Aktualno
Ormož • VG5: »Za nestrokovno opravljena dela so krivi nekateri podizvajalci!«
O Stran 2
o—	•	t •
mn Stajerski
V središču Slovenija • Varuhi pravic nas letno stanejo več kot tri milijone evrov
O Stran 6
Ptuj, torek, 6. avgusta 2019
Letnik LXXII • št. 60 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si
Aktualno Destrnik • Večje pokopališče ostaja zgolj pobožna želja
O Stran 2
Gospodarstvo Ptuj • Nova serija prodaje občinskih nepremičnin
O Stran 3
V središču Podravje • »Vsak zamašek nekomu nariše na obraz nasmešek«
O Stran 7
Turizem Podlehnik •
Namesto prodaje bodo domačijo na Tomajni raje tržili
O Stranh 5
Črna kronika Ptuj • Ustavno sodišče
razveljavilo sodbo za uboj očima v Hermancih
O Stran 24
Slovenija, Podravje • Bodo podnebne spremembe terjale usodni davek?
V kakšnem svetu bodo živeli naši potomci
Strokovnjaki v prihodnosti napovedujejo še več požarov, ki bodo posledica peklenskih vročinskih valov in hudih neurij ter bodo uničili vse, kar jim pride na pot. Tudi pri nas. Za Slovenijo pa to med drugim pomeni še več toče. Naši potomci bodo živeli v svetu, kjer bo polovica ekosistemov temeljito spremenjenih, kjer bo vreme še mnogo bolj nepredvidljivo in
Foto: Črtomir Goznik
Projekt RUNE •
Internetni priključek v prvi fazi za 150 €,
1	•	<1 v..
kasneje precej dražji
o Stran 3
Slovenske gorice •
Gradnja termalnih paradižev ostaja na papirju
o Stran 5
m
p
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Štajerski TEDNIK
70 let
Simonov zaliv
_Is£ p . .'..Zy^T^:
Ob%k|enitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote J brezplačno uživali na morju!
Več v notranjosti časopisa


2 Štajerski
Kultura
torek • 30. julija 2019
Ormož • Še o zapletih med izvajalcem in podizvajalci gradnje hardeškega prizidka
Podjetje VG5: "Za nestrokovno izvedena dela in posledične težave so krivi nekateri podizvajalci!"
Potem ko smo v časopisu objavili zgodbi dveh le delno poplačanih (sicer nenominiranih) podizvajalcev, ki sta sodelovala pri gradnji zdaj že skoraj razvpitega prizidka hardeške športne dvorane, so drugo plat predstavili tudi v ljubljanskem podjetju VG5, kije kot izvajalec del prevzelo in dokončalo gradnjo prizidka po podpisani pogodbi.
Direktor podjetja VG5, d. o. o., Nejc Hrastnik je uvodoma pojasnil: "Ker posamezni podizvajalci, navedeni v prispevku Štajerskega tednika, niso izvedli gradbenih del, ki so se jih s pogodbo zavezali izvesti, oziroma so jih izvedli nestrokovno, so družbi VG5, d. o. o., odgovorni za vso povzročeno škodo. Zaradi nestrokovnega pristopa podizvajalcev je prihajalo do za-makanj med gradnje, poškodovanja parketa, škode na betonskih, tesarskih, krovskih in fasaderskih del. Skupna povzročena škoda presega vrednost 100.000 evrov (brez DDV)! Kljub temu da bi morala oba omenjena podizvajalca skladno s pogodbo za glavnino svojih del na objektu sama kupiti in dobaviti material, ki bi ga nato obračunala družbi VG5, smo na podlagi njunih prošenj pristali, da jim na gradbišče potreben material dobavimo mi. Oba podizvajalca do današnjega dne stroškov, ki jih je imela naša družba z dobavo materiala, še vedno nista poravnala. Že vrednost nakupa materiala in storitev presega 50.000 evrov!"
Podizvajalec Ho Mont je dolžnik podjetja VG5 in ne obratno
Nadalje v družbi VG5 zanikajo tudi utemeljenost zahtevanih aneksov: "Podjetje Ho Mont je od naše družbe neutemeljeno zahte-
Foto: Natalija Skrlec
Nejc Hrastnik (v sredini) pri podpisu pogodbe za izvedbo prizidka hardeške dvorane s takratnim županom Alojzom Sokom
valo sklepanje aneksov k pogodbi in je prav tako neutemeljeno pogojevalo izvedbo pogodbenih del s sklenitvijo aneksov. Kljub pojasnilom, da zahteva po sklepanju aneksov ni upravičena, saj gre za dela iz pogodbe in je objekt zaradi ravnanja podizvajalca izpostavljen nastajanju škode, ogrožen pa je bil tudi celoten terminski plan izvedbe del na objektu, podizvajalec ni pristopil k dokončanju svojih del. Podjetje Ho Mont naši družbi še vedno ni povrnilo stroškov, ki smo jih imeli z nakupom materiala, ki ga je bil po pogodbi sicer dolžan dobaviti podizvajalec sam, niti ni naši družbi povrnilo stroškov storitev zaradi dokončanja del z
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
drugim izvajalcem. Zato terjatev naše družbe do tega podizvajalca bistveno presega domnevno terjatev, ki jo prikazuje Ho Mont!"
VG5 pri tehničnem pregledu posredoval tehnične liste, ki mu jih je izročil podizvajalec Lulzim Januzaj
Vodstvo družbe VG5 se je ostro odzvalo tudi na trditve, da naj bi pri tehničnem pregledu objekta posredovalo neresnične certifikate, da naj ne bi delali na gradbišču tudi z lastnimi resusri in da naj ne bi potrjevalo sprotnih situacij ter s tem zavlačevali plačila podizva-jalcem.
"Dejstvo je, da je VG5 pri tehničnem pregledu posredoval tehnične liste, ki mu jih je izročil podizvajalec Lulzim Januzaj, s. p. Ustreznost izjav vgrajenih materialov je potrdil
odgovorni nadzornik in strokovni sodelavec upravne enote. VG5 je začasne situacije vedno potrjeval striktno in skladno z dogovorom iz sklenjenih pogodb. Prav tako je družba VG5 kot glavni izvajalec del na objektu v pravnoposlovnem razmerju z investitorjem in je z lastnimi sredstvi skrbela za izvedbo gradbenih del in izpolnitev svojih pogodbenih obveznosti. Pri po-dizvajalcih, ki kljub opozorilom in pozivom o kršitvi pogodb niso bili sposobni izvesti svojih del, je bilo podjetje VG5 prisiljeno, da za strokovno dokončanje del na objektu v terminskem planu izkoristi svoje pravice, tako da so bila na koncu vsa dela dokončana. Zaradi nestrokovnega pristopa posameznih podizvajalcev so taki podizvajalci družbi VG5 dolžni povrniti povzročene stroške, ki so višji od domnevnih terjatev podizvajalcev," je še pojasnil direktor Nejc Hrastnik.
sm
Središče ob Dravi • Težave z elektriko jim parajo živce
»Smo kot v 19. stoletju«
Težave pri oskrbi z električno energijo parajo živce prebivalcem Središča ob Dravi. Že približno mesec dni se namreč ob vsakem dežju soočajo z izpadom elektrike.
»Ob vsaki manjši dežni kaplji imamo težave z elektriko. Najprej ta zmanjkuje v krajših časovnih intervalih, po nekaj minut, nato se to stopnjuje. Na koncu nam vedno zmanjka za uro ali celo več, in to se vleče cel večer. Samo ta teden se je zgodba ponovila kar trikrat. Dobavitelja na to opozarjamo, a problematike ne odpravi. Smo kot v 19. stoletju,« je povedala ena izmed občank, ki ni želela biti imenovana. Kot je še dodala, občani počasi izgubljajo potrpljenje. Na Elektro Maribor smo povprašali, v čem je težava in

kdaj bodo napake odpravljene. »Ob izpadih oskrbe z električno energijo, ki so se v preteklih dneh dogajali na daljnovodu Središče, smo po predpisanih postopkih pregledovali daljnovod. Napako so sodelavci odkrili včeraj in jo odpravili, tako da so zagotovili varno obratovanje. Nadaljnja dela na tem daljnovodu bodo izvedena v naslednjih dneh,« je pojasnila strokovna sodelavka za marketing in odnose z javnostmi na Elektro Maribor Karin Zagomilšek Cizelj.
Monika Horvat
Destrnik • Na občinskem pokopališču že leta primanjkuje grobnih polj
Večje pokopališče ostaja zgolj pobožna želja
Projekt bivšega župana o širitvi pokopališča je bil predrag že za tedanje svetnike. Župan Pukšič se sicer zaveda težav, a zaradi podedovane zadolženosti občine v bližnji prihodnosti ne vidi rešitve.
Foto: SD
Že pripravljeni projekt širitve pokopališča bo treba najprej finančno oklestiti.
Na Destrniku bi že vrsto let potrebovali večje pokopališče, saj je na sedanjem premalo grobnih polj. Toda širitev pokopališča zaradi konfiguracije terena ni enostavna, saj terja zahtevne gradbene posege. Bivši župan Vladimir Vindiš je dal leta 2016 izdelati projektno dokumentacijo za širitev pokopališča s terasasto ureditvijo. Po terasah s skupno 100 grobnimi polji, ki bi zadostovala za pokope za naslednja tri desetletja, bi bila speljana cesta na pokopališče. S to rešitvijo za pogrebni sprevod od vežice do zgornjega obstoječega pokopališča tudi ne bi več uporabljali javne ceste. Čeprav bi bil projekt razdeljen po fazah in bi se izvajal pet let, se svetniki z milijonsko investicijo niso strinjali, zato ga niso nikdar podprli.
In kakšne načrte ima s pokopališčem novi župan?
»Ali na Destrniku potrebujemo večje pokopališče ali ne, sploh ni vprašanje. Potrebujemo ga, in to čimprej. Premajhno število grobnih polj je bila težava že, ko sem bil prvič župan, zato sem takrat dal narediti idejno zasnovo.« Po njegovi oceni je prostih grobnih polj le še kakšnih deset. »Na srečo ima večina družinske grobove in svojce pokopljejo vanje. Potem so tu opuščeni grobovi, za katere se več ne plačuje najemnina in so zato spet na razpolago občini. Skratka, rešujemo sproti, lahko pa vse skupaj v nekem trenutku postane problem. Projektna dokumentacija, ki jo je naročil bivši župan Vindiš, je, kot veste, megalomanska in zato za našo občino neuporabna, saj bi izvedba projekta stala poldrugi milijon, takšne investicije pa destrniški proračun niti slučajno ne zmore. Projekt je bil pač zastavljen nerealno in preobsežno, zdaj ga moramo najprej za petkrat zmanjšati, torej dokumentacijo prilagoditi na strošek v višini 300 do 500 tisoč evrov. Prejšnje vodstvo je občino močno zadolžilo, zato imamo precej zvezane roke glede investicij. Če nam torej ne bo uspelo najti kakšnega posebnega finančnega vira, ostaja projekt širitve pokopališča na žalost zgolj pobožna želja v nedoločeni prihodnosti,« je povedal Franc Pukšič. SD
Ptuj • Komu denar za kulturo
Razdelili 230.000 evrov
Mestna občina (MO) Ptuj je na spletni strani objavila sezname kulturnih projektov in dejavnosti, kijih bodo letos financirali z javnimi proračunskimi sredstvi.
120.000 evrov bo občina nakazala za organizacijo treh poletnih festivalov: Art Stays, Arsana ter Dnevi poezije in vina; za vsakega namenja po 40.000 evrov. 49.500 evrov se bo razdelilo med pet organizatorjev večjih tradicionalnih prireditev v mestu: Rimske igre 15.000, Ptujske grajske igre 4.500, 50. Festival narodno-zabavne glasbe 10.000, Salon sauvignon 10.000, 150-letnica Gimnazije Ptuj 6.000 in postavitev cvetlične ure TD Ptuj v čast 1950-letnice Ptuja 4.000 evrov.
Objavljeni so tudi rezultati razpisa ptujske območne izpostave JSKD, ki je razpolagala z dobrimi 70 tisočaki. 50.000 evrov bodo razdelili kulturnim društvom, 6.000 evrov namenjajo za delovanje Zveze kulturnih društev, 5.000 za projekte in 2.600 evrov za gostovanja. MZ
Foto: Črtomir Goznik
MO Ptuj letos za tri poletne festivale - glasbenega, likovnega in literarnega - namenja 120.000 evrov.
torek • 23. julija 2019
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • Triletni projekt RUNE bo slovensko podeželje popeljal v digitalno Evropo
Internetni priključek prvi fazi za 150 evrov, kasneje precej dražji
Z izjemo občin Ormož in Središče ob Dravi so v 200-milijonsko investicijo, ki bo hitrejšo inter-netno povezavo omogočila okoli 233.000 gospodinjstvom, vključene vse občine iz upravnih enot Ptuj, Lenart in Ormož.
V naslednjih treh letih naj bi bilo na slovenskem podeželju občutno manj tako imenovanih belih lis, torej območij, ki niso pokrita s širokopasovnim omrežjem, in to po zaslugi projekta RUNE. Gre za 200-milijonsko investicijo, ki bo hitrejšo internetno povezavo omogočila okoli 233.000 gospodinjstvom in podjetjem na slovenskem podeželju. Gradnja se bo začela v Šentilju, do konca leta 2021 pa bodo omrežje RUNE zgradili v vseh občinah iz UE Ptuj in Lenart, znotraj UE Ormož pa v občini Sveti Tomaž.
Kot so povedali na RUNE Enia iz Sežane, slovenskem delu mednarodnega podjetja, se bo projekt, ki velja za doslej največjo neposredno tujo investicijo v izgradnjo odprtega širokopasovnega optičnega omrežja v Sloveniji, izvajal na območjih redke poseljenosti, torej na slovenskem podeželju. Omrežje, ki ga bodo postavili, bo omogočalo hitrosti prenosa do 10 gigabitov (Gb) na sekundo. V treh letih bodo položili več kot 6000 kilometrov optičnega kabla, omrežje pa bo odprto, kar pomeni, da bodo lahko storitve omrežja pod enakimi pogoji najeli vsi operaterji.
»V projekt RUNE so vključene tudi občine Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Go-rišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Lenart, Majšperk, Markovci, Pod-
lehnik, Ptuj, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slov. goricah, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Jurij v Slov. goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Z nekaterimi od teh sodelujemo že bolj aktivno, saj so del naših prvih aktivnosti, zato bomo tam gradnjo omrežja pričeli v kratkem, z drugimi pa bomo sodelovanje še vzpostavili,« je pojasnil Marko Šalamon iz tehnične službe sežanskega podjetja.
Občine
za optično omrežje nimajo denarja
Strošek posameznega priključka je ocenjen na okoli 1000 evrov, izvajalci pa bodo lahko dobili do 300 evrov sofinanciranja na posamezni priključek. In kakšni bodo stroški za uporabnika? Marko Šalamon je povedal, da bodo v času gradnje zelo ugodni: »Strošek priključit-
Uporaba interneta med letoma 2008 in 2018 v Sloveniji
Na internetu dnevno »visi« dober milijon Slovencev
Tabela slovenskega statističnega urada (SURS) prikazuje uporabo interneta v zadnjih desetih letih, in sicer tistih prebivalcev Slovenije - zajeta je starost od 16 do 74 let - ki internet uporabljajo vsak dan ali skoraj vsak dan, vsaj enkrat tedensko ali vsaj enkrat mesečno. Iz podatkov izhaja, da število uporabnikov interneta vztrajno narašča, in to najbolj tistih, ki ga uporabljajo vsak dan, kar pomeni, da so internetne storitve postale nepogrešljiv del življenja večine Slovencev. Kot je razvidno, SURS podatkov za mesečne uporabnike zadnjih pet let sploh ne zbira več, število tedenskih »surferjev« se je zmanjšalo, a gotovo na račun dejstva, da so se prekvalificirali v vsakodnevne uporabnike interneta. Od leta 2008 do lani seje namreč število tistih, ki na internetu »visijo« vsak dan, skoraj podvojilo in znaša skoraj 1,1 milijona Slovencev.
pomembna, občine pa denarja za tako zahtevne projekte nimajo. V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, denimo, so prijave zainteresiranih za gradnjo odprte širokopasovne optične infrastrukture zbirali že aprila, od projekta RUNE pa si veliko obetajo tudi v Juršin-cih.
RUNE je prvi projekt s podporo sklada CEBF in zaenkrat edini, ki povezuje gradnjo omrežja v dveh članicah Evropske unije. Projekt namreč hkrati poteka tudi na Hrvaškem, kjer bodo v omrežje v Pri-morsko-Goranski in Istrski županiji vložili okoli 60 milijonov evrov.
Senka Dreu
Foto: m24
ve bo za tistega, ki se bo prijavil v času gradnje omrežja RUNE, znašal 150 evrov po gospodinjstvu. Ostali uporabniki, ki se bodo za priključek odločili kasneje, pa bodo morali plačati dejanske stroške, ki bodo lahko nekajkrat višji.«
Zlasti župani podeželskih občin pozdravljajo projekt, ki bo njihovim občanom omogočil enake pogoje življenja in dela kot v mestih. Tovrstna omrežja so namreč zelo
Cilj je 96-odstotna internetna pokritost
Slovenija sije zadala za cilj širokopasovni dostop do interneta zagotoviti 96 % gospodinjstev. Z realizacijo triletnega projekta RUNE naj bi se ta delež zvišal na 90 %, dodatnih šest pa naj bi dosegli z razpisom za sofinanciranje izgradnje širokopasovnega omrežja, za katerega je država namenila okoli 30 milijonov evrov, s katerimi bi lahko sofinancirali okoli 38.000 priključkov. Ministrstvo za javno upravo trenutno preverja interes telekomunikacijskih operaterjev za gradnjo širokopasovnega omrežja na območjih, kjer sicer ni komercialnega interesa. Lani sta bila objavljena dva neuspešna razpisa za sofinanciranje, saj na prvem ni bilo prijav, na drugem pa nihče ni izpolnjeval pogojev, zato na ministrstvu obljubljajo administrativno poenostavljen postopek.
	2008 I	2009 I	2010 I	2011 I	2012 I	2013 I	2014 I	2015 I	2016 I	2017 I	2018 I
Vsak dan	637.439	741.553	858.829	833.636	829.332	908.207	903.095	944.661	997.112	1.047.040	1.093.311
Vsaj enkrat na teden	193.570	179.686	166.194	157.628	189.854	166.221	160.147	151.190	140.268	128.439	121.221
Vsaj enkrat na mesec	47.687	45.309	35.690	38.577	42.215	-	-	-	-	-	-
Foto: Črtomir Goznik
Vir: SURS
Ptuj • Nova serija prodaje občinskih nepremičnin
Tokrat industrijsko zemljišče in dva prostora v mestnem jedru
Mestna občina (MO) Ptuj nadaljuje prodajo nepremičnin. Na julijski seji so mestni svetniki potrdili prodajo dveh hektarjev velikega zemljišča pri trgovskem centru Jager na Ptuju, dveh poslovnih prostorov v starem mestnem jedru in parcele v Brstju.
Zemljišče na Zagrebški cesti, namenjeno industrijski gradnji, bodo prodajali po postopku javne dražbe. Izklicna cena je nekaj manj kot 676.000 evrov ali 33 evrov/m2 brez DDV (22 %), ki ga plača kupec. Interesenti za nakup morajo do 19. avgusta na transakcijski račun MO Ptuj vplačati varščino v višini 10 %, kar znaša 67.593 evrov. Javna dražba bo 22. avgusta v Mestni hiši. Čez zemljišča poteka javna infrastruktura. Za potrebe vzdrževanja si bo občina ob sklenitvi pogodbe z novim lastnikom pridržala brezplačno služnostno pravico.
Na javni dražbi se bo prodajal tudi poslovni prostor v Lackovi ulici 1 v izmeri 152 m2. Gre za prostore, ki jih je v preteklosti imela v najemu banka Unicredit, kasneje pa jih
je najel Aljaž Zemljič, saj je imel na tej lokaciji namen izvajati gostinsko dejavnost. Ker prostori niso kategorizirani in prostorsko urejeni za to vrsto dejavnosti, najemniku ni uspelo pridobiti uporabnega dovoljenja. Čeprav je prostor obnovil ter opremil lokal in kuhinjo, predhodno za to ni uredil potrebne dokumentacije. Zaradi zapletov, ki so nastali in o katerih smo poročali, je inšpektorat za okolje in prostor na nepremičnino vpisal zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje (črnogradnje). Zemljič naj bi svojo opremo iz lokala odstranil do 15. avgusta, takoj po njeni odstranitvi pa bo inšpektorat predvidoma umaknil zaznambo na nepremičnini. MO Ptuj bo javno dražbo lahko izvedla po umiku
Foto: Črtomir Goznik
152 m2 velik poslovni prostor v stari meščanski hiši v Lackovi ulici, kjer je Aljaž Zemljič načrtoval gostinski lokal, bo občina prodala. Zemljiču je do 15. avgusta postavila rok, da iz lokala odpelje svojo opremo, potem bo inšpekcija z nepremičnine izbrisala zaznambo zaradi črnogradnje, nato lahko sledi prodaja.
zaznambe. Izhodiščna cena za prodajo nepremičnine je 152.000 evrov ali 1.000 evrov/m2.
V	prodajo gre lahko poslovni prostor v Miklošičevi ulici, v katerem je dolga leta poslovala trgovina Ideal. Izhodiščna cena za 51 m2 velik prostor je 45.000 evrov ali 884 evrov/m2.
V	tokratnem paketu za prodajo je tudi zazidljiva parcela v naselju Brstje velikosti 923 m2 za izhodiščno ceno 36.920 evrov ali 40 evrov/ m2. Vsi navedeni zneski so brez davka. V skladu s pogoji MO Ptuj so stroške davka na promet nepremičnin dolžni prevzeti kupci, prav tako tudi stroške cenilnega poročila, notarskih storitev in vknjižbe lastništva v zemljiško knjigo.
Mojca Zemljarič
4 Štajerski
Podravje
torek • 6. avgusta 2019
Kidričevo • OPN za gospodarsko cono in kmetijska zemljišča
Za infrastrukturo tudi zadolževanje
V občini Kidričevo poteka postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta (OPN), predvsem za potrebe gospodarstva.
Plačnica celotnega OPN je država, saj z njim v prostor umeščajo zemljišča, na katera bodo navozili zemljo z gradbišča za proizvodno halo Magne v Hočah. Gre za 6o hektarjev veliko območje pod daljnovodi in ob njih, na katerem bodo posekali gozd in ustvarili nadomestna kmetijska zemljišča.
Z OPN-jem se ureja tudi območje bodoče obrtne cone za naseljem Strnišče (dobrih 30 hektarjev) ter manjše zemljišče med Parkom spominov in železniško progo (5 hektarjev), ki ga bodo iz industrijskega prekategorizirali za namen stanovanjske gradnje.
Kot smo že poročali, se bo ob obvoznici v zaledju naselja Strnišče in zaledju tovarne Talum oblikovala nova gospodarska cona. Hkrati bo Talum urejal nov vhod v svoj poslovno-industrijski kompleks. Za infrastrukturno in komunalno opremljanje tega območja namerava občina Kidričevo pridobiti nepovratna evropska sredstva. „Pri Talumu se bodo vzhodno od obvoznice uredila parkirišča za osebna in tovorna vozila, cesta, krožišče, vratarnica, kolesarnica ... Celotno cono
Občina Kidričevo bo z novim prostorskim načrtom, ki naj bi ga potrdili jeseni, pridobila dobrih 30 hektarjev površin za gospodarsko dejavnost in pet hektarjev za stanovanjsko-poslovno gradnjo. Na fotografiji je lokacija bodoče gospodarske cone v zaledju Taluma (desno) in Strnišča (zgoraj).
zahodno od obvoznice, gre za območje velikosti okoli 28 hektarjev, bomo komunalno, infrastruktur-no, energetsko in komunikacijsko opremili. Predvidene je gradnja cest, vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave, pločnikov, treh transformatorskih postaj in telekomunikacijskih vodov," je pojas-
nil župan občine Kidričevo Anton Leskovar.
Opremljanje obrtne cone Kidričevo bo v skladu z investicijskim projektom stalo 4,4 milijona evrov. Gradnjo naj bi končali v letu 2021, ko bi stekla tudi glavnina financiranja projekta. Dva milijona evrov naj bi prispevala Evropska
unija, 700.000 gospodarsko ministrstvo, 250.000 pa občina iz tekočih proračunov. Za 1,4 milijona evrov bi se občina za projekt za obdobje 15 let zadolžila, kredit bi pričeli odplačevati leta 2023, letno pa bi za njegovo poplačilo namenjali po 100.000 evrov.
Mojca Zemljarič
Videm • Cestna in komunalna infrastruktura
360.000 evrov za ceste
V občini Videm bodo čez poletje modernizirali devet cestnih odsekov in zgradili 400 metrov pločnika.
Vrednost naložb v cestno infrastrukturo je 360.000 evrov z DDV. Dela na projektih izvaja Cestno podjetje Ptuj. Pred dnevi sta asfaltno prevleko dobili dve haloški cesti, ki sta bili doslej gramozirani: cesta v Trdobojcih pod Otenim v dolžini 300 metrov in 500-metrski odsek ceste v Ljubstavi. V Dravcih bodo uredili 320 metrov ceste, v Pobrežju ob glavni cesti proti Ptuju pa gradijo pločnik (450 metrov). Na Pobrežju bodo sanirali 40-me-trski odsek ceste, uredili bodo odvodnjavanje meteornih vod s cestišča. „Pričenjamo tudi gradnjo vodovoda v Strmcu s sanacijo ceste in ureditvijo javne razsvetljave na dolžini 620 metrov. Naj dodam,
da smo letos do treh domačij v Zg. Pristavi, ki so bile brez dostopa do javnega vodovoda, položili cevo-
vode in jim omogočili priključitev na omrežje. Vodovodno napeljavo smo položili na dolžini enega kilo-
-'-•i . . ■ \
Podoba Julija so
cestnega odseka v Trdobojcih pod Otenim je te dni že drugačna, na tej cesti in odseku ceste v Ljubstavi položili asfalt.
metra. Pri tem projektu smo veliko dela izvedli sami z občinskim režijskim obratom. Tako smo pri izvedbi nekaj privarčevali," je povedal župan Branko Marinič.
Občina Videm ta čas pelje postopek javnega naročila za gradnjo kraka fekalne kanalizacije v dolžini 180 metrov od Osmice do avtoceste. Krajši odsek kanalizacije bodo gradili tudi v delu naselja Pobrežje. Dela bodo predvidoma končana oktobra. Pripravljajo tudi projektno dokumentacijo za sanacijo plazu v Trdobojcih. Izvedba projekta se prav tako načrtuje za jesenski čas, stroške sanacije naj bi pokrilo Ministrstvo za okolje.
MZ
Ptuj • Na KGZ Ptuj razmišljajo o prodaji izbranih vrtnin in sadja
Bo Ptuj dobil še eno tržnico?
Direktor Andrej Rebernišekje potrdil idejo o ureditvi tržnice znotraj zavoda, glede podrobnosti načrtov pa do jeseni ostaja skrivnosten.
Ideja o ureditvi tržnice znotraj ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda je zorela že nekaj časa, kot kaže, pa se bliža njena realizacija. Da se nekaj dogaja, nam je potrdil tudi Andrej Rebernišek, direktor zavoda, a glede podrobnosti načrtov ostaja skrivnosten. »Res je, da o tem razmišljamo, bi tudi že naredili kakšen korak, a smo se v zadnjem
Doslej so na KGZ Ptuj stojnice postavili le ob posebnih prireditvah, bodo od jeseni stalnica?
mesecu, kot veste, ukvarjali s škodo v kmetijstvu po neurjih. Zdaj so dopusti, jeseni pa bomo staknili glave in dorekli, kaj želimo.« Tržnica KGZ Ptuj naj ne bi bila konkurenca ptujski mestni tržnici, ampak predvsem dodana vrednost, ki bi jo zavod z izbranimi vrtninami in sadjem ob sobotah ponudil kupcem.
SD
Polenšak • Sanacija plazu in kanalizacije
Večji lovilec in širša cev
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je na Polenšaku končala sanacijo plazu. Urejali so spodnji del pobočja, ki meji na državno cesto proti Bratislavcem.
Ogled na terenu
Investicija je veljala blizu 200.000 evrov. Zaradi plazenja pobočja so prečno na cesto uredili tri drenažna rebra, ob cesti zgradili kamnito zložbo (škarpo) in uredili primerno odvodnjavanje. Izvajalec del je bilo podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine. Sedaj je na potezi občina, da za odtekanje padavinske vode poskrbi še na zgornjem delu pobočja, kjer poteka lokalna cesta. Problem je namreč, da se meteorna voda ob vsakem intenzivnejšem deževju ali nalivu na cesti zlije v potok. Zbirati se začne pri šoli, od tam pa mimo gostilne Šegula priteče do kmetijske zadruge. Vode na cesti je veliko, zaradi padca terena je tudi hitra. Ko je klanca konec in je cesta na kratki ravnici, se voda z nje zlije na zasebna zemljišča ter povzroča škodo. Jože Šegula ima ob vsakem večjem nalivu dvorišče popolnoma pod vodo, težave imajo tudi pri Rakuševih in Cvetkovih. Pri Cvetkovih voda najeda pobočje, na katerem imajo celotno posestvo: stanovanjsko hišo, vrt, vinograd, sadovnjak, njivo in travnike. Zaradi nekajletnega zamakanja terena se je na spodnjem delu Cvetkovega posestva, ob vznožju pobočja, sprožil zemeljski plaz. Tega je DRSI sanirala. Naloga občine je sedaj, da za odvodnjavanje poskrbi še na vrhu klanca. „Pridobili smo soglasje lastnika, da lahko posegamo na njegovo zemljišče. Vgradili bomo večji lovilec meteorne vode (zbiralnik) in vgradili odvodne cevi večjega premera (32 cm). Vodo bomo potem po ceveh usmerili v dolino. Z nasutjem bomo utrdili bankino pri Cvetkovih. Za izvedbo del smo se dogovorili s koncesionarjem, Cestnim podjetje Ptuj. Računamo, da bi se dela opravila v sklopu vzdrževanja. Strošek ocenjujem na okoli 10.000 evrov," je pojasnil župan občine Dornava Janko Merc. MZ
Spuhlja • Kolesarska povezava
Pod jezerom od Markovcev do Ptuja
Občina Markovci je že pred leti pod jezerom (na njegovem levem bregu) asfaltirala cesto, ki v glavnem služi lokalnemu prometu, pa tudi številnim rekreativcem, kot so kolesarji, tekači in pohodniki.
Ob tej cesti, ki so jo Markovčani asfaltirali že v času, ko je občino vodil župan Franc Kekec, se je v Zabovcih razvila športna dejavnost. Z leti je zraslo več objektov: društvena brunarica, asfaltirano športno igrišče, igrišče za odbojko na mivki, prostor za peko na prostem, igrišče za otroke ... V sklopu športnega parka je urejen ribnik, lani je občina na tem prostoru namenu predala postajališče za avtodome. Poskrbeli so tudi za nadaljnje asfaltiranje ceste pod jezom do meje z občino Ptuj. Od občinske meje med Markovci in Ptujem je cesta na krajšem odseku ostala makadamska, potem se je ponovno priključila na asfaltno. Mestna občina Ptuj za ureditev tega kratkega odseka leta in leta ni pokazala zanimanja. To poletje je bil narejen korak naprej. „Cesta je v lasti Dravskih elektrarn Maribor (DEM). Ker so s terena prihajali pozivi za asfaltiranje tega manjkajočega odseka, smo jih prenesli vodstvu DEM. V podjetju so se odločili, da cesto, ki jim služi kot servisna pot, asfaltirajo. Zelo smo zadovoljni, da se je to uredilo, dobrega sodelovanja z DEM si želimo tudi v bodoče," je povedala ptujska županja Nuška Gajšek. MZ

7 -

...


Kratek odsek ceste pod Ptujskim jezerom v Spuhlji je po večletnih dogovarjanjih in pobudah končno dobil asfaltno prevleko. Sedaj je pod jezerom asfaltirana celotna pot od markovskega Sigeta do Budine (pri Zokiju).
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: SD
torek m 6. avgusta 2019
Turizem
Štajerski	S
Benedikt, Destrnik • Gradnja termalnih paradižev ostaja na papirju
Čakajoč na junaka, ki bo odvezal malho
V občinah Benedikt in Destrnik že dolgo sanjajo o zdraviliškem turizmu: termalne vrtine so, zemljišča tudi, izdelani so načrti, pridobljeni sta že bili gradbeni dovoljenji, le investitorja še ni od nikoder.
Foto: Beneco
Dokler se ne pojavi investitor, bodo Terme Benedikt ostale le pri načrtih kot je ta na fotografiji ...
Ker je severovzhodni del Slovenije bogat z zdravilnimi vodami in vrelci, v tem delu države je najti lepo število uveljavljenih termalnih kopališč z dolgoletno tradicijo, ne preseneča, da so se nekatere občine v Slovenskih goricah že pred desetletji ambiciozno lotile načrtov za gradnjo zdraviliškega turizma, ki bi pripomogel k razvoju in večji prepoznavnosti občin. Med njimi sta najdlje prišli občini Benedikt in Destrnik, a v nobeni se kljub temu še ne morejo pohvaliti s kakšnim konkretnim rezultatom, saj še v nobeni niso našli junaka, ki bo odvezal malho in na mizo položil denarce.
Potem ko si je bivši benediški župan Milan Gumzar dolga leta prizadeval, da bi projekt Terme Benedikt zaživel, je moral štafeto po lanskih volitvah predati novemu županu Milanu Repiču, s tem pa tudi nedokončano nalogo - gradnjo term. Spomnimo, da je projekt, za katerega je bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje, zastal zaradi stečaja podjetja CM Inženiring, potem pa naj bi projekt z osmimi hektarji zemljišč vred od državne družbe za upravljanje terjatev bank, bolj poznane kot DUTB, odkupilo podjetje Beneco iz Maribora. Ob prevzemu funkcije je Repič gradnjo benediških term označil kot eno pomembnih nalog v svojem mandatu, obenem pa predlagal, da bi se bilo treba projekta lotiti postopoma, saj bo težko zagotoviti 35 do 40 milijonov evrov, na kolikor naj bi bila ocenjena celotna investicija.
Benedikt: investitorja še iščejo
Tako meni še danes, a pravi, da prihodnost projekta pravzaprav ni v občinskih rokah. »Zemljišče je zasebno, občina ne more o ničemer odločati, lahko samo nudi potrebno podporo, če se pojavi investitor. Vem, da ga lastnik intenzivno išče, iskati ga pomagamo tudi mi na občini, vendar zaenkrat neuspešno.«
Kaj več nam ni uspelo izvedeti niti na Benecu. Direktor Dejan Turk je dejal le, da je projekt še vedno v fazi razvoja in dogovarjanj. »Zato vam v tem trenutku konkretnejših informacij žal ne morem ponuditi. Takoj, ko bo kaj novega oziroma bodo zadeve dovolj zrele za poročanje, pa boste obveščeni.«
Destrnik: Pukšič molči
Tudi Terme Gaja v Janežovcih, projekt Franca Pukšiča iz njegovega prvega županskega sklopa, so že imele gradbeno dovoljenje, a se je prav tako zataknilo pri denarju. Spomnimo, da je občina Destrnik zaradi term ustanovila podjetje Terme Gaja in vanj vložila približno pol milijona evrov. Reakcije občanov in tedanjih svetnikov na smele načrte so bile takrat različne, od izrazov navdušenja in podpore do zadržanosti in dvomov. Občina je z 68 odstotki večinska lastnica, preostalih 32 odstotkov pa naj bi podjetje Emer Ing brez vednosti občine že pred časom prodalo Rusom, čeprav je iz uradnih podatkov razbrati, da je še zmeraj v solastništvu z občino.
Novi-stari destrniški župan Franc Pukšič do nadaljnjega ni želel komentirati ničesar v zvezi s projektom Terme Gaja, je pa slišati, da v ozadju potekajo številne aktivnosti in resni pogovori s potencialnimi investitorji.
Senka Dreu
Foto: HostingJng
Terme Gaja
Podlehnik • Namesto prodaje bodo domačijo na Tomajni raje tržili
Jutro z najlepšim pogledom na Haloze in Dravsko polje
Če ste se že kdaj zapeljali v nedrje Haloz, tam po ozki cesti mimo nekoč znamenite Gorce in obnovljene podleh-niške viničarije ter etnografskega muzeja, se vam je oko skoraj zagotovo ustavilo na domačiji, ki vehementno kraljuje vrh hriba med vinogradi na naslovu Dežno pri Podlehniku 37. Domačini mu pravijo Tomajna. Prav s te točke se razpira neverjeten pogled na nagneteno zeleno-modro gričevje, ki se spušča v Dravsko polje s Ptujem in okolico. Vse to ponuja pogled z omenjene domačije.
Hiška, ki - začuda - sploh ni v slabem stanju kot veliko njih v Halozah, je že nekaj časa v lasti pod-lehniške občine. Kar dolgo so jo zasedali podnajemniki, po njihovi smrti jo je občina ponovno dala v najem zasebniku in jo, še v času prejšnjega župana Marka Maučiča, hkrati namenila za prodajo. »Letos smo ta objekt izvzeli iz načrtovanega programa prodaje občinskih nepremičnin. Namesto tega jo bomo prenovili, za kar smo že predvideli sredstva v proračunu 2020,« je povedal sedanji župan Sebastian Toplak.
Hišo bodo opremili v tradicionalnem »haloškem duhu«
Za prenovo hiše so zaenkrat rezervirali 41.000 evrov. Čeprav ne gre za veliko denarja, pa naj bi ta vsota zadostovala za vse tisto, kar je treba narediti: »Z omenjenimi sredstvi nameravamo hišo v celoti obnoviti. Pri tem nam gre na roko dejstvo, da je bila celotna streha pred nekaj leti obnovljena. Kar še manjka, je zunanja ureditev in fina notranja ureditev z opremo. Pri tem bomo res pazili, da bo oprema pristna in avtohtona, seveda primerno obnovljena,« je dodal Toplak in pri tem še navrgel, da bodo, če bo le možnost, izkoristili tudi
Foto: Arhiv Občine Podlehnik
Domačija na Tomajni
liTijfci üiBinatri
Foto: Haioze.net
Pogled na Haloze
kakšen denar iz prihodnjih razpisov LAS Haloze, morda pa se bo zanjo našel tudi kakšen državni krajcar.
Ker gre za hišo, ki je avtohtona, saj je v enem delu lesena (klasična haloška cimprača) in v drugem iz kamna ter opeke, jo občina kot
V načrtu tudi vinska panoramska cesta
Hiša z najlepšim pogledom na Haloze in Dravsko polje leži ob cesti Podlehnik-Gorca-Dežno-Dolena. Celotno cesto, speljano med igrivimi haloškimi griči, želijo v občini Podlehnik postopoma razvijati v smislu »vinske panoramske ceste«. Župan Sebastian Toplak je prepričan: »Grebenski potek ceste s čudovitimi razgledi in terasastimi vinogradi ter tradicionalnimi haloškimi hiškami in tudi nekaj t.i. štoki oz. vinogradniškimi vilami ponuja izjemen turistični potencial.«
lastnik in investitor želi v celoti obnoviti v tradicionalnem duhu, nato pa jo ponuditi gostom oz. turistom v najem za daljše ali krajše obdobje, pa tudi za enkratne nočitve.
Hiša na Tomajni - bodoči raj za naravoljube
»Želimo si, da bi obnovljeni objekt služil kot vzorčni primer avtohtone haloške hiše oz. zidanice, ki jo je mogoče turistično tržiti, s čimer bi spodbudili tudi druge lastnike takšnih zidanic k njihovi obnovi in trženju, hkrati pa bi s tem krepili turistično ponudbo naših krajev. Prepričan sem namreč, da če bomo uspeli privabiti turiste v naše kraje, jim ponuditi tisto, kar imamo, to pa sta predvsem mir in
neokrnjena narava, bo veliko lažje razvijati dopolnilne dejavnosti na kmetijah in prodajati domače vino ter kulinarične sprecialitete,« je prepričan Toplak.
S prenovljeno haloško hišo seveda ne bo upravljala občina, pač pa bodo iskali primernega upravljavca: »Nekaj okvirnih pogovorov je že bilo, vendar je preuranjeno konkretneje govoriti o tem,« je sklenil župan Sebastian Toplak.
Vina s Tomajne so nekoč sodila v svetovni vrh - kje so danes?!
Hiša v Dežnem pri Podlehniku ima poleg izjemne lege tudi zanimivo zgodovino. Gre namreč za nekdanjo viničarijo, ki je pripadala k vinogradniškemu posestvu družine Osterberger s Ptuja. Kot vemo, gre za pomembnega vinskega trgovca in hotelirja s Ptuja, lastnika mnogih nepremičnin v Halozah in tudi na Ptuju (med drugim je bil lastnik današnjega hotela Mitra). Vinorodni okoliš, ki obdaja hišo, se je v začetku 20. stoletja imenoval Tomajnberg; Haložani mu še danes pravijo Tomajna. Vina, pridelana v teh vinogradih, so na takratnih svetovnih vinskih ocenjevanjih npr. v Parizu, prejemala najvišja priznanja, izvažali pa so jih med drugim tudi v Patagonijo!
Haloze wine - proudly since ...
Na(d) problematiko vinske tradicije Haloz, ki bi lahko bila vlečni konj turizma teh krajev, se danes velja globoko za zamisliti ... Sploh ob dejstvu, da se danes številna »novodobna« uvožena vina ponašajo z nalepkami »proudly since 1986« (s ponosom od leta 1986) ... Kar poglejte nalepko kakšne steklenice iz npr. Avstralije ... Ampak to je že druga zgodba.
sm
Cirkulane • Park dediščine
Nastaja muzej na prostem
Občina Cirkulane je pri cerkvici sv. Katarine kupila zemljišče, na katerem bodo oblikovali Park dediščine.
„Zamisel je, da postavimo muzej na prostem. Predstavili bi za naše območje značilno arhitekturo izpred nekaj desetletij. Postavili bomo staro hišo, ob njej hlev, prešo, gospodarsko poslopje, brajde ... Projekt je sicer še v povojih, zanj bomo poskusili pridobiti sredstva po razpisu LAS. V proračunu denarja za projekt nimamo posebej rezerviranega, zato bo njegova realizacija vezana na uspešnost prijave na razpis. Če
Foto: Črtomir Goznik
Lokacija pri cerkvi sv. Katarine je ena lepših v Cirkulanah.
bomo s prijavo uspeli, potem bi ga lahko izvedli v naslednjih dveh letih. Zamisel je, da bi uredili tudi učni park, čebelnjak in prireditveni prostor. Vsebine bi oblikovali skupaj s šolo in vrtcem, saj je lokacija Parka dediščine v njuni neposredni bližini. Pri načrtovanju bomo sledili smernicam Zavoda za varstvo kulturne dediščine," je povedala županja občine Cirkulane Antonija Žumbar.
MZ
6 Štajerski
V središču
torek • 6. avgusta 2019
Slovenija • V naši državi imamo varuhe pravic za kar 8 področij
Osem varuhov nas na letno stane več kot 3 milijone evrov
Varuh človekovih pravic je institucija, ki je poznana domala povsod po svetu. Človekove pravice so eden največjih dosežkov civilizacije, pri čemer so še vedno prevečkrat kršene, zato jih je treba vseskozi varovati, tudi s posebnim varuhom. Upravičenost drugih varuhov pa je nemara bolj odsev nedelovanja države kot pa potrebe po varovanju pravic.
Preglejmo naše varuhe, zaposlene v njihovih uradih, stroške in podobno. »Varuh človekovih pravic je ustavna kategorija, ki ne spada ne v izvršilno, ne v sodno in ne v zakonodajno vejo oblasti, ampak je nadzornik oblasti,« izvemo na vladi.
Aktualni varuh človekovih pravic je Peter Svetina, v njegovem uradu je zaposlenih še 49 oseb. Letni stroški delovanja urada, se pravi plače, material in podobno, so več kot dva milijona evrov, in kot kaže, se bodo kmalu povzpeli na tri milijone. Pred tremi leti so stroški delovanja urada znašali dobra dva milijona evrov (2,042.767 evrov), leto kasneje so bili za 100.000 evrov višji (2,151.490 evrov), lani so dosegli že dobra dva in pol milijona (2,519.838 evrov), letos naj bi urad varuha porabil več kot dva milijona osemsto tisoč evrov (2,803.988 evrov), leta 2020 pa bodo stroški še višji (2,853.988 evrov).
Zagovornik načela enakosti
Zagovornik je institucija, ki je bila ustanovljena z zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Je samostojen državni organ na »področju varstva posameznika in posameznice pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katerokoli drugo osebno okoliščino na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju,« so pojasnili na vladi, kaj vse ta zagovornik brani in varuje. Aktualni zagovornik je Miha Lobnik, poleg njega pa je na uradu zaposlenih še 16 oseb. Letos bodo za svoje delovanje po-
Vsi uradi iz leta v leto potrebujejo več denarja, niti en varuh ali zastopnik ni znižal stroškov delovanja.
rabili 1,100.000 evrov, prihodnje leto dober milijon 200.000, kar je velik skok od leta 2016, ko niso porabili čisto nič. Leta 2017 so za delovanje porabili dobrih 225.000 evrov, znesek se je že leta 2018 skoraj podvojil, zdaj, kot kaže, pod milijon evrov ne bo šlo več.
Zastopnik pacientovih pravic
V Sloveniji deluje 13 zastopnikov pacientovih pravic, svoje delo opravljajo nepoklicno in dobijo plačano samo nagrado ob plači, pa vendar potrebujejo »strokovno in administrativno pomoč«, so povedali na vladi. Za letos in prihodnje leto naj bi za to pomoč porabili okoli 200.000 evrov.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
Varuh, ki opozarja na nepravilnosti in pomanjkljivosti v prehranjevalni verigi, aktualni je Igor Hrovatič, dobi mesečno nagrado, pa tudi denar za službene poti, analize, raziskave in plačilo drugih stroškov, povezanih s svojim delom. »Varuh opravlja svojo funkcijo nepoklicno in mu pripada mesečna nagrada za opravljanje funkcije v višini 30 odstotkov osnovne plače, določene za 56. plačni razred.« To pomeni,
da se nagrada računa na osnovo 3807,69 evra bruto. Varuh je upravičen tudi do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter povračila stroškov na službenem potovanju v državi in tujini. »Varuh nima dodatnih zaposlenih. Administrativno podporo mu zagotavlja kmetijsko ministrstvo, smo izvedeli na vladi. Letos naj bi stroški za omenjenega varuha državno blagajno stali 60.000 evrov.
Varuh športnikovih pravic
Ob nazivu 'varuh športnikovih pravic' bi se lahko vprašali, kje je varuh umetnikovih, novinarjevih, zdravnikovih, policistovih in še kakih pravic. Rožle Prezelj, nekdanji skakalec v višino, ki je bil dvakrat na olimpijskih igrah, opravlja to funkcijo, ki je izum Cerarjeve vlade. Zaposlenih nima, je pa za delovanje ta urad potrošil okoli devet tisoč evrov, letos in prihodnje leto pa je predvidena številka že okoli 17.000 evrov.
Brezplačni varuhi
Na vsakem ministrstvu sta dva zagovornika enakih možnosti oziroma koordinator in namestnik, dodatnega plačila ne dobivata. Prav tako v sklopu plače deluje vodni ali četni zaupnik v Slovenski vojski.
Varuh gledalcev televizije
Posebna kategorija je zagotovo varuh pravic gledalcev, poslušalcev in uporabnikov programskih vsebin Radiotelevizije Slovenija, ki obravnava mnenja, pritožbe, pripombe in predloge uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenija, ki zadevajo programske vsebine tega javnega zavoda. Denar za njegovo delovanje zagotavlja RTV, koliko ga gre za to funkcijo, pa nismo izvedeli.
GašperPetovar
Slovenija, Podravje • V kakšnem svetu bodo živeli naši pot
Bodo podnebne spremem
Verjetno nijasnovidca, ki bi lahko prihodnost napovedal tako natančno črnoglede znanstvene napovedi pa se že uresničujejo. Dobra novica je, c pripravljeni od odgovornih zahtevati spremembe in jim slediti tudi san
Ne samo morja, tudi reke lahko pokažejo zobe
»Najbolj so izpostavljene velike delte rek, ki so običajno tudi gosto naseljene. Dvig morske gladine pomeni tudi to, da so ob tropskih ciklonih (tajfuni in orkani - odvisno od kraja nastanka) valovi še višji in bolj uničujoči,« izpostavlja meteorologinja Tanja Cegnar in dodaja, da so v tem hipu najbolj ogroženi atolski otoki v Tihem oceanu, ki so nizki in jih vsak nadaljnji dvig morske gladine lahko spremeni v neprimerne za bivanje ter izbriše z obličja sveta. Če se ob prebranem sprašujete, kam boste šli na dopust, če Jadran nekoč res spremeni svojo podobo, naj vam postavimo še pomembnejše vprašanje: Kam bomo dali več kot pol milijarde ljudi, ki bodo samo zaradi dviga morske gladine izgubili svoj prostor pod soncem?
Pripravljeni na stotine milijonov podnebnih migrantov?
»Politikom, gospodarstvenikom in drugim pomembnim odločeval-cem očitno manjka znanja in tudi osnovne etike, kako usodno je zavlačevanje z ukrepi za blaženje podnebnih sprememb. Planet in družba se sicer soočajo z mnogimi okoljskimi težavami, a so podnebne spremembe posebej usodne zato, ker so nepopravljive in tako časovno daljnosežne, da jih bo čutilo na desetine še nerojenih generacij. Pa ne gre le za medgene-racijsko nepravičnost, temveč tudi za geografsko. Najbolj bodo prizadele tiste družbe, ki so zanje najmanj krive in pa hkrati najrevnejša območja sveta. Da ne omenjam na milijone živalskih in rastlinskih vrst, ki jih bodo podnebne spremembe (torej človeštvo) iztrebile. Naši potomci bodo živeli v svetu, kjer bo polovica ekosistemov temeljito spremenjenih, kjer bo vreme še mnogo bolj nepredvidljivo in toplejše. Območja, ki so že zdaj sušna, bodo imela še manj vode, namočena pa bodo imela vode še več. Gospodarska škoda bo naraščala in s tem cene vsega - od hrane, vode do izdelkov, kmetijska pridelava pa bo upadala. Vremensko pogojene naravne nesreče bodo jemale življenja in povzročale
Poleg suše se bodo stopnjevale tudi poplave in vsakič za sabo pustile ogromno škode.
it
Foto: Zarja
Lučka Kajfež Bogataj: »Naši potomci bodo živeli v svetu, kjer bo polovico ekosistemov temeljito spremenjenih, kjer bo vreme še mnogo bolj nepredvidljivo in toplejše.«
razkrojevanje mnogih socialnih sistemov. Družba utegne biti še bolj razdeljena, kot je že, saj se bodo bogati lahko prilagajali na novo podnebje, najrevnejšim bo ostalo na voljo le preseljevanje, navkljub napredku tehnologij. Podnebnih migrantov bo lahko na stotine milijonov. Ne sliši se ravno obetavno, a to je kruta realnost podnebnih sprememb, ki se po malo kaže že danes,« svari klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
S segrevanjem ozračja in vedno višjimi temperc tudi Slovenija.
Ohraniti planet
Čas je, da se zganemo. Povežemo. Ter skupaj od politikov zahtevamo, da se nehajo igrati z našimi življenji in začnejo izvajati vse potrebne ukrepe, ki so jih že pripravili in predlagali strokovnjaki klimatologi in okoljevarstveniki z enim samim ciljem: ohraniti planet.
Že en teden visokih temperatur težko preživimo.
torek • 6. avgusta 2019
V središču
Štajerski	7
omci
ibe terjale usodni davek?
, kot lahko to naredijo študije podnebnih sprememb. Te so zelo nazorne, la lahko katastrofalne posledice še zajezimo. Vprašanje je samo, ali smo li ali bomo raje apatično sedeli in počakali, da se pripeti najhujše.
Foto: Zarja
iturami je za tigraste komarje postala privlačna
Vse več komarjev, ki
V •	I «t
prenašajo malarijo
K nam se že zdaj selijo komarji, ki so prej letali zgolj po Afriki. S segrevanjem ozračja in vedno višjimi temperaturami je zanje, denimo za tigraste, postala privlačna tudi Slovenija. Ti k sreči za zdaj na območju Evrope še ne prenašajo malarije, a je to morda zgolj vprašanje časa. Sploh če vemo, da študije za Slovenijo v prihodnosti napovedujejo vročinske valove oziroma temperature nad 30 °C tudi po več kot dva meseca na leto.
Ljudje se bomo pred vročino skrivali, komarji in nekatere druge živalske vrste pa jo bodo zaznali kot povabilo v našo deželico. Kot da že ni dovolj problemov, se bomo v drugih obdobjih leta ukvarjali s še več poplavami, kot smo jih imeli doslej. Te se bodo stopnjevale postopno in vsakič za sabo pustile ogromno škode. Gradnja na poplavnih območjih bo vse samo še poslabšala. Kaj boste storili, če se boste v bližnji prihodnosti znašli v poročilih, v katerih bodo novinarji poročali o tem, da ste zaradi naravne nesreče izgubili čisto vse? Morda ne zaradi poplave, temveč zaradi požara, ki se bo v času vročinskega vala prav lahko zanetil na kakšnem bližnjem travniku, v gozdu ali sosednjem hlevu. Ne želimo vas strašiti, a to je realnost, ki jo po predvidevanjih znanstvenikov lahko pričakujemo, če ne bomo mi - predvsem pa politiki, ki imajo največjo moč, ukrepali.
V Sloveniji še več toče, posledično pomanjkanje hrane
Strokovnjaki v prihodnosti napovedujejo še več požarov, ki bodo posledica peklenskih vročinskih valov in hudih neurij ter bodo uničili vse, kar jim pride na pot. In to ne samo v daljni Avstraliji, Aziji in Ameriki, temveč tudi pri nas.
Za Slovenijo to med drugimi lahko pomeni še več toče, ki bo uničila ves pridelek. Hrano bo posledično vedno težje pridelovati, in ker je morda še zase ne bomo imeli, je bo najverjetneje zmanjkalo tudi za krmljenje živali. Svetovna lakota (in žeja, saj študije kot posledico podnebnih sprememb navajajo tudi vedno manj virov kakovostne in pitne vode) nas lahko pripelje do največjih grozot, kar si jih sploh lahko predstavljamo.
Zemlja, na kateri se bo še dalo kaj pridelati, bo rezervirana za bogataše, preostali se bodo znašli v nekakšni resnični verziji Survivorja. No, seveda se na poti do alarmnega pomanjkanja hrane lahko zgodi še marsikaj drugega. Zaradi prenaseljenosti (sploh ker določeni deli sveta ne bodo več primerni za bivanje) se prav lahko uvede pravilo enega otroka, kot so ga še pred kratkim poznali na Kitajskem. Verjetno pa si vsega, kar bi prišlo na pamet politikom, ki bi jih v takšni situaciji vodil samoohranitveni nagon, v tem hipu še zamisliti ne moremo ...
Lara Jelen
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Foto: Zarja
Da boste izvedeli prvi!

Kako nam bo to uspevalo, če se bodo temperature vse poletje gibale okoli 40 stopinj?
Ptuj • Praznični odvoz plastičnih zamaškov
»Vsak zamašek nekomu nariše na obraz nasmešek«
Sedemnajsti odvoz zamaškov je potekal isti dan kot praznična prireditev ob 24. prazniku M0 Ptuj in 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih.
Foto: Črtomir Goznik
2. avgusta so s ptujske železniške postaje odpeljali skoraj šest ton zamaškov, v osmih letih že 55 ton.
V šestnajstih odvozih je bilo v predelavo odpeljanih že 48,8 tone zamaškov, z nedavnim prazničnim, 2. avgusta, pa je bilo preseženih 50 ton. Tokrat so v predelavo vojaki 74. pehotnega polka SV iz Maribora, ki so vključeni v ta humanitarni projekt že od vsega začetka, odpeljali okrog šest ton zamaškov. Pobudnik in nosilec akcije Ignac Habjanič je zadovoljen, da se je zbiranje zamaškov v osmih letih tako razmahnilo, saj je preseglo občinske meje, z izkupičkom pa so lahko pomagali številnim, ki potrebujejo pomoč pri zdravstvenih in drugih terapijah ter nakupu pripomočkov za izboljšanje svojega zdravja. Še posebej pa ga veseli, da se zbiranje nadaljuje in tudi humanitarni vidik te akcije. Zahvalil se je vsem, ki so se odzvali njegovi pobudi za zbiranje zamaškov, tej humanitarni in tudi ekološki akciji. Veliko jih je, vedno znova se pridružujejo novi. »Vsak zamašek nekomu nariše nasmešek na obrazu, zato je vredno akcijo nadaljevati,« je povedala predsednica organizacijskega odbora za pripravo prazničnega odvoza zamaškov Silva Razlag. Naj bo cilj zbrati še najmanj 1900 ton zamaškov. Vsak odvoz zamaškov je bil že doslej dogodek zase. Tako so na tokratnem, sedemnajstem, nalaganje prevzeli najboljši športniki in športnice ptujske občine, ki so to čast nosili v letih od 1957 naprej: Nevenka Po-ljanšek (Dobljekar), Silva Razlag, Andrej Razlag - Mai, Nina Kolarič, Matija Šešerko - Škrjanec, Alenka Šolar, Aleksander Kolednik, Rudi Rakuša, Denis Rus, Sašo Stojak in
Tokrat zamaški za malega borca Marka
Mama Mateja je iz Lendave pripeljala desetletnega sina Marka Mlakarja, ki bo prejel izkupiček prazničnega odvoza zamaškov. Za cerebralno paralizo je zbolel, ko je shodil. Hodil je čisto po prstkih, to težavo so odpravili z operativnim posegom, podaljšali so mu tetive. Hoja je bila po operaciji dokaj v redu, a čez čas so se težave znova pojavile. Sledil je zahtevnejši operativni poseg v lanskem letu, hoja se je izboljšala. Potrebuje pa še veliko terapij, plavanje, gibanje, različne pripomočke. Delno jim pri terapijah pomaga zdravstvo, pri fizioterapijah so jim pomagala tudi nekatera društva, Mark pa jih bo veliko potreboval tudi v bodoče. Na terapije ga mama Mateja vozi v Tišino, ki je tri četrt ure vožnje oddaljena od Lendave. Družina je prepričana, da bo Mark nekoč hodil brez težav. Vsi skupaj so borci in se ne dajo, ker vedo, da bo nekoč ves trud poplačan. Pred kratkim so se preselili, Mark je navdušen nad novo sobo, rad se vozi s skirojem, skupaj z bratom Matijem uživa v počitnicah.
Milko Vesenjak, pridružil pa se jim je tudi evropski poslanec Milan Brglez. Povedal je, da se zaveda pomena te akcije, ki pa ne more nadomestiti tistega, kar bi morala sama po sebi že narediti država. Ob dobrem namenu je pomembna tudi reciklaža. Okolje in sociala sta povezana, humanitarnost je lahko zgolj v pomoč. „Na to moramo misliti vsi politiki, hkrati pa podpreti vsako dobro misel in vsako dobro dejanje," je poudaril.
Posebno priznanje za pomoč 74. pehotnemu polku
2. avgusta so v skladišču na ptujski železni postaji zaploskali
		
		
J	i	
Foto: Črtomir Goznik
Stalni sodelavci humanitarnega odvoza plastičnih zamaškov so vojaki 74. pehotnega polka Slovenske vojske iz Maribora.
vsem tistim, ki so že doslej prepoznali vse razsežnosti zbiranja zamaškov, posebej pa pobudniku Ignacu Habjaniču. Zahvalila se mu je tudi ptujska županja Nuška Gajšek in ob tej priložnosti posebno priznanje MO Ptuj podelila 74. pehotnemu polku SV iz Maribora, ki pri odvozu zamaškov sodeluje že od leta 2011; v njihovem imenu ga je prevzel stotnik Stane Lenart. „Naša bogata zgodovina se ponaša s številnimi dobrotniki. Veseli me, da imamo še danes ljudi, ki jim ni vseeno za sočloveka. Eden izmed njih je zagotovo Ignac Habjanič. Posebej me veseli, da se v tej humanitarni akciji ni omejil na naše območje, da dobroto, humanitarnost in srčnost širi čez občinske meje, s tem pa tudi dobro ime Ptuja. Pri tem ima pomoč nekaterih, brez katerih ta akcija ne bi bila mogoča. Že sam je povedal, da je med njimi 74. pehotni polk iz Maribora. Za vse opravljeno delo, za pomoč Ignacu in s tem tudi našemu mestu, predvsem pa vsem, ki to pomoč potrebujejo, mu izročam zahvalno listino," je ob predaji listine povedala županja.
Za kulturne utrinke pri prazničnem odvozu zamaškov je poskrbel mlad nadarjen harmonikar Žiga Lovrec.
MG
Foto: CG
8 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 6. avgusta 2019
Slovenija • Koliko potrošniki poznamo slovenske in evropske sheme kakovosti
Bistvo je v promociji lokalne hrane
Ko kupujemo živila, smo včasih kar zmedeni ob pogledu na številne označbe, ki vsaka zase označuje kakovost, certifikate, geografsko poreklo, način pridelave in predelave... Zdi se, kot da so pridobljene po različnih in med seboj neodvisnih postopkih in kriterijih, toda snovalci kampanje Naša super hrana pri kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da sploh ne gre za zapleteno znanost, ampak v bistvu za precej enostaven in pregleden, pa čeprav malce dolg sistem označevanja kakovosti živil.
Najprej pojasnimo, da govorimo o shemah kakovosti, od katerih je vsaka označena s svojim znakom ali označbo. Poznamo slovenske ali nacionalne in evropske sheme kakovosti. Med prve sodijo višja kakovost, integrirana pridelava in izbrana kakovost, med druge pa zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava. Proizvod, ki je proizveden po načelih določene sheme kakovosti, ima poseben značaj, pravijo na ministrstvu, ta pa je določen na podlagi podrobnih pravil glede načina proizvodnje, vpliva geografskega območja, kjer se proizvod pridela oziroma predela, ali tradicionalnih postopkov proizvodnje.
Sheme kakovosti so dostopne vsem proizvajalcem. Ponudniki lahko označevanje živil uporablja-
jo na svojih izdelkih ob pogoju, da izpolnjujejo zahteve, ki jih posamična shema kakovosti predpisuje. Potrošnik tako lahko hitro prepozna posamezne dodane vrednosti živila, pri tem mu označbe olajšajo nakup, če je z njimi seveda dovolj dobro seznanjen, ti izdelki pa so deležni tudi stalnih dodatnih kontrol. Vsak, ki se vključi v shemo kakovosti, mora namreč upoštevati zakonsko predpisane pogoje, ki jih nadzirata Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter razni certifika-cijski organi. Vsi certificirani proizvajalci lahko poleg evropskega znaka uporabljajo tudi nacionalni zaščitni znak.
Na nacionalnem nivoju postopek zaščite kmetijskih pridelkov in živil poteka v dveh fazah, in sicer se v prvi fazi pripravi specifikacija za zaščito imena proizvoda, nato
pa se v drugi zanj pridobi certifikat, ki ga je treba nato vsako leto obnoviti. V postopku registracije na evropskem nivoju pristojno ministrstvo posreduje Evropski komisiji v presojo vlogo za predhod-
Foto: MKGP
no nacionalno zaščiten proizvod. Preden je ta zaščiten na nivoju EU, imajo države članice tri mesece časa za morebitni ugovor, temu pa sledijo pogajanja za dogovor.
Senka Dreu
EU tradicionalna živila zaščitila že leta 1992
Ob nakupu živil se potrošnik srečuje z obljubami, ki mu jih z oglaševanjem v medijih, na lepo urejenih prodajnih policah ali pa na izdelkih ponujajo različni ponudniki. V želji, da bi posegli ravno po njihovem izdelku, embalažo označujejo z različnimi besedami, barvami, slikami in znaki. Z vprašanjem, kako pred zavajanjem ali celo zlorabo obvarovati potrošnika, hkrati pa zaščititi lokalne oziroma tradicionalne proizvode, so se Evropejci začeli ukvarjati že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Evropska unija je tako za države članice leta 1992 vzpostavila enoten sistem zaščite kmetijskih pridelkov oziroma živil.
Sedem shem kakovosti
Zaščitena označba porekla (ZOP): Ta evropska shema zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Vse faze pridelave in predelave kmetijskega pridelka ali živila morajo potekati na določenem geografskem območju, kakovost in značilnost proizvoda pa je izključno ali bistveno posledica vpliva geografskega okolja.
Zaščitena geografska označba (ZGO): Ta evropska shema zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri označbi porekla. Vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) mora potekati na določenem geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano.
Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP): Kmetijski pridelki in živila iz te evropske sheme kakovosti so pridelani oziroma predelani iz tradicionalnih surovin ali imajo tradicionalno sestavo ali tradicionalno recepturo. S to se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave oziroma predelave. Sama pridelava oziroma predelava geografsko ni omejena, saj lahko te kmetijske pridelke oziroma živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.
Višja kakovost (VK): Kmetijski pridelek ali živilo iz te nacionalne sheme kakovosti po svojih značilnih lastnostih pozitivno odstopa od drugih podobnih.
Ekološka pridelava (EKO): Za označevanje ekološke pridelave lahko ponudnik uporablja nacionalno ali evropsko označbo. Kmetijski pridelek ali živilo je pridelano in predelano po naravnih metodah in postopkih; označujemo ga z enotno označbo »ekološki«, lahko pa se uporabljajo tudi okrajšave, kot sta »bio« in »eko«.
Integrirana pridelava (IP): V to nacionalno shemo kakovosti sodijo pridelki, ki so bili pridelani z naravi prijaznejšim načinom kmetovanja.
Izbrana kakovost - Slovenija: Gre za vrhunsko nacionalno shemo kakovosti, pri kateri kmetijski pridelek ali živilo zagotavlja slovensko pridelavo in predelavo, poleg tega pa ima posebne lastnosti, ki se lahko nanašajo na samo sestavo, na okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo in hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu.
Slovenija • 12,5 milijona evrov za 341 mladih kmetov
Za zaposlitev na kmetiji 45 tisočakov
Iz občin upravnih enot Ptuj, Lenart in Ormož je bilo na razpisu uspešnih 43 mladih prevzemnikov kmetij. Višina podpore, ki jo bodo ti prejeli, je odvisna od tega, ali bodo na kmetiji zaposleni ali ne. Vsi skupaj bodo prejeli dobra dva milijona evrov.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je izdala odločbe o pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete. Razpis kmetijskega ministrstva je bil namenjen izboljšanju starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev in konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, nanj pa se je bilo mogoče prijaviti v dveh sklopih, in sicer glede na to, ali bo upravičenec oziroma mladi kmet na prevzeti kmetiji zaposlen, torej pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (sklop A), ali pa kmetijo zgolj prevzema, zaposlen in zavarovan pa je drugje (sklop B).
Do konca letošnjega januarja je na Agencijo prispelo 361 vlog, in sicer 247 za sklop A in 114 za sklop B. Za sklop A je bilo 235 vlog pozitivno rešenih, mladi prevzemniki kmetij, ki so oziroma bodo na njej tudi zaposleni, bodo prejeli podporo v višini 45.000 evrov, kar skupaj znaša 10,5 milijona evrov. Med njimi jih 40 prihaja iz občin iz upravnih enot Ptuj, Lenart in Ormož. Največ, šest, jih je iz Ormoža, po pet iz Lenarta in Ljutomera, po trije iz Markovcev in Kidričevega, po dva sta od Svetega Andraža v Slovenskih goricah, iz Gorišnice, s Hajdine, od Svete Ane, iz Ptuja in Makol, po eden pa iz Cirkulan, Žetal, Vidma, Juršincev, Cerkvenjaka, od Svetega Jurija v Slovenskih goricah in iz Benedikta.
Za sklop B je bilo izdanih 106 pozitivnih odločb v skupni višini 1,97 milijona evrov. Mladi kmetje, ki niso zaposleni na kmetiji, bodo prejeli vsak po 18.600 evrov tako imenovane nižje podpore. Znotraj upravnih enot Ptuj, Lenart in Ormož jih je 13, in sicer štirje iz Ormoža, dva iz Markovcev, po eden pa iz Gorišnice, s Hajdine, iz Kidričevega, Juršincev, Makol, Ptuja in Ljutomera.
Kot so povedali na Agenciji, bosta obe podpori izplačani v dveh obrokih: upravičenci, ki so ob oddaji vloge na javni razpis že bili kmečko zavarovani, bodo prejeli prvih 70 % dodeljenega denarja v 30 dneh od izdaje odločbe, ostalim pa bo prvi obrok izplačan po zaposlitvi na prevzeti kmetiji in vložitvi zahtevka za izplačilo prvega obroka.
Senka Dreu
Slovenija • Več evropskega denarja za razvoj podeželja
Sprejemljivo očitno pomeni dobro
Ker je naša država dosegla zastavljene cilje na vseh prednostnih nalogah, ji je Evropska komisija sprostila rezervna sredstva za uspešnost v višini šestih odstotkov.
Slovenija je po oceni Evropske komisije program razvoja podeželja med letoma 2014 in 2020 izvajala »sprejemljivo«. Kaj natančno pomeni ta ocena in kakšna je bila lestvica ocenjevanja, na kmetijskem ministrstvu sicer niso povedali, zapisali so le, da je bila Slovenija uspešna pri izvajanju programa in je dosegla zastavljene cilje na vseh prednostnih nalogah. Da gre očitno za dober rezultat, dokazuje dejstvo, da se je za našo državo zdaj sprostila rezerva za uspešnost v višini šestih odstotkov sredstev evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Z nadzorom skuša komisija preprečiti potratno ali neučinkovito porabo proračuna EU; če posamezna država ciljev ne dosega zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti pri izvajanju, lahko komisija izplačila celo začasno ustavi. Ker je Slovenija pregled uspešno prestala, pa ima zdaj možnost črpati vsa načrtovana finančna sredstva iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in tako doseči zastavljene cilje do konca programskega obdobja, ki se bo izteklo leta 2023.
SD
' Foto: M Z
Ker je Slovenija uspešno prestala nadzor Evropske komisije, bo imela možnost črpati vsa načrtovana sredstva iz evropskega kmetijskega sklada za ■ razvoj podeželja.
torek • 6. avgusta 2019
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	9
Ormož • Še pred martinovim predstavitvena klet, prihodnje leto vinska galerija
Nova pridobitev za turiste in lokalne vinarje
V grajskem stolpu ormoškega gradu bo še letos na voljo predstavitvena klet, ki jo namerava urediti občina Ormož. To pa ne bo edina novost. V drugi fazi bodo uredili vinsko galerijo, kjer se bodo predstavljali okoliški vinarji. Galerija naj bi zaživela prihodnje leto.
V bivših prostorih TIC-a naj bi do maja prihodnje leto zaživela vinska galerija, kjer bosta med drugim omogočena pokušnja in nakup vin okoliških vinarjev.
Občina Ormož išče izvajalca za ureditev vinske galerije. V na novo očiščenem delu grajskega stolpa s povezovalnim hodnikom načrtujejo prenovo in do sredine letošnjega oktobra urediti majhno predstavitveno klet. V nadaljevanju pa se bodo lotili še bivšega prostora Turistično-informacijskega centra (TIC) Ormož v delu pritličja gradu, kjer bo predvidoma maja prihodnje leto zaživela vinska galerija. Kot je še razvidno iz dokumentacije, objavljene na občinski spletni strani, s prenovo nameravajo pridobiti nove prostore, namenjene širši rabi, pri tem pa bi bila glavna dejavnost oddajanje vinskih boksov okoliškim vinarjem. Tu bi ponujali okoliška vina ter promovirali mesto in regijo, prav tako bi bila omogočena pokušnja in nakup vin. Na tak način bi bila okoliškim vinarjem omogočena promocija in prodaja lastnega vina. »V grajskem stolpu bi na željo občine uredili predstavitveno klet, ki bi služila razstavi zmagovalnega vina vsakoletnega izbora in hrambi tega vina za pokušnjo. Ker grad obiskuje več gostov, bi z novo vinsko galerijo razširili ponudbo in omogočili obiskovalcem, da se seznanijo z lokalnimi vinogradniki, okoliško pokrajino ter da dobijo možnost vpogleda, pokušnje in nakupa lokalnih vin različnih proizvajalcev, ki je trenutno v Ormožu nimajo.«
Posebej želijo izpostaviti šipon
Po dokumentaciji je ocenjena vrednost stroškov gradnje okoli 42.000 evrov. »Letos imamo za gradbena dela v proračunu 15.000 evrov, ostalo bomo zagotovili v letu 2020,« pojasnjujejo na občini ter dodajajo: »Občina Ormož je v vinorodnem območju, zato je treba dati poseben pečat in poklon območju, kjer se goji vinska sorta šipon, ki ga želimo še posebej izpostaviti. V vinski galeriji se bodo hranila tudi protokolarna vina.«
Monika Horvat
Podravje • Nova tehnologija pridelave sladkorne pese
Pesa je res večja, toda kakšna je vloga GSO?!
V podporo pridelavi sladkorne pese v Sloveniji so na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede letos testno posejali pridelek v skladu s tehnologijo, ki se že nekaj let uporablja v zahodni Evropi, pri nas pa ni dovoljena.
Na polju v Pivoli pri Mariboru so spomladi posejali sladkorno peso, a polovico na v Sloveniji dovoljen način, drugo polovico pa so namenili novi tehnologiji Conviso. Razlika je vidna s prostim očesom že zdaj, ko pesa še raste, saj je del polja z novo tehnologijo manj porasel s plevelom.
Sorta, odporna na dva herbicida
»Gre za demonstracijski poskus, da si lahko obstoječi in potencialni pridelovalci sladkorne pese ogledajo tehnologijo Conviso. Ta tehnologija se že nekaj let uporablja v zahodni Evropi, gre pa za sorte sladkorne pese, ki so odporne na dva herbicida,« je pojasnil profesor fitomedicine Mario Lešnik. Po njegovih besedah so takšne sorte ugodnejše, saj je zatiranje plevelov učinkovitejše. Zaradi tega naj bi bile te sorte primernejše za gojenje na območjih z omejitvami, kot so vodovarstvena območja. »Omogočajo doseganje bistveno boljših ekonomskih rezultatov pri pridelovanju pese kot obstoječa tehnologija v Sloveniji,« je izpostavil.
Končne rezultate s poskusnega polja bodo sicer lahko predstavili šele ob spravilu pridelka. »Na koncu leta se bo pridelek stehtal, naredile se bodo analize sladkorja, izračunali se bodo ekonomski rezultati. Pričakovati je, da bodo rezultati pri 'pametni' tehnologiji Conviso boljši kot pri konvencionalni tehnologiji pridelave, ki jo imamo na
Pesa Conviso je gensko spremenjena
»Nove tehnologije pri razvoju odpornih semen (tolerantnih na nekatere herbicide), ki vključujejo manipulacijo rastlin na nivoju genov, se z odločitvijo EU-sodišča do nadaljnjega obravnavajo v skladu z zakonodajo o gensko spremenjenih organizmih (GSO). Ta določa poseben postopek odobritve gensko spremenjenih rastlin in samo odobrene so lahko prisotne na tržišču. V Sloveniji oz. v EU uporaba tovrstnih rastlin še ni odobrena, po nam znanih informacijah tudi tovrstne vloge še ni v obravnavi na Evropski komisiji,« so na vprašanje, zakaj je pridelava tovrstne pese v Sloveniji (še) prepovedana, odgovorili na kmetijskem ministrstvu
voljo, in sicer tako glede količine pridelka kot sladkorni stopnji.«
Letos dobra letina »tradicionalne« pese
Da bi lahko takšno tehnologijo uporabljali tudi v Sloveniji, si prizadevajo tudi v zadrugi Kooperativa Kristal in Združenju pridelovalcev sladkorne pese Slovenije. Prvi mož obeh Miroslav Kosi ocenjuje, da bo letošnja letina sladkorne pese še boljša kot lani. »Predvidevamo, da bo okoli 65 ton neto pese po hektarju, kar je rezultat, primerljiv z drugimi državami,« je povedal.
Sm, sta
Foto: MH
Foto: CG
Podravje • Letos je podravskemu hmeljarstvu dobro kazalo
Toča zdesetkala dornavski hmelj
V podjetju Hmelj Dornava ocenjujejo, daje pridelek hmelja zaradi zadnjega neurja na dornavskih njivah več kot 80-odstotno uničen, na ostalih lokacijah od skupnih 150 hektarjev pa škoda ni tako dramatična.
Zadnje neurje v Podravju je močno prizadelo tudi hmeljarstvo. V podjetju Hmelj Dornava, kjer obdelujejo 150 hektarjev njiv v Doma vi, Moškanjcih, Borovcih in Vidmu pri Ptuju, so se zelo veselili letošnjega pridelka, saj je kazalo, da bo izjemen. »Žal ne bo nič iz tega, saj ga je v Dornavi dobesedno stolklo, poškodovanih je več kot 80 odstotkov hmelja. Nekoliko boljša je situacija na lokacijah v Moškanjcih in Borovcih, medtem ko je neurje zaobšlo naše njive v Vidmu. Kaj več o škodi in posledicah bomo lahko govorili, ko bomo podrobno preučili stanje,« je povedal Robert Šegula, prokurist podjetja.
Kot rečeno, se je podravskemu hmeljarstvu letos obetala dobra letina, čeprav so z drugih koncev Slovenije, posebej iz hmeljarske Savinjske doline in Koroške, že prihajale napovedi o slabem pridelku zaradi nizkih temperatur v maju,
junijske vročine, hmeljeve kuge in toče. Koroški hmeljarji se poleg težav v pridelavi hmelja ukvarjajo tudi z zahtevo Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca, ki že dve leti zahteva popolno prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev v hmeljarstvu v Mislinjski dolini in zanjo tudi zbira podpise.
Brez FFS ni hmeljarstva
Nedavno jih je na to temo obiskala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki ugotavlja, da ta konflikt že predolgo traja, da ni pravega dialoga, saj sprti strani stopicata na mestu in ne najdeta kompromisne rešitve. Prepoved uporabe fitofar-macevtskih sredstev pomeni prepoved hmeljarstva in še prepoved kakšne druge panoge, je dejala, zato ta ne more biti rešitev. Vzroke težav vidi tudi v preteklosti, ko so
bila hmeljišča umeščena preblizu naselij. Tako je treba po njenem mnenju pogledati, kaj se da storiti znotraj prostorskih načrtov in pridelovalna območja umestiti dovolj stran od naselij ter predvsem šol in vrtcev, da do konfliktov med prebivalstvom in pridelovalci hmelja ne bi prihajalo. Vendar hitrih rešitev ne pričakuje, je še dodala.
Da brez fitofarmacevtskih sredstev ni hmeljarstva, se strinja tudi Robert Šegula. »Hmeljarji delamo po strogi zakonodaji, uporabo FFS regulira hmeljarski inštitut. Če bomo vse prepovedali, bo konec z gojenjem hmelja in še marsičesa drugega. Prav je, da se ljudje zavedajo pomena zdravega okolja in življenja, pretiravati pa tudi ni treba. Zdaj je očitno moderno, da smo vsi proti vsemu za vsako ceno, proti cesti, električnemu drogu, hlevu, slabemu vremenu ...«
Senka Dreu
Foto: CG
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 6. avgusta 2019
Cogetinci • Z izklopljenimi možgani v senci pod orehom turistične kmetije Firbas r> l.	• •	v	• •
Gosta ne zanimajo nase meje in omejitve
Iz turizma na kmetih je z leti nastala zgodba o butičnih počitnicah na živi kmetiji in spanju na seniku. Delo z ljudmi je povsem drugačno od dela na kmetiji. Moč povezovanja dokazuje skupina Gourmet over Mura.
Ko sta Marjana in Alojz Firbas pred četrt stoletja razmišljala, kam se obrniti na kmetiji, ki ima dvanajst hektarjev, kar ni malo, veliko pa tudi ne, poleg tega pa leži v turistom manj znanih Slovenskih goricah, natančneje v Cogetincih v občini Cerkvenjak, si verjetno še sama nista mislila, da bo iz njune turistične kmetije nastala uspešna zgodba, ki je danes prerasla v butič-no turistično kmetijo, ki ponuja počitnice in ki jo obiščejo gostje z vsega sveta. Veter je v jadra dodatno pihnil sin Bojan, mladi prevzemnik, poln idej, elana in zavezanosti k cilju, da bo Domačija Firbas, katere zaščitni znak je hruška, dobro živela in ne zgolj preživela. V času našega obiska je bilo tam še posebej živahno, saj so bili gostje pri zajtrku. Iz jutranjega klepeta je bilo razbrati mešanico različnih jezikov; med gosti sta bila namreč dva para z Nove Zelandije, družina iz Kalifornije, nekaj Nizozemcev, Špancev, Slovencev ...
Pri Firbasovih se je vedno dobro jedlo in pilo. »Leta smo gostili zgolj enodnevne goste in velike zaključene skupine, na neki točki pa smo si rekli: 'To ni to, to počno tudi vsi drugi, pojdimo po svoji poti.' In smo se odločili za individualni butični turizem, za doživetje na kmetiji: s počitkom v senci oreha, mobitelom varno spravljenim v košarici na recepciji in možgani na 'off', raziskovanjem okolice, rekreacijo ali aktivnim sodelovanjem pri vsakdanjih kmečkih opravilih.«
§|S ■ , , m g$p
. II Mi
Družina iz Kalifornije je pomagala pri kmečkih opravilih.
¡¡¡Hill
poto: SD
Klasičnim sedmim sobam in dvema apartmajema so se z leti pridružili alternativni načini prenočevanja, kot je spanje na seniku ali v glamping hiškah, ponudbo pa so popestrili še z leseno kadjo za uživanje v dvoje pod krošnjami dreves in plavalnim bazenom, ki se je izkazal za dobro odločitev, saj je število gostov tudi zaradi tega naraslo.
i|	•	v v • i •
Ne poznajo vec živali
Kot mlad prevzemnik je Bojan Firbas, sicer diplomant Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, prejel pomoč iz programa za razvoja podeželja, uspešen pa je
Hranjenje domačih živali je še posebej za otroke izjemna izkušnja.
bil tudi na razpisu za investicije na kmetiji, in sicer za gradnjo odprtega in kombiniranega hleva za več vrst živali. V njem bivajo živali skupaj in lahko 24 ur na dan svobodno prehajajo iz notranjih prostorov v zunanje in obratno. Na kmetiji je tudi nekaj slovenskih avtohtonih pasem, kot so štajerska kokoš, ci-kasto govedo in jezersko-solčavska ovca. »Žal je tako, da danes ljudje v mestih pogosto sploh ne vedo več, kako se prideluje hrana in kako so videti živali na kmetiji. Zato smo zanje kot neke vrste živalski vrt za domače živali; pri nas jih pobližje spoznajo, lahko jih tudi hranijo, kar je za mnoge izjemna izkušnja.«
V okviru projekta Z električnim kolesom po Slovenskih goricah, katerega prijaviteljica je bila prav Domačija Firbas, so iz programa Leader dobili sredstva za nakup električnih koles, veselijo pa se realizacije velikega projekta gradnje kolesarske mreže, ki bo v Slovenske gorice gotovo privabila še več kolesarjev.
»To bo gotovo pridobitev, čeprav naši gostje ne tarnajo zaradi neurejenih kolesarskih poti. Zaradi avtoceste so lokalne ceste manj obremenjene, tu so še razna brezpotja, kjer se tudi da kolesariti. Večjo težave predstavlja pomanjkanje uporabnih zemljevidov. Imamo to smolo, da smo na tromeji med Gor-

Pri Firbasovih je poleti živahno.
njo Radgono, Cerkvenjakom in Sv. Jurijem ob Ščavnici, vse karte pa so delane za vsako občino posebej, pa še tiste niso preveč dobre. Zdaj to rešujemo tako, da sestavljamo več zemljevidov skupaj. Gosta ne zanimajo naše meje in omejitve, on se hoče prosto gibati in se ne izgubiti. Mi, na primer, upravno sodimo pod Maribor, a smo veliko bolj vezani na pomurski in ptujski del.«
Ješ lahko na vsaki črpalki
Kljub očitkom o nepovezovanju in soliranju deležnikov na podeželju, Firbas pravi, da je s skupino še šestih podobno mislečih zanesenjakov, izbranih pomurskih ponudnikov domačih kulinaričnih storitev, zaoral ledino in se povezal v Gourmet over Mura. »Nismo konkurenca, ampak se dopolnjujemo, si pomagamo in si pošiljamo goste. Skupaj smo močnejši. Kljub temu potrebujemo še več sodelovanja in specializacije. Zelo bi bil vesel, če bi se kakšna kmetija v bližini odločila za turistično dopolnilno dejavnost in bi prevzela kakšen del naše ponudbe. Delo z ljudmi zahteva celega človeka, za to moraš imeti smisel, to je čisto nekaj drugega kot delo na kmetiji. Ker pozimi gostov v bistvu ni, potrebujemo pomoč sezonsko, torej čez poletje, to pa je zelo težko najti. Že nekaj časa na primer iščem človeka, ki bi za več kmetij skupaj vodil administrativne posle, ker tega sami ne zmoremo več. Papirologije, predpisov, omejitev in zahtev je namreč toliko, da se nam že meša od tega, predvsem pa nam krade dragocen čas, ki bi ga lahko sicer namenili delu na kmetiji in skrbi za gosta,« še pravi mladi prevzemnik, ki si v prihodnje želi ustvariti tudi družino, poleg tega pa cilja na povišanje števila povprečnih nočitev na kmetiji na pet, pri kakovosti ponudbe pa iti še višje, a vendar hkrati ostati pri preprostosti in doma pridelanem. »Ješ lahko na vsaki črpalki, ljudem pa je treba predstaviti razliko v kakovosti domače hrane, ki jo pridelamo sami in izvira z naše kmetije. To pa seveda ne more stati enako kot na črpalki.«
Senka Dreu
Planinska zveza
Tudi najlažje planinske poti zahtevajo opremo
• • 1 v •
in izkušnje
Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) so opozorili, da je tudi lahka planinska pot lahko fizično naporna in zahteva veliko pozornosti. Cilj moramo prilagoditi svojim sposobnostim in se v gore odpraviti s primerno opremo, so sporočili.

Planinske poti v slovenskih gorah so označene s Knafelčevo markacijo (belo piko obkroža rdeč kolobar), glede na tehnično zahtevnost pa so razvrščene na lahke, zahtevne in zelo zahtevne planinske poti. Treba se je zavedati, da to niso turistične poti in zahtevajo primerno opremo in usposobljenost: »Lahka planinska pot še ne pomeni, da je ta pot lahka tudi za nekoga, ki s hribi še nima izkušenj. Lahkih poti po planinski kategorizaciji ne moremo enačiti z lahkimi označenimi pohodniškimi ali turističnimi potmi po dolinah,« je opozoril generalni sekretar PZS Matej Planko.
Za gibanje po lahki planinski poti potrebujemo planinske čevlje, pri hoji pa si lahko pomagamo s pohodnimi palicami. Na zahtevni planinski poti si na posameznih težjih mestih pomagamo z rokami, varovala pa nam pomagajo pri ohranjanju ravnotežja. Zaščitna čelada je priporočljiva na vseh poteh, kjer je možnost padajočega kamenja. Predstavlja tudi zaščito pri padcih in udarcih glave ob podlago, je izpostavil načelnik komisije za planinske poti Bogdan Seliger.
»Obiskovalcem gora svetujemo, naj ne zahajajo na brezpotja. Če se izgubijo, naj se vrnejo po isti poti in poiščejo zadnjo markacijo, ki so jo videli, ne pa nadaljujejo v neznano,« svetuje strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.
Da se bodo domači in tuji planinci bolje znašli na planinskih poteh ali v primeru nesreče v gorah, je PZS v sodelovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije pripravila zgibanko z napotki za varnejši obisk gora poleti v slovenščini in angleščini, tik pred izidom je tudi vodnik Slovenska planinska pot v angleščini.
Navodila in nasvete je PZS ponovno posredovala po številnih nesrečah in reševalnih akcijah v gorah. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije so v celem letu lani posredovali 537-krat, letos pa v prvi polovici leta že 249-krat. (sta)
Kandidat za inovativnega mladega kmeta
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine sta tudi letos objavili razpis za izbor inovativnega mladega kmeta. Zaradi premajhnega števila prijav je bil podaljšan, nabor inovativnih idej pa kljub temu ni bil velik, saj je iz vse Slovenije prispelo le osem prijav, so povedali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z območja ptujskega kmetijsko gozdarskega zavoda je v Ljubljano prispela le prijava enega kandidata, in sicer Bojana Firbasa iz Cerkvenjaka. »Prijavil sem našo idejo blagovne znamke Domačija Firbas, ki se osredotoča na individualni butični turizem in na doživetje na 'živi' kmetiji, ki ponuja samo to, kar je pridelano doma, od mesa, kruha, zelenjave, sadja, gibanice do vina, viljamovke in hruškovega soka.«
Mladi prevzemnik Bojan Firbas z novo pridobitvijo - električnimi kolesi
Foto: arhiv
Foto: SD
Foto: SD
Foto: SD
torek • 6. avgusta 2019
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	11
Ptuj • Osrednja proslava ob prazniku mestne občine
„Živel Ptuj še tisočletja!"
Na Ptuju je v petek potekala osrednja svečanost ob letošnjem občinskem prazniku. Občinskih nagrajencev tokrat niso izbirali, saj praznuje mesto. Pred 1950 leti, ko so območje naseljevali Rimljani, se je prvič omenilo njegovo ime: Poetovio.
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostna govornica županja Nuška Gajšek
V tem jubilejnem letu je prireditev ob prazniku občine potekala nekoliko drugače kot sicer. Županja Nuška Gajšek se je govoru dotaknila zgodovine mesta in pomena kulture, ki je neminljiva in oblikuje narod. „V 1950 letih se je na tem prostoru dogajalo življenje. Pisale so se zgodbe. Tisoč in več let stare, a zdi se, kot da so napisane včeraj. Letošnje leto je posebno leto, v katerem praznuje naše mesto. Zato naziv častnega in zaslužnega občana ne gre posamezniku, ampak Ptuju. Vsem Ptujčankam in Ptujčanom. Vsem nam, ki imamo čast živeti v tem okolju, in vsem nam, ki smo zaslužni, da ima naše mesto svojega duha. Duh preteklosti je v našem mestu še kako živ. In čeprav se duh naroda vedno bolj istoveti z razvitostjo, ta pa v kilometrih asfalta, sama verjamem, da se prava duša razvoja kaže drugje. Kultura je tista, ki narod definira, ohranja in žene naprej. Kultura je tista, ki preživi, in tista, ki bo tudi čez tisoč let in več še vedno imela veljavo. Kultura narod oblikuje v skupnost. In kultura je srčika tega mesta," je v govoru poudarila županja in dodala: „Naše mesto je mesto številnih potencialov in priložnosti. Seveda potrebujemo ceste, pločnike in luči, vodovod, kanalizacijo, denar za društva, šport, kulturo, mlade, stare. Potrebujemo drevesa, klopi, koše, parkirna mesta, garažne hiše, dvigala, nove fasade. A najbolj in predvsem potrebujemo drug drugega. Praznujmo z visoko dvignjeno glavo in se smelo zazrimo v prihodnost, ki jo bomo lahko pisali le s skupnimi močmi. Živel Ptuj še tisočletja!"
Foto: Črtomir Goznik
Simfoniki RTV Slovenija pod vodstvom mladega ptujskega skladatelja Žana Tetičkoviča
Režiserka predstave ob 1950-letnici Ptuja je bila Branka Bezeljak. Ob sebi je zbrala vrsto uveljavljenih umetnikov, rojenih na Ptuju. S simfoniki RTV Slovenija je nastopil Žan Tetičkovič, igralca Zvezdana Mlakar in Tadej Toš sta z recitali predstavila zgodovino mesta, spremljal ju je performans Teatra tri DPD Svoboda Ptuj. Nastopil je tudi posebej za to priložnost zbrani pevski zbor pod vodstvom Mihaela Roškarja. Na odru so združili likovno, gledališko, glasbeno, avdio in video umetnost, prav tako arheologijo. Na prireditvi so se predstavili tudi člani pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča ter otroci vrtca in ptujskih osnovnih šol.
Kot vsako leto doslej je bil prvi avgustovski konec tedna rezerviran tudi za Ptujsko noč. Na različnih prizoriščih v starem mestnem jedru je zabava potekala pozno v noč.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
V petek in soboto je v mesto vabila Ptujska noč.
Ptuj • S praznovanja v ČS Grajena
Praznično druženje v športnem parku
Grajenčani so letos praznovali že 19. praznik. Njihov praznični dan je 26. julij; na ta dan so leta 2001 položili temeljni kamen za novo osnovno šolo. Ker gre za pomemben mejnik v zgodovini te ptujske četrtne skupnosti, so ga izbrali za svoj praznik.
Pripravili so bogat program s številnimi aktivnostmi. To je bil dan za druženje vseh generacij v tamkajšnjem športnem parku. Pri organizaciji so se ČS pridružili: ŠD Grajena, PGD Grajena, KD Grajena, DU Grajena, Društvo kmetic MO Ptuj, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice ter društvo Koranti Grajena.
Pri izvedbi načrtovanega programa jim je močno zagodlo vreme, ki je zahtevalo tudi intervencijo, saj je odkrilo streho PGD Grajena. Dopoldanski program, pohod po območju ČS in njeni okolici in kolesarjenje po ČS Grajena so v celoti izvedli, od popoldanskega programa v okviru vaških športno-družabnih iger pa le tekmovanje v malem nogometu za prehodni pokal med ekipami vasi. Slavila je ekipa Grajene, druga je bila ekipa Grajenščaka, tretja ekipa Krčevine pri Vurbergu, četrta pa ekipa Mestnega Vrha. Tekmo v vlečenju vrvi in turnir v odbojki z mešanimi pari pa so morali odpovedati, enako tudi polet toplozrač-nih balonov.
Ob prazniku jim je čestitala tudi županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Predsednik sveta ČS Grajena Janez Polanec pa je spomnil na doseženo
Letos je golaž kuhalo deset ekip.
med dvema praznikoma ter na številne odprte probleme, zaradi katerih nekaterim že popuščajo živci ...
Še najmanj problemov so imele letos ekipe, ki so kuhale golaž, četudi so se kar namučili, da so senčniki, pod katerimi so se vsaj malo skrili pred močnimi sončnimi žarki, ob sunkih vetra ostali na tleh. Eno-
tnega recepta razen osnovnega tekmovalci niso imeli, vse drugo so bile majhne dodane skrivnosti, tudi zato je bil eden boljši od drugega. Društvo kmetic MO Ptuj je sodelovalo z dvema ekipama, prav tako DU Grajena, s po eno PGD Grajena, ŠD Grajena, društvo Koranti, MoPZ Grajena, Društvo vinogradnikov in
sadjarjev Osrednje Slovenske gorice ter MO Ptuj skupaj s svetom ČS Grajena.
Tudi na letošnji osrednji prireditvi ob prazniku so se zahvalili vsem, ki so si takrat prizadevali za gradnjo, zlasti pa še tistim, ki so jim prisluhnili.
MG
Videm, Sela • 22. krajevni praznik
Praznoval je kraj, praznovali so ljudje
Na Selih v občini Videm so konec julija proslavili 22. krajevni praznik, v sklopu praznovanja pa pripravili več dogodkov.
Organizirali so srečanje starejših krajanov, tekmovanje v visečem kegljanju, vaške igre med vasmi KS Sela, nogometni turnir in telovadbo za ženske. Prikazali so gasilsko vajo in namenu predali komasacijsko območje Videm 3. Praznovanje so sklenili z osrednjo slovesnostjo in Aninskim žegnajem v podružnični cerkvi sv. Družine.
Na osrednji svečanosti ob prazniku sta predsednik KS Dejan Tramšek in župan Branko Marinič zaslužnim za delo v lokalnem okolju ter krajanom, ki so na različnih tek-
movanjih osvojili vidne uvrstitve, izročila priznanja. Prejeli so jih: učenci 4. in 5. razreda OŠ Sela za osvojeno 2. mesto v finalu 14. otroške varnostne olimpijade, Luka Maroh za dosežke v judu v mladinskih kategorijah, veteranska ekipa ŠD Selan za večletno uspešno nastopanje in dosežene rezultate v ligah malega nogometa, ekipa mladincev PGD Sela za osvojen naslov državnih prvakov v kvizu gasilske mladine in PGD Sela za 70 let organiziranega delovanja gasilstva. Na slovesnosti so podelili tudi pokale najboljšim ekipam, ki so
sodelovale na tekmovanjih v okviru praznika KS.
Predsednik KS Dejan Tramšek je v svojem nagovoru ob prazniku med drugim izpostavil: „Leto, ki je za nami, je bilo zelo aktivno. Predsedovanje nadaljujem tretje leto zapored in v teh letih smo veliko stvari spremenili na bolje. Nadaljujemo tudi zelo dobro sodelovanje z občino Videm, v kateri so zastavili nekaj zelo pomembnih projektov za našo krajevno skupnost. Glavna cilja za letos sta obnova ostrešja dvorane in ureditev sobe za kultur-
no društvo Sela. Pričakujemo, da se bo dvorana uredila čim prej, saj za jesenski čas v njej že načrtujemo izvedbo aktivnosti." Na govorniški oder je stopil tudi videmski župan Marinič ter vsem čestital ob praznovanju.
V kulturnem programu so se predstavili mladi glasbeniki, ljudske pevke KD Sela, mešani cerkveni pevski zbor sv. Družine, odrasla folklorna skupina FD Lancova vas in tamburaška skupina KUD Vito-
marci.
Mojca Zemljarič
Prejemniki priznanj ob prazniku KS Sela u družbi župana Branka Mariniča in predsednika KS Dejana Tramška
Foto: Petra Krajnc
12 Štajerski
Kultura
torek m 6. avgusta 2019
Ptuj • Okrogla miza o festivalskem turizmu
Nič ne pomaga lepo, čudovito mesto, če ni efekta
V sklopu 11. festivala Arsanaje po večletnem premoru znova potekala okrogla miza o ptujskem festivalskem turizmu kot izmenjava pogledov in mnenj v prepričanju, daje na Ptuju zavel nov veter, ki bo omogočal organizatorjem festivalov boljše pogoje za delovanje, za pravočasno sestavo programa in izdajo festivalskih edicij. Predvsem pa naj bi ob tem mesto s ponudniki festivalsko dihalo, da bodo obiskovalci, tako domači kot tuji, po koncertih lahko posedali v ptujskih lokalih, uživali v mestni ponudbi, ki naj bi prav tako ponujala nepozabne doživljaje, užitke in okuse.
11S1
Foto: Črtomir Goznik
Z okrogle mize o festivalskem turizmu
Na Mitrovem vrtu so konec julija sedeli Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana, Nuška Gajšek, županja MO Ptuj,
Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, Darja Potočnik Benčič, predsednica Manager kluba Ptuj, Tadej Toš, igra-
Kaj so o festivalskem turizmu povedali obiskovalci
V razpravo na okrogli mizi seje vključilo tudi občinstvo. Tanjo Nikolovski moti, daje premalo povezanosti med organizatorji, da se dogodki časovno pogosto prekrivajo. Potrebujemo koordinacijo in vsebine, ki se dogajajo vse leto. To naj bo vizija, potrebujemo pa tudi koledar prireditev.
Ptuj imajo radi domačini in obiskovalci, je prepričana Liljana Klemenčič. Manjka pa nam humorja, preveč smo turobni, zakaj nismo bolj ponosni na vse, kar se pri nas dogaja. Ptuj si ne želi množičnega turizma.
Mitja Gobec na Ptuju živi že 25 let, o njem ima samo pohvalne besede, tudi kot o festivalskem, prireditvenem mestu. Toliko je tega, da ne moreš vsega obiskati, dogodki se prekrivajo. Izboljšati pa bo treba kulinarično ponudbo, jo obogatiti z več značilnimi domačimi jedmi. Podobno je pri sladicah. Piščanec po ptujsko ni naše izročilo.
Franci Mlakarje izpostavil, daje na Ptuju že dolgo več muzike kot denarja, za kar gre zasluga organizatorjem festivalov - a na račun stresa, njihove energije in ljubezni do tega mesta. Zgodovine ptujskega poletnega dogajanja ne poznamo, ker nikoli ni bil izdan zbornik, zgodovinski pregled dogajanja, zato je ptujski županji predlagal, da zaposli kronista.
Turisti pridejo na Ptuj zaradi zgodovine, vinske tradicije in festivalov. Vinski turisti pri nas prespijo, želijo si degustacijske menuje in na koncu kupijo več kartonov vina, je povedal Bojan Kobal, lastnik vinoteke, ki jo v 85 % obiskujejo tuji turisti. „Noben vinski turizem brez festivalskega dogajanja ne živi. Treba je vztrajati, vsi smo na isti barki," je poudaril. Ni dovolj, da imaš v mestu deset vinotek, turisti želijo videti tudi konkretno klet, ki mora biti kulturno urejena, okrog nje morajo biti vinogradi. Ptujski festivalski turizem potrebuje sistematičen pristop, skupno vizijo mesta, organizatorjev, turističnega in druga gospodarstva ter prebivalcev, ki v njem živijo.
MG
lec, Peter Vesenjak, strokovnjak za turizem, in voditeljica Nevenka Dobljekar.
Delin je izpostavil, da ni nujno, da okrogle mize dajo takoj rezultate. Produkt dosedanjih okroglih miz je Zavod za turizem Ptuj. Ne glede na vse so okrogle mize izjemno pomembne, ker se na Ptuju na splošno premalo pogovarjamo. V zadnjem času se to spreminja, mestna oblast se je pripravljena pogovarjati. Ptujska županja Nu-ška Gajšek trdi, da se želi pogovarjati o realnih zadevah, o tem, kaj je možno uresničiti, nikakor pa ne s figami v žepu. Potrebujemo ambicije za prihodnost, ljudi, ki imajo ideje in projekte. V MO Ptuj se prav tako dobro zavedajo, da teh idej in projektov ne bo mogoče uresničiti brez finančnih spodbud. Naloga občine je tudi, da predstavlja te festivale kot svoje, da jih usvoji in posvoji.
Festivali po mnenju Darje Potočnik Benčič dajejo neko čisto drugo dodano vrednost. Iz mreženja preko takšnih dogodkov se da tkati nove povezave ljudi ne samo v našem prostoru, temveč tudi precej širše, saj posel vedno delajo ljudje.
Igralec Tadej Toš pravi, da Ptu-jčani nismo dovolj odprti, ne znamo ceniti, kar imamo, ne hodimo na prireditve. Brez vložkov ne bo rezultatov, vprašanje pa je, kakšne rezultate sploh pričakujemo. Tega kot Ptujčan ne ve, kot tudi ne pozna smeri, v katero bi se radi razvili. Na ptujski tržnici se še nekaj let ne bo nič dogajalo, sam bi se lotil Panorame in tam razvijal festivalski turizem. Festivalsko mesto Ptuj nudi izjemno kuliso, edinstveno, a je v tem trenutku še neizkoriščena. Na Ptuju imamo kuliso, želje in interes, hkrati pa so naše možnosti
in tržišče omejeni, ker se vsak od deležnikov, ki se s tem ukvarja, v prvi vrsti ukvarja sam s seboj, s svojim preživetjem, ni pa dogovora o tem, kaj je naš prvi in skupni interes.
Prioriteta - razvoj stalne ponudbe
Tudi ko gre za festivalski turizem, je treba izbirati prave prioritete, ugotavlja Peter Vesenjak. Pri omejenih resursih se moraš vedno znati odločiti, kaj prej, kaj pozneje in kaj bo dalo z najmanjšim vložkom največji rezultat, pritegnilo velik kapital in nadaljnje vlaganje. Kljub festivalom ekonomskega rezultata zdaj (še) ni. Ne more se dogajati, da uro pred festivalom ni ničesar, uro po njem pa spet ničesar. Prioriteta bi morala biti v razvoju stalne ponudbe in oživljanju starega mestnega jedra. Nič ti ne pomaga lepo, čudovito mesto, če ni efekta.
Tudi za vrhunskega violinskega virtuoza Stefana Milenkovicha je Ptuj čudovito mesto. Največji festivali se pogosto dogajajo v malih mestih, ki sploh niso mesta. Imeti je treba vizijo in dobro voljo, dobre ljudi v ozadju, pa je uspeh zagotovljen, je povedal.
Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, je poudarila, da turizma ne delajo samo v zavodu, ampak ga delamo vsi, ki živimo v tem mestu, in tisti, ki prihajajo v naše mesto. Zagotovo pa so kulturni turizem in vsi festivali, ki jih ima mesto, lepa iztočnica za kakršno koli promocijo, ker vemo, kam ljudi vabimo in zakaj jih vabimo medse. Nujno pa je povezovanje, je poudarila.
MG
Ptuj • Fenos / Molk - Dialog No. 2
V lesene korenine položeni akti
Hotel Mitra na Ptuju je nosilec številnih ptujskih kulturnih prireditev, njegova vrata so za umetniške stvaritve in postavitve kulturne dediščine vedno odprta. Umetniki so hvaležni za to priložnost, ki jim jo drugi kulturni hrami (še) odrekajo.
Foto: Črtomir Goznik
S svojim ustvarjanjem Aleksander Fenos in Srečko Molk dokazujeta, da za svojstveno ustvarjalnost, povezovanje, prepletanje različnih umetniških stilov in za kreativnost ni meja.
V sklopu 11. festivala Arsana sta svojo kreativno zgodbo, ki sta jo začela že na 10. festivalu, nadaljevala Aleksander Fenos, frizer in umetnik, ter Srečko Molk, oblikovalec. Njun Dialog No. 2 letos navdušuje s skulpturami iz lesenih korenin, v katere so estetsko in subtilno vpete likovne figure ženskega akta.
Fenos in Molk drug o drugem govorita z velikim spoštovanjem. Spoznala sta se v Fenosovem frizerskem salonu. Molk je Fenosa že od vsega začetka navduševal s svojo oblikovalsko žilico; oblikovanjem nakita iz lesa. Molka pa Fenos s svojo karizmatičnostjo. Umetnost ju je kmalu zbližala. Kar nekaj časa je bilo potrebnega, da je dozorela ideja o skupnem ustvarjanju in razstavljanju. Z 10. festivalom Arsana je prišel njun Dialog in tu se je pričela njuna resnejša zgodba. Nad ustvarjenimi skulpturami, ki so estetsko in likovno izstopale, sta bila oba navdušena, navdušeno pa je bilo tudi občinstvo.
„Navdušujem se nad koreninami z večjimi kosi lesa, ki jih večinoma razrežem ter iz njih izdelam zapestnice, prstane. Večji kosi so mi bili že od nekdaj fascinantni. Ker je moje delo oblikovanje nakita, večjega kosa lesa - korenine ne morem uporabiti. V novi zgodbi pa sem jih lahko pustil nerazrezane, kot podlago za Saševo likovno upodabljanje aktov. Že pri najinem prvem Dialogu je v polnosti izkoriščal naravno strukturo lesa, njegove letnice, zarisane v prerezu, tako da je risba akta 'zlezla' v les," je pojasnil Molk.
Na lesenih podlagah je v ospredju akt. „Ni sicer v mojem opusu, da bi stalno risal akte, a na lesu še vedno ostajam pri tem motivu. V najinem sodelovanju ni bilo tega, da bi najprej imela sporočilo, kaj hočeva s skupnim umetniškim ustvarjanjem povedati. Gre za sodelovanje, sporočilo pa se izlušči med procesom ustvarjanja. Ne morem reči Molku, kakšno korenino naj prinese, pustim se presenetiti, iz tistega, kar dobim, pa skušam maksimalno izkoristiti, kar ponuja," je povedal Fenos, ki je letošnje modele risal v tehniki oljnih barv. Slike v les vklaplja glede na govorico telesa in obliko lesa, saj je vsak format drugačen, tudi ploskve niso ravne. Vedno poskuša doseči neko ravnotežje, da se vse skupaj uskladi.
Letos se predstavljata z 10 skulpturami. Molk je ob tem obiskovalce razstave opozoril še na podstavke, saj imajo prav posebno zgodbo: izdelani so iz odsluženih hrastovih sodov iz Ptujske kleti - iz njihovih prednjih delov. „Tudi to je dodana vrednost, da ima podstavek svojo zgodbo. To ni neka zvarjena stvar ali kos, ki ga pobereš, gre za recikliran hrastov sod, kar je še dodaten izziv."
Z letošnjim likovnim dialogom sta umetnika zadovoljila svoja pričakovanja. Poskušala sta povedati, da je med njima možno sodelovanje in da sta v tej svoji nameri uspela. Sodelovanje bosta nadaljevala, ustvariti želita skupno 'blagovno znamko' Fenos/Molk. Obenem želita, da bi z razstavo prodrla v širše okolje in da bi njune skulpture v prihodnje imele svoje mesto tudi na kakšnem podstavku tega ali onega ljubitelja njunega umetniškega ustvarjanja.
Stvaritve Fenos/Molk v okviru dialoga lesa in likovne umetnosti so v hotelu Mitra na ogled do srede avgusta.
MG
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Äo/m/a TEDNIK
www.tednik.si
Nogomet
Šok za Dravo ob koncu tekme
Stran 14
Strelstvo
Ormožan Tomaž Blazinšek ugnal olimpijskega prvaka Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik
Nogomet • 1. SNL
tednik
Motokros
Gajser z zmago v Belgiji le še korak do naslova prvaka Stran 15
Rokomet
Kadetinje v Celju v boju za uvrstitev od 9. do 16. mesta Stran 16
{PoduIajt¿ nai na íudounm ihlztu
RADIOPTUJ
tut, 4/bUtct www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Aluminij bi si zaslužil več
Aluminij - Rudar Velenje 1:1
(1:0)
Strelca: 1:0 Štor (23.), 1:1 Ko-biljar (59.).
Aluminij: Janžekovič, Marti-novič, Kontek, Amuzie, Jakšič, Petrovič, Horvat, Vrbanec (od 73. Marinšek), Krajnc (od 78. Živkovič), Leko (od 60. Matja-šič), Štor; trener: Slobodan Gru-bor.
Rudar Velenje: Stopajnik, Krefl, Hrubik, Pušaver, Filipovič (od 46. Lovenjak), Vošnjak, Ki-tek (od 83. Petrovič), Kobiljar, Radič, Tomaševič (od 57. Trifko-vič), Tučič; trener: Jani Žilnik.
Aluminij in Rudar Velenje sta se v 4. krogu prve lige v Kidričevem razšla z neodločenim izidom 1:1 (1:0). Kidričani so tekmo po dveh zmagah in remiju začeli kot ena od treh neporaženih ekip lige - poleg Mure in Olim-pije; za slednjo so bili po treh krogih drugi na lestvici. Upali so v nadaljevanje uspešne serije proti zaradi poškodb in kartonov oslabljenemu tekmecu. Na
velenjski klopi je prišlo že pred nekaj dnevi do zamenjave trenerja, ko so po tretjem krogu in dveh osvojenih točkah pri Rudarju končali sodelovanje z Al-mirjem Sulejmanovičem, zamenjal pa ga je nekdanji kapetan tega kluba Jani Žilnik, ki je za knape igral v sezonah 1995/96 in 1996/97. Ta je svojo ekipo po sreči pripeljal do točke, saj je bil Aluminij izrazito boljši nasprotnik in bi moram na koncu iztržiti več kot remi.
Tretji zadetek v prvenstvu za Štora
Prvi polčas je pripadel domačim, boljši pa so bili tudi v drugem delu. V 22. minuti je Luka Štor poslal žogo z desne strani v kazenski prostor gostov, kjer je utekel kapetan Matic Vrbanec, a je poslal žogo mimo desne vra-tnice. Že minuto pozneje sta po napaki obrambe gostov ta dva igralca znova zaključila napad gostiteljev, le da je bil podajalec z druge strani kot prvič Vrbanec, Štor pa je z glavo žogo poslal ob
ORGANIZIRA NOGOMETNI TURNIR SUPERLIGAŠEV
v soboto. 10, ft. 201 g
od 12. ure dalje: turnir mlajših selekcij U-9 NK MARKOVCI
oh 1fi no-
rth ir nn
NK BUKOVCI, tekma člani
NK CIRKULANE NKSTOJNCI ekma člani
v nedeljo, 11-8. 2019
od 12. ure dalje: turnir mlajših selekcij U-11 ob 16.00: tekma za 3. mesto, člani ob 18.00: FINALNA TEKMA, člani
Vablieni vsi liubitelii noaometa!
Fntrv fVtnmir ßn7rlnik
Dobra predstava Aluminija na tekmi z Rudarjem
desni vratnici v mrežo za svoj tretji zadetek v sezoni.
Rudar izenačil z evrogolom Kobiljarja
Rijad Kobiljar je po neuspešno zaključenih prejšnjih napadih domačih na začetku drugega dela nekaj metrov od roba kazenskega prostora sprejel žogo, ki se je po kotu in odbojih prikotalila do njega, ter jo s pravim evrogolom poslal v desni kot vratnice in prečke vrat domačinov. Dve minuti pozneje je Štor za las zgrešil možnost, da bi natančnejšo dolgo žogo ujel in poslal mimo vratarja gostov. Aluminiju ni uspelo, da bi preobrnili potek igre, čeprav so bili nevarnejši tudi v nadaljevanju, prevladovala je dvojica Štor in Vrbanec. Slednjega je četrt ure pred koncem zamenjal Nik Marinšek, ki je bil v zaključku nevaren, enako tudi Alen Kranjc, a vratar Rudarja Tomaž Stopajnik, ki se je nekajkrat izkazal z lepimi posredovanji, ni več šel po žogo v svojo mrežo. Malo pred koncem tekme je trener Slobodan Grubor v igro poslal tudi Anteja Živkoviča, za katerega je bil to prvi nastop na uradni ligaški tekmi za ekipo Aluminija.
Luka Štor (napadalec Aluminija): »Po takšni tekmi je logično, da sem razočaran. Mislim, da smo imeli res nekaj lepih priložnosti, da bi tekmo lahko dobili, sami pa smo dobili podoben zadetek z velike razdalje kot proti Triglavu. Na koncu smo osvojili točko in po štirih krogih ostajamo neporaženi, kar je super.«
Slobodan Grubor (trener Aluminija): »Nisem zadovoljen s
točko, sem pa zadovoljen s prikazano igro svojih igralcev na zelenici. Žal iz številnih priložnosti nismo dali drugega zadetka, ki bi odločil tekmo. Tako pa smo dobili zadetek in tekma se je žal končala z remijem.«
Nogomet • 1. SNL
Jani Žilnik (trener Rudarja):
»Glede na prikazano na igrišču sem zadovoljen z osvojeno točko. Glede na pretrese v našem klubu sem zadovoljen tudi s tem, kako so se moji igralci odzvali na tej tekmi. Res je tudi, da
Remi na polnem stadionu Fazanerija
Murska Sobota je bila kot že večkrat v zadnjem letu, odkar se je Mura vrnila med prvoligaše, središče slovenskega nogometa in Fazaneriji je bila na derbiju z Mariborom nabito polna. Mariboru se je očitno malo poznala utrujenost po naporni tekmi na Švedskem in igralci Mure so to izkoristili predvsem v prvem polčasu. Na razmočenem igrišču so bili boljši od državnih prvakov in eno izmed akcij je po podaji Luke Bobičanca z zadetkom kronal Amadej Maroša. V drugem polčasu je Maribor pokazal boljšo igro in bil za to nagrajen z izenačenjem, potem ko je Martin Milec močno zadel z roba kazenskega prostora. Na drugih igriščih malo preseneča poraz Domžal, ki očitno v začetku sezone še lovijo pravo formo; tokrat so izgubili proti novincu iz Sežane. Drugi novinec v ligi, Bravo, je bil blizu zmage v Celju, a Mitja Lotrič je z dvema zadetkoma domačinom prinesel izenačenje. Remi 1:1 je
bil tudi na dvoboju med Aluminijem in Rudarjem, a so gledalci v Kidričevem videli veliko boljšo predstavo domače ekipe. V zadnji tekmi kroga je Olimpija prišla do nove zmage, gledalci v Stoži-cah so bili na tekmi s Triglavom zadovoljni, saj so skupno videli kar šest zadetkov.
Brez poraza še Olimpija, Aluminij in Mura
Tri ekipe so po štirih krogih tekmovanja v prvi ligi še nepora-žene: Olimpija, Aluminij in Mura. Ekipa iz Murske Sobote ima tekmo manj in pet točk, kar je dober start za četo, ki jo zelo načrtno vodi trener Ante Šimundža. Zelo načrtno delajo tudi v Kidričevem, zato njihov dobri start v novo prvenstvo ni veliko presenečenje. Aluminij je imel tudi dober razpored nasprotnikov, osem točk v štirih tekmah pa je lepa bera in dobra popotnica za naprej. Olimpija je zbrala deset točk in je na vrhu prvenstvene lestvice - na mestu, na katerem
je bil Aluminij boljši in nas je precej pritiskal, a po menjavah sem ekipo osvežil in smo bili tudi mi nevarnejši v napadu.«
STA / David Breznik
si želi biti ob koncu prvenstva. Na vrh ali tik pod njega si želita tudi Maribor in Domžale, a sta slabo začela novo prvenstvo. To pa bo še dolgo in karte se bodo še precej premešale, tako da nas čaka prav gotovo zelo zanimivo prvenstvo. REZULTATI 4. KROGA: CB Tabor Sežana - Domžale 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Azinovič (10.), 2:0 Sikimič (14.), 2:1 Kle-menčič (75.);
Aluminij - Rudar Velenje 1:1 (1:0): strelca: 1:0 Štor (23.), 1:1 Kobiljar (59.);
Mura - Maribor 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Maroša (28.), 1:1 Milec
(70.);
Celje - Bravo 2:2 (1:2); strelci: 0:1 Matko (16.), 0:2 Križan (40.), 1:2 Lotrič (45., 11-m), 2:2 Lotrič
(50.);
Olimpija - Triglav Kranj 4:2 (3:1); strelci: 0:1 Aliaga (15.). 1:1 Vukušič (20.), 2:1 Vukušič (24.), 3:1 Menalo (30.), 3:2 Tijanič (55.), 4:2 Jurčevič (59.).
1. OLIMPIJA	4	3 10	10:4	10
HHlNIJ	4	2 2 0	5:2	8
3.	TRIGLAV KRANJ	4	2 0 2	8:9	6
4.	TABOR SEŽANA	4	2I2	3:4	6
5.	MURA	3	1 2 0	7:6	5
6.	BRAVO	4	1 1 2	6:8	4
7.	RUDAR VELENJE 4	0 3 1	6:7	3
8.	CELJE	4	H 3 1	4:5	3
9.	MARIBOR	4	0 3 1	3:4	3
10.	DOMŽALE 3 0 1 2 5:8 1
flaviH
14 Štajerski
Šport
torek • 30. julija 2019
Nogomet • 2. SNL
Šok za Dravo ob koncu tekme
Drava Dakinda Ptuj - Krka 0:1 (0:0)
Strelec: 0:1 Kim (92.)
Drava Dakinda Ptuj: Hrastnik, Mate, Rešek, Bajrami, Melvan, Marcius (od 83. Šlamberger), Novak (od 74. Šlak), Nelson, Haljeta, Grajfoner, Kene (od 60. Vajda); trener: Muamer Vugda-lič.
Šport ti včasih kaj da in drugič kaj vzame. V mislih imam nesrečen poraz nogometašev Drave, ki so globoko v sodniko-
vem podaljšku dobili zadetek in s tem izgubili vsaj točko, ki so si jo glede na prikazano igro zaslužili, saj so gledalci na mestnem stadionu videli zelo izenačeno tekmo.
V prvem delu tekme malo priložnosti
Kakšnih 150 gledalcev je v prvem polčasu na obeh straneh videlo zelo taktično predstavo z majhnim številom zaključnih strelov. Obe ekipi sta bili na ze-
lenici dobro organizirani, agresivni in nista dopuščali veliko prostora za razvoj igre. V prvem delu je za Dravo dvakrat streljal napadalec Nermin Haljeta, a je pri prvem poizkusu zgrešil cilj, medtem ko je pri drugem po samostojnem prodoru zaključil s strelom s kakšnih dvajsetih metrov, a je bil vratar Ožbej Kiso-vec dobro postavljen in ni imel veliko dela. Tudi Novomešča-ni so dvakrat resneje streljali, obakrat je bil glavni akter Matej
Potokar, ki je pri drugem strelu iz prostega strela s kakšnih tridesetih metrov zadel prečko.
Kim - junak Krke
V drugi polčas je odločneje krenila Drava, medtem ko so gostje pazljivo in pozorno čakali na priložnosti iz protinapadov. Plod ofenzivnejše igre so bili trije nevarni streli Matica Marciusa, An-teja Melvana in Marcela Keneta. Pri Krki je najprej po strelu z glavo ptujskega vratarja Žana Hrastnika ogrel Žiga Kastrevec, nato pa je s sijajno reakcijo zaustavil še strel Dohyuna Kima s kakšnih dvanajstih metrov. V zadnji tretjini tekme smo spremljali zelo
odprto igro na obeh straneh in dirjanje gor in dol po igrišču. Sledile so si polpriložnosti obeh ekip in dober poizkus napadalca modrih Sebastjana Šlaka. In ko smo vsi na stadionu mislili, da se bo tekma končala z 0:0, je prišlo v 92. minuti do spremembe, saj je Krka izvedla hiter napad po desni strani, ki ga je s strani z roba kazenskega prostora s pravim evrogolom zaključil Dohyun Kim - 0:1. To je pomenilo veliko veselje na strani ekipe iz Novega mesta in drugi poraz Drave v novem prvenstvu.
Niko Vajda (Drava Dakinda Ptuj): »Tekma je bila zelo izena-
čena in v njej smo si obe ekipi ustvarili kar nekaj priložnosti. Mislim, da smo tekmo odigrali dobro in si zaslužili pozitiven rezultat. Žal smo zadetek dobili v 92. minuti, česar ne bi smeli dovoliti in zato smo bili kaznovani.«
Zoran Zeljkovlc (trener Krke): »Nisem zadovoljen z igro svoje ekipe, sem pa zadovoljen s končni rezultatom in tremi točkami. Moji igralci še niso dobro uigrani in zato tokrat na Ptuju niso odigrali po mojih željah, a verjamem, da bodo iz tekme v tekmo igrali bolje.«
David Breznik
Dram je kljub dobri igri ostala praznih rok.
Nogomet • 2. SNL
Pomurski derbi Beltincem
Drugi krog druge lige je v Beltincih prinesel pomurski derbi med Beltinci in Nafto. Slednji so prvenstvo začeli z zmago in so bili glede na sestavo ekipe favoriti. A znani rek pravi, da favoriti ne zmagujejo vedno. Ekipa iz Lendave, ki ima letos visoke cilje, je tokrat padla na realna tla, saj jim je zdrsnilo na eni pomembnejših tekem leta, potem ko so jih Beltinci z zadetkom Marka Maučeca ugnali z 1:0. Zelo zanimivo je bilo v Kopru, kjer so drugi veliki favoriti lige še drugič le remizirali proti navidezno malim Brdom z 1:1. Tretji favorit lige, Gorica, pa je nalogo opravil brezhibno, saj je s 3:1 slavil v Dravogradu pri ekipi Koroške. Drugače pa se je tudi v tem krogu tekmovanja videlo, da bo druga liga v tej sezoni zelo zanimiva in izenačena. Podobno kot v prvem so bili tudi v drugem krogu razpoloženi strelci, saj so dosegli številne gole. Šest jih je na primer od Krškega pristalo v mreži Rogaške, šest so jih gledalci videli tudi v Dobu - po tri v mreži Rolteka in Jadrana iz Dekanov. Na ostalih tekmah je bilo zadetkov manj,
a gledalci so lahko videli na kar nekaj tekmah zanimive zaključke in spremembe izidov čisto ob koncu tekme. Takšna sprememba se je zgodila tudi na Ptuju, kjer je Krka zares v zadnji minuti odnesla zmago v Novo mesto, ko je izjemen zadetek dosegel Dohyun Kim.
REZULTATI 2. KROGA:
Drava Dakinda Ptuj - Krka 0:1 (0:0); strelec: Dohyun Kim (92.);
Roltek Dob - Jadran Dekani 3:3 (1:0); strelci: 1:0 Suljevic (25.), 1:1 Ahmetovič (49.), 1:2 Stepančič (52.), 2:2 Gajič (60.), 2:3 Ahmetovic (81.), 3:3 Petrovič (85.);
Vitanest Bilje - Fužinar Vzajem-ci 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Slaviero (61.), 1:1 Medved (67.);
Krško - Rogaška 6:0 (3:0); strelci: 1:0 Čiriak (4.), 2:0 Čiriak (16., 11-m), 3:0 Čiriak (19., 11-m), 4:0 Puškaric (47.), 5:0 Puškaric (48.), 6:0 Čiriak (85.);
Kalcer Radomlje - Brežice Terme Čatež 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Pi-šek (49.), 2:0 Primc (85);
Koroška Dravograd - Gorica 1:3 (0:2); strelci: 0:1 Velikonja (7., 11-m), 0:2 Velikonja (21.), 1:2 Pečnik
1.	GORICA
2.	KRŠKO
3.	JADRAN DEKANI
4.	KALCER RADOMLJE
5.	FUŽINAR VZAJEMCI
6.	KRKA
7.	VITANEST BILJE
8.	NAFTA 1903
9.	BELTINCI KLIMA T.
10.	KOPER
11.	BRDA
12.	ROLTEK DOB
13.	KOROŠKA DRAV.
14.	DRAVA DAK. PTUJ
15.	BREŽICE T. ČATEŽ
16.	ROGAŠKA
2 2 0 0 2 110 2 110 2 110
Ptuj • 50 let od uvrstitve NK Drava v 1. slovensko nogometno ligo
Generacija nogometašev, ki je navduševala
Foto: zasebni arhiv
Ekipa NK Dram Ptuj je v sezoni 1971/72 osvojila 3. mesto v 1. slovenski nogometni ligi. Stojijo (z leve): Martin Mlakar (sekretar), dr. Ante Mileta (predsednik), Franc Krajnc (kapetan), Janko Kolarič, Zoran Markovič, Franjo Vrbanec, Dušan Čeh, Luka Špehonja, Stevo Perič, Ciril Kovač (trener), Mirko Moho-rič (tehnični vodja); čepijo: Alojz Korenjak, Marjan Lenartič, Marjan Plajnšek, Vlado Plajnšek, Marjan Vrabl, Ivo Klarič in Ivan Čuš.
i

Foto: Črtomir Goznik
(49.), 1:3 Grudina (67.);
Koper - Brda 1:1 (0:0); strelca 1:0 Galešic (57.), 1:1 Jogan (87.);
Beltinci Klima Tratnjek - Nafta 1903 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Maučec
(19.).
Pred 50 leti se je NK Drava s člansko ekipo uspelo uvrstiti v 1. slovensko nogometno ligo. Leto 1969 ima tako v zgodovini ptujskega nogometnega kluba posebno mesto, do zgodovinske uvrstitve pa jim je uspelo po nekaj spodletelih poizkusih.
To je bil v tistih časih za Ptuj in vse nogometne navdušence nadvse pomemben dogodek. Priznanje so nogometašem izrekli tudi v mestni oblasti s predsednikom Skupščine občine Ptuj Franjem Rebernakom na čelu.
Občina jim je pripravila veličasten sprejem, pogostitev pa je bila v haloški kleti hotela Poetovio, se takratni nogometni navdušenci še danes živo spominjajo tistih lepih trenutkov.
V 1. slovenski nogometni ligi je ekipa NK Drava Ptuj svoj največji uspeh dosegla v sezoni 1971/72, ko je osvojila tretje mesto. Še posebej so bili v klubu ponosni, da so se takrat kar štirje njihovi igralci uvrstili v amatersko nogometno reprezentanco Slovenije, s katero so nastopili na turnirju republik in pokrajin v Kranju. To so bili: Vlado Plajnšek, Dušan Čeh, Alojz Korenjak in Marjan Lenartič.
Kot se Marjan Lenartič spominja teh časov, je bil takrat nogomet na Ptuju zelo priljubljen, vse tekme so bile dobro obiskane. Ko so leta 1974 igrali derbi z NK Maribor, se je zbralo kar 3000 gledalcev, pa čeprav stadion še ni imel današnje podobe.
Če se bo igralcem iz uspešnega leta 1969 uspelo srečati po petdesetih letih, bo to zagotovo eno izmed lepih druženj nekdanjih ptujskih športnikov. Zanimivo pa bi bilo slišati tudi njihova mnenja in poglede na današnje stanje v ptujskem nogometu oz. nasploh v športu.
MG
7:2	6
9:3	4
6:4	4
5:3	4
2:1 5 3:2 3 2:4 3
2	110	3:2 4
2	110	3:2 4
2	110
2	10 1
2	10 1
2	0 2 0	3:3 2
2	0 2 0	2:2 2
2	0 11	4:5 1
2	0 11
2	0 0 2
2	0 0 2
2	0 0 2 David Breznik
2:4	1
1:4	0
1:5	0
0:7	0
Foto: zasebni arhiv
Ekipa NK Drave, ki se je pred 50 leti, leta 1969, uvrstila v prvo slovensko nogometno ligo. Stojijo (z leve): Said Musič (trener), Aco Vuletič, Janko Kolarič, Alojz Korenjak, Ivan Kostanjevec, Franc Krajnc, Maks Sajn, Zvonko Kolar, Ivo Krnjič, Ciril Kovač in Janko Fras (predsednik); čepijo (z leve) Slavko Siebenreich, Marjan Lenartič, Ivo Klarič, Mišo Bogdanovič, Ivan Emeršič in Čedo Teodorovič.
torek • 6. avgusta 2019
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	15
Motokros • Svetovno prvenstvo MXGP
Gajser z zmago v Belgiji le še korak do naslova prvaka
Slovenski motokrosist Tim Gajser je zmagovalec dirke svetovnega prvenstva elitnega razreda MXGP v belgijskem Lommelu. V obeh vožnjah je bil drugi, to pa je bilo na koncu dovolj za novo skupno zmago, že deveto v tej sezoni. Naš motokrosist je zbral 44 točk, eno več kot Francoz Romain Feb-vre, ki je dobil prvo vožnjo, a bil v drugi le četrti. Skupno tretji je bil Nizozemec Glenn Coldenhoff s 40 točkami. Švicar Jeremy Seewer, najbližji zasledovalec Gajserja v
SP, je bil tokrat četrti in je s 34 točkami še za deset točk povečal zaostanek.
Čeprav belgijska steza ne velja za Gajserjevo najljubšo, pa je tokrat na terenu, kjer imajo tekmeci iz Belgije in Nizozemske običajno zaradi veliko več treningov precejšnjo prednost, sam poskrbel za veliki uspeh. Pred začetkom je sicer namignil, da bo, če bo treba, vozil previdneje. V mislih je namreč imel veliko prednost v SP in nepotrebno tveganje na mivkasti
Dirka za SP v Lommelu (Belgija),		rezultati:	
	1., 2. dirka	GP	
1. Tim Gajser	SlovenijaHonda 22	22	44
2. Romain Febvre	FrancijaYamaha 25	18	43
3. Glenn Coldenhoff	NizozemskaYamaha 20	20	40
Vrstni red v SP:			
1. Tim Gajser	SlovenijaHonda 626		
2. Jeremy Seewer	SvicaYamaha 439		
3. Gautier Paulin	FrancijaYamaha 402		
Tenis • Mednarodni turnirji
Rola z novimi zmagami vedno višje na ATP-lestvici
Ptujski teniški igralec Blaž Rola je v minulem tednu igral na ATP--turnirju Challenger v Segovii z nagradnim skladom 69 000 dolarjev. Bil je postavljen za prvega nosilca in je obstal v četrtfinalu turnirja, ki se je igral na trdi podlagi.
V uvodnem krogu je naš odlični igralec s 6:4 in 6:4 premagal Rusa Konstantina Kravčuka. Tudi v drugem krogu ni imel težkega dela, saj je igral s Francozom Baptistom Crepattejem in ga gladko ugnal s 6:4 in 6:1. V četrtfinalu pa ga je zaustavil Hugh Grenier. Tri-indvajsetletni Francoz je po skorajda treh urah odličnega tenisa slavil s 6:7, 7:6 in 6:4. Gledalci so uživali ob igri obeh tenisačev, ki v uvodnih dveh nizih nista oddala svojih servisov, tako da sta o zmagovalcu nizov odločili podalj-
šani igri. Vsak igralec si je priboril po enega. V odločilnem, tretjem nizu pa je Francoz dvakrat odvzel servis Roli, ta pa je bil uspešen pri odvzetju servisa le enkrat in to je odločilo dvoboj v deveti igri. Grenier se je veselil zmage s 6:4 in po hudem boju napredovanja v polfinale.
Ne glede na poraz v Segovii je Blaž Rola lahko zadovoljen z novima zmagama in novimi točkami za ATP svetovno računalniško lestvico. Na njej se bo povzpel na 137. mesto. V zadnjem obdobju se je Ptujčan bistveno povzpel, saj je nanizal številne zmage in odmevne rezultate. V tem tednu se bo Rola pripravljal za domači nastop, saj bo v prihodnjem tednu zaigral na challengerju Zavarovalnica Sava Slovenia Open.
podlagi z globokimi kanali, ki kaznujejo vsako najmanjšo napako, bi se lahko hitro maščevalo.
To je na lastni koži izkusil Max Anstie. Britanec je dobil sobotne kvalifikacije pred Gajserjem, toda njegova prva vožnja je trajala le nekaj sekund: po grdem padcu in udarcu v ramo je namreč ostal brez uvrstitve, v vodstvo pa se je prebil Gajser.
Slovenski motokrosistični as ni delal napak, ni bilo padcev in težav, vseeno pa je moral sredi vožnje prepustiti vodstvo Feb-vreju, Francoz ga je odločno napadel in ga potem tudi prehitel. Gajser je do konca vožnje ubranil svoje drugo mesto in si tako pripravil dobro izhodišče za drugo vožnjo.
V tej se je na sceno vrnil Anstie, ki je s pomočjo tablet lažje preživel padec in udarec v ramo v prvi vožnji. Gajser je spet povedel in kazalo je, da bo brez večjih težav zmagal, saj je bil Febvre za njim. A svoje želje je imel tudi Anstie, odločno je napadel in prehitel Gajserja. Pravzaprav ga je moral za zmago v drugi vožnji prehiteti dvakrat. Potem ko je bil že trdno v vodstvu, je namreč naredil napako in se znašel na tleh, a se je še enkrat vrnil. Gajser je tri kroge pred koncem tako spet pristal na drugem mestu, do zmage na dirki pa mu je posredno pomagal tudi Glenn Coldenhoff, ki je za seboj zadrževal Febvreja. Če bi Francoz prišel na tretje mesto, bi
Potočnikova obstala na drugi oviri
Nina Potočnik je v prejšnjem tednu prišla do finala manjšega ITF-turnirja v Bytomu na Poljskem, ta teden pa je igrala v Grod-zisk Mazowieckem na Poljskem na turnirju z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. V uvodnem krogu je bila boljša od Bolgarke Isabele Šinikove, prve nosilke. Potočnikova je z odlično igro zmagala s 3:6, 6:2 in 7:6. V drugem krogu pa je bila za našo igralko previsoka ovira osemnajstletna Poljakinja Ania Hertel, ki je zmagala s 6:3 in 6:3.
Zidanškova morala predati dvoboj
Članica Teniškega kluba Terme Ptuj Tamara Zidanšek je v prejšnjem tednu nastopila na WTA-turnirju Challenger v Karlsruheju. V Nemčiji se je v uvodnem krogu pomerila z Gruzijko Ekaterino Gorgodze. Dvoboj je dobro začela, saj je vodila s 5:2, nato pa je izgubila pet iger in niz s 5:7. V drugem je vodila s 4:3, a je zaradi težav s kolenom in po posvetu z zdravniško službo dvoboj predala.
David Breznik
Tim Gajser je slavil tudi v Belgiji.
on slavil na dirki, tako pa je prestižna skupna zmaga na belgijskem prizorišču ostala Gajserju.
»Ne morem verjeti, tega res nisem pričakoval. Pričakoval sem dobro dirko in morda boj za najboljšo peterico, ne pa, da bom tukaj zmagal. Ta zmaga je res nekaj posebnega, hvala vsem, ki so mi pomagali. Letos
pozimi smo res veliko delali in trenirali na mivki in to se je izplačalo. Presrečen sem,« je v prvem odzivu po dirki dejal Gajser.
Gajser se je z novimi 44 točkami še bolj utrdil na vrhu skupnega seštevka v SP in je še za korak bližje naslovu prvaka za sezono 2019. Zdaj ima že 626 točk, njegov najbližji zasledova-
lec Seewer pa 439 oziroma 187 manj. Do konca sezone so še štiri dirke, na voljo pa je največ 200 točk. To pomeni, da bo naslov najverjetneje že čez 14 dni v njegovih rokah, dogajanje v Imoli pa bodo zaradi bližine prizorišča zanesljivo pospremili tudi številni slovenski navijači.
STA / DB
Strelstvo • Grand Prix Beretta Novigrad
Ormožan Tomaž Blazinšek ugnal olimpijskega prvaka
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je igral v četrtfinalu v Segovii.
V	istrskem Novigradu je 27. in 28. julija potekal šesti mednarodni turnir za veliko nagrado Berette, ki je prinesel velik uspeh najboljšim slovenskim strelcem -A-reprezentantom, med katerimi je bil najboljši ormoški trap strelec Tomaž Blazinšek.
Kar štirje Slovenci v prestižnem finalu
Blazinšek je v kvalifikacijah s 116 zadetki, po serijah 23, 24, 24, 23 in 22, postavil četrti najboljši rezultat in se zanesljivo uvrstil med šesterico finalistov. Enak uspeh so dosegli tudi preostali trije slovenski reprezentanti, med katerimi je bil najboljši - na tretjem mestu - aktualni evropski prvak Boštjan Maček (116) z boljšo zadnjo serijo od Blazinška (23:22), peto mesto v kvalifikacijah je s 115 zadetki postavil Matjaž Lepen (115), kot zadnji pa se je po dodatnem razstreljevanju v finale uvrstil tudi koprski strelec Denis Vatovec s 114 zadetki, saj je na prvo dodatno tarčo ugnal Madžara Norberta Hegyija. Odlično streljanje je v kvalifikacijah znova pokazal tudi mladi Rene Maček (19, 24, 24, 22, 23), saj je s 112 zadetimi tarčami osvojil 12. mesto in le na račun slabše prve serije izgubil boj za finale v konkurenci 100 strelcev iz devetih držav. Najboljše streljanje sta v kvalifikacijah pokazala domača favorita, izjemna brata Anton (120) in Josip Glasnovič (117).
Dramatičen finale postregel s srebrom odličnemu Ormožanu
V	finalu se je moral presenetljivo kot prvi posloviti dvakratni olimpijec Boštjan Maček, saj je po polovici finala od petindvajsetih tarč zadel le 19 in osvojil končno šesto mesto. Odlično streljanje je kazal Ormožan Tomaž Blazinšek, ki si je po polovici finala »dovolil« le dve napaki in je vodil. Po dodatnih petih tarčah je končno peto
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožan Tomaž Blazinšek se je v Novigradu veselil novega mednarodnega uspeha, ko je v velikem finalu ugnal aktualnega olimpijskega prvaka Josipa Glasnovica in osvojil srebrno odličje, ki ga je prejel iz rok domačina, olimpijskega prvaka iz Londona 2012 Giovannija Cernogoraza (v modri majici).
mesto osvojil Matjaž Lepen, ki ga je za las - kljub enakemu dosežku v finalu, a zaradi boljšega dosežka v kvalifikacijah - ugnal aktualni olimpijski prvak Josip Glasnovič. Slednji pa je moral nato premoč priznati našemu Denisu Vatovcu, ki je po 40. tarči sebi v prid odločil boj za odličje in osvojil končni bron. Za zmago sta se v zaključnem dvoboju pomerila Ormožan Blazinšek in aktualni evropski podprvak. Slednji je v drugi polovici finala zadel neverjetnih vseh 25 tarč, nadoknadil dve tarči zaostanka za Blazinškom iz prvega dela finala in se izenačil z Ormo-žanom na vrhu z rezultatom 46 tarč, kar je le zadetek slabše od slovenskega finalnega državnega rekorda, ki je v lasti Vatovca iz leta 2017. Ker v zadnjem dvoboju finala v primeru izenačenja odločitev ne pade po boljšem dosežku v kvalifikacijah, strelca začneta izvajati dodatno streljanje na prvo neobojestransko zgrešeno tarčo. Razburljiv boj za zlato odličje je sebi v prid odločil Zagrebčan, saj je ugnal Ormožana na drugo zadeto tarčo. Tako se je po zaključnem boju za strelske sladokusce
Ormožan po izjemnem streljanju v finalu razveselil srebrnega odlič-ja, ki potrjuje njegovo odlično pripravljenost tudi po nastopu na julijskem SP v italijanskem Lo-natu.
Blazinšek na Finskem v boj za nastop na EP v Lonatu
Naslednji velik izziv pa Blazin-ška čaka že čez teden dni, ko bo z reprezentanco odpotoval na letošnji zadnji - četrti svetovni pokal ISSF v finski Lahti (17. avgusta) in si z uspešnim nastopom poskušal priboriti vstopnico za nastop na septembrskem EP v Lonatu. Ne nazadnje pa se bosta v Lahtiju podelili tudi naslednji neposredni vstopnici - t. i. kvoti za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu 2020. Rezultati:
1.	Anton Glasnovič, CRO 120 + 46 + 2
2.	Tomaž Blazinšek, TOR 116 + 46 + 1
3.	Denis Vatovec, VRH	114 + 34
4.	Josip Glasnovič, CRO	117 + 28
5.	Matjaž Lepen, TKU	115 + 25
6.	Boštjan Maček, TŠK	116 + 19 12. Rene Maček, TŠK 112 27. Jasmina Maček, TŠK 106 33. Miha Nahtigal, TOR 103
Simeon Gonc
16 Štajerski
Šport
torek • 6. avgusta 2019
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Priprave bodo potekale v domačem okolju
Za rokometaši Jeruzalema so v Veliki Nedelji prvi štirje treningi za novo sezono. Tudi tokrat bodo priprave opravili na domačem terenu.
»Za razliko od drugih klubov v ligi NLB bomo start v novo sezono opravili na domačih tleh. Enostavno je treba gledati na vsak evro, kakšnih dražjih priprav si niti ne moremo privoščiti. Kot ponavadi bomo v sezono šli skromno tako glede financ kot glede napovedi končne uvrstitve. Do prvenstva bomo trenirali v Veliki Nedelji, saj dvorana Hard Ek v avgustu še ne bo na-red za treninge in pripravljalne tekme. Sicer pa naša okolica nudi dovolj športnih objektov za nemoteno delo na treningih,« je bil uvodoma kratek športni direktor Mladen Grabovac.
Ekipi Jeruzalema sta se na treningih pridružila Klemen Nunčič (Dol Hrastnik) in Nejc Krabonja (SVIŠ). Prvi ima že dogovorjene papirje glede prestopa in igranja v Ormožu, drugi je še v fazi pridobivanja vseh potrebnih do-
kumentov. Prve vtise v novem taboru nam je opisal Nunčič, vratar iz Celja, ki je v preteklosti nosil dres Celja, Slovana, Krke in nazadnje Dola iz Hrastnika: »Prvi vtisi so več kot zadovoljivi. V klubu je ogromno izkušenih igralcev, s katerimi sem se hitro ujel. Že v preteklosti sem zelo rad igral proti Jeruzalemu, predvsem v Ormožu, kjer je vzdušje eno boljših v državi. Zdaj bom postal del 'plave' družine, kot ji v Ormožu radi rečejo. Verjamem, da je Ormož zame pravi klub in odskočna deska za še kakšen nivo višje. Moja naloga je, da pridno treniram in da se dokažem ter zadovoljim pričakovanja odgovornih ljudi v klubu. Menim, da iz ozadja lahko napademo Ligo za prvaka, izpad iz lige ne pride v poštev, čeprav nas nekateri rokometni strokovnjaki vidijo v krčevitem boju za obstanek v elitnem društvu,« je optimistično povedal Klemen Nunčič, ki je v preteklosti s svojimi obrambami že vedel ponagajati Ormožanom. Nunčič bo eden izmed štirih vratarjev
Jeruzalema v tej sezoni. Tu so še Tomislav Balent, Žan Firšt Šeru-ga in kadetski reprezentant Aleš Zemljič, ki bo skupaj s Firštom Šerugo vratar mladinske ekipe v 1. SRL, obenem pa bosta oba poskušala ujeti še kakšno minuto v članski konkurenci.
Ekipo čaka prva tekma v petek, 16. avgusta, proti hrvaškemu nižjeligašu Vidovcu, čeprav je želja trenerja Prapotnika, da odigrajo prvo tekmo že v torek, 13. avgusta, a zaenkrat še ni znano ime nasprotnika. Liga-ško sezono bodo pričeli v petek, 6. septembra, z gostovanjem v Trebnjem pri Trimu, ki se je izjemno okrepil in cilja na uvrstitev med prve štiri ekipe državnega prvenstva. Obeta se ena zanimivejših sezon v zadnjih desetih letih, saj bo zelo zanimiv boj tako za prvaka kot za uvrstitev v Ligo za prvaka in predvsem boj za obstanek v ligi. Ormožanom želimo dobro sezono, naj končno mine brez poškodb - in končno v trdnjavi Hard Ek.
Uroš Krstič
Atletika in duatlon • Evropske igre
Velik uspeh ptujskih veteranov na evropskih igrah
Torino je gostil Evropske veteranske igre (EMG - European masters games) 2019, ki so jih udeležili tudi trije ptujski veterani Marko Sluga, Miki Prstec in Brani-mir Komel.
V Italiji je tokrat tekmovalo v devetindvajsetih športnih panogah okrog 15 000 športnikov. Med njimi je bilo veliko slovenskih veteranov, med njimi pa so bili Ptujčani zelo uspešni, saj so dosegli izredne uspehe. Branimir Komel je v kategoriji M55 zmagal
v teku na 3000 metrov z ovirami. Ob tej zlati medalji, ki si jo je pritekel tudi z dobrim časom, je bil odličen drugi tudi v duatlonu - atletski disciplini, ki zajema tek in kolesarjenje. Miki Prstec je tekmoval v kategoriji M60 in potrdil odlično formo, saj je osvojil kar štiri medalje: zlato si je primetal v suvanju krogle z rezultatom 14,29 metra in metu diska z rezultatom 43,05 metra, drugo mesto je zasedel v metu kladiva in tretje mesto v skoku v višino. Marko Sluga
Bojan Čudič in Klemen Nunčič sta nova soigralca pri Jeruzalemu.
Foto: Uroš Krstič
Rokomet • EP za kadetinje do 17 let - Slovenija 2019
V boj od 9. do 16. mesta
je bil v kategoriji M80 med najstarejšimi, a se je tudi dobro odrezal. Zmagal je v metu krogle in kopja, drugi je bil v skoku v višino in tretji v metu kladiva.
Ptujski veterani so v Torinu presegli pričakovanja. V letošnji sezoni pa jih čaka še nekaj pomembnih tekem, med drugim Prvenstvo Štajerske v Lipnici in Balkansko prvenstvo v Bukarešti.
David Breznik
Za nami je prvi del tekmovanja na evropskem prvenstvu za kadetinje do 17 let, ki poteka v Sloveniji. Dres z državnim grbom v Celju v teh dneh branita tudi Or-možanka Neja Polak in Ptujčanka Alja Krasnič.
Mlade Slovenke so na svojem prvem velikem tekmovanju v predtekmovalni skupini D zabeležile poraza proti Rusiji (20:33) in Franciji (13:17) ter zmagale proti Črni gori (28:25). »Glede na kvaliteto nasprotnic in na našo neizkušenost glede močnih tekem je naš izkupiček zmag in porazov realen. Proti Rusiji smo se odlično upirale v 1. polčasu, v nadaljevanju popustile in doživele visok poraz, ki pa je glede na našo prikazano igro le nekoliko previsok. Na drugi tekmi smo zaigrale odlično proti Franciji, ki je tudi zmagovalka naše skupine in kandidat za visoka mesta na prvenstvu. Predvsem igra v obrambi je bila na visokem nivoju, tega pa žal ne morem reči za napad, ki je bil pod vsako kritiko. Zamudile smo lepo priložnost, da presenetimo nedavno zmagovalko Olimpijskega festivala evropske mladine v Bakuju. Tretja tekma, proti Črni gori, pa je bila za nas izrednega pomena, saj nam je zmaga prinašala dve točki za nadaljevanje prvenstva in nas obdržala v boju za 9. mesto, ki še prinaša nastop na SP,« je po tekmi s Črno goro povedala Alja Krasnič, strelka dveh zadetkov na tem prvenstvu, ki ju je dosegla na prvem srečanju proti Rusinjam.
V nadaljevanju prvenstva Slovenijo najprej čakata tekmi proti
Ormožanka Neja Polak in Ptujčanka Alja Krasnič na EP
Nizozemski in Portugalski, ki bosta odgovorili, ali ekipo čaka boj od 9. do 12. mesta ali od 13. do 16. mesta, torej hud boj za obstanek v prvi skupini. »Nizozemke so zagotovo favorit te nove skupine, kjer nastopamo tretje- in četrtou-vrščene ekipe iz predtekmovanja. Nizozemke so v tej skupini samo zaradi obilice smole: za gol so izgubile proti Nemčiji, remizirale z Dansko in za gol ugnale Portugalsko. Za nas je prva tekma proti Nizozemski ključnega pomena za uvrstitev med 9. in 12. mestom. Imam občutek, da iz tekme v tekmo napredujemo. Za nas je vsaka močna tekma pomembna za nabiranje prepotrebnih izkušenj. Proti Nizozemski in Portugalski bomo morale odigrati v napadu kot proti Črni gori in v obrambi kot proti Franciji. Če nam to uspe, potem imamo možnosti za zmagi,« je še dodala Neja Polak, ki začenja tekme v prvi postavi in je pomemben člen predvsem v obrambi, kjer je trenutno po strojenih prekrških in
prekinitvah napadov nasprotnic na prvem mestu svoje ekipe.
Po ogledu vseh treh slovenskih tekem predtekmovanja smo bili nad videnim kar nekoliko razočarani, saj je naša ekipa prikazala igro brez glave in repa. Brez organiziranega protinapada, brez organiziranega hitrega centra, brez dobro izdelanih kombinacij v igri z igralko več, slabo vračanje v obrambo in še bi lahko naštevali. Za omenjene težave zagotovo niso kriva dekleta, ampak strokovni štab, ki je imel na razpolago skoraj mesec dni zaključnih priprav. Škoda, saj je ta generacija Slovenije fizično (višina, moč) vsaj enakovredna, če ne celo močnejša od svojih nasprotnic. Kot kaže, pa tudi izbira skupine selektorja Borisa Čuka ni bila posrečena. Tekma proti Nizozemski je na sporedu danes, v torek, 6. avgusta, ob 19. uri v športni dvorani Golovec v Celju.
Uroš Krstič
. v r ».
Medalje za Komela, Prsteca in Slugo
Foto: osebni arhiv
Stoletnica začejkade^etos^N
CENJENE in preslabo
m
Predstavljamo
Fantazijski svet slikarja in arhitekta Friedensreicha Hundertwasserja Opogumljajo nas Veličasten dosežek Gašperja Kramarja - sanjskih 85 kilogramov lažji!
Spoznajte jo
Ema Klinec, smučarska skakalka, si želi veliki kristalni globus
Po svetu V Mehiko z otroki Svet energij Avgust naj bo posvečen intuiciji Na zelenjavnem vrtu Poskrbimo za jesensko zimsko bero
Jože Okoren, predsednik Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, je pri dvajsetih pristal na invalidskem vozičku, toda mlad, postaven fant se je spoprijel z invalidnostjo na svoj način. In imel je tudi srečo - z Marijo, medicinsko sestro, ki je bila zaposlena v rehabilitacijskem centru Soča, sta si ustvarila družino. Ob ženini podpori se je odločil, da bo - med drugim - v pomoč ljudem, ki se znajdejo v takšni situaciji, kot je bil sam.

Foto: RZS
torek • 6. avgusta 2019
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	17
^^Nprodno ^F^abavne

^radioPTUJ štajerski TEDNIK
lasbe

e w
9, 8- 2019 ob 19.00 Odštevamo do abrahama (1.2008-1.2018)	*
10- 8- 2019 ob 1500
Nastopi mladih neuveljavljenih ansamblov
11, 8- 2019 ob 1900
Finalni večer 50-letnega festivalskega dogajanja na Ptuju
Festival narodno-zabavne glasbe na Ptuju je najstarejša in najuglednejša prireditev te vrste v Sloveniji in Evropi. Radio Ptuj se je leta 1969 vključil v praznovanje 1900. obletnice prve omembe mesta Ptuja tako, da je organiziral prvi tovrstni festival v Sloveniji. Letošnja prireditev bo 50. po vrsti.
Družba Radio-Tednik Ptuj bo letos pripravila tridnevno festivalsko dogajanje, ko se bo od petka, 9. 8. 2019, do nedelje, 11. 8. 2019, pred Mestno občino Ptuj, na Mestnem trgu, predstavilo več kot 70 narodno-zabavnih ansamblov, ki bodo razveseljevali ljubitelje narodno-zabavne glasbe. Tridnevno dogajanje bodo obiskovalci spremljali brezplačno.
V petek, 9. avgusta bo ob 19. uri festivalski program ODŠTEVAMO DO ABRAHAMA. Nastopilo bo 11 ansamblov, ki so bili nagrajeni v petem desetletju od leta 2009 do leta 2018 in se bodo z izbranimi skladbami potegovali še za uvrstitev med 30 velikih finalistov. Pri tem bodo glasove prispevali z glasovanjem na radijskih postajah in gledalci na prizorišču. Pred tem je bilo na zadnjih štirih ptujskih festivalih izbranih 25 ansamblov. Zadnjo možnost za nastop 11. avgusta bodo iskali naslednji ansambli: Pajdaši, Akordi, Petka, Naveza, Boršt, Mladi Pomurci, Prleški kvintet, Žargon, Vikend, Dar in Zadetek. Z daljšim programom bodo svoj okrogli jubilej praznovali člani ansambla Fantje z vseh vetrov.
V soboto, 10. avgusta ob 14. uri bo v prostorih občine Ptuj javna okrogla miza o narodno-zabavni glasbi, o festivalih in bodočnosti te zvrsti glasbe doma in v tujini. Organizatorji so jo provokativno imenovali »Festivali narodno-zabavne glasbe - včeraj, danes in... nikoli več?«. Vabljeni bodo organizatorji festivalov, avtorji, predstavniki ansamblov, mediji,..
Od 15. do 20. ure bodo na velikem odru pred občino igrali ansambli: Strk, Petovia kvintet, Kapljica, Sanjski muzikanti, Golobčki in ansambel Gregorja Kobala.
V nedeljo, 11. avgusta bo ob 19. uri na Mestnem trgu še veliki finale - dogodek, kot ga v Sloveniji v vsej zgodovini te glasbe še ni bilo. Nedeljski večer bo res nekaj posebnega, saj bo izbrana tudi naj viža 50-ih let ptujskega festivala narodno zabavne glasbe.
Nastopili bodo ansambli: Cita in Jože Galič z ans. Zeme, ans. Marka Štumpergerja, Vikend in Jože Kobler, Petovia kvintet, Viki Ašič st., Irena Vrčkovnik in ans. Vitezi celjski, Fantje z vseh vetrov, Nalet, Opoj, Pajdaši, Štirje kovači, Prerod, Petka, Štajerski baroni, Primorski fantje, Vihar, Mladi prijatelji, ans. Blaža Hutevca, Ponos, Klateži, Zadetek, Štrk,...
uma
MEDIA 24
MESTNA OBČINA PTUJ
lM
ÜBBBErDÜB
D INVEST d.o.o.
r;
AN pro Tech ni k d.0.0.
Original Harmonika
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
18 Štajerski
Na sceni
torek • 30. julija 2019
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Pika Si
Črpajo iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe
Zgodba ansambla Pika Si se je pričela pred 12 leti. V prvotni zasedbi je skupina delovala do leta 2011, od leta 2016 pa so njeni člani: Tatjana Pečko (vokal), Boštjan Žišt (vokal, bas kitara), Andrej Lajhar (ritem, električna kitara), Denis Herman (vokal, bas, kitara, bariton, bobni) in Jure Založnik (vokal, harmonika, klaviature). Ob službi je glasba zanje edini resen hobi. Radi pa obiskujejo tudi gore, se družijo s prijatelji ali obiščejo kakšen dober glasbeni koncert.
„Ime ansambla je nastalo čisto po naključju, iskali smo neko preprosto domače slovensko ime. V šali je nastalo ime iz slovenske internetne kratice. (.si ). Kaj je lahko še bolj slovenskega!" pove Jure Založnik. Repertoar sestavljajo s skladbami iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Najraje imajo tisto »ta staro in ta pravo« narodno-zabavno glasbo: Slakovo, Miheličevo, Finkovo, Poljanškovo, Zajčevo, Klavžarjevo ipd. Igrajo tudi zabavno glasbo, ki temelji na slovenski popularni glasbi, nekaj malega je tudi hrvaške. Predvsem pa so osredotočeni na slovensko glasbo.
Lastne skladbe ustvarjajo sami, na to so zelo ponosni. Glasbo in aranžma ponavadi ustvari Jure, besedila pa piše pevka Tatjana. Tre-
je dobro in kaj ne, pa so poslušalci," pravi Jure Založnik v imenu ansambla. Za festivale pravijo, da so prava odskočna deska za vse ansamble, saj vodijo k večji prepoznavnosti in posledično večji opaznosti medijev. „Festival je dobrodošel, res pa je, da se jih je v zadnjem času pojavilo preveč. Po mojem so prav zaradi te množičnosti izgubili svojo veljavo. Na srečo pa so še vedno festivali z dolgo tradicijo (Vurberk, Števerjan, Ptujski festival, Cerkvenjak...), kjer je zahtevan glasbeni nivo še vedno zelo visok in kritičen," še dodaja Jure.
Ansambel Pika Si ima še veliko načrtov. Nadvse se trudijo, da bi se ob zahtevnih službah, ki jih opravlja vseh pet, uspeli časovno uskladiti in svoje zamisli seveda tudi izpeljati. V teh dneh bodo premierno predstavili polko Poročna napitnica, za katero so julija posneli videospot, nato pa se bodo odpravili na dopust, se spočili, da bodo septembra uigrano nastopili na več dogodkih, znova pa jih čaka snemanje v glasbenem studiu. Pa še kakšen videospot želijo posneti do konca leta.
MG
Foto: osebni arhiv
Ansambel Pika Si
nutno imajo posneti dve skladbi: valček Božični večer in polko z naslovom Poročna napitnica. Za snemanje imajo pripravljenih še nekaj novih skladb. „Na vseh nastopih si prizadevamo za to, da igramo po svoje, z veliko energije, lastnim pristopom pri nekaterih skladbah, eksaktnim ritmom in neizmernim
uživanjem med tem, ko smo na odru. A vsak nastop je nekaj novega in s tem posebnega. Slovenske narodno-zabavne glasbe ne moremo ocenjevati, ker smo sami del te scene. Opažamo pa, da je danes drugače zastavljena in se odmika od tradicionalne narodno-zabavne glasbe. Edini kritik, ki presodi, kaj
Ptuj • Podoba urejenosti in privlačnosti
Kdaj bo Ptuj v resnici turistična atrakcija?
Pred enim letom smo znane Ptujčane spraševali o možnih turističnih atrakcijah, o tistem nečem, kar bi na Ptuj pritegnili več obiskovalcev. Navdušenja nad pivskimi ali vinskimi fontanami ni bilo, tudi o posebnem razglednem stolpu večina ne razmišlja, najbolj zaželene pa so atrakcije v okviru že prepoznavnih potencialov mesta: grajski hrib, Panorama, staro mestno jedro, voda, terme, rimska zgodovina, vinska oz. vinarska tradicija ipd.
Ptuj je kot izredno zgodovinsko mesto z grajskim gričem in ohranjeno srednjeveško podobo ter bogatimi antičnimi artefakti in vinsko kulturo turistična privlačnost sam po sebi, a vse to žal ni predstavljeno in podano na dovolj privlačen in sodoben način, kar pomeni, da še vedno ne znamo domiselno predstaviti tistega, kar imamo. Ptujski grad je osrednji magnet, ki vleče v mesto, urejen grajski kompleks z ustreznimi vsebinami bi to le še potenciral. Pregledati bi bilo treba naše mesto, odpreti vrata zavestno zaprtih stavb, zamenjati lastnike in stanovalce v stoletnih hišah ter preurediti zanemarjene kvadrate v najatraktivnejše pozicije v državi. Ptuja ne spoštujemo kot kulturno svetovljanskega mesta, ker v njem še zmeraj živi generacija delavcev in kmetov iz okoliških krajev, ki so se pred leti naselili na Ptuju zaradi potrebe industrije. Ptujsko »morje« je diamant, ki bi ga lahko spremenili v Balaton. Tu so festivali, ki jih je treba razviti in ki že privabljajo veliko obiskovalcev, tu je tudi Kurentovanje. Ptuj potrebuje kvalitetno obnovljen celoten stari del mesta, od novih objektov pa arheološki muzej, ki bi ga projektiral svetovno priznani
arhitekt. Grič dobrega na Panorami kot največji obredni muzej na prostem, kjer bi ob kurentu stali drugi pustni liki, ima med vsemi možnimi predlogi za ptujske turistične atrakcije najmanj podpore, ljudje tam vidijo prostor kot razs-
tavišče rimskih spomenikov. Med predlogi za turistične atrakcije so bili tudi različni okvirji za fotografiranje s slikovitimi mestnimi znamenitostmi v ozadju, ki bi jih postavili bodisi na Panorami, ob mostu za pešce ali kje drugje.
Eno leto po teh razmišljanjih, zapisanih v našem časopisu, ki imajo bolj ali manj realno podlago, mesto še vedno živi življenje speče Trnuljčice, saj se zadeve spreminjajo po polževo. Dogajajo se zgolj kozmetični popravki, kratkotrajne
rešitve, ki tudi nekaj stanejo, ne znamo pa se poenotiti o ključnem projektu, s katerim bi dosegli zaželeno prepoznavnost. Letos je v mestu veliko manj ocvetličenih stavb, kot jih je bilo v prejšnjih letih. Porazno je stanje na mestnih
Foto: Črtomir Goznik
Na tem mestu nad parkiriščem pod gradom bo čas Ptujčanom in turistom že kmalu kazala cvetlična ura.
dvoriščih, kjer bi lahko z malo dobre volje stanovalci poskrbeli za urejenost, ne glede na lastništvo stavbe, ker je živeti na Ptuju v prvi vrsti privilegij, ki ni dan vsakomur, zato se je treba temu primerno tudi obnašati. Področij, ki zahtevajo odločno metlo, je še veliko več. Na mestni oblasti pa je, da se dovolj odločno postavi na stran kvalitete življenja v mestu, četudi s tem povzroči konflikt s kulturno-varstveno stroko.
No, sedaj bomo po številnih ovirah lahko tudi na Ptuju postavili cvetlično uro kot neke vrste turistično hortikulturno atrakcijo. Partnerji v projektu, ki ga je predlagalo TD Ptuj kot svoj prispevek ob 1950. obletnici prve omembe Ptuja v antičnih pisnih virih, so se končno poenotili glede lokacije, za katero so si prizadevali več kot osem mesecev. Postavili jo bodo ob parkirišču pod gradom, ob poti na grad, ki bo tudi kmalu dobila urejeno podobo. Od prvega predloga za njeno ureditev je preteklo 27 let, od ureditvenega načrta za grajski hrib, ki je ostal vse do danes v predalih mestnih oblasti, pa 30 let. A zdaj že nekaj let pišejo novega ...
MG
torek • 13. januarja 2019
Na sceni
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
goveji trakovi	korenčkova kremna	polnjena paprika,	krompirjev golaž,	prežganka, jetrca	goveja juha, piščančji	govedina v solati,
v omaki, njoki,	juha, zelena solata	pire krompir, jogurt s	češnjeva pita	v omaki, polenta,	ražnjiči, pečen	polnozrnat kruh,
kumarična solata,	s posebno klobaso,	sadjem		biskvit s sadjem	krompir, zelenjava z	skutni zavitek
breskov kompot	polnozrnata štručka,				žara, sladoled	
	sadje					
Goveji trakovi v omaki
Sestavine: 4 zrezki mlade govedine, 1 čebula, strok česna, žlička sladke paprike, žlička moke, 3 žličke kisle smetane, 1/8 juhe ali jušne osnove, 1 dl belega vina, poper, sol, kari.
Zrezke rahlo potolčemo, solimo in narežemo na tanke trakove. Meso nekoliko popečemo na olju, dodamo nasekljano čebulo in nekaj minut dušimo. Dodamo še sesekljan česen, moko, papriko, poper in kari, dobro premešamo, dolijemo juho in kuhamo nekaj minut, da postane meso mehko. Dodamo še kislo smetano, premešamo in dolijemo vino ter kuhamo, da dobro prevre. Zraven postrežemo njoke, zabeljene z drobti-nami.
Češnjeva pita
Sestavine: 30 dag moke, 1 pecilni prašek, 1 vanilijin sladkor, 3 jajca, 10 dag masla, 12 dag sladkorja, 1,5 dl mleka, izkoščičene češnje (količina, da pokrije maso).
Penasto umešamo jajca, mehko maslo in sladkor. Počasi dodajamo moko, presejano skupaj s pecilnim praškom, in nato še ostale sestavine razen češenj. Maso damo v pekač in po vrhu podevamo izkoščičene češnje, tako da pokrijejo celotno površino testa. Pečemo 45 minut pri 180 °C.
Zeleni nasveti
Motovileč in špinača
Obe vrtnini sta vrtnini kratkega dne, v dolgem dnevu pa zelo hitro zacvetita. Pri obeh zelenjadnicah uživamo liste, za obe pa gredice pripravimo na enak način. Obe tudi v našem podnebju prezimita na prostem. Še nekaj jima je skupno: ker sta po velikosti manjši vrtnini, ju Slovenci zelo radi sejejo »na povprek«, po celi gredici. Verjemite mi, mogoče traja 10 minut dalj, a če ju posejete v vrstice, kasneje, ko ju bo treba pleti, spomladi prerahljati zemljo in pridelek pospravljati, pa boste hvaležni, če boste ubogali ta nasvet. Tukaj pa se podobnost neha.
Motovileč je sorodnik baldrijana
Čeprav motovileč najpogosteje najdemo med solatnicami, z njimi ni v botaničnem sorodstvu. Med vrtninami trenutno ni njegovega sorodnika. Zato kolobarjenje ni zahtevno, sejemo ga lahko na katero koli prazno gredico na vrtu. Motovileč ni zahtevna vrtnina, je pa zelo muhast pri vzniku in kaljenju. Seme, pridelano letos, v avgustu zelo nerado kali. Prav tako skoraj ne kali v vročem, sončnem vremenu. Zato so z vznikom motovilca v avgustu pogosto težave.
Gredice za setev jesenskega motovilca ne prekopavamo, samo prerahljamo zgornjo, setveno plast. Ker raste hitro, ne potrebuje gnojenja. Sejemo ga na medvrstno razdaljo 20-25 cm, tako da bomo z motičico vrstice lahko rahljali. Poletna setev naj bo gostejša, obvezno jo zasenčimo. Zelo dobro se obnese tudi setev pod paradižnik (temu odstranimo spodnje, že odslužene liste), lahko pa tudi pod papriko ali jajčevec, če imamo dovolj prostora.
Zelo svetujem, da za poletne setve raje vzgojite sadike v mul-tiploščah. V vsak lonček premera do 5 cm, najboljši so tisti, v katerih ste spomladi kupovali sadike solate, zdaj pa radič ali en-divijo, posejemo 3-5 semenk. Setev tako lahko postavimo v senco in brez težav vzdržujemo dovolj vlage, ko pa bodo vremenske razmere ugodnejše, ga presadimo na stalno mesto. Motovilec lahko sejemo vse do konca oktobra, v rastlinjake pa skoraj celo zimo.
Čeprav sodi tudi motovilec med rastline, katerih seme se je	Foto: Miša pušenjak
običajno razmnoževalo na kmetijah in je doma še vedno veliko Špinačo in motovilec je veliko lažje okopavati, če sta posejana v vrstice.
Sadike motovilca so v tujini nekaj normalnega.
m
Foto: Miša Pušenjak
ekotipov (domačih sort), imamo samo dve domači sorti, katerih seme lahko kupimo pri nas. To sta sorta ljubljanski in žličar. Najstarejša priznana sorta je prav gotovo ljubljanski. Odlikuje ga predvsem odlična prezimnost, saj izmed vseh sort, ki jih lahko dobimo v Sloveniji , najbolje prezimi. Zličar je posebnost med motovilci. Njegova značilnost je gladek, bleščeč, temno zelen list, ki je skoraj okrogel. V avgustu najpogosteje sejemo sorto holandski, ki bi ji skoraj lahko rekli posvojena sorta, tako dolgo je že pri nas. Sorta naredi široke, nekoliko svetlejše ovalne liste v gosti rozeti. Vendar v hladnejših zimah slabo prezimi, zato je primernejša za poletne in zgodnjespomladanske setve.
n	•	v • v
Spoznajmo spinaco
Špinača je v sorodu z rdečo peso in seveda drugimi pesami ter blitvo. Sodi med na slab kolobar najobčutljivejše vrtnine. Na isto mesto naj ne pride špinačnica vsaj tri leta. Prav tako zahteva odcedna, suha tla, v mokri zemlji hitro propade. Razdalja med vrstami naj bo 30 cm, sejemo pa dokaj redko, saj lahko iz enega kvalitetnega semena požene več rastlin. Pred setvijo ne gnojimo, ko pa rastline razvijejo nekaj listov, pognojimo s tekočimi organskimi gnojili. Najpogosteje sejemo pri nas sorto matador. Naredi zelo velike svetlo zelene liste, sorta tudi odlično prezimi. Najnovejši na našem trgu je hibrid corvair F1, ki se od drugih sort najbolj razlikuje po odpornosti na bolezni, naredi pa zbite rozete s temno zelenimi listi in tankim pecljem.
V poletni vročini sejemo špinačo v senco višjih vrtnin, tudi visokega ali nizkega fižola. Uporabna je tudi kombinacija z brstič-nim ohrovtom. Špinača zahteva ves čas rahla tla, negodovanje hitro pokaže z rumenenjem listov. Pozorni moramo biti še na napade koreninskih in listnih uši, saj naravni pripravki delujejo samo, ko se uši niso preveč razmnožile.
Tudi špinačo lahko sejemo jeseni in spomladi, jeseni do sredine oktobra, v rastlinjake pa vse do konca oktobra, in od januarja naprej, spomladi pa se obese setev vse do sredine aprila.
Moram pa reči, da imam sama veliko raje blitvo, saj dela dobro tako v poletni vročini, prezimi in jo obiramo ponovno zgodaj spomladi. Prav zdaj je tudi čas za ponovno setev tiste blitve, ki bo prezimila. Ena rastlina da toliko listne mase kakor cela greda špinače. Pripravljamo jo lahko na številne načine, tudi po povsem istem receptu kakor špinačo.
Miša Pušenjak
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 13. avgusta 2019
Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (14)
Greenock, Škotska: Združeno kraljestvo
»Če ne želite delati, se zaradi mene lahko tudi izkrcate,« zmajuje z glavo. Naš šef je očitno pozabil, daje čas pogosto večja motivacija kot denar. Sploh takrat, ko se delo prepleta z vandra-njem po svetu.
Čas. Ko ga preteče dovolj, se stvari zdijo malenkost drugačne. Kot da bi nam podaril novo razsežnost, svež zorni kot ali priložnost, da bi preteklost razumeli druga-
če. Med ogledovanjem fotografij s Škotske se odpirajo pozabljene luknje v spominu. Z nasmehom se spominjam trenutkov, ujetih na fotoaparat. Zdijo se tako prijetni. Pa so bili res? Nisem takrat z odporom prenašala neprijaznega vremena? Se čudila prismuknjeni mešanici starega in novega, ki sem jo opazila v mestih?
V ravno vrsto zložene kamnite hiške, puste lesene ograje, ob katerih so parkirani avtomobili -vsakdanji prizor, ki bi ga bilo moč najti kjerkoli po svetu. Pristanišče Greenock je oddaljeno dobrih šti-
Foto: Mateja Toplak
rideset kilometrov od Glasgowa, največjega škotskega mesta. Kraj ni barvit, glasen ali preveč zanimiv. Je prej običajen, siv. A če si vzameš čas in knjige ne sodiš le po platnicah, vzljubiš tako muhast dež kot močan viski. Če bi le bilo malenkost topleje, bi se že izkrcala, zabrusim šefu - vendar le v mislih ... Ko nam ne gre najbolje, je pogosto treba še malo potrpeti, bi mi verjetno svetoval kak modrec. In to še posebej takrat, ko vemo, da nas izkušnja lahko vodi do napredka. Čez čas se bomo tako ali tako spominjali le lepih trenutkov.
Hrvaška • Nezasedenih veliko počitniških kapacitet
Hrvati iščejo odgovore
Hrvaški časniki, radijski eter in televizijske oddaje so posvečeni ugotavljanju vzrokov za letošnji ubog turistični obisk. Preverili smo ugotovitve Hrvatov, kaj jim je po njihovem mnenju »vzelo« goste?
Na začetku poletja so bili sicer še prepričani, da bodo spet padali rekordi, saj je do vključno junija kazalo dobro, a zdaj, ko smo že pri koncu julija, je dejstvo, da je turistična sezona slaba, neizogibno.
V prvih šestih mesecih so bile številke še zelo spodbudne. Do konca junija so imeli Hrvati 6,88 milijona gostov, kar je celo za dobrih šest odstotkov več kot lani, kar pa zadeva nočitve, so jih zabeležili 26,26 milijona (tri odstotke več kot leta 2018). Toda v tekočem mesecu se je zadeva precej spremenila.
Župan kritizira
Hrvaška se srečuje z eno najslabših sezon u zadnjih letih. Kaj konkretno je krivo za to? Odgovor na to vprašanje se trudijo najti naši sosedje. Turisti letos pač raje kot na Hrvaško odhajajo v Grčijo, Turčijo in Egipt.
V prvi polovici julija je Hrvaško obiskalo skoraj 100.000 gostov manj kot v enakem obdobju lani. Tudi nočitev je bilo manj - za kar pol milijona. In kaj naj bi po mnenju Hrvatov tujce odvrnilo od tega, da jih obiščejo? Največjo krivdo pripisujejo previsokim cenam storitev oziroma ponudbe. O tem se je na družbenih omrežjih razpisalo tudi več posameznikov, med njimi župan občine Murter-Kornati	t
Toni Turčinov. Navedel je primerjavo
za ceno rogljička. Na Murterju je zanj treba plačati trikrat več kot v Zagrebu (v enaki pekarni). Še bolj se je razpisal in dodal zgovorne primerjave Rovi-njčan Igor Frankovic. »Kaj se čudite? Ste mislili, da so gosti neumni, da jih lahko ropamo v nedogled?« je izjavil in dodal, da smo za počitniško hišo za teden dni leta 2015 odšteli 2000 evrov, letos je za tak aranžma treba odšteti 3500 evrov.
H
pesnik kette
deponiranje
pihanje vetra
različna sumevca
afriško tropsko drevo
oskrba bolnika
avtor: tomaž kralj
odrsko glasbeno deu)
glavno mesto tanzanije
2ITNI plod
pomoč, podpora
dobra služba, dober položaj
pore-zanje trave
jezikovni pregle-dovalec
blago za klobuke
danski otok v malem beltu ZRCALO
vodna pregrada
vzraku razpršena snov
zagozda
pesem franceta prešerna
žlebasta stresna opeka
marko česnjak
nas pesnik (pavel)
peneče se vino
merska enota
nas slikar (anton)
cirkuški burkež
"BDET poškodba kosti
norica, neumnica
zaščitni premaz
rahla izbočenost stebra
igralka papas
duševna nerazvitost
nastav-ljavec pasti
petje na zvočno matrico
am. igralka barkin
síitnik
ameriški igralec williams
Omenja tudi ceno pice v tem obmorskem kraju, ki je 95 kun (to je skoraj 13 evrov). Izpostavil je še ceno taksija, za katerega morate, če se z njim v Rovinju in okolici peljete štiri kilometre, plačati 120 kun (16 evrov). »Tisti, ki so realni pri cenah, so polni. Njim se sezona ni poslabšala. Preobrat so doživeli tisti, ki se precenjujejo. Pomembno je, da se cenimo, to, da višamo cene v višave, pa se nam zdaj maščuje,« je na koncu Frankovic še dodal v svojem kritičnem zapisu.
Mnogi so prepričani, da se še z nečim Hrvati ne morejo ravno pohvaliti, in sicer z odnosom do turistov. »Primanjkuje nam čuta do ljudi, malo smo hladni, mogoče celo arogantni. Mislimo, da če imamo lepo morje, da bodo ljudje kar hodili sem. Ne, tudi človeški dejavnik je pomemben,« je v eni od televizijskih oddaj dejal eden izmed zasebnikov, ki oddaja apartmaje v Pulju.
Raje v Grčijo
Kot tretji poglavitni razlog, po cenah in negostoljubnosti, pa Hrvati izpostavljajo, da so se mnogi zvesti gosti na počitnice odpravili drugam. »Turčija in Grčija sta bili prejšnja leta varnostno vprašljivi, letos je stanje tam dobro in mislim, da so mnogi raje kot k nam odšli tja. No, saj cene imajo res ugodnejše. Premisliti bomo morali, kako naprej,« je v radijski oddaji na enem od dalmatinskih radiev dejal Ivica iz Dubrovnika.
PK
nas pisatelj (drago)
atomz nabojem
nas geograf (svetozar)
zlogovna uganka
območie kanove oblasti
karta pri taroku
podobnost, sorodnost
nas slikar (milan)
oliver twist
organ za voh
"seka najugu
Črne gore
igralec raner
7.crka grške abecede
tanja ribic
premik geoloških plasti
upadek, unesek
nasa zahodna soseda
italijanski pevec ramaz-zotti
pisec kratkih leposlovnih spisov
Kaj ste rekli Slovenci
Da bi dobili še pogled Slovencev na stanje, so v časniku Svet 24 sestavili spletno anketo, v kateri so spraševali, kaj je krivo za to, da na Hrvaškem tudi Slovenci ne letujemo več tako množično. Na anketo seje odzvalo kar 5000 bralcev. Skoraj 60 % jih je bilo mnenja, da so za slab obisk Hrvaške najverjetneje krive previsoke cene, skoraj 30 % pa, da je za slabo sezono kriv odnos hrvaških turističnih ponudnikov.
Kaj je krivo za slabo turistično sezono na Hrvaškem?
4,917 responses
I (pre)visoke cene i zelja po obisku orugin oestinacij
odnos hrvaških turističnih ponudnikov i neurejene plaže in okolica i slabo vreme
ENTAZA - rahla izbočenost stebra, GAJA - grška boginja zemlje, Uranova žena, MIZERERE - latinski pogrebni psalm
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: PK
torek • 6. avgusta 2019
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
Prireditvenik
Na Hrvaško kmalu s kisikovo bombo?
Čas dopustov je, zato ni nič nenavadnega, če se tudi pogovori ob hladnem pivu sučejo okrog tega. In ker je večinski slovenski poletni dopustni interes usmerjen na Hrvaško, seveda beseda največkrat nanese na to ljubečo sosedo.
Ta naša »ljubezen« je podobna tisti, ki jo imata dve pravkar ločeni osebi. Težko človek tisto, kar je bilo še nedavno »najino«, naenkrat razdeli na »moje« in »tvoje«. Ce pa je bilo poročenih več osebkov, pa je ta delitev še bolj boleča. »Naša« obala je postala naenkrat »vaša« obala z vsemi našimi najljubšimi počitniškimi kotički. A je potem nenavadno, če sedanjim lastnikom »naše« obale gledamo pod prste in smo kritični do vsega, kar počnejo? Malo smo tudi hudobni. In tako jim na primer privoščimo, da imajo letos manj turistov kot prejšnja leta. Ker pač boli, da se kolone pločevine valijo po naših cestah, pa se turisti ustavijo pri nas samo zato, da se polula-jo; niti predrage in časovno neprimerne slovenske vinjete nočejo kupiti, ampak vse svoje novčiče zapravijo na ne-več-
4
4
naši obali. Tam pa jih znajo oskubsti! Tako zelo, da se celo njihovi najodgovornejši politiki in poslovneži križajo, kakšne zasoljene cene so nekateri sposobni nastaviti, če hoče človek popiti pivo ali kavo s pogledom na morje. Kje so že časi, ko je bilo edino doplačilo le za sobo, če je imela pogled na morje. (Kot da bi človek hodil na morje zato, da bi ga gledal iz svoje sobe! Podnevi si tako V morju in ga zaznaš z vsemi svojimi čuti, ponoči pa je itak vsaka krava črna in najbrž ne veš, ali gledaš črne krošnje dreves ali črno morje.)
Sedaj pa smo slišali za novo hrvaško pogruntavščino: kasirajo ti senco na obali. Ce
svojo brisačo razgrneš pod kak borovec - na, že bo prišel kak »galeb« in ti jo zakasiral. Hudič je s senco; ker če ti kasirajo ležalnik, jih zezneš in prineseš svojega. Težko pa je s sabo prenašati senco kakega borovca ali palme.
Imam pa tudi jaz kako idejo za skubljenje (čisti Dalmatinec postajam). Kaj če bi kasirali površino plaže, ki jo nekdo zasede s svojimi brisačami in ležalkami? Ker nekateri pretiravajo s tem, kolikšna površina jim kao pripada na obali. Lahko bi zahtevali plačilo za fotografiranje sončnega zahoda. Ob vračanju z morja bi pooblaščena oseba prečekirala turistove fotografije in vsaka sončna fotka ena kuna. Ali pa bi začeli turistom zaračunavati morski zrak, ki ga potrošijo na dopustu. Pa naj si prinesejo s sabo kisikovo bombo, če hočejo na dopustu tudi dihati!
Ja - težko je biti Hrvat, ko ti pod prste gleda Slovenec!
Vas Pepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	2		5		6			3
6			3					
5					1			8
							7	
2		4				9		1
	5							
3			9					7
					8			4
9			4		2		8	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©©	€€	O
Bik	¥¥¥	©©	€	OOO
Dvojcka	¥¥	©	€€€	OO
Rak	¥	©©©	€€	OOO
Lev	¥¥	©©	€€€	O
Devica	¥¥¥	©©©	€	OO
Tehtnica	¥	©©	€	OOO
Škorpijon	¥¥	©©©	€€	O
Strelec	¥¥	©	€€€	O
Kozorog	¥¥¥	©©	€	OOO
Vodnar	¥¥	©	€€€	OO
Ribi	¥	©©		OOO
Torek, 6. avgusta
9:00 Ptuj, Mestni kino: delavnica Poletna (d)ruščina -spoznavanje ruskega jezika, cirilice ...; mentorica Tatjana Pichler (vsak dan do petka med 9.00 in 10.30)
10:00 Ptuj, CID: delavnica Mali kuharski mojstri, mentorica Helena Lutarič(vsak dan do petka med 10.00 in 12.00)
19:00 Lenart, dom kulture: LenArt - opera za otroke Martin Krpan
Sreda,7. avgusta
9:00 Ptuj, Špajza modrosti: multimedijska delavnica
- teoretične osnove zgradbe filma in postopkov pri nastajanju, snemanje in montaža kratkega filma (nad 13 let)
16:00 Ptuj, CID: delavnica Veseli akvareli - slikanje
akvarelov (v četrtek ob 15:00, v petek ob 14:00)
Četrtek, 8. avgusta
9:00 Ptuj, Špajza modrosti: delavnica Rubikova kocka za začetnike
17:00 Knjižnica Ormož: predavanje Nuše Topolovec: Vsakdanja uporaba eteričnih olj
Petek, 9. avgusta
12:00 Dornava, Čušekova domačija: prikaz priprav na
Lukarski praznik 19:00 Ptuj, Mestni trg: 50. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2019 - Odštevamo do abrahama (2008-2018) 20:00 Kog: Poletje na Kogu - V babičini kuhinji ob hrani, vinu in glasbi
Mestni kino Ptuj
Torek, 6. avgusta: 10:00 Disneyjev teden: Neverjetni 2 Sreda, 7. avgusta: 10:00 Disneyjev teden: Levji kralj; 20:00
Carmine Street Guitars Četrtek, 8. avgusta: 10:00 Disneyjev teden: Svet igrač 4;
20:00 Kriči, Sarajevo Petek, 9. avgusta: 10:00 Disneyjev teden: Koko in velika skrivnost; 17:00 Raziskovalka Dora; 19:00 Zvesti moški; 21:00 V senci drevesa
2 GLASBO DO SRCA
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 6. do 12. avgusta 2019 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
flKHf	/ ^ IPi^Éjfc-	...al
		
[ f k im .	Iv 4 ¥ k _ .m . ; jí	' t' j/^íjí^^^^k. (¿At
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 13. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Beletrina, Zavod za založniško dejavnost, Ljubljana. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Valentina Brumen, Starše. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 13. avgusta 2019
na morju v družbi Radia-tednika Ptuj
in turistične agencije TA-ATP

rnáffiif-
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 29. 6. do 31. 8. 2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje.
Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR.
NOVI NAROČNIKI POZOR!
Informacije in rezervacije:
• i
.t
J* ATP
Turistična agencija ATP, Kerenčičev^rg 4, Ormož, tel.: 070 244 140. avtobusni m rouonm pmvozi
NAROCILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Posebno ponudbo smo pripr^ffl za tiste,
ki boste najkasneje do 28. 8. skteniH naročniško razmerje za Štajerski tednik-Brezplačno boste lahko na morju ritaH vse po«etne sobote do 31. 8. 2019.
Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj.
i
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.	Štajerski TEDNIK
radioPTUI
Do nagrad^ ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
V športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju se je v torek, 11. junija 2019, z izbiro najboljših končala peta sezona projekta.
Dober obisk in izjemno vzdušje sta poskrbela, da je finalna prireditev odlično uspela. Skupaj smo ustvarili še eno uspešno zgodbo projekta, ki se v slovenskem prostoru vse bolj širi.
Vabimo vas k ogledu posnetka finalne prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo predvajan na TV Slovenija 2:
•	1. del v nedeljo, 18. 8., ob 12.15
•	2. del v nedeljo, 25. 8., ob 15. uri.
Prijetno spremljanje posnetka vam želi družba Radio-Tednik Ptuj, ki se že pripravlja na izvedbo naslednje, šeste sezone.
(gyADioPTUI štajerski TEDNIK
www.radio-ptuj.siwww.tednik.si
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!
Ne s
preglejte v novi Zarji J
.11

Kenan Mandra, guru, ki je stanjšal predsednico Kolindo
OD GIBANJA ŠE NI NIHČE SHUJŠAL
torek • 6. avgusta 2019
Oglasi in objave
Štajerski	23
00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Majšperk 09:30 Gostilna pr' France t' 10:30 Se še spomnite? 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja ¡2 občine Majšperk 20:00 Destrnik - Iz domače skrinje 21:30 Oddaja iz občine Majšperk 23:00 Video strani
SP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
00:00 Video strani
08:00 Pesem v poletje na Hajdini
10:00 Vaške igre v Prepoljah
12:00 Video Strani
14:00 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Oddaja iz občine Starše
20:00 Ponovitev nove maše na Hajdini
21:30 Pesem v poletje na Hajdini
22:30 Sreda v sredo
23:20 Video strani
00:00 Video strani 08:00 Žetev na Polenšaku, l.del 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Zapojmo prijatelji 20:00 Žetev na PolenŠaku, 2.de!
21:00 Glasbena oddaja Uredništvo: Domava 116d. 2?52 OORNAVA; ¡nfo@siplv.3i
22:00 Utrip Iz Ormoža	kontakt; 027S4M33:Chi ste m* mm.siptusi
23"00 Video strani	Marketing: Megamartaling d.o.o.: 02 749 34 27: 031 C27 340
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm, zložena na paleti. Možnost dostave; Štajerska in okolica. Tel.: 041 893 305. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
RAZNO
PRODAM štedilnik (dva plin + dva elektrika), hladilnik - majhen in zamrzovalno omaro s šestimi predali. Tel. 031 465 578.
SREDAJE DAN
ZAPOSLIMO osebo, m/ž, za strežbo, redno delovno razmerje, v pi-ceriji Slonček na Ptuju. Informacije 031 301 116, Sonja. Picerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj.
Je čas, ki da, je čas ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane.
In je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
6. avgusta mineva eno leto, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Rozalija Pernek
IZ SEDLAŠKA 11
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Hčerki Zofka in Anica z družinama
KMETIJSTVO
KUPIM dve telički simentalki, težki do 150 kg. Tel. 031 840 282.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici: WWW.dllb.Si
AKUSTIČNI KONCERT
GRAD VURBERK 13. september 2019
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
INTERVJU vsthotoraofvt
roman vodeb
O HrODti/iit/n p&tnofr>*tu Abramovu
MAFIJSKO
odrezana
Roka
WhSSE %pi*«h nwoeo»
Uta Z. s®&#aWerwi Abramovu "'""'Puliranu
K^SSäP Ž™«™ * "
° m«fHQ. da g* r\e likvidira
ŠCF PETROLA SI ZIDA SPOMENIK
www.reporter.si
KRONIKA
Psihoterapevt Vodeb: Julija Adlešič se je ujela v past kronanega psihopata AFERA
Kako šef Petrola zida spomenik in zakaj je postal pribočnik hrvaškega tajkuna
INTERVJU
Andrej Fink: Idejna lustracija je še aktualna in se bo tudi zgodila DOSJE
Slovenski politiki v zadnjih letih habsburške monarhije
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, povsod si v srcu z nami ti, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
SPOMIN
V sredo, 7. avgusta, bo minilo eno leto, odkar te ni več med nami,
Maks Kodrič
OB ŽELEZNICI 14, PTUJ
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate svečo v spomin.
Žalujoči: tvoji najdražji
Umrli so
Ivana Bezjak, roj. Bezjak, Placerovci 4a, roj. 1957 - umrla 24. julija 2019; Matilda Kosi, roj. Ris, Ptuj, K mitreju 2, roj. 1934 - umrla 25. julija 2019; Franc Fakin, Stražgonjca 5, roj. 1928 - umrl 25. julija 2019; Kristina Dovečar, roj. Hebar, Šardinje 18, roj. 1937 -umrla 27. julija 2019; Aleksander Lončarič, Skorba 31 , roj. 1963
-	umrl 27. julija 2019; Anton Lajh, Dragovič 30, roj. 1948 - umrl 24. julija 2019; Oto Verbančič, Kidričevo, Lackova ul. 5, roj. 1943
-	umrl 26. julija 2019; Marija Miklič, roj. Novak, Bratislavci 7, roj. 1929 - umrla 29. julija 2019; Angela Dobič, roj. Dolenc, Mihovce 51, roj. 1930 - umrla 29. julija 2019; Stanislav Ranfl, Sobetinci 42, roj. 1956 - umrl 30. julija 2019; Angela Slodnjak, roj. Čeh, Zagorci 87, roj. 1949 - umrla 31. julija 2019; Janez Zavec, Trdobojci 43 , roj. 1939 - umrl 29. julija 2019; Lubislava Cafuta, roj. Horvat, Strajna 4, roj. 1931 - umrla 31. julija 2019; Franc Pintarič, Lahonci 58, roj. 1941 - umrl 1. avgusta 2019; Janez Ambrož, Ptuj, Dravska ul. 17, roj. 1922 - umrl 30. julija 2019; Marija Muršec, roj. Kolarič, Jiršovci 8, roj. 1933 - umrla 28. julija 2019.
i spomini ne
bledijo!
/
'ttq xxxii., (j. 21
McuumSi
i J knife t a?«	MLövmtOi
iu"l*a _cm* i oimnjr	UUMfV*
IZ VSEBINE
Chvtf il wio uitnri »m htrM 31 Kilti« msjf.it. t mirno ■ Ptuja |>trin 41 Uit |*njo ttmcrfjt Pobili* Htiu 7)
Kuhsrni farvi lilna |J CwimfaMi[»tii4 a voUbm tiran 11)
PITO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTlfJ Za zdravo pitno J\ vodo v Halozah IMS		S StJt KOMITEJA DK 1KS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!
	"'¡¿Ji ,Eü ¡¡¡i	u * i ¡¡išs i fif '
§rJ^=		
Milan Kneievič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor		
		
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prikodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
'c
~u
®
Maribor, Ormož • Ustavno sodišče razveljavilo sodbo za uboj očima v Hermancih
Fantu, ki je ubil očima, bodo sodili ponovno
Ustavno sodišče je ugodilo pritožbi Daouda Saadaouija, ki je bil pred več kot petimi leti zaradi uboja očima v Hermancih pri Ormožu (o čemer smo obširno poročali v našem časopisu) obsojen na sedem let zapora. Kljub priznanju, da je očima res ubil, je ustavno sodišče razveljavilo sodbi vrhovnega sodišča in mariborskega višjega sodišča iz leta 2014. Ustavni sodniki so zadevo v vnovično odločanje vrnili višjemu sodišču.
Mariborsko višje sodišče bo v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča moralo presoditi, ali je sodišče prve stopnje, torej Okrožno sodišče na Ptuju, preverilo jasnost, popolnost in podprtost pritožnikovega priznanja z dokazi ter na kakšni podlagi je zaključilo, da lahko v skladu z zakonskimi merili sprejme priznanje obtoženega.
Takrat 24-letnik alžirskih in slovenskih korenin je izpodbijal pravnomočno sodbo višjega sodišča, s katero je bil po priznanju krivde za uboj v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti obsojen na sedem let zapora ter obvezno psihiatrično zdravljenje na forenzičnem psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Izpodbijal je tudi odločitev vrhovnega
%
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Hiša, v kateri je 24-letnik alžirsko-slovenskega rodu julija 2013 ubil svojega očima. S škarjami ga je večkrat zabodel v srce.
Štajerski TCDNIK
sodišča, ki je zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti.
Kot trdi obramba, je obtoženi v sodnem postopku priznal potek kaznivega dejanja, ne pa tudi pravne kvalifikacije kaznivega dejanja uboja, saj naj bi bilo iz dejstev in dokazov razvidno, da naj bi šlo kvečjemu za uboj na mah. Po mnenju njegovega odvetnika Petra Kosa obdolženec pri priznanju naj ne bi priznal pravne kvalifikacije, saj je kot laik tudi ne more, ker je ne pozna.
www.tednik.si
Ptujsko sodišče je takrat o krivdi odločalo na podlagi v obtožnici opisanega kaznivega dejanja, okoliščine, ki izhajajo iz izreka ob-sodilne sodbe, pa naj ne bi dajale podlage za prekvalifikacijo dejanja v uboj na mah. Čeprav naj bi šlo za konflikte v družini, teh naj ne bi bilo mogoče opredeliti kot napad, žalitev oziroma močno razdraže-nost obdolženca.
Vendar se je ustavno sodišče očitno odločilo drugače.
Sta, sm
Ptuj, Krčevina • Sojenje Janku Tomicu
Nadaljevali bodo 21. avgusta
Za minulo sredo, 31. julija, je bila na okrožnem sodišču na Ptuju razpisana glavna obravnava zaradi streljanja in smrtne žrtve v Krčevini pri Vurbergu izpred dobrega leta dni.
Po nasilnem dogodku, za katerega obdolženi Janko Tomic trdi, da je šlo za silobran, je okrožno državno tožilstvo na Ptuju zoper njega vložilo obtožnico za kaznivo dejanje uboja in tri poskuse uboja. Tomic, ki je sicer v priporu, krivde ne priznava. Potem ko je naprej odpadla junijska obravnava, se je enako zgodilo z narokom, razpisanim za julij: sodišče je zaradi odsotnosti sodnice porotnice obravnavo prestavilo v avgust. Tomicu sodi petčlanski senat, v katerem so dva profesionalna sodnika in trije sodniki porotniki. Predsednik senata je sodnik Marjan Strelec, ki je za nadaljevanje sojenja razpisal tri naroke: avgusta, septembra in oktobra. Na eni izmed prihodnjih obravnav si bodo ogledali video rekonstrukcijo dogodka. Janko Tomic je sodišče opozoril, da je bila video rekonstrukcija narejena
oziroma posneta podnevi, glede vidljivosti pa je med dnevom in nočjo velika razlika. Lanski dogodek, ko je v streljanju življenje izgubil 29-letni mladenič, se je odvijal sredi noči.
Tomic se zagovarja, da zaradi teme in neuporabe očal, ki jih sicer
redno nosi, ni videl, kam strelja. Obramba je predlagala, da bi dejansko rekonstrukcijo opravili na terenu samem. „Realno bi bilo, če bi rekonstrukcijo izvedli v primerljivih pogojih, torej v temi," meni obdolženi.
MZ
Po junijski je tudi julijska glavna obravnava zoper Janka Tomiča na okrožnem sodišču na Ptuju odpadla.
Maribor, Slov. Bistrica • Nadaljuje se sojenje 63-letni Ivici Kalšek
Na sojenju za umor pričal patolog
Nadaljevanje sojenja 63-letni Ivici Kalšek, kiji tožilstvo očita umor matere marca letos v vasici Ošelj nad Slovensko Bistrico, je bilo namenjeno pričanju patologa Rajka Ka-valarja. Sodišču je pojasnil okoliščine glede možnega sosledja dogajanja v tragičnem družinskem obračunu. Obtožena namreč zavrača očitek o umoru na zahrbten način.
Patolog je pojasnil, da so sledi traku predpasnika pri umorjeni našli na sprednji strani, kjer so tudi dihalne poti, žrtev pa se v primeru dušenja poskuša braniti in odstraniti predmet, ki ga duši. V primeru 88-letne ženice znakov odrgnin ali sledi nohtov v območju vratu ni bilo, prav tako ni bilo vidnih sledov poskusa odstranitve traku, s katerim je bila zadavljena. Po njegovem mnenju se žrtev ne bi mogla braniti samo, če bi že pred tem izgubila zavest, kar pa sledi zagovoru obrambe, da so bile roke žrtve ohlapne.
Tožilca Simona Grahornika so zanimale tudi podrobnosti glede najdene količine krvi na kraju dogodka, ki je bila posledica poškodb glave. Ker je umorjena uživala zdravila proti strjevanju krvi, ga je zanimalo, ali bi lahko bila
zaradi njih količina krvi večja, kot če jih ne bi uživala, in to tudi po smrti, čemur je patolog Kavalar pritrdil. Na vprašanje tožilca, ali je torej mogoče, da je obtožena svojo mater najprej zadavila in jo s polenom nekajkrat udarila šele, ko je bila ta že mrtva, je patolog
odvrnil, da dopušča tudi to možnost.
Sojenje Kalškovi se bo predvidoma s sklepnimi besedami nadaljevalo 23. avgusta, tožilstvo pa je doslej vztrajalo, da je dejanje storila na zahrbten način.
ss
Foto: arhiv Svet 24
- ■■■m *
o	a

C?*
Rodile so: Renata Drevenšek, Soviče 13, Videm pri Ptuju - deklica Sofija; Sabina Belšak, Popovci 5, Ptujska Gora - deček David; Lidija Klobasa, Bišečki Vrh 57, Trnovska vas - deklica Kaja; Anita Svenšek, Ob železnici 3, Kidričevo - deček Gal; Teja Žnidarič, Spodnji Ključarovci 10, Velika Nedelja - deček Aljaž; Ana Cafuta, Majski Vrh 47, Videm pri Ptuju - deklica Julija; Tina Kor-pič, Apače 4, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Sara; Matejka Belšak, Bresnica 63a, Podgorci - deklica Nataša; Raza Omerovic, Kraigherjeva ulica 17, Ptuj - deklica Sajra; Polonca Gajšt, Sestrže 45a, Majšperk - deček Filip; Maja Bokic - deklica Hana; Tamara Trlep - deček; Janja Tušek - deček Jan; Nataša Vagner - deček Nejc; Mojca Dobnik - deček Alin.
Poroke - Ptuj: Nejc Frangež in Maša Polanič, Prerad 17; Bine Ge-gič in Nada Kuledjiovska, Popovci 23; Matjaž Smolinger in Lea _ ^^ Medved, Žabjak 49a.

r, '-¿C? o r-o -
- .S/ '

o**
Lovrenc (10.) deževen nam vino sladi in ajda moč po njem dobi.
Danes bo sončno, pozno popoldne in zvečer lahko predvsem v severni polovici Slovenije nastane kakšna nevihta. Jutranje temperature bodo od 12 do 17, na Goriškem in ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 26 do 31 °C.
V sredo bo prevladovalo sončno vreme. Na zahodu se bo oblačnost popoldne povečala, možna bo kakšna ploha ali nevihta.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	j Četrtek I	Petek
06.08.2019	07.08.2019		09.08.2019
	**	*	
14	18	18	17
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
30	32	27	30
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
V	/>	V	V
Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 7.5 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
Foto: MZ
Foto: MZ
Vir: ARSO