan, citripanček 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Ponudba nepremičnin 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.15 Fidiphdim 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30-Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.40 Vreme juth in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 13.15 Izgubljene živali 18.20 Pnspevek 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved lutnšnjega progiama Radia Kranj 19.30 Oddajo o modi: Eleganca 22.00 Glasba - ČETRTEK 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 8I0 vremenski napoved, sonce, kina 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat. Halo Radio Capns 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Kako varno gradimo - gost prof dr, Blaž Vogelnik 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prešernovo gledališče 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Rada Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Pnspevek 12.30 Osmrt-nice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Oddaja o prometni varnosti 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komontar 14,30 Planinsko športni kotiček 14,45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Predstavitev svetovne revije za otroke HAPPY 16.50 EPP 17.00 Novice 17.00 Novice 17,50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni naideni predmeti 19.20 Napoved jutnšnjega programa Radia Krani 19.30 Glasbena oddaja 20.00 Par-nas - oddaja o kulturi 22.00 Glasba LESTVICA RADIA KRANJ st.159 OM Ureja Igor Skfančie, PETEK, 3. DECEMBRA 1999, OB 16.10 Domača: 1. GOLDEN EYE: DO KONCA 2. ROK'N'BAND: ONA HOČE, ONA SANJA 3. VICTORY: NE JOČI 4. ARAONI: TI ZNAŠ 5. ANIKA: S TEBOJ (POKAŽIO Ml) Tuja: 1 SCOOTER: FUCKTHE MILLENNIUM 2. SANTA FEAT ROB TOMAS: SMOOTH 3. TINA TURNER: WHEN THE HEARTACHE IS OVER 4. JOE COCKER: FIRST VVE TAKE MANHATTAN 5. CELINE DION: THAT'S THE WAY IT IS 6. EURYTHMICS: 17 AGAIN 7. B'VVITCHED: JESSE HOLD ON 8. BLOODHOUND GAND: THE BAD TOUCH 9. JENNIFER LOPEZ: VVAITING FORT TONIGHT 10. BACKSTREET BOYS: LARGER TIJAN LIFE 11. LOU BEGA: TRICKY, TRICKY 12. JAM BROS: HEY BABY1 13. MYTHOS'n DJ COSMO. SEND ME AN ANGEL 14. SAVAGE GARDEN: I KNEVV I LOVED YOU 15. ANN LEE: VOICES NAGRADNI KUPON 159 GLASUJEM ZA: Domačo.: Tujo.: Moje ime in naslov: KUPONE POŠLJITE NA NASLOV: RADIO KRANJ, SLOVENSKI TRt; 1 WWW: HiTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si PETEK 9-20 GREMO NA POTEP - KOSTANJEVICA 12.20 OTROCI O MIKLAVŽU 16.20 LESTVICA RADIA KRANJ 19.30 VEČERNI PROGRAM: GOST V ODDAJI NA VRHU MOHOR BOGATAJ SOBOTA 9.10 NA VRTILJAKU Z ROMANO 10.20 PREDNOVOLETNA VARNOST 11.00 MLADI, NADARJENI, OBETAVNI 17.20 KOZARČEK RUJNEGA 19.20 POT DO LUČI 19.30 SOBOTNI ŠPORTNI MARATON NEDELJA 11.00 PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU 12.00 BREZPLAČNI MALI OGLASI 17.20 HITRO. DALEČ, VISOKO OGLASI NOVO I6MUM tuam s šmmi tucrmntmi Q ■ Otroška trgovina v Kranju, na Koroški cesti 5, (Hotel Creina) Telefon: 064/369-400 Delovni čas: vsak dan od 9. - 19. ure, ob sobotah od 8.-13. ure _______ _ _ Koroška c 59 ^fcj- PiZZERIJA Kranj j£f+* TEL: 361-300 "Pridi, okusi in spoznal da PIZZA v Gorencu je na//" * odlične pizze iz krušne peči * ostale jedi * špageti * solate * sladice - prednovoletna praznovanja - otroški program OTROCI IN 5. 12. OBISK MIKLAVŽA NOVOLETNA STARŠU DARILA IN PRESENEČENJA ODPRTO VSAK DAN: 11.00 - 23.00 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM DOMISŽABNICA 4209 ŽABNICA 68 tel/fax,; 312-266; 311-545 DODATNA PONUDBA Po ugodnih cenah Vam nudimo: * Talno, kopalniško in kuhinjsko KERAMIKO domačih in tujih proizvajalcev * GRANITOGRES * Sanitarna keramika DOLOMITE * Program KOLPA * Armature ARMAL in PA F FON I * Stenske obloge * Lamelni parket in laminat PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE IN OBNOVO. Najkvalitetnejše Litozelezne peči za centralno ogrevanje na olje in plin: De Dietrich A * talne peči na plin * stenske peči na plin * peči na kurilno olje z gorilnikom * peči na kurilno olje brez gorilnika Ujoželezni kotel De Dietrich GT 125 Z gorilnikom Oecojet 20-25kW cena 170.950,00 SIT f" -.....i | n 1 litoželezni kotel z gorilnikom Oertlibloc P VRS 421L 33-47kW cena 201.288,00 SIT Cene so z vključenim DDV KfflLN! Koroška 35, 4000 Kranj tel.: 064/360-750 BOŽIČNO-NOVOLETNA PONUDBA IGRAČ TOMV B Barbie, Zapf, Ravensburger in še kaj se bo našlo za naše male otročičke. Seveda pa ne smem pozabiti na izbor 500 različnih voščilnic, vrečk, papirja. Pridite in si pričarajte najlepše užitke v papirnici KARUN. KALNI SREČA POTRKA DVAKRAT Tok! Ob vsakem nakupu audio in video izdelkov se vam odpirajo vrata do več kot 3000 privlačnih nagrad. cO cO g: iščite trgovine s Philipsovimi izdelki! Tok! 20. januarja 2000 pa se vam bodo nastežaj odprla vrata do glavnih nagrad: DVD - digitalni videopredvajalnik, 15 televizorjev, 10 mini glasbenih sistemov in 10 soundmašin. PHILIPS Obrni w svet Kd bolje. luma trapi ng. Aq.o„ Ljubljanska 400(1 Kranj; tel.: 064 35 5.? 30, tel./fax: 064 35 5.? 33 odprto od ponedeljka do petku od S. do 16. ure ŠTIRINAJST DOBRIH RAZLOGOV 1. ZANESLJIV: kakovostno in zmogljivo omrežje. 2. HITER: do konca leta bo s signalom 040 pokritih že devet desetin prebivalstva. 3. ODPRT: gostovanje v mnogih omrežjih tujih operaterjev po vsem svetu. 4. UDOBEN: številne dodatne storitve vključene v svežnjih brez doplačila. 5. DOMISELEN: naročniška svežnja za vsakogar. 6. PRESTIŽEN: večjo porabo nagradi z nižjo ceno pogovora. 7. PARTNERSKI: omogoča klicanje po ugodni ceni. 8. PRIJATELJSKI: z 040.prijatelji še za 40% nižje cene pogovorov. 9. ZABAVEN: predplačilni sistem HALO. 10. POZOREN: 080 40 40 - prijazna naročniška služba. 11. AŽUREN: www.simobil.si • vedno dostopne ažurne informacije. 12. POSLOVEN: kakovostno svetovanje podjetjem. 13. DOSTOPEN: pooblaščeni prodajalci po vsej Sloveniji. 14 TOLARJEV - znotraj omrežja 040 lahko vsi naročniki kličejo po enotni ceni, 14 tolarjev na minuto, ves dan. Sveženj PARTNER v času nižje tarife omogoča klicanje po ceni 14 tolarjev tudi v druga omrežja v Sloveniji. Do 20% smo znižali tudi cene ostalih klicev. Če izberete svoje 040.prijatelje, boste lahko klicali še 40% ceneje. V omrežju 040 je minuta pogovora tako le 8,40 tolarjev. Vse zgoraj navedene cene že vključujejo DDV. GSirnr omo Pokličite nas: 080 40 40 Obiščite nas: www.simobil.si SI.MOBIL ZADNJE NOVICE IODIVO d.o.o. - SERVIS AVTOGUM ŠENČUR VSE VRSTE M+S AVTOPLAŠČEV TUDI NA OBROKE • SAVA • GOODVEAR • NOKIA • MICHELIN • DUNLOP • UNIROVAL • DEBICA • CONTINENTAL - BREZPLAČNA MONTAŽA - AVTOOPTIKA Plpanova c. 38, ŠENČUR, tal.: 064/411 NAREDI SAM TRGOVINA IN PRODAJNO SKLADIŠČE vseh vrst mizarskih materialov NAREDI SAM - HOBBY razrezi materiala MIZARSKA DELAVNICA notranja oprema po naročilu MIRKA VADNOVA 14, KRANJ, Tel.: 064 215-030, Fax: 064 215-042 MIKLAVŽEV SEJEM V ŠKOFJI LOKI JUTRI, V SOBOTO, 4. DECEMBRA, OD 8.0 DO 15.00 URE NA MESTNEM TRGU: PRODAJA MIKLAVŽEVIH DARIL, BRIŠKIH VIN IN KMEČKIH DOBROT; PRIHOD PARKLJEV, NASTOP GLASBENE SKUPINE, BOLJŠI SEJEM IN TRŽNICA UMETNIN Vabi vas Turistično društvo Škofja Loka bo dežurna novinarka Renata Skrjanc telefon: 064/223-111 mobitel :041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... ■V/l I bomo pisali Halo, 'cMESGLAS! f Zasneženi pločnik pred Domom obrtnikov Kranj, 3. decembra - Vsako zimo enaka pesem, lahko rečemo mirne vesti, ko mislimo na neočiščene mestne ulice in pločnike. Sneg že tako ali tako zoži cestišče, malomarnost in brezbrižnost tistih, ki bi morali očistiti pločnike in površine namenjene pešcem, pa slednjim marsikje povsem onemogočita varno hojo, saj jim ne preostane drugega, kot hoja po snegu in ledu ali vozišču. Na podoben primer so nas pred dnevi opozorili Primskovljani. Pred kranjskim Domom obrtnikov na Primskovem so kupi spluženega snega, ki pešcem onemogočajo varno hojo po pločniku. Ker je omenjena stavba ob križišču, je hoja po vozišču zelo nevarna, pločnik pa je zasut s snegom. Bližnji stanovalci in tisti, ki pogosto hodijo mimo omenjenega doma. se jezijo in pravijo, da za zasnežen pločnik ni opravičila, saj je v domu več najemnikov oziroma lastnikov, med drugimi obrtniki, banka in pošta. Očitno vsi skupaj niso mogli očistiti nekaj metrov pločnika, pešci pa naj se znajdejo, kakor vedo in znajo. Po snegu in ledu ali med avtomobili. Morda bi uporabnikom omenjene hiše na križišču pri Jaku lahko pomagali stanovalci škofjeloške Klobovsove ulice, ki imajo s čiščenjem ulic in pločnikov že dvajsetletne izkušnje? Sicer pa so po odločbi iz leta 1997 lastniki in najemniki hiš dolžni očistiti pločnike pred svojimi hišami in poslovnimi prostori, kajti v primeru, da si zlomite nogo na eni od omenjenih površin, lahko tožite lastnika oziroma najemnika. • R. Skrjanc, foto: T. Doki 6BD Gorenjska borzno posredniška druiba 2.Poda* 3, Notranja vrata 4. Vhodna vrata 5. Garažna vrata 6. Stanovanjake hiae 711 m S«* « - *--■—•■ ■ Od 6. do 20.12. na vseh prodajnih mestih Jelovice po Sloveniji. ii JELOVICA »vica, Lesna industrija, d.d., Škofja Loka. tel. 064/61-30. faks 064/634 261, http://www.felOVic; @jelOVica.sl • Škofja Loka, tel. 064/632-270, 61-30, faks064/632-761 • Kranj, tel/faks 064/211-232 KOŠARKA ODEJA MUMJUH) ILIRIJA Sobota, 4.12.1999 ob 17.30 uri HALA PODEN ŠKOFJA LOKA Vabljeni! ROKOMET MOŠKI 1.DRI jutri, v soboto, 4.12.1999 ob20. uri —in hm — v dvorani Poden TEIL1J TLAČNA IiVAINAj* OBDELAVA UL1TWV GLAS Predbožično nagradno žrebanje v M istra I shopu v Kranju, s sodelovanjem časopisa Gorenjski glas, se za mesec dni širi tudi v Optiko Monokel iz Kranja. Nagradni kartoni in izrezki oglasa so veljavni samo za športna sončna očala Mistrai - kolekcija 2000. Kot smo omenili, bo javno žrebanje in s tem konec akcije 17. decembra. Gost žrebanja naj še ostane skrivnost. Gorenjski glas nagrajuje z izleti, knjigami in naročnino na časopis. Berite časopis Gorenjski glas. • m m HI LUr ll Vil ^Hidrometeorološki zavod Republike Sloveniji Danes, v petek, bo sprva pretežno jasno, popoldne pa se bo postopno pooblačilo. Ponekod bo zapihal jugozahodni vetet, ki bo v gorah popoldne precej močan. Zjutraj bo ponekod v nižini megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -4, najvišje dnevne od 3 do 6 stopinj. V soboto bo oblačno. Padavine se bodo najprej začele pojavljati v Julijskih Alpah, popoldne in zvečer pa tudi drugod. Meja sneženja bo sprva na 1100 m, v noči na nedeljo se bo spuščala. V nedeljo bo snežilo, padavine bodo popoldne ponehale. Ohladilo se bo, zapihal bo severni vetet DAN PETEK SOBOTA NEDELJA VREME = jtllL <4a&& *♦* T min / T max -8/4 1/3 -i/i