• U|a dne »., IO. t«i X>. raakotfa iiiomoi. — Uredništvo io upMvaiitvo t (Jorlcš, VU C. Favetti 9. — Tlaka Naroda* Thkaina — Izdajatelj ln odgo» ■IMisik France P<»db«ršlč — Con* otfLaao*n: 1 iniliiniter vUoftne a Urini enega afcol|M L. —.80. m lr*o»ako reklame, Kanin« oblatila, podana, omiirtnico »a-UJŠa, nanraraila itd. »aaka vrata i L. — Celoletna naročnina » « L. — Za inoaematvn telo III. (iOUlCA, «lne IO. |aai*l)n 1024 M. «7. Malo krivega in malo ravnega iz tega časa slavnega. Po državi so zaivptili: Pari a menit .so otvorili, nc' razgraja pač pa dola, da ga duša je vesela. Res je mlado vse fcn mlečno, ali je izbrano srečno; to moča so mlade, sveže, če zagrabi, daleč seže, če zavpije, gre še dalje: vsi »črnuhi« in »mdeči«, so nedolžni kot otroci, madeža na njih ni roki, kdor pa tega ne verjame, sKko — naj. na piko vzame. naj njih delo opazuje, potem dalje Čuka čuje. Kralj bdi šel je ua Angleško tam lx»jč, tki ni nd>eškjo — da razgllcda se po svetu, ohladi se zdaj po letu, se oddaldne (kraljovanja in povrne igostovanja. A kako je tamkaj bilo, vam bo iz slike govorilo. Ali tretja islEka spodaj. tx> pa res je pravi zlodej, kar jc res, je vendar res. napreduje Es Ha Es. Tu fašusti, tam fašisti, tu in tam so komunisti, >tu in tam so bombe, krogle, hišice na štiri ogle, se z bencinom jih polije, in zažge jih in razbije. Ce naprej jih zlodej moti, čc Kredo še po Led poti, bodo v krog držav stopili, se s »kultuno« popiojili, ki smo bratje njih žc siti, smo jo morali čutiti. Pojmo dalje, dragi bralec, le odpri oči gledalec. i 'tu sc trudi Musolini pri vdliki .tej mašini. To je diek> gospodarja, on vojake tam pretvarja, vtscga tega bo finile zmos iz »fante nazionale.«" Pa še dck> parlamenta — v tej vročini, lej ga šnicntai — vse poli sc, vse sc briše, ali konca soj še ni šc; močno sc zato zdi meni, bodo skllepi vsi vodicni. prepotčni in neslani, ' kot so bifi tudi lani. Saj S. 11. S ima ofaežrfi b go* zdov. ki lahko dajo vsakemu S. H. S. državljanu po — <}no ■trugo«. — Oj, S. H. S. držav. ____j/ Bombe hran}te za druge ime! Ali ne vidite, di preli — /Co IjanU Bombe hrm ej Ali ne vidi i pa vas z vsefi strani? bo Čas, takrtit bombe. grana* fe. meč v roke fn pojeažite se "le! Komunistom se - Gorica, dne 10. junija. Kazni slovenski in italijap* ski listi poročajo, da se vršijo te dni v Montedtoriju gena ralne vaje za ftimfiki »teqter*. Svoje nloge so se menda ha> učili tako slal>o, da piti »sott* tter« na tribuni, kot se ha v vsakem »teatru« tli tc6& spYhvlti v m- •kyrsfnih Šol vu* dijo v dekfamlrunju. Kdor največ kriči, tenui sc največ ploska. Nefcdo k zmed gospo> dov je bil mnenja, du nI tre* ha poiskusov. marveč nap)rp* vimo kar korak naprej. Med* tem pa se je v svoji ogorčenosti spozabil in napravil meni o enegjt koraka, pet skokov, ter se naenkrat znašel med poklicanimi igralci un okusil pri'i užitek pozornice. Vlit* kov pa ie h Ho vsestransko precej, to se pravi po dofft^* če »brce« in »klofute«. Klofij* te so bile tako .»sijajne« in krepke, da spadajo med kultu* ro »furmanskih gaj žel«. ŠKO* da. da ni bil navzoč pri pois-kusu oziroma okusu kak An? glež, ker bi ta takoj nastaviT svoj »Radio;tele4nrfon*. rfo* kur bi mi v Gorici, Mtlerafid v Parizu v aufomobilu, Ma&jOc rutld v tramvaju Čuli odmeve Rimskega »teatra« KORAK NAPREJ. Žalostno je to. zla--sti za mizarje, katerih je itak velika gruča brezposelnih, da ne bodo imeti prilike delati »stolčkov« različnim vspenjar jočim se gledalcem, igralcem in štatistdm. Za njih bi bila ta držftva prava »mana«, ker tam tiifli »šim jot arijo« Italijo ha čfit črti. Kakdr so tu »špecijali&ti ciacoloni«, tako so tam izdajatelji proglasov. Vse leto je S. H. S. toliko proglasov iz= dala, da je z njimi več tisoč kvadratnih metkov zida »po* šmirala«. Zidarji pozor! Tudi' vi dobro 3osli. Za notranji mir so pa tudi tam »špeci jas listi j« Skoda, da »Čuk na paT* ci« ni vedel 24, ur poprej, da bo v Trbovljah gorelo, kakor to tech postojnski ognjcg^ci, ker bi zletel tja in jim qči iz* kljuval. Se 'triora pttČ posnet mati KULTURO za KULTU* RO. Ali Vas ni sram, da v istem momentu, ko zatrja re--žiser v »Rimskem teatru« Statistu Besednjaku, da ni on še nobenega Slovenca ubil, se kavstffi v premogovi pro- -vindji, kakor petelin na mačem gnojil. Ako se Vam zdi to moderno le naprej! S. ff. S. predobro U° bi Čutiti MussoliniJevo ffst — bi lirti pelfcft, »kaj se prmvi di! 'Če bi čuiili Dvoboj Martin jc hitel 24 let. viso« ko poeftevo. orlov no«, Jc. višku foMpjJI? brke, nikdar $)t £c« umcc in nit stotine kapric. Dvfc stvtri fto Martina mučile: tisočpctsto -lir plače, ki niso zadostovalo za njegov požre* Šen želodec, in da ni imel Sc nikoli z nikomur dvoboju, ču* til se je nepopoln človek brez dvoboja in dnmišljcval, da mu dvoboj zitke in Martin je odšel ves blažen domov^;^;- • yao noč ni spal, temveč z ogromno gorjaČo mahal ne* prestano po sobi sem ter tja. OB zori se je, oblekel v črnO obleko, napravil oporoko ter se "podal _k svojemu nasprotniku. Presno sta se imela biti, so sc svedoki pogovorili, spora« zumeit, nakar so vsi skupaj zajuterkovali m tako je koti« čal dvoboj. DRUGI DAN. Njegovi souradniki, ki so nekaj o tem doznali. so ga z vso napetostjo pričakovali in ko je stopil v urad so se vse QČi vprle vanj. Malo bled je bil, toda pričel je mirno svoj poseL ■ »No in! Martin, imeli ste dvoboj kaj ne? Sabljali ste se.« Martin molči. »Povejte nam, kako jc bilo. Ej z Vami se ni za šaliti. CJo« tovi smo, da ste ga dobro na» sabljali.« Martin skomigne z ramami. »Naš šef jc že trikrat vpra« šal po tebi Martin « »Gospodje,« pravi Martin, »Vaše zanimanje zame mc ie globoko ganilo, a šedaj grdm podpisati mojo navzočnost.« Ko je odšel so vsi hkrati vsklikni^i. »Dobro ga je nam p hal. E prav gotovo! Moraa ga je ubit morda so ga že skrivši pokopali. To bo za vz-Uled vsim. ki bi sc misliU spreti z Martinom.« mesec: pozneje. Martin sreča na ulici svoje« ga sorojaka, katerega ni že dve leti videl. »O poglej, poglej slučaj: ti tukaj?« »Da kaj se hoče in ti Mar« tin, Kaj počenjaš? Kako ti grie?« • — »Nič posebnega. Pretečem" mesec sem bil v smrtni nevarnosti. Malo je manjkalo, da mc niso razsekali, kakor me« sar vola. Toda jaz ...« »Ma nemogočel« »j?aČ, pač.f dasi ravno sem jnireo, Ampak neki večer šc i^ irteki tepec obregnil Ob mč/ hi. frAkar Scin mn t>tfšrtito«l odmevajočo miftnico... ftli smo na plan ... pomerili- sablje ... Tooblcdel in za p azil koliko je ura. nakar me ie prosil odpu« ščanja. Dobil sem pismeno zadoščenje.« »A to vain je junak . naš Martin!« LETO POZNEJE. Martin se pogovarja v re«^ stavraciii z gospodom s zlaričetL to^a priče mi niso dovolile. 2al mi je!« »Prav so storili, prav! O mladina, mladina!« TRI fcETA POZNEJE. Martin obeduje na letovišču pri "Svojemu bodočemu tastu. Po kavi se je pričel 'vsestran* sko živahen razgovor. Tast: »Dragi moj bodoči zet; na Vaš račun smo čuli mnogo zanimivega.« »Kaj fcaccga?« »Zdi se. da ste nagajivec. celo sabljač.« »Jaz? Na primer?« »Sem dobro informiran.« »No, če že ravno volj previdni« Tast: »Ako nc zapričnetc vnovič...« Martin: »Brez strahu ... mož oženjen. Tokia svoje dol. «ovc je treba vendar poplačati.« Tast: »Dolgove, dolfiov,! (na Stran.) To je raztrcseiu . « Nevesta: »E4wlie ae.go«p<».i, ako. stran) >koraj?.< n« ic; toliko boljši! • poGgvm na ženitovanjskhm POTOVANJU- »Pomisli, ljuba moja ženu i. ca. da je bil, tako krasen dan, kakor dane«.« »In na tak krasen dan sta m: spustila!« »V ulici prav slični, kakor ta!« »Pred to divno naravo'- »Da, postavila sva se na p i zor. zamahni! sam... pn:kl,d na dve strani« »Moj Bog!. Zdi sc mi, dii .i govoril samo o neznatni pr«. ski?« ' »Da nc prestrašim tvoj ti m očeta.« »Zlcbtnoba!« »Srce zlato!« V SEST DESETI H LETIM »Dngji moj nečak, ti nc po znaš posledic dvoboja. Jaz jih poznam, jaz! Toda fesicl sem pravico! Ampak ubiti Člov< ka... brrr! Ne boš se dvobo jeVal z njim; prepovedujem ti! Ta kes jc zastrupil moje življenje. Ako bi bila kak:i rosna zadeva... toda za mu leokosg, se ne boš bil! Misliti. d* se je ubilo človeka... iu . ne, ti ne veš, kako kesanjc tu doprinaša!« NAGROBNI GOVOR. • - Gaapodal -. Prijatelj, kateremu pošilja mo zadnji pozdrav, je -hi/ skrajno miroljuben in krotak meščan. Vendar pa to ni za branjevalo, da mu je bilo v prsih goreče in junaško srce ŽaiibOg, da mu je bilo usojc no'. v veličastni okoliščini, v kateri ie v bran svoje časti iui prvi mah ubil svojega nas protnika. Toda pustnno tc /.&■■ lostne a častne spomine____/ Bogomf Martin... na večno svidenje! > • «..* Oh. koliko tacih Martinov je šc danes in koliko dvoho |ev v zraku in jja papirju. TUJfiC NE MORE VEDETI. V sredo sem se pripeljal /. vlakom do Sfc.- J^jdpe. Opsv.n vaj sem dr« pijanci, ki sta c prepirala, kaj aeuVjan jc; tr-rek ali poodeljdc. Mimo nftiu je pridrvel tujrc iz vagona ^s svojim, težkim kovčegOm in pihkl vsled vročine, kAor strojni dimnik, i n pijanec ti* n»glo vjwwŠa: »Hej, hej. Vi gospod, kaj n danes, poučddjek ali torek V- »Oh ne vem. ne .vero, sem |K>polnoma tifl v teh krajih •■ STROKOVNJAK. Abnanstom je nroflodov.tl ^ firradu oesabkfc btom tjpgiilH' in kmta>. »Povejte -mi koliko stane »ta krona.« vpraša: slugih rika. «150.000 moltinirjev.« Abnamaon: Na dmbno ali deheto?« ROMNSM KITARA. (Arija čcšija; »Pepičku kupil kozu...«) :. ' Poje? Slavko. I. V Roj anu ac dandanes Pa5 marsikaj zgodi; Naš »piccolo Ptrigi« Te dni kar ves'2ari___ Posebno ob nedeljah Kar leze ioo gre Po korzu se aprehaja In je veselo vse... — »SuperhaU fantiča je pokloni »Ciac* belk!« ponavlja vsak »kan« • Ion« Sip: »zdravo!« tu redko sliši Ofefndi so — Slovenke vse__I Na* jezik počasi z modo gre Dekletom zarobljen kinet je lc.... Ce sc Ic smeje fc pn slovensko Slovenj To 4 modi jte_.I Poleti ravno preveč To hudo ns^i ne d6 — Fantiči smo Slovenci — Četudi tefko jo-- Saj sobice nam je milo. Srce se nam poti'— Prevroče vse ni bilo Ljuftiv če grela BL.. A prišla f»o zima. burja. sneg... Bo nehal Šepet in smeh in krog... Bo tiho takrat na Korzu__ . In takrat mi Prav gorici v»i_ Peč takrat bo ljubil »moretin« »Superbo« Zapustil bo biondin... Prckljinjal bo »Taffrcdoj-« kdo A takrat m! — • Prav gorki vsi — — Hm — da — hi hi.... 1IL Sc slabo svet obrača Sc zdi, da »Smira« ni— A vendar čas pofeka ln dan za dnemVbeži... Pač kmalu, da prekmalu Bo slišal kdo »uac, uae« Takrat sc bo spomnil«a Na nas Slovcncc vse.._ Prepozno, to nc ugaja nam. V rezervi — to ni pač časten stan. Kjer greh'jo, bodi pokora Hm, res, da da. Da to velja— Dekliči — le ne jezite se — Ste jezne? — -Sezujte čeveljčkel A prejo — mi zaploskajte--- Li vreden sem? Poslušajte: »Nasvidcnjcl«' NEVARNA LJUBEZEN. Po navadi se nekateri radi na prvi hip zaljubijo v kako igralko ali jahalco cirkusa. Tako je bilo tudi nekoč v Cirkus« — svetovno znanem — Zavatta. Moj prijatefc se jc zaljubil v atletinjo. Ddkgo sta »Šmirala«. a ludB tega je bilo enkrat klonec. kakior slave Zaivatta. Vprašal sem ijekn dan prijatefta: »Misli sem. da se boš poiločil z atletinjo?« »Da, toda ona je odhila mojo ponudbo in poleg tega tudi... štiri zobe.« - DOBRO SRCU Mama, dva otriočiča in pes so šli v ljudski vrt na izprehod. Marija sc jc naveličala skakati; zato je pričela vleči psa za ušesa. Jožku pii to ni bik* všeč ter pravi inateri: »Reci Matiji, nad vendar neha vleči psa za ušesa.« »čemu m Jožck?« (Oii kako jc dober ifij stnek!) Jožek: »Žito. da inu jili (udi jaz malo nategnem.« VOJAŠKA INSTRUKCUA. Mičelin iz Vrtojbe jc bq v Bokigttl pri vojakih. Neko jutro ga je »aiatirtafto« izpraševai. »Kaj storite, ako kadite ciga ro v veži in da priltaja «<«* nik?« Mičdin: »Cigaro (Množim ua s"t ni ii, stopim komk napne* In sdklutiram.« •In ako ate pri oknu?« ■Tedaj stopim korak nazaj in mirno dalje kadiin.« IHtelimiJanez. Spisal Joža Kerščuanc. (Konec.) Desno lice se mu jc povesilo, z levim pa jc nepričakovan? vasdo zanigljal. »Kakor roko-maivh« mc je sprclctefci liladno. Pa se je le vso srečno končalo, hvala Bogu — ni mi brilo treba iti se obešat.« si ie men* cal rok«. »Sai poznaš kuhinjo, prijatelj... glavni ciU kuhinje namreč! Kuhinja je bila žc od nekdaj pribežališče raznih klepetulj, zavetišče vseh mogočih skrivnosti ln zarot. O čemer mi navadni zemljand niti slutiti in sanjati ne moremo — vse to se sklepa v kuhinji. Vsaj -naša kuhinja jc taka. Kadar inouc ni doma, tedaj prilezejo od vseh strani k moji ženi balaucc, ki bi rade prekucnile svot na glah va ln prične se prava anarhija. Kakior buča rta njivi se preobrača ob takih prilikah isvot, Iiietejo se vojske z . Eskimi in Ma-lajui, morijo se kralji in eo sarji, da je joj, nastajajo nove države, brenčč skozi našo kuhinjo az Londona proti Pekingu novo pisani baloni, ki jim I udi luinhri in solnčnl mrki nc morejo zaustaviti pola. Razen vojsk In balonov Igrajo v kuhinji nemalo vlogo prvi dn zadnji krajec, pretesni šolrrf, kurja očesa ln. umetnost. Cc hočeš vedeti, ljubka duša, kako ti je-treba spi-saJti dobro novelo, roman ali dramo, poldi prej na posveta vanje k starim babnicam v ku-liinji! Najbolje je seveda, da se ničesar ne lotiš, da te babnfice lepega dne ne obsodijo po nedolžnem na smrt. kakor so obsodile pisatelja Tinčka Hudo- klina. V kuhinjo sem stopil včeraj, je bi bil prej potoval na vrajta. «n — ojo|! — »Greli fn smeh« jc bil ves v plamenih, pred mojimi očmi jc gorel Tinčlati. Prarvlčua kazen za zločini Da sc drugič ue Jx> več vtikala v zadeve, zu katere smo rojeni možaki, ne iki Žeaskcl> Med takim iN>j;U*ja«ie>tveiio kremi proti parku. »Glej. pri« jat olj, uli se Ui nc zdi da Iii Ulo tukaj dotvolj prostora šc zu on s|Mnuciiik? Za spomenik možu. ki bi to izmed vseh slavnih 5J0-vcusklli muk?, najlioJi zaslužil?« Debelo sem gledul Janeza. »lu kdo naj l>l lal bi mož?« »I. Ilnčck lludiikttn vendar. lUkjvečji, najslavnejši in v najo-(lličjulši piisatelj sk>vcnski — to l>i maralo lati naČ vsakemu HiHoligetitu jasno!« se je vzravnal prod menoj Jaucz v hipnotizira jočo pozo kritika. »Vem, ua koga si ti inisML. a s tem ne bo nič. bratec. Cankarla je slovenska intofigeuca odklonila ln ga odklanja Še danes kar jc po« oolnovna prav. Kdo pa Cankarja nazume? Nihče. 'Ilnčka Hu-dakltaa razume^ vse. kar lefte mo gre. Zato je Ijnček Huda-klin naš največji pisatelj, zato zasluži spomenik edinoie on.« Cankar je zanesel v našo ite-raituro mračnost, žalost, on »sploh ne zna pisati, nc zna o-pazovati. on samo bruha Iz so be«, Ikakor jc pred leti klasično povedal edem največjih Klovcn-skah kritikov, ki bi zaslužni za to svo6o bistroumnost Šc tucet doktoratov, zlato kolajno in srebrn zaslužen križcc. Tinček Hudaklin pa — v nasprotju s Cankarjem — ic odložil med nas koš veselja, da bodo črpali iz njega lahko šc pozni rodovi svojo življenjsko moč in vilekli iz njega umetniške vodilne niti. da nc'bodo zabredli siccr vedri Slovenci nikoli vcc v žalost. da bodo ostali vekomaj veseli. Čast in slava Tinčku Huda-klinut« Janez jc za hip utihnil in si obrten I z rokavom znoiiio čelo. Potem jc nadaljeval: »Veliko težavnega dela mc šc čaka. fant moj, kajti tudi jaz sem rojen kritik. Na vseh kron« cfh1 rn krajih tjie žc dolgo vabijo, da bi prevzel vodstvo osamljene Čredo slovenskih kritikov. In to sojno zalo. ker so vsi spoznali, da jc brez pravega vodstva pot v boljšo bodočnost nemogoča, da umetnost brez prave kritike ne more procvitati. da potrebuje narod moža. ki bi ooznal duh slavnega Tinčka Hudaklina. Pritožba I (Iz južne Ameriko:) (Corea C sta i«t to-1 Dolini anio vam snocučiU in pozdrave izročiti al>trŠehi bratom seMrkMnl prijat'l)cm fn priteljcanL V dalnii juini smo tujini kjor vzbujajo ao naiy uomlui. al'nai jc roor knez. državni pravdnik on sod-(ik. »Vi imate še zadnjo željo iz* reči kaj-iie.« me-vpraša sodnik v imenu kneza. < »Seveda« sem odvrijil. »v»i me ziuUe ivsi skupaj v......!« Kaznovali so me nato 2 tedna ječe. rudi grdega obnašanja. Ko sem kazen presedel so me imeli (končno ol>csiii. /reJ sem bil. Kneza ni lak> iiolcg. pač ipa državni pravdni*. ralnHj iu f>(M) IKilieajev, ki so uiiirali oči vn-nie, velikega (grešnika. »Imate še kakio zadnjo željo,« me vpraša državuii pravdnik. »O seveda,« odgovorim jaz, »•vi me znale v....!« Takoj so me odvedli in ivm>-vič zaprli iii vkleiiilri v močne verige. RazžaJil sem (>i>olovauo visoko Visokost državnega pravduika. Sest tednov sem sedtfl v ječi. Sc danes sc rad spominjam na to. Po končani kazni sem bil ipri-petjen 1 »red sodrvi dvor, toda nič niso spravila iz molili ust. kakor že rečeno željo, da mc zaia« jo vsi skupaj v....! Državni pravilnik se jc posvetoval s sodnikom Sn sodnik s 6<)0 policaji. Nato je razglasil državni pravdnik. da moram za moje nedostojno vedenje šeodsedeti no\'o kazen. Predno iste nc pre-stanem, nisem vreden, da me obesijo. Na noben način ne! Obsodili so me na štiri leta ječe. Jaz sem si mislil svojo... V zaporu sem sc tako slabo in grobo obnašal, da so sc ključarji pri pravdndai pritožili. Za* ključck je bil ta, da so mc odvedli v poboljševalni zavod. Ta zavod pa jc delal čudeže nad menoj. Od dne do dne'sem NI pridnojši in postal dober človek. In ker^kžava dobrih ljudi ne obeša, so me spustili naj grem po svoji poti. 2ENSKA MOC. Gospod Majer. v obče znan straliODetec pred svojo ženo. jo ic inclaoč popeljal z automobl-lom. Naenkrat pa >e izguhril vso oblast nad zavoro in auto jc dr vi l z vso naglioo naprej. Vsa njegova prizadevanja so bila brezuspešna. In kb je bil gotov, da je vse zaman, se obrne k svoji ženi in d6: »Panda reeri no Ti Tvojo mogočno besedo.« Za birmo | Najprimernejša darila! |za otroke »41 lepe slikam: knjige, ki Jlli dobile v N/I RODNI KNJIGARNI V GORICI vin Carducd 7. Knjige so sledeče: 1 JANKO in METKA 2 HALA SLIKANICA 3 MOJE ŽIVALI 4. HITRO, HITRO LAHKIH NOG .. 5. MOJI PRIJATELJI... 6. NOJ ZVERINJAK 7. MLADI iROKODELCI. Te knjige Jc Izdala in založila RarMhu Htoma t Gorici in sc dobe cdljto lam. Seiile po teh res lepih, u mladino najprimernejših knjigah. Poleg vsili iolstth, pisarniških : In uradnih predmetov, kakor E tudi instrukcijskih poslovnikov : in navodilnih knjig za županstva,: je narodna^ knjigama bogato = založena z "vso drobnarijo za \ tobakarne : papirčki originalni : Oleschau ali Kiev, Eicelsior, l Job, Abbadi I. dr. Daslravno nima knjigarna glavne ; zaloge, ker ni c. kr. orlov E ve( na razpolago in ker ima to : zalogo edino znan skladiičnik ? v črstu, dobijo v Narodni knji- E garni njeni odjemalci goriome- : njene predmete v resnici noj- : cenejši. - •■d 03 < a s» Ul O < B SO C T3 ►t » < P rt-< O Gramofon. Kdor sedi na steklu, naj ne meče kamenja naokoli. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Kdor sivojemu sosedu hišo zažge, pride pred sodnijo. Ampak kdor nastavi svoj gramofon. da cvili in tuli ves dan na odtprtem oknu, temu sc niče« sar ne zgodi. Sosedov gramofon ropota na oknu. Za znorett je! Tudi jaz sem kupil gramofon. Gramofon star, polomljen z eno samo ploščo. Orgra, da sc 6k)-velku dvigajo ušesa in lasje. Takoj, ko se oglasi sosedov gramofon, postavim (tudi jaz svojega ma okno in ga spustim v galop. Ta vse prekriči dn prisiili vso okolico, da zapre svoja okna. Hvala Bogu! Moi gramofon cvili. grgra in tui, kakor divja svftija. Strah j ga je čuta! Ima samo ono ploščo in tudi ta j »okvarjena. Moj sosed je rudeč kot puran od jeze. Oramofon pa grgra neprestano j po cele ure: »TI si moja Milka moja 1 pfftJtltJt. iti si moja Milka ffl)ppffftua-tua-tua ti sf moja. jaz pa nrr*rnr-ue-ue-rrwuc.« NESPORAZUM. K fotografu Cirmanu |>ride kmetič. ki bi se rad fotografiraj. Ko sta sc po daljšem naporu ze&naln za oeno, vpraša Cir-man: »2eHte, da Vas fotografiram v fraku, altov navadnem jopi-ču?« Kmctiič (malomarno): »Kaj mc to briga! Za stran mene st« laliko tudi v kistf Vaši zamazani kiklji.« Pravilo. Potrudite.se vendar že enkrat visi »literajti« z dežele /. vašimi »pravijo«, da bodo do.-vtipul, ue osebi*. nc žaljivi in tudi nc laki. kakor tale: »Prosimo. Sporočite tele he sed« učiiui list PraMJe da i>ri Malcnču je po stal Novi grad ki je Notrc en hlepeKal. Predsednik ugradu j;: tudi eno Dekle ki tako rada ple sat hod Pretfcacdnik More zraven bit ker Drugih fantu ni ki je Delde preveč rada žejna, zrn ven lega ima je tudi eno Pod rep ca da jem razlaga Rasodbc.« (Op. ur.) Kdor kad razume naj sporoči Radfotdcfonii v Londonski (tramvaj! UGANKARJI. V odlični družbi med dcgaiit no gospodo le sedel tudi šaJji vc^Čuk na deblu. »Povejte mi cenjene gospodične, kaj jc to? Prva črka je D in druga jc r. Vsak sc jc boji in vsakomur smrdi.« Soseda: »Za božjo voljo gospod, bodite viftidar dostojni, sicer-.« »Gospodična, to je vendar drenovka.« Neki drugi dan je bil vnovič v družbi in ravno to uganko nastavil. »O to že vemo.« so vsldiknili nekateri, ki so žc sli šali; »to je drenovka.«: »O nc. gospoda moja. motite sc, to je po češko — hovno' BESEDNJAK. Debel gospod se ozira v -veli; ki dvorani biblioteke, a nc najde, kar išče. Knjižničar: »Želite gospod?« Gospod: »2dim... želim... I>c-sedniak bi rad!« Knjižničar: »Besednjaki so v zadnji \xAki na koncu.« Gospod: d Hm, da, toda nc najdem po godu.« Knjižničar: »Pa kakšen Ik> sednjnk ždite?« Ootspod:' »Ej. • kakoršenkir>li bodi, samo. da jo zelo debel, ker bi rad sedd nanj!« PRI ZDRAVNIKU ZA OCl. Neki mož si pusti preiskati oča. Zdravnik poi skuša s sitefcli. Sfsaivi mu jih na oči In mu voli ataiti. Mož čila. Zdnavtiik vpraša: »Boljši aH slabši?« Mož: »Al»a« Zdravnik: »Boljši ali slabši?« Mož: »Alfa-« Zdravnik: »Boljši?« Mož molči. Zdravnik: ».... ali slabši?« Mož: »Nc.» Zdravnik vzame stekla proč iin mu veli čila ti. Mož ne zaino-rc ničesar razločiti. , ■ Zdravnik mu vflbvič nasItivS stekleni aparat in poiskuŠa rekoč: »Boljši?« Mož inolči. Zdravnik nadaljuje: »... ;iii slabši?« Mož mOtči. Zdravnik: »Ja, ali ivklitestcrn steklom lx>ljši ali slabša?« Mož: »Ne.« Zdravnik zgrabi za železen roč in mu z njim čnet»tfo raz* bije. 600.000 duš le štelo mesto Oglej ob {asu, ko le hunski kralj Atila iz Emone (Ljubljane) preko Nanosa navalil na krasno mesto in je pokonfal- - Naročite se na knjige »Goriške Matice" za leto 1925, ki izda velezanimivo knjigo »Zadnja dnevi v Ogleju". Za 5 lir dobite jeseni 4 krasne knjige. Za mesto Gorica sprejema naročila »Narodna knjigarna" Via Carducci št 7, za deželo krajevni gg. poverjeniki. Atila v vsako slovensko hišo 1 Iz Čiginja. Debelo ie povedal. D>ilno svojih zaiami-vih dogodljajev iz-za vojno. In ■ vsako novo fino »poigrufita«. t Zadnjič smo so skujmo i*JjaJi iz Tolmina v Gorico, oa nam je i sledeče pripovedoval: I »l>a. da dragi mo® sojjotiniki. Zdi se mi, kakor da bi bilo včeraj, ko snjo se tukaftle na teh hribih tolkli za žive in zta mr- tve. Nekega inr/Jcga Jutra nas je sovražnik kar po i>ckleiisJu> obstreljeval. Ze tretjo grauurfa je zadela mojega tovariša, ki mu je ua mah odtrgala glavo popolnoma proč. Ko iiiu je granata odtrgala glavo, ie pu« del in zuklical: >l'oko|>ljtle me In. k jer sem padel.« DRAMATIČNA VAJA NA DOMU. Ko so še v tržaškem I talkiaiiu Igrali, je iunel neki uMikojiii, do-bro /iiiauS ignalec navado, da se je doma ličil. Za partnerico mu je bila soprog«, čeravno ne •ignalka. Nekoč je dmcl ulogo ' morilca in je imel ravno »gene-| ndno va|jo« doma, ko potika na ' vrata njegov prijatelj I—o, ter vjjrašn, akJo je mogoče govoriti z gospodOin, nakar mu jc služkinja odločno odvrnila: »Ntfmogoče sedaj, gospod, ker davi rin duši svojo" sooro-go.« Slavljcarf Ctdocc. te inrosiin lepo. če ni proosdHio, piiol>6i takk>: Voliloonogec lepih lilač (ju dirko imel, iz svete dežele do vrhneba letel. Je CiAcc to vidSd. tnko um zapel. v bi boljše napravil, Incikd bi vzd, N I rit no odfrčal. in to Cukfcc i»e vjd; še Iioljc napravil. /a norca jih imel. IA v hišo šol sunhit, m roko pri jd. (Cuk še ne vč. o 6em govorč vrstiioc nam lc. (>i>- ««r.) IZ TORINA. Slovenski 1 unt jo, priileljeni k 6 Regimentu < •V.nio Forrovieri. poJilji> |<> mnogo pozitravov dekletom, lan. lom in poznanim. Curk Ivan. Vrh' polje pri Vipavi; Oraicm Valentin, Hranijo pri St. Petru na Krasu; Lav. ren&ič Leopold, Ilrje, Mikuž Štefan. (Jol; Amliroiič Josip, Postojna; Tcr» liižan 1'ilip, ('lunin* pri Vipavi. IZ HOLOCINK. Fantje polka JConjenicc Saluzze oddelka godbe iz Bolognje poiiljamo pozdrave sfcariicm, znancem, prija, tcljcm, fantom in dekličem: Fran« oelj Bcrcnčin. iz Bistrice; Stanko iz llrfrkovlj; Toni iz Krepelj; Tonč Gnuiič. iz Dragač; 2unio Valerijo, Škofije; Zunjo Mario, Škofije; I'o« klen .Staničo, Škofije; Mario. Landuž, Hrvatin Rafael, Škofijo; ičak Karlo, iz Borita; Bogotaj iz la: din. RAZGLED PO SVETU. NAJDEBELEJŠI LJUDJE. Strokovnjaki so dognali, da je največ debelih lljudS na An* gleštocm. Ni pa še z gotovostjo dagnano, čc so ti strokovnjaki v resnda prav dognali, kajti Cuk je mnenja, da so Nemci le dcl>elejši. V Liidendorfiu žSvi ogromni otroški balon, ki ima komaj 3Mr let, a je krncilu več kraljev in dijrtornatorv ua potovanju, kakor notinikov za inoko in fižol. Cc« ko regent dz Abcsinije, Ras Ta-fani je prišd v »zdravflno letovišče« v London. oi .v dar različne živaili in mrhotvino angleškemu dvoru v dar. Tudi moderno! NEBESA NA ZEMLJI. Ta naslov Ix> gotovo dobilo mesto London. Tam se vrše konference, prepiri, trgovska, politična m naravna pogafalnja. Tudi tekme sic tam odločujejo in včasih tudi zdo neumne. Pred ledr* se jc sestala velka komisija iz dam. gospodičen in gospodov univerznih doktorjev in profesorjev. Izreči so imeli svojo sodbo nad nožkx> neke dame. katerega imena radi noge niso dzdali v javnastt Vsi pričujoči so se sklonili, merili in premerili prste, pete in grlo. Nato sc stopalo vtaknili v zato pripravljen aparat, nakar je predsednik kOmisije svečano dal ukaz, da ta j trik vpiše v protokol najlepšo nogo na svetu. Blagajniku ipa je ukazal nagraditi to nogo s 50 funtov šterlin. Blažena noga! In kdo se inorc • •' 'i londonski razsodbi? NHi Cuk nc! TUDI REKORD. V Oh nož u pa jc odnesd re^ kord mladi in krepki dvajsetletni češki pane, toda ne radi najlepše noge, temveč, konknri-iral jc z nosom. Imd ie namreč tako zek) kvišku zavihan nos, da so Jtni of >csHi nanj utež d veh kilogramov, katero jc dve minuti obdržal. ŠPIKA MATLOV. na Pravil*. Pravijo, di uitanOvijo v Dcakiah x»va^valnicc pno«J vetru, ker jim jo Ae dvakrat ta presneti veter most čez •Sočo odnesel — in v tretje gre ra« do pravijo. Ako ae to zgodi, gre Hra* Mrdrd&VŽimfč C Comp luč. * Pravijo, da imajo v Deklah ctrkfV v baraki, na Gorenjem polju pa ba* rako v cekvi. Pravijo, da i. ^fOjL i, F«-* v vsakem drugem »Čuku* ne pravijo. .Sicer lo nič viju. da ao zato ttti ki jih vaaki drugI rrin** rod *Pt»- vijo« pravijo »pleni dc jo tudi Rojačanke, da aa i^rayiU* nič ne pravijo^ p« to nt re*,- fcer bi aiorr o »pravijo- nič ne praaSs, a ker pravijo o »pravijo« Je znai da o »pravijo« kaj pravijo. vijo..... Pravite da Ap ro na »AikM fetiif to nt rea. Nič of., aaj £f a teip." da ga pridn^ Črtajo dandanca dosti. »Cukgvo« namreč pkav fečna dulcv*a To pravi edea prvih rojaoakih pal> hopatolofcov, Naj pa (o vdja poseb« ■10 tiatjm ro lanskim fantičem, ki o -Cu^u« nočejo nič slišati in ki ao Ea tako strašno potrebni. Do«ti bolj, akot pa rojanske »piipe«.... Prm-ijo, da bo Kokota v Rojanu obsedlo keaanjc. On to ae — skt<» ai jo prmjrfvil rafevinaato obleka za, pokoro. Bodite no mfloatljlve, ro* janake »piipe«! . *\ Pravijo, da Jc Pcpi iz Rojana bc, nn ria rojaiisko kitaro. Ko Je Ak ' gledal pred aeboj. Je tako udaril po strunah, da »o zabrmčalo in zapele — tako. kakor danea kitara poje-- Pravijo, v Rojanu »oitrigeta* »uoblast« — »frak« in »lk«_ Pravijo' tudi »— rko mondo« in od zadnjič »adijo mondo 1« nmvijo. da bi K oko. te bi ie -hotel takoj dobil »pašaport« za Ameriko in to po zaslugi rojanakih pup in fantov. Pravijo o nekem adrijašu iz Ro-jana, da je zadnji čas zraatel naj« ■ manj za 69 metrov. So ljudje, ki mn , priporočajo neko kuro. kajti pomi« slite — če bi se dogodilo, da bi pa* del... Ubogi njegov noa pri taki Vl» sočini— . Pravijo v Prvačini, da ae je neka »Sveža« gfc>spodična ■ »svežim« ar/ vt-m, pri zadnjem plesu tako na pila »svežega« piva, da aedaj ne morr več »sveže« peti, zato pravijo, da bo moral pevski' zbotr, vsled manjkajo« če sveže moči, mirno v gospodu za* spati, kar pa Čuk ne veruje in ne mara, ker je sam gozdni pevec. Pravijo, da je neki občinski mož nabral v Otakžu toliko mazila proti revmatizmu, da ga ja komaj domov prinesel. Iz hiše ne gre več ker ga čuva kakor drag zaklad. Pravijo, da je gospod »Drago« v malo čam spasel dobro »Salo«. Pravilo, da se jc na Matuljah zgo« dila velika nesreča, ker je vlak zadel v »Vlahov camion«. Pravijo, da sc Milan zelo jezi ker ne more dobiti nobenega mačka v svoj »magazin«. Pravijo, da je gospod »Ivan« ku« pil svoj motor za»ruzinu«. \ Pravijo nabrežinaki mogotci, da ni prav, da niso v nedeljo godci igrali giovineze ko so jih na banketu po« st regij » »pastašuto« da jih je napi« ha vala. Pravijo, da se bodo dVobOjevali v Rojanu dve viaoki osebnoeti. Sc kundirali bodo bajč, -na eni . strani b^ron K oko in »stričko- Skure«, na dniff pa »Tonin iz pošte« in njegov »komparc*. Dvoboj bo »ad oJtran« *e«. Vršd ae bo Pa radi tega. ker je eden nasprotnikov razžalfl druge« ga a tem, da Je rekel, da je rojan« ska »prima4lona« - akta jno domišlja, va, dočim drugi trdi. da je lc aro« Hakor , kakžep . p*UWnfW »fachln«, — Upanje Je pa" splošno, da afln^itrfnfta pomirita, ker »Pe* pi is Rojana« jim je rekel, da imata jrfav. Pevski ii titim MIh V OorlelT V sobpto dne 14. junija ob 20*80 gosiujcnai rojak tenorist ■ RIJAVEC ■ dan opere v Beogradu v dvorani Trgovsl^e^a doma I M*+t~*mmmo pmwch kot ▼ataflca prodajajo od fetrtka aifnj v ,Naro4al VOLTAIREIN PIRON. , Voltairi je Piroa sploh rad malo podražit Nekoč pripo* veduje o njem, da je begal ka« j kor kak majhen zelen grah med ljudmi okoli, ko zagleda Piron*. »O, dober dan, gospod Piron! Kaj pa delate Vi tukaj na dvoru? Jtk sem že tri tedne tukaj; zadnjič so igrali mo« jo »Manano«, prihodnjič bo« do ,pa »Zairo«. Kdaj bodo pa »Gustava« igrali? Kako Vam gre? O, gospod vojvoda, pro-> sim za besedo, pravkar sem Vas iskali« Zagledal ie bil nc» kega vojvodo in pustil je Piro? na. Tako hitro je blebetal, da mu Pirona na zadnje vprašaš nje sploh odgovoriti ni mogel in da je obstal kot okamencl, ko je letel Voltaire od njega. Drugo jutro ga Piron spet src* ča m mu reče: »Prav dobro, gospod Voltaire.« kot odgovor na vprašanje prejšnjega dne. Sedaj je pa Voltaire obstal in gledal. SLAVNE CESNJE. Nekateri ljudje imajo radi predmete, ki pridejo v dotiko s slavnimi možmi. Tako bere? mo o francoskem komponistu Karlu Gounod (1818—1893). Imel jc vilo v St. Cloud pri Parizu, obiskala ga je neka dama ravno po zajutreku. Vi* dela je na kaminu črešnjeve JE O JT Svet bi dejal, du.ne smem ^pst, da ne — Zamogio zame slabo bi bUt i&ftl.t* »h pa zašit*!... Čuki!nadloge te svojeprzaale... '.. ^ Glej, duša v ekstazi mi je strepetela. .. 'li::/' --Jaz tudi žc davno zdfflujem ki v vz VfOidaipaj odocae nm ^ ^^^^ A ne — nočem, da la$ to U m zashiea — C6 kdaj — i». da, meda, M PW Imetje (to važno je?) noja Bsbetmi Bogastvo? :— prav okrogel — Slnok ^ 'jsrš. ' KSiOem? Ko zob me beli ŠtTbtečeni »em Kiava vitlUca, Bodočnost? Hm — veste vi?-Jaz ne — prav res no hudika? In na)je ČednofU? — Cwfcr vprala*je, Jem, ^n Igram ua kftaro. na karte,'MIJurd, mirno pa spim! V ljubezni clJdaflessameiCiMka^^gRš^l^^i^p, RaJv^^ Jldam rmiore^v SSe^oS&S^r? Zvečer rad potrinšam knrak prebiv^k*v^ to — odp mlske A lepil lil morda zame bil vaš niM Sefik'... . No. dajte mi, Zo*ca kdaj pesmico KiMo zapet'«... V, _•_:_—^,-r- peške, hitro je zagrabila ano in jo »pustila y'rotav. Ko ie, tudi Gouootf po&tojc ono da« mo obiskal, mu je ponovijo pokazala peško, okovano v zlato in defpalUc^ kot nekako sveto rdikyjge|L >, »Oprostite, gospa,« prani Gounod, »jaz nikdar ne jfSn čjrpinje; kar' jih pride nar nlfao^ lrse posob« lje moj ^If iflM.« PONESREČENO LASKA/ zaaluMU. HU J-aiaJtiAj fcarfm i»c. tek, tedaj kolfp** 1 yam k letu povoljnt;'čfapdi. Vj.n K^J-.T^S. M. dobi. A kadar Vaai ftoUo zaMc iowakijy»ig?yiMw jftu >. t#ba rc. le a. Mbao U po huftn mamico, pa sukajte aediH JHHcttb 'JftSlcIco " P«i »M«, ae -u kH. kostanj po sii •• - - Vam spisaiii, K ' *c'+ofr6dm no pesnic. Vojvoda je^ ii> men kakor se mu vidi« Na/-kar mu Schiller fino in z na* lahnim smehom odvrne: »Vi« sokost, to je pa tudi edina raz* lika med nama.« — Češ. ti si pa ravnotako neumen kakor se ti vidi. Dopisi. mmte 9. REGIMENT ALPINCEV. Slovenski fantje letnik* 1903, ki služimo pri .9. Rcgimefitu Alpincev, pošiljamo najlepše pozdrave v nažo slovensko domovino: očetom, mato ram, bratom, sestram in našim, na nas pozabi ji vim dekletom. A sponi« nfte se Vc dekleta, da pride v krat« kem tisti čas, ko pridemo mi zopet do Vaa. V teku naše petnajatmeseč« ne službe ste nas skoro pozabile, a v tem času se ste se vseeno z dru» giml zabavale. Ali ste žalostne ke» so dosedanji Vaši fantiči k vojakom odšli? 5c posebej pa pošiljamo prijazne pozdrave vsem »Iialbam«. in » Mr« mltam«, letnika 1904, ki služijo po. razdeljeni po raznih krajih Italije. E-drage »Maščotc«, se hvalilo, da pašte imate zadosti, a nc veste Še niti kaklcn okus ima. »G« vel a« vam šc po fabriki smrdi. Za »Burača« Še ne veste koliko vode drži. in v TaŠka. panu še nc veste, koliko panjok stoji! Pišete drage »Girbc«, da ste doma sadili krompir, a v tej službi, da-vam pridejo le »olupki« v pošte v. Pomislite, da dosedaj ste komaj to Tretjega aprila so skuhali pri Kiafnčevih jetra In krompirjevo Oaspa Kminčeva pravi s\o-jemu sinkn: »Sncj vse, kar imaš na krožniku, da bo jutri lepo vreme in da se zamorci igrati na vrtu.« -r-.: Janezek Ima 7 let In krompirjevo solato bi jedel skozi celo življenje. Toda ttanes ni mogel z lepa i^nmiU IcSrbžnlka. Ker so mu dali činIdan pri som«jo vfh makaronov. Zadnji Je M gotov s porefto, . Pri Krajo&evffi so ftne« Janezek he mkrb za kn^o. Tn' fllc« je ^b m vrinil v grlo. , »Janearic,« pravt mati. »sr»d vse, da bo jutri lepo, vreme « Janezek rifanedel kaše NasfednK dan je bHo kr;.M»o vpfenift.- ' Pri Kjrajnčevft so imet klo-ixase s pečenim krompirjem. Jauezkujezdrknil požirek za požirJ^Jja^ul Rad bi še, a ni bilo"we£"-~ Naslednje«* dne je vnovič lila pftoha; da se ie kar kadlo*. Pri KraJnČevih so skuliati velik lonec tope.' J«H so prickio vsi. Janezku so dati še„en k nožnic, a oo se je upiral. .- deževalo!« Naslednjega dne je zopet deževalo. Janezek ne ve, prb čem, da Neodločni MUHI I LJUBLJANSKI JtftMU*. . Pp oesti |)oiiaSa, kot turški se paša, doma pa mu hama, je repu in k*ie. Ljudstvu na -trgu, tain dolgčas prodaja večinoma skoro pred pošto pohaja. SI kup« v štacuni je oplč«Lčevije . In misli, da »riobel« so t&lc krevlje. Vsak Up ae prlduša, atraSno zakol ne, ko si pogleda, kupljene Ookie. NiUČe nikoder, zato t?a: ne mara ,. * in tudi ne more dobiti ši para. v ! Za-delo ln muko pač njemu ni - ^ . ini kar v en dan kiomodho živi. ^ ^ Pa kupi cilinder je in tudi frak- , H seveda na upanje, v^d je pesjak. Tako se šetpiri s čeMji Hks gate zamazane, v žeptl pa »iriks«. - Lepo mu vse skupaj toie prtstoja, da nima po noči po dheviu pokoja. A pravijo drugi, da pridejo časi, klo bo še prosil, on kruha po vasi. Ce to Jbo resnica. Čute sam še ne ve, ker on le zaptSe. kar k'do mu pove. Sc malo potrpljonia »Cuk«l No glej nio kc talu>. Sc par besedic Mliklcl naj poavcCenih bo-- Saj mislim, da razumeš — io bil si mlad kedaj — SI vzcjihoval .brozdvoipno, iu> a Sovo Sel ai v raj..... ' Zdaj k tebi naj zdihujam, zaljubljeni junak In Milki verze kujem — saj ta nemirni špik. Sreč to hudomušno več spati mi nc d* — Iz tisoč sanj ini kuje/ milijone zdaj ielja,,.... Ah, Milkal Som mislil. da » ■— po trnju hodim) če nas np -cuk«te« za nos! srčku jo nemir hi Je, odločite v ležkal in 1'romjiljate v večerih, ko vejo tih ceflr lu gloj - - v 'večerih jasnih, samoten In afnjav — Jaz pričakujem »Čuka« (ne. Iua»ej) v njem — pozdrav____ Zapisala h trepetom ste — da ie na eno atran Nagibi io srček vaš so — ln glej kak* sem željan To veueU, li Ja* sem — li to jo kandidat — Odločilo hc Milklca — da dam »nu ultimati (Naj mu zavije vrat? Pr. ur.) Da osedla uleažem mu — vcaoljstva vse uši —! X Na j, on mi no zameri'—saj lato misli si o meni in želi da .Tptežcn pajmani tisoč' krot r— in z njimi naj z Mar coni jem na Marš zjetin* odtod!: A lc stvari I Milka rea ie j*/ Povito M® bo, srečnež, U..... Povejte,'da zavriskam v. to' Al' tufoo naj zapiakam —; i bil bi vrpSI Bojim -fo Ko, d#\kmaju — bo »Cuk« sit naših kvant — Rea da sva mu bviiefna, (ka] no?V da Je »tfslaat« — Da arci dve totaŽ — lcaj bo pa. kadrf tiioi —' ■.' Bo urednik obsodil —: »Za vaja šdafjte. — koil« Obračam 6e na Sonato —ji trkam na sreč —-- Na roko naj v »affarih« teh, če lo taofloče/ frC:... Saj tudi ona enkrat je o »Čuku« ljubko sanjala —. -----\ Ko varoVal jSotT oknttm' j« akftaljhO paatanjaja!--s — In to! Da, da, ti ženski vseradovedni svat —-- Ni treba nam besedic teh tako natančno Met*--- Glej vidi ao ~ poaoemati io Milko dragi dvč--- Po fantih sc obrati -r- prav imata oM! Zdaj. zlata Milki, miiUm dovolj, za danes bo — Za celili dni deset kar to mora bit' skrv6---- Ce srček "bo nagajal. Vam, 6e vzrok Bom temu jaz — ' • V »Čuku mi zakličite »Nasvidenje Čimptrejl« na rita I Spozoravčkom Stavko.. trt u iifn nudiia - ii jliki mirin! Nekaj vcHkopoteznege se je zgodilo v rimskem: parlament tu. Načelnik vlade ie doka* zal, da je mož na. svojem me« stn, ktV je potem, ko mu je slo« venski jkralanec pokazal foto* grafijo V Vx>lilttemi boju jibitega moža, položil% velikodušno gesto fotografijo na stran in ie dejal: »Pri volitvah se niso vršila nasilja, pač pa so bili prvi ubiti .« že vestje, kdo. Zdaj pa imate. Vi dragi Slo* venci ste ktiyi. «|a ni prišlo v parlament še vec Črnih srajc, .vi ste deUfi nasilje po eeK državi od Sicilije do^Crna, vi ste ubijali, daviH, grozili Ce ne verjamete, vprašajte naše državnike, da vam- povedo še enkrat in da si Cuk na palci nafrlže to tla svoj veliki Idjun. V diplomatičnih krogih se celo trdj, da namerava vlada naprositi za pomoč društvo tlapodov proti objestnim in nasilnim Slovencem, ker če bo šlo tako dalje, Italijanov čez 10 let v Italiji ne bo več, ziakaj že po vseh šolah do K a* labrije se poučuje skoro iz* ključno v slovenščini in baje bo tudi dvojezičnost (ne dok goježičnost!) ital. listov zopet stopila v veljavo. Splošno pai se je rimski par* Iament jx>svetil mirnemu deiu zmerjanja, ki jc tem p {odo* nos noj še, tem, glasnejše ko je. Baj6 se jo vgled vlade silno dvignil vsled uspešnega vpo* ramjanja zvonca. Pravijo pada imajo reditelji v parlamentu, ki trgaijtf poslance druge* ga od drugega, toliko težkega dela, da mislijo štrajfeati kljub temu, da so jim ponudili dvoj s no plačo. Vlada je razpisala zc tižtffe fediteijev novift ahižb. Pogoji: ne smejo biti s po» slanci v sorodu, biti morajo močni za 20 konjskih sil. Čuk na palci mora to pot pogledati tudi Čez mejo. Tam so se igrali fašiste in. komuni« ste kot otroet Baje ŠO tam hoteli na mah poseči toiiko in toliko tisočletno kulturo, Id jo mi tako dobro poznamo in ki je prišla že v litanijfl med pro> Šnje za rešitev pred vojsko in točb. Baje je_v ozadju jugosl. Mussohni. ki hoče na ta način blesti na vrh. Ce je to res. pa Čuk na palci ne ve. Gotovo pa je, da je s tem vgled države zelo zrastel pred inozemstvom in baje se pri« pravijo kjub ubeglih ljutfi Italije, da prisrčno častita k obojestranskemu poboju v Trbovljah, ki -jih jo tako zelo idejno združil. Listnica uredništva. 1'oslojnu: ln Aelc sedaj vratr. d j »r časi l/picmiii|a)o Ali Imll V;iB knstinka IU inuia? Hiiirua Nuni »vu a« Vaša »spica«! Scfuiiu' S toliko črnino, m- m vredno prepirati. < )l». < 11 /11 c- Vašo liarvo m |M>jdltc mimo. (iliardicla Takih |M>f'0|ev nlliia niti asliio v Milanu. mkaipa f.uk v (ionu (iiohiUc Prosimo. o pravila. Za obilen obisk se l>iipoioč;ivii udanii Tram p uit - Kokelj trgovca. Kako drago je pivo I... A! kaj še! Cena je padla! H ala piva slane 70 cent. velika pa L 1.40. — Kje pa? V sladoledarni Bal-dinl, Via Mazzini št. 1 (prej Via Hunicipio), ki ima tudi veliko izbero razno vrstnih sladoledov po LI. kos. — Takoj grem tja! Iildiii spnjiai tuli napočila ■i sladild u veselice! Širite ..Čuka* Podpisana naznanjava si. občinstvu, da sva otvorila NOVO TRGOVINO H9Q z vsa ko vratnimi čevlji in usnjem na drobno v Gorici, v Rašlelu št. 32. • Izdelek domač in prvovrsten. Cene nizke in konkurenčne. iwi Izvršujeva tudi vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila. M Za obilen obisk se priporočava udana LfJ trgovca BREZOVEC - ROS1N Trgovina z manufakluro ŠKODNIK ANTON 60RIGA, Via S«mlnario 10. Le zadovoljnost k pravi sreči vodi I Zupomni ui, nevesta, lo resnico. In preden sežeš ženinu v desnico. previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi prodaja *a deželo, za Gorico pri semenišču v hiši z desetlco trgovec Škodnlk Anion, znan povsodi. A lo se tiče tudi tebe, mati, ln tebe, žena, ženin, fanl, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati ceflrja. oksforda in etainina I „Sem zadovoljen z blagom I" vsak poreče In zadovoljnost ključ je že do sreče. Pozor I " PozorI Za poletno sezono, velika Ubira kambrika, perkala, zephirja, in krepa volne za moike in ženske obleke. Velika zaloga vsakovrstnega perila za novice in birmance. Felberbaum & Rolich f Corso Verdi Štev- 7. S (prej HEDŽET in KORITNIK) Nadrobno! Na debelo! N t Sf Hanufakturo, perilo, izdelane obleke, pisarniške po- i t trebšfine in papir - i< po cenah brez konkurence kupite pri dobroznani trrdki ? BRATJE MOSE Z * ViaRaitello7 GORICA Via Rastello 7 \ EUja Cuk Gorica - Piazza Cavour št. 9 priporoča slavnemu občinstvu v mestn in no deželi svojo bogato zalogo in veliko Izbero najboljših BIANCHI in ALTENA dvo-koles. Šivalne slroje priznanih Ivrdk TITAN in PFAI-T, kakor ludi municijo In vsakovrstno orožje. Kdor kupi šivalni stroj, se ga pouči v delu umetnega vezanja prezplarno, dokler nI zadobil popolne prakse. Poslužite se pri njemu in^ne boste se kesali, kakor se njegovi stari odjemalci ne pritožujejo,, temveč pričajo o točni in solidni postrežbi.