KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 22 (5)
PATENTNI SPIS
1NDUSTR1SKE SVOJINE
IZDAN 1 NOVEMBRA 1940
ŠT. 16203
I. G. Farbenindustrie Aktiengesellschaft, Frankfurt a. M., Nemčija.
Vezila.
Prijava z dne 15. marca 1939.	Velja od 1. januarja 1940.
Naznačena prvenstvena pravica z dne 16. marca 1938 (Nemčija)
Našli so, da dobimo vezila, ki se dajo dobro premazati in ki so zelo izdatna, na osnovi kondenzacijskih produktov sečnine ali thio-sečnine ali obeh z formaldehydom, če tekom kondenzacije vkondenziramo v vodi topke alifatične aminospojine, ki vsebujejo vsaj eno primarno in vsaj eno nadaljnjo primarno ali sekundarno amino-skupino.
Kot amino-spojine navedene vrste naj imenujemo primeroma primarne alifatične diamine ali polyamine, torej na primer aethylendiamin, diaethylentriamiin ali tudi višje molekularne tovrstne amine, predpostavljajoč, da so še zadosti topki v vodi, nadalje tudi amino-spojine, ki se izvajajo od alifatičnih polycarbonkislin na ta način, da so preostanki alifatičnih polyaminov s carboxylskupinami amidno vezani, pri čemer pa mora obstojati vsaj ena prosta primarna amino-skupina in ena nadaljnja prosta primarna ali sekundarna amino-skupina.
Za pripravo kondenzacijske raztopine uporabljamo smotreno mol-razmerje sečnine ali thio-sečnine ali obeh do formalde-hyda med 1 : 1,5 in 1 : 2,5. Najugodnejše rezultate dosežemo, če imamo na en mol sečnine ali thio-sečnine ali obeh približno 2 mola formaldehyda.
Za pripravo vezila postopamo na primer tako, da napravimo kondenzacijsko raztopino kislo ali alkalično, po želji ob segrevanju, in nato pri kondenzacijski stopnji, pri kateri je v raztopini se nahajajoči kondenzacijlski produkt samo še v omejeni
meri v vodi topek, dodamo pri navadni ali povišani temperaturi približno 10 do 30°/o alifatične amino-spojine (preračunane na suho snov raztopine). Po temperaturi in po kondenzacijski stopnji raztopine postane ista več ali manj hitro gostotakoča. Za dosego v svrho uporabe kot vezilo potrebne zmožnosti premazanja — na primer za zli-manje vezanega lesa — lahko dodamo potrebno množino vode.
Lahko zadamo vezilo nadalje še z zgoš-čevalnim sredstvom, ki je v vodi topko, na primer z v vodi topkim celuloze-estrom. Tudi lahko vdelamo v vezilo običajna polnilna sredstva, na primer lesno moko ali mrtvo žgan mavec.
Svojevrstno je, da prenesejo na označeni način pripravljena vezila dodatek vode. ki ga kondenzacijska raztopina sama ne bi prevzela, ne da bi se izločile znatne množine kondenzacijskega produkta. Tehnična prednost tega ponašanja je v tein, da je kljub tako omogočenemu razredče-njn do one gibljivosti vezila, ki je običajna in potrebna za dosego zmožnosti premazanja, trdnost dobljenega zalimanja isto-tako dobra, kakor če izhajamo od enako gostega lima, ki je pripravljen brez amino-spojin in ki vsebuje tedaj znatno več kondenzacijskega produkta. S to prednostjo je istočasno zvezana nadaljnja prednost, da izhajamo z manjšo množino prave vezoče učinkujoče sestavine.
Nova vezila so prikladna na primer tako za zlimanje papirja, kakor tudi za nali-manje papirja na najbolj različne podloge.
Din 5.—
Razen tega lahko izvrstno litmamo z njim vezan les in sicer toplo, 'kakor tudi v hladu.
Primer 1: Zmes 100 kg 30°/o-nega vodenega formaldehida in 30 kg sečnine segrevamo pri Pn približno 4,5 toliko časa do vrenja, dokler ne pokaže proba, ki jo razredčimo pri 20° C z dvojino množino vode, baš začenšo odločanje smole. Nato dodamo raztopini pri približno 90° C 13 kg triaethylentetramina, segrevamo približno 10 minut dalje in dodamo nato tekom približno pol ure ob mešanju 150 kg mrzle vode v obrokih. Tako dobljeni Hm se lahko uporablja na primer za z 1 imanje vezanega lesa. Veže zelo hitro, tako da doseže že po približno dveh urah skoro popoln orna z njim dosegljivo dobro trdnost zlimanja.
Primer 2: 50 kg vodene, 20%-ne raztopine lesnega aethra, ki smo ga pripravili potom zaaethrenja z atikalijami predho-
dno obdelane lesne moke z chlorocet-kisli-no ali nje solmi, pomešamo z 10 kg triaet-hylentetramina in dodamo nato 100 kg po predpisu primera 1 pripravljene hladne seč-no-smoilne raztopine. Po približno 10 minutah pomešamo vezilo s 100 kg hladne vode. Vezilo je po1 približno 2 urinem stanju uporabljivo in daje na primer v vroči stiskalnici izvrstno zliman vezan les.
Patentne zahteve:
1. Postopek priprave vezil na podlagi kondenzacijskih produktov iz sečnine ali thio-sečnine ali obeh in formahdehyda, o-značen s tem, da tekom kondenzacije vkondenziramo v vodi topke, alifatične a-mino-spojine, ki vsebujejo vsaj eno primarno in vsaj, eno nadaljnjo primarno ali sekundarno amino-skupino.