I I ] '1 ‘ t ,1 PERTOMERX, d.o.o. H S f| . A' ' POSLOVALNICA AGROSHOP Brezovci 34 tel.: (069) 45530 UGODNA PRODfUA TERVOIA UGODNA PRODAJA - TEGOLA CANADESE - verige za motorne žage - veš gradbeni material - umetna gnojila, krmila - akumulatorji, motorna olja in armaturne mreže J II ■A J' delovni čas: od 7.(H) do ob sobotah od 7.00 do 12.00 Skrivnostne lučke na vzpetini Str. 14 1, ■ ' hV.' '■ i^'l J j it tl* II j A r f’ r L Esi: 'v 'i t J_ ‘ b« Pti it. Med dnevi, ki bodo imeti pomembno mesto v zgodovini samostojne slovenske države, bo prav gotovo tudi 4. maj 1993. Nanj pa bomo lahko Še posebno ponosni v Pomurju, kajti gre za prijetno dejanje, ki je potekalo blizu Trdkove na Goričkem oziroma na stičišču meja Slovenije, Madžarske in Avstrije. Ob tromejniku torej. Tam so leta 1920, ko je bila podpisana trianonska pogodba, postaviti piramido in nanjo vklesali ali pritrdili grbe treh držav. Tu pa se križajo tudi mejni kamni. Čeprav sta minili od razglasitve samostojnosti .Slovenije skoraj dve leti, so bili na naših mejnikih doslej napisi SFRJ. Na piramidi pa je čakal prazen prostor za nov slovenski grb. Končno je prišel 4. maj, dan, ki so ga v ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije določili za začetek obnovitvenih in vzdrževalnih det na slovensko-madžarski meji. Pravzaprav je bilo prvo dejanje, ki ga je Slovenija prvič p svoji zgodovini sama in suvereno opravila, simbolična j IHbbIh Siitota, 6. mala 1893 » Leto XLV » St. 18 » CHia M sn pesnik Hčlderlin pravi v svoji , Pesmi nekako takole, »o, da bi otroci, da bi kot slavček ^■i=3JnniriD pesem o svojem blažen- jablana, stara in skriven-hrapavosti in kratkotraj-preprost, 'tieiiQi:v° kot češnjev cvet rožno- ~ ™ Horda zgolj Iju-fioči petje v tihoti majske STOy( obliki in hrapavosti zahteva zgodbo. Pa ne kakšno pos-cano socialno zgodbo o hrapavih rokah dedov, ki so v upanju na boljše čase sadili jablano in vročih očeh vnukinj ter vnukov, ki ne morejo, ne, ne morejo priti na jasnino majskih dni. To je Čvek. Zakaj nihče v tem nenehnem socialnem čveku ne išče razlogov za vnovično naraščanje samomorov v tej deželi? V zabitosti in jalovosti teh tožb, ki jih rojevajo neplodni, na hlapčevstvo in samopomilovanje obsojeni duhovi. Fotografija potrebuje drugačno ^laženstva, toda fotografija zgodbo. Zgodbo, ki se začne s vprašanjem, ki ga rodi trenutek pogleda, ne odsotnost volje do moči. Ali hodi kdo, v znamenju nesmrtne blaženosti, brat pesmi pod tole jablano? Ali stopi kdo, ko nenadoma opazi, da je zavel veter, podnjo, da bi se dal posuti s cvetjem? Kar tako, zaradi veličine trenutka. Ali si vzame kdo toliko svobode, da zapusti vsakdanje delo, ko vidi, da je šel v sadovnjak na sprehod veter, ter stopi pod jablano, da bi za-duhal vonj zemlje in dehtenje sence, sredi sneženja časa? Ali še boljše vprašanje. Se kdo še kdaj spomni, kdo od mladih, da bi se dogovoril za zmenek pod cvetočo ja- blano? tekst: $SM foto: W, Juhnov ■V’ "n. s-s 7 r ■ L ; ■ 2-1/ . ■F'J ^ODEN ; < ■ ' .TL •A Zdaj Je zares naše pritrditev državnega grba Republike Slovenije na tisto stran tromejnika, ki se ,ozira' proti naši zemlji. Tega dogodka sicer niso spremljale glasne fanfare, dolgi govori velikih politikov in kulturni program, kol je to običajno ob podobnih priložnostih, kljub vsemu pa je bilo najbrž vsem udeležencem z naše strani (predstavniki ministrstva za notranje zadeve, občine Murska Sobota, domačini idr.) dokaj toplo pri srcu. Skupaj z njimi pa so la dogodek proslavili tudi gostje iz Madžarske in Avstrije. Med drugim je bilo to tudi srečanje županov treh obmejnih občin (Murske Sobote, Monoštra in Ženavec), ki so si ob tromejniku segli v roke in se dogovorili, da se na tem mestu znova snidejo 27. junija, ko bodo organizirali množičen shod ljudi iz vseh treh obmejnih pokrajin. To je nekaj, kar bi v svetu težko našli. Tu državne meje nikakor niso ločnice, temveč ljudi povezujejo, jih zbližujejo... Tu se na enem mestu prepletajo jeziki treh narodov, tu se spletajo nova prijateljstva... Grb .samostojne slovenske države je torej že rut tromej-niku. To je bilo slovesno dejanje. Zdaj čakajo slovenske in madžarske delovne skupine na 102 kilometra dolgi meddržavni meji dokaj zahtevna obnovitvena in vzdrževalna dela. Potrebno se bo ustaviti ob okrog 2.0G0 obmejnih kamnih ali drugih mejnih oznakah. Nikjer in nič več ne bo pisalo SFRJ ali YU, marveč bodo novi napisi simbolizirali Republiko Slovenijo. Predvideno je, da bodo s to akcijo končali do 31. julija letos. Te dni se bodo začela podobna dela tudi na meddržavni meji z Italijo, Čeprav bi nekatere skrajne desne sile na njihovi strani rade vse skupaj odložile in dosegle revizijo mejnega dogovora. Nekateri so, kot kaže, lačni naše zemlje' Toda gre za nestvarna prizadevanja, saj je vsa zadeva jasno dogovorjena in potrjena z Osimskimi sporazumi. Tudi glede Istre ni dvomov - Slovenija bo svoje meje označila, kot je praksa drugih evropskih držav. Jeseni bo na vrsti obnavljanje in označevanje mejnih znakov z Avstrijo, kar- bo dokaj zahteven projekt zaradi velikega števila teh znamenj, sicer pa s to državo nimamo mejnih problemov. Pa meja s Hrvaško? Potrebna bodo še trda pogajanja, preden bo podpisan sporazum o meji, na podlagi katerega bi jo potem tudi označili. Ampak čas bo tudi tu opravil svoje. Upajfno, da bosta razumni obe stranit JOŽE GRAJ I I ! »Črni prah« še vedno grozi 350 tun posebnih odpadkov iz avstrijskih železarn, ki so prispeli v Opekarno Lendava neopazno prek treh mejnih prehodov, je še vedno deponiranih v opekarniških prostorih. Avstrijski pošiljatelj - špediter Nigrin - jih noče sprejeti nazaj,' saj za kaj takega ne bo dobil dovoljenja, v opekarni pa jih ne smejo sežgali ali vpeči v opeko tako dolgo, dokler ne bodo dobili natančne analize o sestavi odpadkov ter projekta o celotnem poteku uničevanja, ki ne sme bili škodljivo ne za okolje in ne za ljudi. Pri pridobivanju potrebnih analiz in projektov jim pomaga Inštitut za varstvo okolja iz Maribora. (dalje na 3. strani) k* 'J NAKUP pralnih praškov 137,30 SIT ^^^A.2,4kg,ce8iaza1kg 285,10 SIT ^r/f/ Hrastnik od 5.do15.maja’93 prodajalnah £AL(W POMIATVA »JVTfgPgM IVFUikA IZBIRA POHIŠTVA ULON PMBTVA, MMIBn llTiiaSlia 65. VESHOS SHOPPIHG CENTEHt Mtm NMMJ, MMOBN Ruška 104, tel. (062) 102 618J p lit Pil p •h pai-«JCX3P8KnBA I J? 'Sj trgovina MARIBOR tek: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21 048 Vse za spomladanska dela v vinogradih in sadovnjakih! SPOŠTOVANI Vlada Republike Slovenije je konec aprila sprejela strategijo razvoja kmetijstva v Sloveniji. Pomurske občine na rtivoju kmetijske stroke, županov, izvršnih svetov in kmetov na splošno oblikujejo svoja stališča in iščejo perspektivo razvoja kmetijstva v Pomurju v osnovah državne kmetijske strategije. Zaradi zaostrertih razmer v kmetijstvu in aktualnosti tematike organiziramo JAVNO TRIBUNO v obtiki pogovora z: ~ MINISTROM ZA KMETUSTVO IN GOZDARSTVO - g. Or. JOŽETOM OSTERCEM - DRŽAVNIM SEKRETARJEM ZA KMETIJSTVO - g. IVANOM OBALOM v Murski Sotx}ti, v četrtek, dna 6. maja 1993, ob 10. url, v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota. Podpredsednik Izvršnega sveta Janko HALB, dipl. oec. VREME Ob koncu tedna bo sončno In toplo, v nekaterih krajih so možne nevihte. Vestnikov koledar 6. maj, Četrtek, Dominik 7. maj, petek, Gizela 8. maj, sobota, Viktor 9. maj, nedelja, Beata 10, maj, ponedeljek, Anton 11. maj, torek, Žiga 12. maj, sreda, Pankracij Pregovor Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet priteče. 1 stran 2 vestnik, 6- aktualno okoli nas I PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Izredni in pooblaščeni veleposlanik Ljudske republike Kitajske v naši državi Lu Hsin je izročil poverilno pismo slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu. Kitajska je Slovenijo priznala aprila lani, sporazum o navezavi diplomatskih stikov pa sta državi podpisali dva tedna pozneje. ■ LJUBLJANA - Svetniki državnega sveta so govorili predvsem o zakonu o republiškem proračunu in svojem poslovniku, Čeprav so ugotavljali, da stališča državnega sveta do obravnave proračuna in proračunskega memoranduma niti vlada niti državni zbor nista upoštevala, so menili, da v tem trenutku ni čas za odložilni veto. Zahtevali pa so korektno preiskavo o aferi Hit in drugih aferah, ki pretresajo Slovenijo. Svet se še vedno sprašuje Kako se znebiti balkanske more 1 POHEH Oči svetovne javnosti so bile konec minulega tedna nedvomno uprte v Atene, kjer so za skupno pogajalsko mizo sedli predstavniki sprtih strani, vpletenih v vojno v Bosni in Hercegovini. V grško glavno mesto so pripotovali Dobriča Čosič, Slobodan Miloševič, Momir Bula to vic, dr. Franjo Tudman, Alija Izetbego-vič, Radovan Karadžič in Mate Bobau, pa tudi sopredsednika nekdanje mirovne konference o Jugoslaviji Vanče in lord Orven. Slednja sta ob podpisu mirovnega sporazuma, za kar sta se morala truditi kar osem mesecev, izrazila zadovoljstvo in upanje, daje to enosmeren proces, da torej ni več poti nazaj, čeprav nista izkjučila tudi možnosti, da parlament samozvane Republike srbske v BiH tega dokumenta ne bo ratificiral. Zato se morajo Združeni narodi zelo kmalu odločiti o prihodnjih korakih, v primeru, da bo načrt v celoti uresničen, bi namreč sankcije proti Jugoslaviji lahko ■ MINSK - Pod vodstvom predsednikov ali podpredsednikov vlad so se sestale delegacije članic Skupnosti neodvisnih držav. Pogovarjali so se o medsebojnem plačilnem prometu, usklajevanju med državami, dobavi energije Armeniji in o razmerah v Tadžikistanu in Afganistanu. ■ BRUSELJ - Najvišji vojaški častniki zveze Nato in držav članic razpadle Varšavske zveze so se pogovarjali o ohranitvi miru med hladno vojno, katere značilnost je jugoslovanska kriza. Sestanek je bil tudi poskus oziroma del prizadevanj za okrepitev stikov med nekdanjimi nasprotniki. ■ WASH1NGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton se je več kot dve uri pogovarjal s približno 20 člani ameriškega kongresa različnih političnih usmeritev. Govorili so o ameriških ukrepih proti Srbom v BiH, zlasti o možnostih za letalsko bombardiranje srbskih položajev. ■ LIZBONA - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je bil na večdnevnem obisku na Portugalskem, kjer se je s premierom Silvo pogovarjal o širitvi sodelovanja med državama. Dr. Drnovšek se je udeležil tudi mednarodnega srečanja z naslovom Bogastvo sveta, namenjenega obnovitvi sodelovanja med Severom in Jugom. ■ BRATISLAVA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je bi! na uradnem obisku na Slovaškem. Obisk je bil namenjen predvsem gospodarskemu sodelovanju med državama. ■ COLOMBO - Med prvomajsko parado vladajoče SrilanSke Združene nacionalne stranke je odjeknila eksplozija bombe in pri tem usmrtila najmanj 17 ljudi, med njimi tudi predsednika Sri Lanke Premadaso. Bombo naj bi atentator pripeljal na kolesu. ■ MOSKVA - Več sto komunističnih demonstrantov se je zbralo v okolici ruskega parlamenta, kjer so postavljali barikade. Tja so se umaknili po hudem spopadu s policijo, v katerem je bilo več kot 270 ljudi ranjenih, vsaj trije pa so v kritičnem stanju. Verzije o ubitih se razlikujejo: uradno ni mrtvih, neuradno do 7. postopoma zmanjševali. Grški premier Micotakis pa je ob otvoritvi rnirovne konference dejal, da bo ta sestanek odločujoč za prihodnost vseh ljudi na svetu. Ali gre v tem primeru zares za novo obdobje miru, napredka in sodelovanja, kot seje izrazil, bo pokazal Čas. Že ob prihodu v Atene so predstavniki vseh sprtih strani izrazili optimizem glede rešitve krize v BiH. In naposled se je celo Karadžič, pod očitnim pritiskom vodstva Srbije in ZRJ, moral ukloniti in podpisati najnovejši mirovni sporazum o BiH. Skoraj po vsem svetu izražajo zadovoljstvu nad tem dejanjem, ponekod celo pravo navdušenje. Kot da pozabljajo, da so Srbi že marsikaj podpisali, ne pa tudi uresničili. Upajmo le, da tokrat vendarle ne bo tako. V vojui dejanja in ne prazne besede. Za kakšno ukrepanje se je odločil ameriški predsednik, še ni povsem jasno, verjetno pa bo to kmalu znano, predvsem po končani turneji ameriškega državnega sekretarja, ki skuša evropske države pridobiti za ameriški načrt. Ameriški predsednik Bill Clinton je namreč evropskim zaveznikom predlagal vrsto ukrepov, vključno z vojaškimi fiotezami za rešitev vojne v BiH. Med drugim se premišljuje tudi o ukinitvi embarga na uvoz orožja za bosansko-hercegovske Muslimane, Pri tem pa nameravajo vsako akcijo izvesti skupaj z zahodnoevropskimi državatni. Zanimiva Je izjava ameriškega zunanjega ministra Christophera, češ da podpis mirovnega sporazuma bosa n s ko-hercegovskih Srbov na atenskih pogovorih ne zadošča več ter da od njih pričakujejo tudi takojšnje in konkretne ukrepe na vojaškem področju. v BiH vendarle nekaj veljajo le Nekateri komentatorji so tudi tokrat zatrjevali, da je atenski sestanek zgodovinskega pomena, ker je to pač zadnji poskus, da bi vojskujoč se strani v BiH prisilili v miren izhod iz sedartje krize. Takšnih in podobnih t.i, zgodovinskih, a žal propadlih poskusov je bilo v zadnjem letu veliko, zato bi bilo bolje, če bi atenski sestanek označili samo kot Se eno etapo na poti, na kateri se svetovna skupnost za ceno sramotnih odstopanj obupno trudi, da se otrese balkanske more, ki bi jo lahko potegnila v vojno. Po drugi strani pa gre Se za eno etapo v igri živcev in zvijačnosti. ki meji na genialnost, v kateri srbska stran vedno znova samo dobiva. Zdaj že dolgo ni več v igri politična fraza, da svet ne bo nagrajeval agresorja in da ne bo priznal meja, doseženih s silo. Srbska stran je že nekaj časa tista, ki pravzprav narekuje pogovore, za kar Je nov dokaz ravno atenski sestanek. Vodja bosanskih Srbov Karadžič Je pred odhodom v Atene spet povedal svetu, kdo ima niti v rokah, češ da bodo morda bosanski Srbi na skupščini mirovni načrt celo podpisali, če bodo politiki v Atenah ponudili zemljevid, ki bo za njegovo stran sprejemljiv. Položaj Srbov Je v zadnjem mesecu dni seveda močno olajšala Hrvaška, ki ima na sebi veliko packo, zaradi katere bi jo nekateri lahko celo izenačili z Beogradom. Črna packa so seveda hrvaško-muslimanski spopadi v osrednji Bosni, ki trajajo, čeprav so sprte strani podpisale sporazum o prekinitvi sovražnosti, V tem trenutku je težko reči, kakšna Je resnična vloga Zagreba, ki poskuša z vsemi sredstvi prepričati svet, da Je krivda na nasprotni strani in da so za masakre v osrednji Bosni krivi odpadniki in vojaki, ki se gredo vojno na lastno pest. Spomnimo se, da so povsem enako pred tem napade srbskih vojakov na Bi-hač in Cazinsko krajino opravičevali tudi bosanski Srbi. Češ da gre za svojevoljno in nenadzorovano akcijo lokalnih vojaških poveljnikov. Srbi so prišli v Atene seveda tudi pod grožnjo vojaškega posredovanja mednarodne skupnosti oziroma popolne blokade ter ukinitve embarga za uvoz orožja za bosanske Muslimane. Podpis mirovnega sporazuma postaja sedaj pravzaprav edina realna možnost, da se uresni- Iz Ljubljane piše Cijo cilji vseh strani kmalu, pač pa sicer takrat d. Mn**, ranb "" »»‘i I „ hn svel> I končno jasno. Muslimani* ki 50 pa t»i| ’ J I ko •» t M f no. da Stbi. J I ■ PARIZ - Nekdanji francoski ministrski predsednik Berego-vciyje naredil samomor. S pištolo seje ustrelil v glavo in v zelo kritičnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl. ■ RJTM - Le nekaj ur po prisegi je nova italijanska vlada že zašla v krizo. Odstopili so namreč Štirje ministri; trije iz nekdanje komunistične partije in minister iz vrst Zelenih, Razlog za to je odločitev spodnjega doma parlamenta o zavrnitvi dovoljenja, da bi sprožili tožbo proti nekdanjemu socialističnemu premiera Craziju zaradi domnevne vpletenosti v podkupovalno afero. ■ NEW VORK- Generalna skupščina OZN je izključila samozvano ZRJ iz Gospodarskega in Socialnega sveta, vendar za zdaj Še ostaja članica OZN. ■ ATENE - Tu je bil sestanek predstavnikov treh sprtih strani v BiH ter predsednikov ZRJ, Srbije, Črne gore in Hrvaške, Predsedujoča mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji Vanče in Owen sta sestanek sklicala potem, ko sta ju voditelja Srbov v BiH Karadžič in KrajiŠnik obvestila o sklicu nove seje parlamenta Republike srbske, ki bo Se enkrat odločal o mirovnem načrtu za BiH. v tej vojni povzročil' nc morejo veČ Sivi, čB|irav N f*.® avtonomne pooblastili, kot Js rov ne m načrtu fO ■ 'I dl * ■> ■ BRUSELJ - Evropska skupnost je odpravila prepoved uvoza mesa in mesnih in mlečnih izdelkov iz nekaterih držav Vzhodne in Srednje Evrope, med njimi tudi iz Slovenije. ■ DUNAJ - Mešana gospodarska komisija Slovenije in Avstrije je pregledala gospodarski razvoj v obeh državah, poročilo o razvoju blagovne menjave, razpravljali pa so tudi o možnostih za gospodarsko, industrijsko, tehnično in tehnološko sodelovanje. ■ ZAGREB - Na večdnevnem zasedanju hrvaškega sabora je največ pozornosti pritegnila razprava o nezaupnici Valentičev! vladi, ki jo je predlagala Liberalna stranka. Ta je tudi zahtevala spremembo hrvaške ustave, po kateri naj bi predsedniški sistem zamenjali s parlamentarno demokracijo. Večinska vladajoča stranka HDZ je kljub protestom vladi izglasovala zaupnico. Pomembni premiki v Afriki Eritreja je postala samostojna Eritreja, prej etiopska provinca ob Rdečem morju, se je osamosvojila in s tem kronala 30 let trajajočo osvobodilno vojno v .Afriki. Etiopski predsednik Zenavi je že dejal, da bo večina etiopskega naroda z razumevanjem sprejela to eritrejsko odločitev. Eritreja je bila stoletja vabljiva dežela, za katero so se bojevali krščanski iti islamski kolonizatorji. Ob koncu 19. stoletja jo je kolonizirala Italija in leta 1935 izrabila kot odskočno desko za invazijo na Etiopijo. Kasneje je etiopski cesar Haile Selasie, in sicer leta 1962, ozemlje anektiral, ga razglasil za 14, provinco tn dobil izhod na morje. Tedaj se je tudi začela 30-letna vojna za neodvisnost. VESTNIK Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Stefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Gedet, Cilka Jakelj. Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Somen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka E mri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41 Teleloni; novinarji in odgovorni urednik 21-363, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodsivo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1993 je 980,00 SIT, celolatna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM latno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005, Devizni račun pd Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk; Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje šl. 1646 z dne 30, 1, 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode Na referendumu so se volilni upravičenci odločali za neodvisnost ali proti njej, tretje možnosti, to je živeti v konfederaciji z Etiopijo, pa niso niti omenjali. K temu Je imel pripombo tudi etiopski predsednik Zenavi. Dejal je, da Je federacija le druga oblika enotnosti za Etiopijo, Končal se je torej državni provizo-rij. ki Je trajal od strmoglavljenja Mengistujevega režima v Adis Abebi. V Asmari. glavnem mestu Eritreje, Je maja 1991 oblast prevzela Eritrejska ljudska osvobodilna fronta. Samostojna Eritreja Je ra-zruSena država, zato se utegne pri obnovi omajati sicer trdno zaupanje prebivalstva v Fronto in njenega karizmatičnega in avtoritativnega generalnega selJretarJa Isa- srvo devetih jezikovnih skupin, V državi deluje tudi opozicija^ za katero pravijo, da je zelo ne- enotna. Poseben problem pa so nomadski Afari na visoki planoti, katerih odnosi z novo oblastjo se utegnejo zaostriti takoj, ko bi se v Asmari uveljavljale centralistične in diktatorske težnje. V Asmari izražajo bojazen, da le utegne priti do zapletov z Etiopijo, Čeprav želi predsednik Zenavi Eritreji kar najlažjo pot v nadaljnjem razvoju. Pripominjajo, da je postala Etiopija sedaj celinska država, ki nima več izhoda na morje, s čimer Je njena zunanja trgovina močno ogrožena. Za zdaj Etiopci izjavljajo, da je eno od obeh eritrejskih pristanišč Asab v jasa Afervorkija. Vsa njegova celoti usmerjeno v poslovanje I informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje I iru pe petodstotni davek od prometa proizvodov. * spretnost bo na preizkuSnji. ko bo v Eritreji gradil politični sistem, v katerem naj bi skupaj živelo Ijud- z Etiopijo in ni razloga, da bi morali to sožitje kakorkoli poruSiti, MILAN JERŠE I ridbUK- ■ ^1 J država le * vmesna pot * rJav. ki se I skupna država kakšna čistih držav, ki se to končno spoMiaL ločale o more GinovelSilt P% caie o niuicv... Rezultati najnovejsiCp । , ' -rt tarp * d h pa seveda sami tavljajo, da bo v tf rh tavuajo. aa m ' ( * dolgoročno zavlath vitna skrb svetovne p poslej usmerjena vprašanje, in sicer ne bi razširila. Naj^ *- d« la. i”! t takimi ali drugačf"^ > * tem primeru s 3jno«. kijeI razv, fc oDcuii šaulO v ‘'..i* problemov m s v vojno«, ki jo občuti samo sile na Balkanu* n . ‘ moremo fcd tako tuhtamo m Vj f k. sobnost svetovne p ^14 sezadnje sesta'')j®Ejj.-.:^^ žai ne imajo raflične to pa opredeljuje :;;ir,"os do največ^ ;p1 3 najvuvr« se dan je tn^ ...r močja v bo sprevrgel v da se žar. k. h OdOFdošmai«! Prvomajskemu praznovanju se tudi niso izneverili; Rožnik je stalno prizorišče j JrJt! ■> niso izneverili; noznie. je siainu praviu’^'' Jd/nžfj zadn/ih 70 let. Zdaj se sicer bruha nekolika [■ zair nzizVztčZ-ztil /m mnzi^j fr □ J žlM'Jj/ . [M/ -''J ' ni podatkov. In mnogi ti objekti so f predelih in mnogi so zgrajeni brez dovolj^^! ski občini porušili 171 objektov, zdaj pa Celo Hrvati so se omehčali in dovoljujeitt ? । objektov. Po novem - priznajmo - ., bodo rušili samo listi objekti, ki so bili -P '.1^5 <'1 ■ , ' 'T s kih površinah, v mestnih srediSčih, d ■1 ri. K/ Jirtuztj V" /fsc-j,.. 1 Sl Ostali pa bodo lahko legalizirani - teh pal^ I skoraj slovenski in ljubljanski.^ Zdaj pripravljajo na novo staro prireditev, ki - ^fl^i . crealizmu - Pohod po poteh okupirane bo! Stare poti in spominska znamenja, potem ko jih je dal komunalni šef Ljubiji navodilu antikomunistov, požugati, čistili borci. Je tudi čisto mesto greh? ■ nost pohoda. Na dan zmage lahko * A n X.4 .4 * , - Ja d >. rt Mrt IdVrtrtll IP / iC R llF J 11 Sb' Sl, Čano število Prekmurcev v Ljubljani, saj nii Šiški gostoval nogometni klub JC 'H rr^r rjun-t ^UJIU rus « viz^szp z vr s«, zs Ljubliant, nekdanjemu klubu sedanjega ^ft, loia utam, nekdanjemu klubu sedanje^- . SoSkiča. Govoric je tako Že sedaj rov do mesarskega klanja segajo ulične j v slovenski nogometni ligi lahko kap‘ j, , p .3 tisoč mark. Zakai oa bi ootem za '' l ^1 I J tisoč mark. Zakaj pa bi potem za posamezne igralce, kol recimo Potrosn^^^jie Vlada Miloševiča, če pa za mali denar • , stvo. Slednje je za Muro žal končana, .-b .... _____p Mure, r .Si 'd! Bojan Prašnikar, nekdanji trener Mut^jdfilir firr^c-ba ht/^l 2-Z1M^j* VZltlt J . . Ijanske Olimpije, je bilo konec sanj mestu v ligi. P. S. Samo za ponočnjake. V ■ Plača se vnaprej! Il jit 7 f I I stran 3 niajal993 aktualno doma Cf prašeče novih vojakov se je udeležil tudi Janez Janša ' Vojska kot pomemben dejavnik F? stabilnosti in varnosti '“S — Pasje in Hitovo zgodovinsko poslanstvo Neki ne ravno »zlikan« domač ljudski pregovor pravi »Či pes ne bi ŠOU srat, bi zavca zgrabo«. V pogovor se ga uvede takrat, ko gre za problematizacijo hipotetičnosti. Ce. Če ne bi to ali ono... bi se zgodilo tole in tisto. Ljudska modrost tukaj še enkrat udari z vso neposrednostjo. Povedati hoče; kar je bilo, je bilo, za nazaj spreminjati izvršenih dejstev ni mogoče. Poskušajmo jo za nekaj trenutkov spregledati: če mladi Aleksander Makedonski tistega dne na dvoru svojega očeta Filipa, ko so konjušniki zaman poskušali zajahati divjega žrebca, iskre živali ne bi ukrotil, ne bi postal Aleksander Veliki in ne bi bilo helenizma ter vpliva grške omike na preostali svet; če Juda Iškarijot ne bi izdat Jezusa, bi kristjani Se vedno Čakali na prihod Odrešenika; če v Munchnu ne bi bilo znamenite pivnice, se Adolf Hitler ne bi nalezel nacionalizma in bi Nemčija ostala še naprej weimarska; če ne bi izšla 57. Številka Nove revije, bi Jugoslavija Se naprej obstajala,.. Prazne marnje. Dovršena zgodovina tega ne prenese. Kako si je mogoče zamišljati zgodovino brez Aleksandra, Jezusa, Hitlerja, Hribarja? Čeprav kaže, da je za nazaj hipotetizirati zgodovinsko dejanje tako banalno početje, kot ga opisuje ljudski rek, bomo vendarle Skušali narediti prav to. Če bi se po slovenski pomladi zgodilo očiščenje in pomlajenje, bi bila danes afera Hit videti drugače. I .'('"''iStRtvo 4_ ■ I KcpuDiiKe OFOvenije je v sodoski vojas- prisego prve generacije vojakov 76. poFti-u Murska Sobota. Po prihodu zastavnega od- obrambo Republike Slovenije je v soboški vojaš- športa poveljniku, stotniku Mirku Rauteija, in h K "5 J« imel slavnostni govor slovenski obrambni mini- 1.« • . * - * - _________________ . J '' " gVIVI aiVTCIlSKI VViaHIVtIl iUVIH- (ot^ .ts' i® drugim dejal: b^vesna prisega bt7“' *"»»oVlili clAvACdkM tkokaftlfiti* £n mAintlr v vcni je slovesen trenutek in mejnik v vsakem iP^io lo il prevzema odgovornosti, * - ^1’ irnaniA L ‘fc*"p"?SvL. za za no- Evropi, da se vključi v Evropsko skupnost, vendar pa to pomeni, da se moramo. Čeprav se poskušamo naslanjati tudi na sisteme kolektivne varnosti, naslanjati na realnost, ne samo na velike besede. Če hkrati ne * k j' !■«- TTl ,* ' žadnu™*? priznana razvijamo lastnih potencialov, J^Peli Se Dosph P?} predstavlja to veliko tveganje, J okrepiti ki lahko v ddločenem zgodi?- il 'akofia J®* vinskem trenutku spet postavi 71 k** oobtva slo- narod na nreizkušnio in va ori- razvijamo lastnih potencialov. *■ l obramba narod na preizkušnjo in ga pri- ■ pelje v tragedijo. To se žal danes potrjuje v BiH in Slovenija se je aktivno vključila v reševanje te krize s svojo pobudo, ki jo je dala na mednarodno prizorišče kot edino realno idejo, □Ji . da se kriza začne reševati tako, . ™ gospor- da 5e najprej ustavi vojna,« urejene in s - - - - ' močjo in delovanju in 1'’^' varnosti K P ta ; ® "* uspo- skupščine Andrej Gerenčer, d kulturnem programu so z re- H sistem citalom nastopili dijaki sobo- hkrati n gimnazije, nato pa je bila ti, godovi n J, , na slovesna prisega mladih voja- Dtitri ■ j’'” ^^estitali tudi nji- kov, ki so jim čestitali tudi nji- ?- I predsednik soboške občinske nova enota v slovenski vojski in po specialnosti med najpomembnejšimi, je čestital tudi S £'■' ic ubraniti. ’ ^jela strateširn da Se J' hovi starši, sorodniki, prijatelji in znanci. Po slovesnosti so si gostje ogledali Se prostore so- strateško boške vojašnice. približa MILAN JERŠE y*^te čakajočih ■ I ■j stanovanje "Ht p«. socialnih stanovanjih je zelo veliko. Ma®* *ti neprofitnih stanovanj se jF s* da podjetja svoja ’0-15% dražje od skupinskega zavarovanja. Strošek zavarovanja po posameznih kulturah, izražen v pridelku 'ha donos I Državni zbor naj bi še ta mesec razpravljal o strategiji razvoja kmetijstv^i Osnovni cilji in poti za njihovo uresničitev Kaže, da bodo o strategiji razvoja slovenskega kmetijstva končno le razpravljali v državnem zboru. O njej se v teh dneh že odločajo člani ustreznih zborovskih odborov in komisij, še maja pa naj bi bila tudi na dnevnem redu zasedanja državnega parlamenta. O tem, da bo strategija sprejeta, ne dvomimo, verjetno pa bodo besedilo še nekoliko spremenili. Slovenija doslej ni imela svoje razvjojnc kmetijske strategije in tudi ne ustrezne kmetijske ptditike, prav zaradi tega pa v zadrtem času letijo na vlado številni □čilki vlovrnskih Ta ttokuricnl. ki dolofa osnovne usmeritve slovenskega kmetijstva in njegove razvojne cilje, je začel nastajati že za časa Peterletove vlade, ko je kmetijsko ministrstvo vodil dr. Jože Osterc, z delom pa je nadaljevalo in ga dokončalo kmetijsko ministrstvo pod vodstvom mag. Jožeta Protnerja, Z menjavo vlade kontinuiteta pri nastajanju tega pomembnega dokumenta ni bila prekinjena, saj so v skupinah, ki so pripravljale strategijo, sodelovali priznani kmetijski strokovnjaki in poznavalci razmer v slovenskem kmetijstvu. Gradivo o strategiji razvoja kmetijstva v Sloiveniji je bilo na voljo že konec lanskega leta in o njem se je doslej že zvrstilo nekaj razprav, na eni od zadnjih sej pa ga je z nekaterimi pripombami potrdila tudi slovenska vlada. Seveda pa strategija sama po sebi Se ne pomeni razvojnega plana, saj nakazuje le cilje in poti za njihovo uresničitev, zato bo za izvajanje ustrezne kmetijske politilce potrebno sprejeti Se Številne zakonske predpise in dokumente. Eden od njih je gotovo tudi zakon o posebnih dajatvah prt uvozu kmetijskih proizvodov in živil, katerega predlog je vlada že pripravila, državni zbor pa naj bi ga sprejel skupaj s strategijo. Razprava o strategiji razvoja slovenskega kmetijstva ni obšla tudi pomurskih kmetijcev, saj so o njej že spregovorili predstavniki iz vseh štirih pomurskih občin, poudarek pa so dali predvsem pripravi ustrezne pomurske razvojne strategije. Pomursko kmetijstvo je del slo- teh potreb pokriva pomursko kmetijstvo, v sedanjih pridelovalnih razmerah pa bi bila takšna usmeritev za pomurske pridelovalce pogubna. Po dobno je tudi pri mleku, kjer moramo v Pomurju ostati pri doseženem odkupu, v govedoreji pa gojiti mlečno-mesni tip goveda, vendar mora država zagotoviti ustrezne razmere. Pri tem kmetijci ne zahtevajo absolutne zaščite domačih proizvodov, pač pa takšno, ki bo spodbujala produktivnost, Pre-levmanska zaščita je nujna in mora zaščititi predvsem domačo ciljno ceno, saj se zdaj dogaja, da ob nenadzorova- nem in nezaščitenem uvozu gospodarstev možna le ob bo lillf venskega kmetijstva, zato Kultura Pšenica Rž Ječmen Oves Koruza, zrnje Koruza, silos Proso ■ v kg ■ kg v SIT Višina Cena za Zavarovalna premije v vsota v SIT pridelku ■ Sladkorna pesa Oljna repica Buče, seme Zelje Kumare Fižol, zrno Grozdje Jabolka, kol. in kv. 5.000 3.500 3,500 3,500 7,000 50,000 2.500 45.000 2.500 1,000 60.000 30.000 3.000 10.000 20,00 22,00 18.00 18.00 15,00 3.50 30,00 5,00 38,00 180,00 15.00 100.000,00 77,000,00 63.000,00 63,000,00 105,000,00 175.000,00 75.000,00 225,000,00 95.000.00 180.000.00 900.000,00 60,00 1,800.000,00 100,00 300.000,00 70,00 700.000,00 50,00 175 122 122 160 208 1.115 "M 1.003 160 82 3.120 1.920 192 1.160 Glede na vrednost pridelka lahko ob povprečnem hektarskem pridelku ugotovimo, da cena zavarovanja, izražena v višini oz. količini pridelka, ki predstavlja strošek za zavarovanje, ni visoka. Zato zavarujte pridelke Čim prej, kajti izrek »Po toči zvoniti je prepozno* še vedno velja. Za vse morebitne dodatne informacije se obrnite na predstavnike posameznih zadrug, dobite pa jih tudi pri I našem zavarovalnem agentu ali v Zavarovalnici TRI! GLAV, OE MURSKA SOBOTA - oddelek za kmetijska zavarovanja (tel. 31650). I Želimo Vam obilo pridelka in lepih plodov! ZAVAROVALNICA TRIGLAV OE MURSKA SOBOTA Vestnik je 1 zanimiv, berite ga ii I' 1 trebno vključiti. Poslanec Feri Horvat, ki v državnem zboru predseduje odboru za gospodarstvo, pravi, da pogreša predvsem tržno strategijo, ki mora biti sestavni del ustreznih kmetijskih ukrepov. V Sloveniji moramo posebej opredeliti, kje so tržišča nstših krnetij-skih in živilskih proizvodov in na tej osnovi je potrebno tudi načrtovati prihodnji razvoj in cilje kmetijske politike. Slovenija spada med države s težjimi pridelovalnimi razmerami in temu mora biti podrejena tudi kmetijska politika. Tudi razdrobljenost kmetijskih površin je eden od elementov, ki dražijo pridelavo, zato bo prej ali slej moralo priti do koncentracije. Ciljni scenarij razvoja slovenskega kmetijstva sicer predvideva opustitev 50 tisoč slovenskih kmetij, vendar kmalu bistvenih strukturnih spre- merrib ni pričakovati. Koncen- tracija kmetijskih zemljišč v okviru posameznih kmečkih mora najti svoje mesto v okviru slovenske strategije in v to smer so naravnali tudi vse aktivnosti. Po mnenju poznavalcev razmer v kmetijstvu je slovenska kmetijska strategija dobra osnova za načrtovanje ciljev v pomurskem kmetijstvu, saj zajema vse osnovne usmeritve, ki so načrtovane v Pomurju. Če govori slovenska razvojna strategija o 75-odstotni samooskrbi s krušnimi žiti, pomurski kmetijci zahtevajo, da je hkrati potrebno opredeliti tudi pridelovalne pogoje, saj bomo sicer potegnili krajši konec. Ob sedanji 40-odstotni samooskrbi polovico uničujemo domače pridelovalce. Kmetijstvo je namreč tista gospodarska panoga, kr je ne moremo v celoti prepustiti liberalno-tržnemu načinu gospodarjenja, saj takšne politike ne vodijo v nobeni razviti državi. V teh državah namreč kmetijstvu namenjajo posebne spodbude in prav te vplivajo tudi na našo slabo konkurenčno sposobnost. Ne bi sicer mogli trditi, da v preteklosti pri nas nismo dajali sredstev za spodbude v kmetijstvu, vendar smo jih namenjali predvsem za usposabljanje kmetijskih zemljišč in delovanje pospeševalne službe, v prihodnje pa bo po- drugih I slovanja . — „ v trenutnih razmeran. V v nun umi II vrlo brezposelnih f-jViiTiih nmrfiSOV (t' . taksnih procesov pričakovati. V strategiji je r« lana tudi živilsko-pr^J' ■"'d> r industrija, več 4 potrebno nameniti ■ , i| kmetijskih zemlji^®. * g i 11 čl?rejskih ' so v PomuJju J i posebej । FiJ i-rV TlC . J S biokmeiijstva ne J dati. Kot že bi o strategiji razvoj* fp tj skega kmetijstva se odločal državni sprejem strategije meni, da problemi, v kmetijstvu. ustrezni ustrezna ie Lt >! 1 ■1 i bodo odP^t ki so s« -Ji zato bo hkrati s 01*1 t el’' r strategije potreb^ Pi; vse nadaljnje n* ’ H' področju. Češe tf J S dilo, bomo kument, na katere^^jiil ti kmalu pozabili’ P j bodo ostali V gomjeradgonski občini 589 vračilo kmetijskih zemljišč in 12 2^ odvzetih podjetij Tudi slatina? 3» Občina Gornja Radgona je bila med prvimi, kij® mati predloge in zahteve za vrnitev odvzetega P ustanovila skupno strokovno komisijo za denac*"^(i< jeli so tri zahteve za vrnitev odvzetih slanovanjsk**^! nih prostorov (ker sta dve stavbi uvrščeni med |r|iP vinske spomenike, so zadevo predali ministrstvu zahtev za vračilo stavbnih zemljišč in kar 589 d ;T. *'■. kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih , 113 zahtev, po katerih naj bi vrnili čez 450 bckt*rr^ vsa zemljišča gomjeradgonskega Kmetijskega pelskega Vinogradniškega gospodarstva, ki so biia^. nja, prešla pod nadzor Sklada kmetijskih teiOr i« Republike Slovenije. ^jf^ Od 7. decembra 1991 do 15. marca 1993 komisija prejela tudi 12 zahtev za vračilo _________________ ____ sili so se nekdanji lastniki žage v Spodnjih tja." kjer 'bodo dajala najboljše opreme s strojno opremo v Radencih, rezultate.___* Hrasjju-Moti in mizarske delavnice z osnov^'JJj j trebno ta sredstva usmerjati sredstvi v Gornji Radgoni. V Gornji Radgoni n0| . ___........ _ ____ _ ___________ trgovinska objekta, skladiščne prostore ter ustrezne pomurske strategije * Radencih gostinske lokale in dvorano tet * .jiri O strategiji razvoja sloven- t _ skega kmetijstva in pripravi trgovinska objekta, skladiščne prostore so ...... o-------- ----- --- ----- ■uirt y.*w1 prejšnji teden spregovorili zgradb in grad v Črncih. Vsekakor je ianttiiiv^'p^^ , v ■ ■ h A Lk * A v v .rv A b — .na K n. B ■ B n. a a n n .m a. a, a. aaa ,a a d .^T _ 11 aZk d Z . tudi pomurski poslanci in najodgovornejši predstavniki ne- zahteve za vračilo klavnice z opremo v GorbJ' ■ । dozorevanje Šampanjca ter polnilnice batine , dozoEvVnnjv SauipaDjCa ter poiDUDice i prostorov za terapijo, več vil, dvorane, J) katerih občin, pri tem pa opo- _ _ _ _ zorili, da manjkajo nekatere dencih. Večina teh zahtevkov bo verjetno opredelitve, ki jih bo Se po- vračanja odškodnine. rrfrh' r ‘VZDRŽEVANJE - TEROTECH 93‘ Maribor, Stovenija, Dvorane Tabor 11.-15.5.1993 Ib I I Vzdrževanje proizvodnih procesov, gradbenih objektov, vseh vrst vozil, strojev... 1 [ I .1 i I IH *■ 4l in I 1kZj L^.-ž ■3.s vi. ti I ^^ vzdrževanja I . ■■■ . 1 Energy Effiaency 2000 Mednarodni sej^f^ "ENERGETIKA '93" Maribor, Slovenija, Dvorans 11.-15.5.1993 .y Varčevimje z energijo, najracionalnejša ® J viri energije... J o****« UHTED hruons fcapwwc coMnint k* I I 1 1 i l t t I f t 4 maja 1993 stran 5 IM I gospodarstvo Mar res zdravje ’*sua Sr** -i h«ni(» menda lahk« prebrali Plan zdravstvenega ik 2(Hh», saj, kot je povedal dr, Božidar —-- pomemben dokument, ki ga bodo natisnili, da vprašanja za vse Halb ali Pitz? vsem pa so že sedaj-druga vprašanja? Če so se v pianu lotili ------------------- pumemDcn aoKumcni, ki ga nouo naiisnni, ! Ji »nisivo •'“"'i sititišljcro Inko- da bo ?**'■ dostopno vsem ljudem, .r PO mcijl oceui bistveno na knietegii želimo , ”i'Jd^.iw>r. ko bomo ■n «i t ■ffl '''lil. pi ' Gre —.0 imeli Nravstveni doku- Sh,. ‘Nevama za vprašanje 11"^” *»»stvM^”'*’ ^^'■^vstve- -ned slovenskimi vjdlUl na£a regija. Spletna v drugih pedtejinab lxdj ra^oznavni in glasni, pri nas se isnn i^šiMknieni v melanboiijo in Envnost. sSi IteiS »BOost in pričakovanje od tait^eegn. B mlade tkomače strokov- d ne le 1 sft ‘ sploh ere’’ pristajajo na predvideno v planu.) Sicer pa, ali ima plan zdravstvenega varstva ali inin’*i 4 ■'ičih. dos topnosti •tstanove ali - „.i var-Koliko prebival- trnova pot 0^ DO PRIZNANJA ijanom'*^''' ®r9H«iacijo In izvajanje vzajemne pomoči osnovna dejavnost je nudanje trezo-'*stsnh, • »n podjetju Wolfcommerce kot nj^ovem Ikivi i,/j ® ji* i® bilo prelitega veliko črnila; porajali so se in krft«i=. ------------------- ' prelitega veliko črnila; porajali so se i Kresala so se mnenja o tem, ali je nudenje sploh mogoče aaše vsega tega, zadihati s polnimi pljuči 'f otrok, za katere tako radi rečemo, da Dtih/vr -1 natvio iai\u iDUt iVVtSUiUt UO poguma, znanja, za- -fc«. ■'''arioipiri u ---- »■lU"!«, tu da s ''Olj® je potrebno za vztrajanje na pravi poti in da hočeš na njej tudi si na ‘žva|2n »Otih poslovanja vztraja na svoji, ' zakr^^"!®® Poioot^i klanom pa prav tako. ■’nastajati v tem obdobju, je PhmernejSo organiziranost za oprav-dejavnosti. Zato so se v Wolf-ostanovitGv Zavoda za organizacijo o zavfvj-?®, P®fnoči članom. Zavod je registriran K011' L samostojna pravna oseba s polno ljni /^ajst “ izplačila podaljšal na enajst Nekateri so zarJdi tega neza-ki ai s ’®m posredno negativno Cb ®hiema^"^® tovrstnih posojil. Niso se poglo- 1 za oprav- 10 dejavnosti. Zato so se v Wolf- za organizacijo torej se je z vsem svojim •6) državi. Ime blagovne znamke njegovo dejavnost. — . ' — •''a« uJVZivrv«! VICIII šjaill, sr^d pridobi po najmanj 6- in vračajo pridobljena Niso se poglo- •II "Oiein --—"J«...posojil- HIŠO 5!?* brezobrestnih posojil, lahko uspešno c izplačujejo i hb S 'ovrstnemu, v ‘______- zpriznane finančne institu- Uijemi tudi same približujejo. " '^Piačit u brezobrestnih posojil in točno ih i® kratkim ponudil Zavod za .__________________, , ki je po L da lahko uspešno deluje, saj posojila izplačujejo redno, po V svetu zelo uveljavlje- ■t kratkim pom 1 Olilfsjt. . S© nri nrAmn^ ®enih delavcev, je treba videti tudi to, da se je hsta iskalcev deta skrajšala za 58 nezaposlenih s strokovno izo- brazbo ali 39 iskalcev prve zaposlitve ali 69 aUsdtll, kar je dokaz o novih zaposlitvah. Tt podatki se lahko tudi prvi znak, če ne že oživlj^ja, pa vsaj ohraajaaja proizvodnje v lendavskih podlih. enote Zavoda za zaposlovanje so zapisali, da išče delo 8.376 i nezaposlenih ali za odstotek več kot decembra. Tako kot se je leto začelo, s povečanim številom nezaposlenih, se bo tudi nadaljevalo, saj sta EURECO in Blisk pred stečajem. Večje število trajnih presežnih delavcev pa napovedujejo v Mesni industriji in Agro-merkurju. Med nezaposlenimi je vedno več žensk ali za 1.7 odstotka več kot decembra, povečuje pa se tudi število iskalcev dela brez izobrazbe. Teh je že 4,946 ali več kot polovica vseh prijavljenih na Zavodu. NaSa pokrajina je lako dosegla že skoraj 17-odstotno relativno stopnjo brezposelnosti, ki se je samo v prvih treh mesecih povečala za skoraj po! odstotka. Stopnja brezposelnosti se je najbolj povečala v ljutomerski občini, in to za 0,8 odstotka, v radgonski za 0,7 in soboški za 0,4, znižala pa se je v lendavski, in sicer za 0,8 odstotka. MAJDA HORVAT ustanovo, ki jo bo vsakdo rad obiskoval. Pa je to sploh mogoče? Če bi sklepali po prizadevanjih pedagoških strokovnjakov in drugih, ki so aktivni na tem področju, da bi to in ono spremenili oziroma vpeljali v naše šole nekatere bistvene novosti, in če se bo to res zgodilo, potem je nekaj upanja, da se bomo temu cilju vsaj približali. Veliko pa bo še vedno odvisno od učiteljev - od njihove pripravljenosti in sposobnosti, da vse tisto, kar bo lepo zapisano v takšni ali drugačni koncepciji obrežnega izobraževanja, tudi uresničijo v vsakdanji praksi v razredu oziroma pri delu z učenci, To pa je spet odvisno od česa drugega, predvsem od njihove usposobljenosti, zagnanosti, motiviranosti, vrednotenja njihovega poklica idr, O vsem tem bi še lahko razpredali, toda naš namen je - kot smo to že nakazali v eni bo sprejeta, naj ostane v bistvu nespremenjena. Večina podpira drugo različico, To bo torej pomenilo ukinitev vrtčeve .male šole’, vendar se lahko Na vprašanje, kateri učitelji naj poučujejo v posameznem obdobju (razredni ali predmetni), pa je sprejet načelni dogovor, da bodo v 1, obdobju delali samo razredni učitelji, v 2, obdobju so možne različne Izbirnost predmetov rebiti možna tudi lew rebiti možna tuoi (brez nivojev v dih). Mišljeno je za posamezne ravni posebni razredi, in O) prejšnjih številk Vestnika * A I i J 3 težavnostne stopnji; . r . -- roma interes ). potekala glede staršev, izkazano koncu 2, obdobja, nit^ ji _____________1,1; „anrenf^(T!l telja, pretekli tiapret)'^^ bimih predmetih učni uspeh v I zredu. Končna bila odvisna predvse® Šev in otroka. Kdor .se vsaj in nima za rzgojo in nje, lahko iigoiuvi, eept osnovnega korenita Šolska refar®^ J korenita iBŠit marsikaj od tf1dkP^^ *yu obveznega 10 let. Tisti, id alievali na nadaljevali u’i^ v srednji šoli ali uspešno končali ii ■■ eK-J bodo morali obiskovati še P"®' J Gorap Ka^genuj s »c«rSIa au^fVBmhn-aa nli .ctnAvan '^abhISzs ■«_ 1 7y'* V o«' očiščevalne akcije. V prekmurskem središču tali »n 1,1 .>1 -.»i__ ■__:__J_____j_ tom in naravo, zbrali pred ozelenjenim belim spo- Ih < . v J J f j r t" 1' / s* - čeprav sta bila programa ob dnevu Zemlje ra-in r značilnost: na obeh se je zbralo le malo ljutomerskih meščanov. UH r nalašč spomenikom in dvema vojakoma v središču za zbiranje meščanov. S k’?'* 'S«?"* '“'»Juhi Na Glavnem trgu v Ljutomeru so prav nazorno prikazali, kako so mnogi do sedaj »skrbeli« za okolje, foto: bbp '7 • • inov 14 I t 'j"' f. 2 ' J . r* ■ i*. hJ I i 1 fj I '■ J"! *IJi' t jF- 5 fle '■Id; prebivalci Sobote so bile navdušeni nad ^Mlinov SaSnC; ^Mnina odpisana 122 cem P^k-Lu prošenj za odpis dohodnine, ki » bik Tndi ljutomerski Glavni trg bi si zaslužil, da bi na njem pogosteje organizirali prireditve, foto; bbp .i’ '5’ '■ i: 1 j ^- * -Si - I vi 1 'L 1 .'^1; 1 v procesu lastninjenja so čedalje aktualnejše mnoge zadeve, na katere v preteklosti morda nismo niti pomislili. Ena takih je gotovo tudi sedanja zgradba občinske skupščine v Murski Soboti. Zgradba, kije bila zgrajena leta 1939 »izključno s sredstvi delavskega razreda«, je namreč menjala več lastnikov. Sprva sta bila v njej t. i, borza dela in delavski dom. V ta namen je tedanja javna borza dela posodila 770 tisoč mestni občini, v zemljiški knjigi pa je kot lastnica navedena Velika občina Murska Sobota. Fo 2. svetovni vojni sta se leta 1946 mestni ljudski odbor in Glavni odbor enotnih sindikatov Slovenije sporazumela, da stavbo in parcelo prepišeta v zemljiškoknjižno last Glavnega odbora enotnih sindikatov Slovenije. V isti sapi pa je treba dodati, da je manjkal ustrezen odlok upravnega oblastva, to je Predsedstva vlade Ljudske republike Slovenije. To je tedaj po pisnem predlogu sindikata izdalo odločbo za zemljiškoknjižni prenos na Glavni odbor enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije, kar je bilo storjeno ob soglasju Ministrstva za delo FLRJ. Tu se zgodba okrog sedanje zgradbe občinske skupščine v Murski Soboti nadaljuje. Pomemben je nedvomno 22. september 1948, ko sta okrajni ljudski od tor (predsednik je bil Bela Bergles, tajnik pa Karel Lutar) in okrajni sindikalni svet, ki sta ga zastopala Rudolf Zrinski kot predsednik in Peter Jurgec kot tajnik, dosegla soglasje, da »preide zgradba, ki je sedaj v upravi glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije, v upravo Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota. Ta pa bo predal okrajnemu sindikalnemu svetu v njegovo upravo nacionalizirano Brandijevo hišo, ki je sedaj v upravi okrajnega LO.« Dodati pa je treba Se izjavo glavnega odbora takratnih slovenskih sindikatov, naj bi dal okrajni LO Murska Sobota »omenjeno nacionalizirano stavbo še s posebno odločbo okrajnemu sindikalnemu svetu v brezplačno izkoriščanje za najmanj 25 let z edino omejitvijo prepovedi odtujitve te stavbe in da po možnosti to izročitev na ustrezen način potrdi tudi v zemljiški knjigi.« Konec oktobra leta 1948 so lastninsko pravico na omenjeni zgradbi vknjižili kot splošno ljudsko premoženje in tako je ostalo vse do danes. Arhivski dokumenti z zemljiškoknjižnim vpisom nedvoumno potrjujejo, da je lastnik zgradbe občinske skupščine v Murski Soboti sindikat. To pomeni, da sedanja stavba občinske uprave pripada Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije v Murski Soboti, ki imajo v KardoSevi ulici 2 tudi del prostorov za svojo redno dejavnost. Pri tem pa se dobro zavedajo, da proces denacionalizacije v tem primeru ne bo lahak in kratkotrajen. V pomurskih svobodnih sindikatih torej pravijo, da bodo teqali vsaj denarno odškodnino, če bodo v procesu tovrstnega lastninjenja potegnili krajši ko- nec. MILAN JERŠE ,,.w* WfffB /v a aj V Efu v sr^iEMMsi ODcmi na okrog 365 tisoč joJjrjc*, Ver-povečala, ker so dobili 3c icsi len ziveiauucv za odpis lanske Vsak četrtek I Vestnik otvoritve sejma pa se je udeležila tudi (maloŠtevilčna) občinska delegacija, ki jo je vodil predsednik Andrej Gerenčer. Kot nam je povedal ob vrnitvi, je bilo sodelovanje na sejmu dokaj koristno, za Murine srajce in oblačila, ki Ščitijo osebe pred radioaktivnim sevanjem, pa seje posebej zanimal celo nemški minister za zdravstvo. J. G. ČAS MEDNARODNEGA SPOMLADANSKEGA SEJMA V GRADCU V JE ČAS NAJUGODNEJŠIH NAKUPOV. Naši trgovci in obrtniki vam zagotavljajo kakovost in ugodne cene. PRIJATEUSKO MESTO GRADEC VAS PRIČAKUJE! ■ Gospodarska zbornica Štajerske imor I **rrfcark stran 8 vestnik/6. ‘ iz naših krajev ■ SPODNJI KAMENŠČAK - Zasebno podjetje Varia s Spodnjega Kamenščaka, ki tesno sodeluje z oljarno Fram pri Mariboru, je pred letošnjo setvijo oljaric (buč golic) pripravilo strokovno predavanje o tehnologiji pridelovanja in zaščiti- Na srečanju pridelovalcev, ki Je bilo v Jeruzalemu, so vsem, ki so sklenili pogodbe, brezplačno razdelili semenski material. Firma omogoča tudi brezplačno spravilo pridelka (trebljenje), strokovno svetuje med pridelavo in pridelek odkupi po dnevni tržni ceni. Tako naj bi dobili pridelovalci za kilogram bučnega semena trikrat več kot za kilogram pšenice. Večletnim pridelovalcem so podelili priznanja in skromna darila. Prejeli so jih: Štefan Novak z Raz-k riž ja, Ivan Vučko s Srednje Bistrice, Alojz Bodanec iz Murske Sobote in Alojz Hauptman iz Bogojine. Š, S,) ■ ODRANCI - Referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v Odrancih Je uspel, saj je bilo zanj T2 odstotkov glasovalcev. V naslednjem 5- letnem obdobju bodo denar zbirali za kanalizacijo in čistilno napravo, ureditev pločnikov ob magistralni cesti, ki jo sedaj urejajo, novo mrliško vežico, avtobusno postajališče in ulično razsvetljavo, V referendumskem obdobju nameravajo zbrati 25 milijonov tolarjev. (J. Ž.) ■ PETANJCI - Zadnje glasovanje o samoprispevku na Petanj-cih ni uspelo, zato bodo referendum ponovili 13, junija. Morda bodo občani tedaj le zaokrožili odlo^lni »za«, saj v vasi potrebujejo še marsikaj. Omenjajo prizidek k mrliški vežici, posodobitev in temeljito obnovo vodovodnega omrei^a, kupiti bi bilo potrebno sodobnejšo motorno brizgalno, pa tudi vaška kapelica naj bi dobila lepšo podobo. (F. Ku.) ■ DOBROVNIK - Ribiška družina Lendava je začela ribolovno sezono s tradicionalnim tekmovanjem ob Bukovniškem jezeru pri Dobrovniku, Ob njem so uredili ustrezen lokalček, kjer ob sredah, petkih, sobotah, nedeljah in praznikih prodajajo dovolilnice za ribolov, možno pa se je tudi okrepčati. Cena enodnevne dovolilnice za člane ribiške družine Lendava je 350, za turiste pa 500 tolarjev. (J. Ž.) ■ NEGOVA - Na območju krajevne skupnosti Negova imajo težave z vodo, zlasti v sušnih obdobjih. V Lokavcih in Radvencih se bodo priključili na vodovodno omrežje mariborskega vodovoda, katerega krak sega vse do bližnje Ihove. V ta namen bodo zgraditi na vzpetini vodni zbiralnik, od tam pa bo voda tekla po ceveh v 50 gospodinjstev, ki bodo prispevala po 3,000 mark v tolarski protivrednosti, in sicer v obrokih, dobrodošla pa bo tudi pomoč, ki jo pričakujejo iz republiškega sklada za demografcko ogrožena območja. (L. Kr.) ■ KOBILJE - Kulturno društvo Fran Šaleški Finžgar iz Žižkov je uprizorilo v nedeljo, 25. aprila, na Kobilju Finžgarjevo tragedijo Razvalina življenja, V njej w zelo doživeto zaigrali: Stanko Tibaut, Minka Hozjan, Ivanka Žerdin, Silvo Tibaut, Jože Horvat, Mirko Recek in Darinka Žalik, Za sceno in režijo je poskrbel Tibor Frančič, Polna dvoma obiskovalcev je z navdušenjem sprejela gledališčnike iz Žižkov. To je tudi dokaz, da si ljudje na vasi Želijo odrskih del, škoda je le, da so nekoč Številna kulturna društva zamrla oziroma niso dovolj vztrajna pri izpeljavi zamisli o uprizoritvi dramskega dela, V Žižkih je drugače! (K, Š.) ■ GORNJA RADGONA - Z nadzidavo poslopja ljudske univerze na Trgu svobode v Gornji Radgoni bodo pridobili 400 kvadratnih metrov prostorov, Uporabljala jih bo ljudska univerza za svojo izobraževalno in drugo dejavnost, v spodnjih prostorih pa bo lahko uspešneje delovala občinska matična knjižnica, saj je bila doslej v utesnjenih prostorih, za nameček pa je mokrota, ki je prihajala skozi ravno »streho«, ogrožala knjige. Gradbena dela bodo stala 29 milijonov tolarjev, V nove prostore se bodo vselili proti koncu julija. ■ BREŽICE - V Globokem pri Brežicah bo 12. junija jubilejno (dvajseto) srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije. Pričakujejo, da bo na prireditvi sodelovalo 30 skupin, morda tudi iz Pomurja. Pripravili bodo tudi razstavo o lovu in varstvu narave. Za izvedbo prireditve bo skrbelo več delovnih skupin. Naslov, na katerega se lahko prijavijo tisti, ki bi hoteli sodelovati na prireditvi, je: Prireditveni odbor srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov, 68254 Globoko. (Š. S.) GORNJA RADGONA - Čeprav ima nekdanje podjetje Avtoradgona težave, pa tudi posluje pod drugim imenom, je pripravilo nekdanjim delavcem, zdaj pa upokojencem, na Janže-vem Vrhu prijetno srečanje z zakusko. Res lepa gesta! (J, K.) projektivni inženiring biro murska sobota, p o razpisuje DELOVNO MESTO DIREKTORJA PODJETJA Kandidat za direktorja podjetja mora poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje; - da ima magisterij ali visokošolsko izobrazbo iz dejavnosti podjetja, - da ima vsaj pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih, - da ima strokovni izpit, - da obvlada tuji (nemški ali angleški) jezik, - da ima sposobnosti za uspešno gospodagenje, - da ima organizacijske sposobnosti, - da izdela in predloži program razvoja podjetja. Izbrani kandidat bo imenovan za direktorja podjetja za mandatno obdobje štirih let. Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in predložijo program razvoja podjetja v osmih dneh po ot^avi na naslov; PROJEKTIVNI BIRO - INŽENIRING, MURSKA SOBOTA, p.O. ZA RAZPISNO KOMISIJO 69000 MURSKA SOBOTA, št. Kovača 26. O izbiri bomo kandidate obvestili v petnajstih dneh po objavi razpisa. človek in njegovi konjički Danijeve skušnjave Vedel sem, da 30-letni Dani Rajh s Spodnje Ščavnice pridno zapisuje zgodbe iz vsakdanjega življenja svojih sovaščanov, nisem pa vedel, da ima ob tem konjičku še nekaj drugih. Pa poglejmo, s čim vse se ukvarja v prostem času! Morda najprej o pisanju. Pokazal mi je kar nekaj zvezkov, v katerih je črna na belem vse, kar je zanimivega slišal od sovaščanov, sorodnikov ali kje drugje in za kar je menil, da je koristno, Če zapiše v knjigo, V zapiskih pa so tudi šaljive zgodbe. Ena od njih je v na-rei^u: »Doma je oča žgal jabolčne tropine. Premalo šnopsa je v« doba. Vsaki kravi je nasipa en korb tropin v jasli. Krave so se najele tistih tropin, potle pa jaz kak mali krjaž na pašo z njimi. Priženem jih čez sosedove travnike, te pa naenkrat mi začnejo vkup kapati. ,Kaj pa te gaj touo sto satanov?’ sen si mista sam pri sebi. Ena leži tu pa brSe, driiga tan, pa vse so jezike vdn držale in se oblizovale. Pa vse so se drle in bejlo gledate. Te se pa en ded pripela mimo s starem bicikli po šoudrani cesti. ,Ja, kaj je tou z vašo živino?' -, Kaj te jaz vejn, kaj je tou; ite oča pitati’ sem mu odgovora. No, minile so tri krepke vure, ko so začele krave malo hoditi. Pa Se te sen jih kumen sprava domov. ,Ja, zakoj so nej site?’ se je drja oča. .Jame majo vse prazne.' - ,Ja, zakoj so nej site? Če so pa vse ležale pijane v travi. Če je kera gor stanula, da bi šla naprej, pa buf na glavo ali pa na gobec. Driiga pa na rit, tretja pa... No, tak, kak ste vi oča, kda ste pijani. ’ - Oča je en cajt samo posliiSa, nato pa: ,/l tda/ še boš nazaj guča?’~ In ie se je oča za meno spusta. kom, čopičem, s tipkami na glasbilih, spajkalnikom in električnim rezkalnikom. Pokazal mi je nekaj svojih risb, oljnih slik, kipov in reliefnih upodobitev, Prevladujejo nabožne podobe, zato sem ga tudi fotografiral s slikami" Zadnje ve-čeqe, Kristusovega »portreta« in v njegove smrti na križu družbi dveh razbojnikov. ■"•stSTn. P ■O' r' ss ^^Cbhi '■* S/ Domačija, kjer živi in ustvaija Dani Rajh, je na samem na pobočju. Okrog nje je lepa okolica, krasen pt^led daleč naokoli, nepotvoijena narava, mir... Kot nalašč za umetnika samouka. Posnetek: Š. S. Tako sem se prestrašil, da sen zbeial v grabo po vodo - brez ročke.« Dani pa ni vešč le svinčnika, ampak spretno ravna s kiparskim dletom, risarskim svinčni- Dani mi je priznal, da je Kristusa naredil za znanega kupca. Kakovosti njegovih stvaritev ne nameravam ocenjevati, sem mu pa namignil, da bi bilo dobro, ko bi se udeležil kake slikarske kolonije. Brz n . je povedal, da ni vase zaverovan,ampak:’/! sluhne drugim. Tak®,^|,, družil z znanim uroe««^ je ustvarjal vega doma, a v tisii' dneh veliko ni pnclcmi/. anen veiiKo m je akademski ni ul t* I ■d crl s ni.S6>^lJ p dni udeležil seminarja r j, boru, kjer je sporn^ -j i čas pil »šnops«. I je pomagal še Dani. S vitraža (upodabljaj®si z bart'nimi stekli, kol w v cerkvah). L' ■1 tirju Skratka, mladem®, nehno stika za jetno spodbujen od st -J j bil daleč naokrog ■ nikar, se Je Dani h na sintetizator, tem seveda kupil-/r“| J jem obisku je j bočja, kjer je odmevali zvoki pos®«^ J nehno stika za (harmo”'^’ štrumentov (u®-- ..-f benta,..) ali pa lodije. SliSalo se j® kot bi igral orkester- Bo Dani Rajh klicni slikar ali pa bo kot zdaj vs® konjiček, katerega s totf a t It is i . J tj lilKTL ko konča deloma-* tem, ku ^ul.v- - Kdo bi vedel- t/ I\.UO Ul VCUVi- . p- kmet, saj je tekstilno K*' >(« i)! Ji' £! * je študiral na ‘ Soli in le nekaj treba opravi« J* Tačas pavzira, gre zameriti, L; ™ pravi, treba tudi nje pa ni le 1 nje pa ni le «««’ tudi sprostitev, je kot avtoštopar 1 evropskih držav, t f F- ■ LIPA - Tole mogočno lipo sem posnel v vasici Sv, trije kralji pri Benediktu, Stara je čez KM) let in pod njo se je marsikaj dogajalo. Nekoč so pod njo, torej na prostem, uprizarjali igre, od katerih se je ljudem najbolj vtisnila v spomin Miklova Zala, čeprav so jo prikazali daljnega 1938. leta. Ogledalo si jo je na tisoče ljudi, gledalci pa so se na predstavo pripeljali tudi s kmečkimi vozovi, Zdaj tam odrskih del ne uprizarjajo več, pač pa se pod lipo, ki je simbol slovenstva, radi zadržujejo turisti, ki obiskujejo istoimensko cerkev. Zdaj ko vse bolj zeleni, jih bo več in senca bo večja. Posnetek: L. Kr. Veliki načrti v soboški občini Obnovili bodo še J?, kilometrov vaških i a SAJ« /H tv«? ■ ZLATOPOROČENCA REŽONJA - Leta 1943 se je v Turnišču poročil par iz Ren ko ve c; Janez Režonja in izvoljenka Barbara. Od takrat je minilo 50 let in v njih se je zgodilo marsikaj. Janez je bil delavec pri komunalnem podjetju v Murski Soboti, žena Barbara pa je svoj čas šla za zaslužkom celo v Baranjo. Zdaj ko je njemu 77 let, ona pa jih ima 72, je laže, saj sta ve^e skrbi prevzela otroka, dedek in babica pa imata rada svojih 9 vnukov in 2 pravnuka. Kako tudi ne, ko pa ju imajo tudi oni nadvse radi. Posnetek: J. Ž. MATERINSKI BBSI I I PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, Štev, 50101-603-43533 HVALA! 11 Najhovejši podatki iz soboške občine uspeli urediti 13,7 kilometra cest Se iz jJ V 1991. Poleg tega so uredili 9 odsekov v sk«P®,^j kilometra. Tudi letošnji načrti so dokaj iz sredstev občinskega proračuna po kriterijih sofinancirali obnovo številnih vašto« ■[, prednostne cestne odseke v posameznih stih, katerih dolžina Je najmanj kilometer in^ . zagotovljen denar v višini 70 odstotkov d« J jj Potemtakem bo občina sofinancirala prei** kov vrednosti obnove cest, pn Čemer sproti določa sekretariat za varstvo okolja štora. Izvajalca Sel izbira investitor, torej nost, ki mora po končanih delih predložiti ® lih i ifia vaSkih cest. i| V osnutku programa za obnovo voskih j občini je kar 18 krajevnih skupnosti, f vaških cest v naslednjih krajih: Stanjevci >dra'. I dotici, Beznovd, Puževci, MaČkovd, (H ■ Jind, Andrejd. Lemeije, PertoČa, fr‘ titici. Moravske Toplice, Sotina, Filovci, ; J unci, muravsK« tuptice, oouna, riiovvi, “ . OEmCam, Lipovci in Mali Bakovci. Skop«" odsekov je nekaj nad 17,6 kilometra. p M'" J t i?3 ■ Matilda Sraka iz Lipovec že vrsto let spl Nje ni izdel k i so prava mojstrovi na. Za । i potrebno ogromno dela in truda, kot pravi Večkrat ji pomagata tudi sinova. Izdelke si je vredno ogledati, «8 g ^^6jnajaJ1993 stran 9 I kmetijska panorama oP 4’ ki if »p fll* -1 t« Sadni vrt v Otovcih 1» .1 27 ‘1 / apni 1993. Dela prost dan. Iz programa Sadjarskega društva Pomuija je videti, J® na ta dan predvidena saditev v sadnem vrtu v Otovcih in da bo tega dne tudi piknik, . .. . . . . _______ ■■L. |J^ )'*^jndiij *»n>ben dan, z nekaj oblaki, ki že dolgo samo 11^ ’*?*’*<-*** deževalo, pa čeprav bi morda prireditev irrlit • * *" ••'^'■aa kdaj drugič, za dež pa »prosimo« že več .jf ***®sece. Pa niČ tudi tokrat, na trenutke posije celo 9b nič tudi tokrat, na trenutke posije celo i^ a 111^ Pomen pravočasne košnje Na,ši predniki s« kusili dvakrat Ictnv. Z dvema košnjama stare travne ruše so pridelali več mrve, ki pa je bila slabše kakovosti. Stara travna ruša po cvetenju ali še kasneje vsebuje več sušine, pa tudi več surove vlaknine, S staranjem m.še se povečuje delež surove vlaknine, zmanjšuje pa se vsebnost beljakovin, energije, rudnin in vitaminov. Ravno zaradi lega se priporoča zgodnja košnja, da z mrvo pridelamo čimveč hranilnih snovi. Z zgodnjo košnjo pridelamo količinsko manj mrve boljše kakovosti, s prepozno pa mrvo slabše kakovosti. Seveda je tukaj mišljen en odkos. Kakovost sena iz zgodaj in pozno košene travne ruše je v preglednici 1. lahko obirali,« so bila vprašanja, »si jo bomo lahko večkrat ogledali?« Še zaliti jo jc potrebno, saj ta del Goričkega že dolgo ni dobil dežja. Oprav- ede smo dobili sadjarji Pomurja. Saj res. tudi iz Panonke ni bilo nikogar. Vas. dragi strokovnjaki sadjarji, vas, kmetijci, pa bi bilo le lepo videti na tem otovskem hribu. Predvidevam, da marsikateri ni niti vedel, kje je. Pa morda kdaj drugič, ko bomo želeli vaš strokovni na^ svet, vašo drugačno pomoč, nc samo zemljo. Da, morda bi moral bili Se -med nami marsikdo. Žal nas je samo peščica sadjarjev, Po-murcev, ki želimo, da bi bilo sadjarjenje zdravo in navsezadnje tudi uspešno. Nekako nam ni jasno, kako lahko pride zasadi drevo v sadni vrt v Otovce nekdo iz Maribora, domačini pa opazujejo to dejanje le od strani. Morda je pri nekaterih celo vse to delo nepotrebno, nekoristno. Da, vsem, ki ne znajo cenili svojih sadjarskih poboCij, vsem, ki ne znajo ce- , niti zdravega sadja, in navsezadnje, vsem, ki ne znajo ceniti tradicije, gre ob takšnih akcijah na smeh. Morda pa vam ob ugrizu v slab, zastrupljen in nelep sadež ne bo šlo na smeh. Morda boste tedaj začutili, da jc vendarle delo tistih nekaj sadjarjev Pomurja potrebno, da so njihova prizadevanja potrebna, ker bo edino tako sadež lep, zdrav in okusen, Veseli bomo, če boste prišli v sadni vrt v Otovce, če boste med tistimi, ki si nabirajo znanje na tečajih, predavanjih in pri strokovnih ogledih nasadov । Sirom po Sloveniji in v tujini-Torej, vrata vrla se odpro slehernemu, ki to želi. Novembra 1993 bomo sadili drugi del. Vabljeni tokrat! M. HORVAT ■ sc ^damski cesti proti !4dJ?^‘0kaz ob cesti ^ai?r" "a‘o slaba, ' .J"'’prašna “ 'renuici; h« ' .d K le cesta. Poza- aanjo. kajli luuaiic iepa. " m H- ■* icpciu obdelana gozd, ..| %, '•MnuriiA,. . .. M Preglednica I Kakovost sena iz zgodaj in pozno koSene travne ruše SS prebavljivost SVL ŠE PSB % organ, snovi % % Ca P g/kg g/kg gjVg gi^ 85 zelo zgodaj tr. luSa pozno koSena ostarela ruša TO 24,6 4H 86 8 3,5 48 85 32 205 29 7,5 1,3 1,1 '^uriii E 'ti’ 'tv med polje. NajbO' Korak je bil i’ .il ? ''>Pi Uhb c ■Til _ ne prija, POH- Db nav- TOajhcii le- h Sadjarskega ‘Oda 4" ?’ie6. toda samo isti vmes članov Očitno so n ^li ^'1^’' "1 biti brez ob- samo isti 'k'' in biti brez ob- 'Pdvig ni,'p4poti nasmejan 1Murska C-kT,,« v' i-i za- O priredi- ™wska Sobota dela Je stalen pomurskih ‘’f4»S'‘vu je od za- spremi za- i videti AShU' ‘^nodi Sb bihli P« slabi titi SVoin .1.,!_______________ in videti lu z goz. pa se odpira Sl J hid’^y?^^ ^Jelovna ^0’ovearji so Razlaga preglednice: SS (%) - suha snov vzorca, izražena v odstotkih SVL (%) - surova vlaknina v % na 1 kg vzorca ŠE (g/kg) - škrobne enote v g na 1 kg vzorca FSB (g/kg) - prebavljive surove beljakov, v g na 1 kg vzorca Ca (g/kg) - kalcij v g na 1 kg vzorca P (g/kg) - fosfor v g na 1 kg vzorca Predsednik občine Murska Sobota Andrej Gerenčer sprejema sadiko iz rok mlade sadjarke Vladke. Foto: V. Smodiš tu, pa nič kaj dosti jih ni. Kot da bi jim bilo vseeno, kaj se dogaja v njihovi vasi, kot da bi ne želeli, da spozna Slovenija tudi njihovo lepoto. Pa vendar začetek ob uvodnih besedah predsednika SO Murska Sobota g. Andreja Gerenčerja, Lepo bi bilo, ko bi bili ob njem tudi predsedniki preostalih jwmurskih občin. Morda nam bo to uspelo kdaj drugič. Bilo je zasajeno prvo drevo, carjevič, zasadil ga je predsednik občine, in drugi carjevič, ki ga je zasadil predsednik Sadjarskega društva Pomurja Vlado Smodiš. Sadili smo naprej, izbirali znane in manj znane sorte jablan. Sleherna' sadika je posajena s posebno prizadevnostjo in željo, da bi Čim prej zarodila. »Jo bomo Ijeno je, zasajenih jc vseh 66 dreves, jablan, prepuščene so skrbi Sadjarskega društva Pomurja. Sadni vrt v Otovcih je zaživel, Med sadilci so znana imena, prišli so tudi iz Maribora, mag, Zupan, vsi so znani sodelavci društva. V vrtu je posajeno tudi drevo z imenom dipl- inž. agr. France Lombergar. Njega ni bilo, vedeli smo, da ga ne bo, čeprav smo prepričani, da si je želel priti. Bolezen je krjla, toda vsi, ki poznamo Franceta, smo prepričani, da bo zmogel tudi tokrat, da bo premagal tudi bolezen in že prihodnjič bo stal sredi vrta. Še nekaj zabave po saditvi, kmalu pa se zapro provizorična vrata vrta. Zaprla so se vrata za velikim nasadom, ki je bil last KZ Panonka, Del te par- Kot je razvidno iz preglednice, ima seno iz ostarele in pozno košene travne ruše manj hranilnih snovi kot seno iz pravočasno košene travne ruše. Poleg tega je Še za 22% slabše prebavljiva organska snov. Prav zaradi slabše prebavljivosti organske snovi in manjše vsebnosti hranilnih snovi veliko izgubimo s prepozno košnjo. Prebavljivost organske snovi močno vpliva na užitnost sena. Preglednici« II Vpliv prebavljivosti suSine senu na uživanje sena prebavljivost suSine V senu (%) 71 66 61 50 v kg/lOOkg žive teže 2^9 2,6 2,2 1,7 zauživanje sena v kg/600kg žive teže EM 15,6 13,2 10,2 •idelovanie i fe**,,.,, „ buč predvsem v Pomniju, je priddova- ’ a umu J JO, jc ifimcnvvdi' razšiijenn. Zaradi kakovosti in Cdsi*’® kat 1^1 “"'®ea olja je pridelava tržno zanimiva tako I 'usi.," nat ii-i_—S" Drii 'Tl"- >^9*8 i?^*tlovanie n. t 'Vanje pa moramo poznati določene zahteve f-is ** fc pri- ikh ^'Stbri ■ ‘dovoli L-fri^^lbK. Ikibn...., h. ‘r »i?*' Pi* so *! .j« uspejo za-“speSno Ps M i*® PotTAk "'■pesno BS^Juiu koren; imajo J^llilVA ^''^ki Sistem. povrSini več let zaporedoma posejana koruza. Buče lahko sadimo na isto površino Sele vsako četrto leto. S senom slabe kakovosti krave zaužijejo manj hranilnih snovi, je slabše prebavljivo in tudi količinsko ga manj zaužijejo kot sena odlične kakovosti. Sena z 71% prebavljivostjo suSine so krave sposobne zaužili celo za 41% več kot pa sena s 50% prebavljivosti sušine. Do razlik v zauživanju sena lahko pride tudi ob enaki prebavljivosti, kar si razlagamo glede različnega botaničnega sestava travne ruše (razmerje trave : detelje : zeli). Za primerjavo navajam zimske dnevne obroke, sestavljene iz sena različne kakovosti, močnih krmil in mineralno-vi tam inski h mešanic: Preglednica III Zimski dnevni obrok iz sena odlične kakovosti za kravo, težko 600 kg žiti je potrebno na kalivost (II, razred 70%, I, razred nad 90%), sortno čistost, energijo kalitve, zdravstveno stanje m poreklo. Teh pogojev bučno seme pogosto ne izpolnjuje, tako da so bili v prejšnjih letih izpadi pridelka celo 10-20% zaradi neustreznega semena. Povsod pri nas večinoma že prevladuje seme golic, ki vsebuje tudi več olja. Take sorte pri nas so: slovenska golica, gleisčtorfska golica in wies 371, Oskrba in zaščita Če se Je zemlja zaskorjila po saditvi, najprej branamo, da rastline laže in hitreje vzniknejo. Po vzniku pa rahljamo med vrstami, s tem pospešujemo zračnost, hkrati pa uničimo vznikle plevele, med vrstami okopavamo 2-ali S-krat, če se odločimo za mehansko zatiranje plevelov. Možno Je tudi kemično zatiranje plevelov z enim od naslednjih herbicidov po setvi pred vznikom: - lasso EC 4l/ha -t- promepin 1 kg/ha - dual500EC2l/ha 4- promepin 1 kg/ha - cotoforR802kg-i-devrinolEP 501,5-3 kg/ha - fusilade 125 EC 1-21/ha, po vzniku (učinkuje le na ozkolistne plevele) Buče so ponavadi odporne proti boleznim in Škodljivcem, v izjemnih primerih se pojavila okužba s pepelasto plesnijo, pri kateri si pomagamo z ustreznimi fungicidi; karathane. bayleton. enovit M, sa-prol itd,, in listni ožig, ki ga zatremo z enim od bakrenih pripravkov. krmilo Količi- SS na kg kg Sur. vi. g ŠE g PB g Ca g P g Na g 12,29 3582,6 5345 1309 120,4 43,82 21,28 odlično seno za vzdržev, ostane za mleko lit. mleka koruza lit- mleka skupaj sol 14 3200 320 30,0 20,0 10,00 so samo približne gnojilne norme. Za natančne izračune moramo upoštevali založenost tal oz. narediti analizo zemlje, ki vključuje tudi pH-vrednost. Ta podatek Je pomemben, saj buče slabo prenašajo kisla tla, ki pa so žal pri nas zelo pogosta. Optimalna pH-vred-nost je med 6.5 in 7.0. nikakor pa ne sme pasti pod 6,0. V takem primeru je potrebna kaki fi kači ja, ki jo opravimo jeseni, morebiti v manjših količinah zgodaj spomladi. Način in čas saditve Sadimo lahko ročno v prej označene vrste ali pa strojno s pnevmatsko sejalnico. Predhodno moramo izbrali in zamenjali ustrezno razdelilno ploščo v sejalnem mehanizmu. Ročno sadimo v kupčkih že nakaljeno šema. Razdalje med vrstami so 1.6 do 2.2m, odvisno od stroja, ki ga bomo uporabili pri oskrbi posevka. Razdalje v vrsti pa se gibljejo med 35 in 60cm, Preračunamo tako, da dobimo optimalen sklop, ki znaša 1,1 do 1,2 rastlini na mL Globina naj bo 3-4cm. Optimalen rok saditve je takrat, ko doseže zemlja v globini 5 do lOcm temperaturo 12 do 15°C, lo pa običajno doseže med 5. in 15. majem. Za Iha površine potrebujemo 4-5 kg. Pri nakupu semena moramo oiti pozorni, če vsi podatki ustrezajo predpisom za semensko blago. Pa- 4,75 4,13 2145 7,8 989 16,5 90,4 23,82 11,28 25,8 3800 308,75 0,95 40g 21,8% v SSobr. 21.6 21.6 26,0 11.9 17,1 20.5 9,4 0,05 9.4 22.0 Zimski dnevni obrok iz seni odlične kakovosti za kravo molznico, težko 600kg. in količina mleka s 4% mlečne tolSče (glej priložen obrok). Kot Je razvidno iz preglednice 111, dobi krava iz 14kg sena odlične kakovosti, 4,75kg koruze in 40gsoli dovolj hranilnih snovi za vzdrževanje in 21,61 mleka s 4% mlečne tolšče. Priprava zemlje Zemljo osnovno obdelamo jeseni z zimskim oranjem, tako da se prek zime tla dobrS navlažijo. Spomladi orjemo le izjemoma, in to samo na lahkih tleh. Pri spomladanski obdelavi Je osnovna naloga čimprejšnje brananjc in s tem ohranitev zimske vlage. Pred setvijo pa zemljo obdelamo do drobnogrudi-časle strukture, hkrati pa zabra-namo mineralna gnojila. Gnojenje Bučam zelo ugaja gnojenje z organskimi gnojili, posebno s hlevskim gnojem, ki ga zaorjemo Jeseni 30-40 t/ha. Pri setveni obdelavi pa dodamo preostalo količino mineralnih gnojil. Dušičnih gnojil dodamo nekoliko manj, saj velike količine negativno vplivajo na tvorbo olja. Dodamo 3CMi0kg/ha čistega Preglednica IV Zimski dnevni obrok iz sena slabe kakovosti za kravo, težko 600 kg I ŠE g Ca g Sur. vi. g PB g SS Količi- Na g P g krmilo 'j' Sistem. J A kf' 6 T"" '"žl ■ Pu -,] Y do 7 ■ P® pomrznejo. ^■r na "i^ke tem- Prenc- ne P i, ’*'4iodnifc "ua na isti 'Orinl naredi so vsa itletm ro [J K. da ni betu kn pa duiika. Potrebe (80-120 kg/ha P^Osj in po fosforju kaliju (120-160kg/ha K^O) so nekoliko večje. Npr, pri gnojenju z NPK 7—20—30 Je količina 500 kg/ha. To KAREL HARI dipl. inž. kmet. 1 !!j na kg kg seno, slabo za vzdržev, ostane za mleko lit. mleka koruza skupaj hrao. snovi sol til. mleka skupaj 10,2 1.85 20g 9,1 3255,8 2457,2 363,1 50,2 18,67 7,14 3200.0 320,0 30,0 20,0 10,00 1,61 -742,8 43,1 0,7 20,2 -1,33 -2,86 5,8 1480 120.2 0,37 6,66 0,018 30% v SS 10,71 obroka 737,2 163,3 20,57 5,33 2,84 7.60 2,7 2.7 5,9 2,7 3,9 Zimski dnevni obrok iz sena slabe kakovosti za kravo molznico, težko 60rtkg. in količina mleka s 4% mlečne lolSče (glej priložen obrok). Kot Je razvidno iz preglednice IV, damo kravi z 10,2kg sena slabe kakovosti, l,85kg koruze inŽOgsoli dovolj hranilnih snovi za vzdrževanje in dobimo le 2,71 mleka s 4% mlečne tolSče. S primerjavo obeh obrokov vidimo: 1. Krave molznice zaužijejo več sena odlične kakovosti. 2. Več zaužitega sena odlične kakovosti, ki Je tudi dosti bolj prebavljivo, daje organizmu več hranilnih snovi. 3. Čim več hranilnih snovi dobijo krave iz kakovostne osnovne krme, tem manj močne krme je potrebno dodati. 4, Zaradi precej večjega uživanja sena odlične kakovosti lahko obrok izravnamo na 21.61 mleka. 5. Zaradi slabega uživanja nekakovostnega sena krave z osnovnim obrokom ne zadovoljijo niti potreb za vzdrževanje. Zgodnja košnja se splača že zaradi pridelka sena odlične kakovosti, pa tudi suša, ki že pruiska. nas opozarja, da moramo čimbolj pohiteti, Ce želimo dobiti vsaj 2 odkosa, , - Sestavil: Janez Lebar, dipl, kmet, inž, , . Kmetijska.svetovalna dužba ŽVZ za Pomurje M.iSoboig stran 10 vestnik, 6. odsevi mladosti Spet je prišla pomlad, lepa kot jutranja zarja, vesela kot zvon, ki oznanja nov dan. Spet je prišla pomlad, zbudila je zvončke, trobentice. Spet pojejo ptice in kmetje na polje hitijo. Spet je prišla pomlad, z njo pa čas ljubezni in upanje na lepši čas, na boljši jutri vseh otrok sveta. Pomladna Mateja Horvat, 6. r OŠ Kobilje Če bi vsak pometel pred svojim prAg*””’ Naglo se približujemo letu 2000 in s tem se ki ga je odvrgel. Pri nabiranju smo it pj lUlJ^UJVHIV IC^lU X.vw Ul » iW: m 5“ vhjt 15^-1» x II Tjg iz dneva v dan bolj spopadamo s tegobami dali, da smo tudi mi tisti, ki to enaindvajsetega stoletja. Postali smo visoko skupina se je med malico vrnila iz J razvita bitja, razvili najsodobnejšo tehnologijo je imela veliko dela. Odpadki, ki soi’^> in z njo tudi gore odpadkov, ki nas bodo, če odložili v gozdu, in embalaža , ne, bomo nravilno ravnali, uničili, ^enrav smo ob Dotokih in aramoznicah SO bili sam ne bomo pravilno ravnali, uničili. Čeprav smo ob potokih in gramoznicah so-, visoko razvita bitja, smo vendarle premalo dica naše človeške neodgovornosti.^^ i, uiija, »uiv vvjiuaiic: pi^iiiakv mivo uvvm^v ,v-.- _ zavedni, da bi te odpadke,, ki smo jih »proiz- ženi z odpadki in utrujeni smo kili e^mi nri-n«»rsvr1iAni aIi iik nriZalmvani mallH. Ift SltlO Sl 1^ vedli« sami, bili sami pripravljeni uničiti ali jih težko pričakovani malici, ki smo vsaj pravilno razvrščati in odvažati na pri- zaslužili. Po malici smo spet 1 inema mesta. Da bi pokazali ljudem njihove nje v svojih vaseh. Učenci v Bcgojo* mlin ncuActIli cmn li nrinravHi^ni DAhirat) ^aino manisih Oop f ( i tonoinin«’®?, ’ lastne napake m jih vsaj malo osvestili, smo si pripravljeni pobirati samo manjSilvo P mi osnovnošolci na vso moč prizadevali, da bi temveč s pomočjo odraslih očistili pred svojim pragom in s tem pokazali, nike in podobne stvari, ki so jih po®*® da bomo le na ta način uspešni. Zbrali smo se zgodaj zjutraj ob osmi uri, da Ijali, Mož s kravato in kovčkom Le kdo ga v Gornji Radgoni ne pozna? Kravata in velik kovček sta njegova stalna spremljevalca. Je postaven mož. Bil bi še bolj, Če bi imel nekaj kilogramov manj. Vsako jutro nas pozdravi z globokim. temnim glasom, ki je zdaj, ko je prehlajen, raskav in Šepetajoč. Brez njegovega glasu tik pred začetkom pouka bi kar nekaj manjkalo v naših ušesih, čeprav nam gredo včasih njegove besede skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven. Zadnji del c4>jav je že slišen, ker nas učiteljice pomirijo. Njegove zadnje besede so pomirjujoče in nikoli ne manjkajo: »Prijeten pouk vam želim in dobre ocene!« Zdaj pa že moramo povedati, da je ta mož naš dobri ravnatelj DUŠAN ZAGORC. Za našo Solo žrtvuje dneve, pa tudi noči. Starejši bi temu tekli »oženjen je z njo«. Voditi šolo 2 925 učenci in 84 drugimi zaposlenimi, ni lahko. Kadar smo pridni, ne skopari s pohvalami, pa tudi graja ne izostane, če kaj ušpičimo. Je resen in pravičen do otrok. Me pa ga poznamo še z druge plati kot šaljivca in zabav- bi počistili vsak svojo vas. Medtem ko smo vsi Akcija« jc uspešno končala. s^ojo vas po svojih najboljših !**®^^* t l » (« 1 K nega človeka. Katja Kurbus Sabina Fekonja Ficko Manja Dopisniški krožek nižje stopnje OŠ Gornja Radgona Najboljša prijateljica Moji najboljši prijateljici je ime Sonia. Živi v Biserjanah in obiskuje 6. a razred OŠ Videm ob Ščavnica. Je večja od mene in rada se oblači v hlače. Velikokrat pomaga mami opravljati težka dela. Spoznali sva se zato, ker imava istega strica. Ko pridem k njej, se radi igramo. Včasih se skrivamo in mi dve s Sonjo si najdeva skupno skrivališče. Enkrat sva se že tudi skregali, toda kmalu sva bili spet najboljši prijateljici. 3.a OŠ Videm ob Ščavnici Lil putibiiu vsan SVUJU ¥<«s, km sinu vai s-i^DJO vas po SVOJIH najtX)lj5in । Upali, da bomo najuspešnejši, so bili najuspeS- soUicaJinaŠaloinnas pohvalili, mi P* i J nejSi Bogojinčani. Po prihodu vseh smo se spraSevali, kako dolgo b«te pripi^'! razdelili v dve skupini, ki sta temeljito opravili ceniti. Očistili smo, kolikor smo vsaka svoje delo. Prva skupina je z vrečkami delo pa so pozneje nadaljevali in rokavicami na rokah prečesala vso vas. nali smo nespametno ravnanje 1]**®-; Njihove vrečke so se kar hitro polnile, ampak nepravilnega odlaganja odpadke*’ kljub utrujenosti so nadaljevali. Pri vaškem sprašujemo; »Ali ste tudi vi?« domu in trgovini jih je Čakala »zakladnica« . .. odpadkov in vsak se je ob tem spomnil majh- Sihiia , nega, na videz tako nepomembnega papirčka, . ’ “ »niti. smo, kolikor smo '1 Ji la J !1 V to Ali veste? Odgovor na 34. nagradno vprašanje (Kakšno drevje raste v črnem gozdu?) je precej bolj preprost, kot ste mislili. Dovolj je namreč samo ena beseda: IGLAVCI,^ Iglasti gozdovi $o namreč najbolj .črni’, to je temačni. Zal tudi tokrat nismo prejeli nobenega pravilnega odgovora, nekateri pa ste bili dokaj blizu. Napisali ste namreč, da gre za jelše (tudi črne jelše). KUPON št. 36 Ali veste, kaj je zbirka posušenih rastlin? Odgovore (s kuponi!) pošljite najkasneje do 12. maja na naš naslov in pripišite *Ali veste«. Strah me je prihodnosti Mnogi ljudje se bojijo prihodnosti. Kaj se bo zgodilo čez eno leto, kaj se bo zgodilo čez deset let? Tudi jaz se na neki način bojim prihodnosti. Naslednje teto bom začel obiskovati srednjo šolo. Kaj če pride vmes kaj drugega, na primer vojna? Ljudje bodo spet nesrečni. Saj ne vem, če se bo to zgodilo. Pred desetimi leti tudi niso vedeli za današnjo vojno v Bosni in Hercegovini. Tamkajšnji ljudje niso vedeli, da se bo to zgodilo, da bodo mogoče umrli. Takšna je prihodnost. To kar napovejo vedeževalci in preroki, tudi ni vse resnično. Če ti napovejo kaj slabega, te je Se bolj strah prihodnosti. Pa naj se zdaj vrnem k srednji Soli. Saj ne vem, če bom izdelal prvi letnik ali če bom naredi! maturo. Ne vem tudi, kaj vse me Še Čaka. Ali bom mogoče dobil neozdravljivo bolezen? Prihodnost pa nam prinese tudi kaj dobrega, če i^m neozdravljivo bolezfo in mi zdravniki napovejo, da so iznašli zdravilo, je to zame lepa novica. Lahko pa tudi sam skrbim za prihodnost. Imam zdravo prehrano in zato moguče ne dobim bolezni, ki bi jo dobil ob nezdravem življenju. Če naredim zločin in me obsodijo na dosmrtno ječo, to zame ne bo lepa prihodnost. Lahko pa se poročim, imam otroke, jih lepo vzgajam.. ■ Toda vseeno me skrbi, kaj se bo zgodilo z mojimi otroki. Bodo imeli lepo, dolgo življenje ali bodo delali napake? Kaj če se bo našel dovek, ki bo povzročil 3. svetovno vojno! Ali bo ta vojna hujša in bolj kruta od sedanjih? Se bodo ljudje pobili? Bo ostalo kaj živih bitij in zelenih rastlin? Ali bo svet propadel brez vojne? Bodo to propadanje povzročili naravni pojavi; vulkani, potresi, razna sevanja, ugaslo sonce? Za prihodnost ne vemo, kaj nam bo prinesla ali kaj se nam bo zgodilo. Nekateri vidijo v prihodnosti upanje, drugi ne. Jaz ga vidim, Andrej Ostre, 8. b OŠ Križevci k t 'ft hi lit IRGO«*!; nAitiftcI. J Beltinci, -1 • kavbojke 1-0^ pajkovke 1^^ ►j • “mi«®!;, majice b KOZM^ni^* Spoznajte ponudbo dobre zavarovalnice. DZM d.0.0. I 1 , p. p. 45 61000 Ljubljana Tel.: 061/271-135 I I Adriaticove poslovne enote in agencije so Vam odslej še bliže. Iz zavarovalne družbe Adriatic Vas obveščamo, da lahko na področju Štajerske, Prekmurja in Prlekije vsa naša kakovostna zavarovanja (življenjsko, nezgodno, premoženjsko, kmetijsko, avtomobilsko, transportno-kreditno, stanovanjsko, rentno, prostovoljno zdravstveno) sklepate v naslednjih poslovnih enotah in pooblaščenih agencijah; • ADRIATIC PE MARIBOR, Partizanska 3-5, Mtrifoor, id 062 26 062 in 24 689 (vsak dan od 7h do I5h, ob sredah do 17h) • agencija, Partizanska 5-5 A/rtri6or(vsak dan od 12h do I8h, ob sobotah od 8h do 13h) * agencija GRAL, Glavni irg 17b, Maribor, tel 062 23 771 • agencija BORI, Borci za severno mejo 34, Maribor, tel 062 306 824 ♦ agencija ZAPIS, Jocova 74, Maribor, tel 062 104 431 • agencija MOŽIČ, Črešnjevec 15a, Selnica ob Dratd, tel 062 671 129 * agencija ANTAZA, Kraigherjeva 25, Kidričevo, tel O62 796 010 • agencija BONUS, Trg svobode 24, Slovenska Bistrica, tel 062 811 948 • agencija ZAVA, Miklošičeva 12, Ptuj, tel 062 301 513 • agencija ZAAL, Kraigherjeva 19a, Lenart, tel 062 721 221 • ADRIATIC MURSKA SOBOTA, Štefana Kovača 28, Murska Sobota, tel 069 32 133 in 31 134 • agencija PAZA, Lendavska 29a, Murslss Sobota, lel 069 33 000 S g I □ m DDE 061/301-573 06i/ 46-568 PRVI PREVAJALNIK, V KATEREGA JE VNESEN TUDI SLOVENSKI JEZIK!!! PREVAJALNIK Z NAJ VEČJIM ŠTEVILOM TUJIH : JEZIKOV NA SVETU!!! I Slovenski, angleški, Ironco^ki, nemški, španski, Halijonski, portugalski, nizoitemski, donski, norveške, I švedski, findd, ruski, češki, slovaški, poljski, madžarski, I srbsko-hrvoški, grški, turški, bolgarski, romunski, vielnomskb molajzki, joponski, tailonddri jezik, 13-000 besed, 550 pogovornih froz, ki jih potrebujemo, ko se znajdemo v raznih lituocijoh, npr. v hotelu, KO SP inoiopino ▼ roinin siruDCJ|Dn, npr. v noieiu, na racepcijb v restavraciji, pn ogJedv znamenitosti, pri zdrovniku, pri mehoniku, pri friztrju, t*® nli nulj%kiicrii nn«1nii nri trvTbTAnvrsniti in nrjkrJetrKvtinniit lui^b in Ca iiv Ca 2$^^ i' oli oviobusni posiajij pri spoinavanju in predsfovijanju ljudi in in ie, » mogoCe niste vedeli, vendar Človek v vsem življenju v pogovoru uporablja povpreCNu 25 JEZIKOV LAHKO PREVEDETE V SLOVENŠČINO IN SLtPrtNŠČ&tO V 25 SVETOVNIH JEZIKOVIH ,oi , Na sFovenskem tržiiču ima ek$kluzrvna pravica prodaje fego izdelka podjelj* DŽIRLO, d.o.o., p P- . Iz podidjo OŽIRLO sporoforno, do je izdelek prokKčen prispevek k vključevanju Slovenije v svdovti* kon^ Novodilo za uporalx»: Ijfej No voljo je poleg iloven&kega 4e 25 svetovnih jezikov, Zo vsok jezik loMco izbirate med 48 Za delovanje prevajolnika so pofrebne 4 gumbne bolerije 11.6 k 5.4 mm, 1.55V, ki so ie priloi**'*' tem bodite pozorni no simbole zo polaritetOj ki $o prikoioni v predolu. PODROBNA NAVODILA SO PRILOŽENA APARATU. Ceno InJeJEo.- 9.999,00 le [5] TAft-GAftCk Usinik 1« trojno uporabo - zdf94* >* note iMfpOčio bo^olk*« li eigQr*tn40o dima odilnmi de odttoeo* lkedl|irib tnevi, vendar dgaraii ne adviame arem«, Oimli ali cata odpravi inaMru bodifate hotel) m pr«|X«čwi* botet*n$b» sprarnamba M pljučih. MJ>tCU X rAt'GA«O POTKEONUSl KOT VŽIGAlitBU a BJ e99,0p -c PtT srr«JkL GINGER LA DOLGO Ih UUeCZEN. KUnJlEJO 2EHSKE • nJElO JMOŠKI! toi. š«ftavli*(t po ttori tetofiki rodotvri, te otodno 17«Ki n« detevvit* vMh ■•lefAih Furtlcčij. FO ntkoj dnati giljo boU« OporiK, da j* Iptelna a«p*foU popvitite, da tprte glebl^. mirnet« In d« šte prijalno umrriHM. T« občtrtek preraste * (pjotno dafara počuti«, k«r 1« ba kaute tudi i ibditonien handkif*, «b(tpra spalne moči in ettedaili. a Sir * PTT imUti. ČANG-ŠLANGOuZA zmanjševanje telesne teže naj BO VAŠE GESLO: ZDKaVJE, VITKOST, USFtH! 499,M SIT + PTT Afmškn NAKO&LNICA kn* in prTrmelT uGu in $1 * ■ l * a KAOlia, POZORI 1. (-k"! “ S - bsHe, lUk. n, «10« ' dralonja Umniu in dibolnih paN s 0, te traonitut« liolkno UiodlinA m** * priptovA s« č«! s«*,** rn KINS-KONG uulitt K tsl h,*«!. k.,™,, ndr«ed pri KON6 i« hon^ $0 koM|M Zbor DUNAJSKI DEČKI ir ir*!« goMomni* Ibar« DUNAlSlU OCČKl. 2«. m«ia 19*3 po te v tearibaru Vttepo^ n« vteh «bto«b*iti*> tetefvtsbdt ttevdhah ob pdna na p p 45, «1009 tjubt^ona C«rta ntepnč j« 3.000 Srt". Flatdo pa pntvnv. Otebibuet«.aprorija aUjulna Olirte, < i I OfKLETA > POZOR! DEKIJTA, Vm ralifcn šaateeHo p«9Mo Nnoi« * oteri^h BtnON tet« 11^ CMv UlNT IMJHEMT l$otol« lotMUi d»U«, hi to bo pr«d$«»f(ioto « r*bloMAri 1^** ogtetiK A« rtotdlDn^t ihvteh, < intervNi^) IMite mani (testeni)« AMtep, uglai*OQ prMsinO)!, na iKam« tteJuH litefte HabAOM*! 4ela»; 1 Om p«dartL) ita notte* Dtirt« 10« , PO 4S, «1000 riif y .,1 / Poteg dtkteta, U bo L I te bodo 4ta«HU ^pte* pOEKUTA OllU-^ i 1 A«no««mSt iterKvo n Spamit m t dtugrft riropibiA Movab irSOR VSEM OtrifT ORWVI OŽIRLO OS»NO n^boll no« p*Ji»'l* -Aj£^ tASTNrtf * ' I 1993 stran 11 kulturna obzorja s» ifrl Ne posiljujte pokrajine!« Za zeleni jezik (35) j® izreklo Njegovo kraljevsko visoeanstvo Princ rt I Velike Britanije. Zgodovina jfl je znana, začela se je, po naših današnjih bnl II r >. JJCIlIA i ^nX.r^Ai_ ._ j* < ■ ■ ■ ■ ■■ » » Jfl h L' ---'—jK. £,aiuvia 9v jnoi** uaiiasiijiii k. illh 11^-^ ^BČetkom nove znanosti in kolonialnih osvajanj. sif kom pil, iiuvu rnaiJi^Mi iii hviujiiuiiiiii u^vajaiij. '’lirnn '** vidni, '‘Kiliir im' more več. pač rile z huldo- I ■■snnifc -nniian an* b||ii|\ nc^a J/av l’/'; *■ IPUIWF ksinkni” betonira vanjo ravne jarke in postavlja nad njo ':■ ^nili., Mzgradbe,«je nekoč zapisal avstrijski učenjak “ ^enning. ki fičilnn 7nnnp rpi^i mar iip' fCnknr P ■š' ki cifltno še •■ "urics, ki cifttrici ločitvi od Diane, 1»*^’““' ^®eo’^arial ritje m Znane reči, mar ne! Kakor »•1 ' *’hon nt ■rso z naslovom recimo na Turnerjevi sliki iz začetkov 19. stoletja. V drugem delu knjige našteva princ načela, po katerih naj bi se gradilo, da bi ne Čezmerno uničevali okolja. Zdi se mu. da so različne pokrajine predolgo prenašale nekak svetovni arhitekturni stil, ne glede t? d’ »» 5 , M Brilain. Knjigo je je bila na iiP”’ v angleškem je-Ituaila nzkdanjii dijakinja limnajije Simona in jo v 4it bivši nT, dp- v angleškem je- ^'^oji bivši profe 1 ■ - štcii-■ J P™'^’ wcnpi n-i ■ ---- tale v knjigi ’ "is v,;.. . 1111;“® Vaiiir.r; princ raz- na tisti del niO). "^^novalj k' ki B' ga ■■ kulturna kra- S‘^<‘''onski' poklicni umetnost- tooretiki in kri- ne. romantičen. ■•'«1 razJoKa za in ro-h-f. včl- |r- britanskega 1 la tc strokovni le avtO’ '®bko skli- p na Se iz ' prosi, naj standardni T"' dnln„ dolgočaja . sc ne . So spremljam, objestno :o se * uničujejo At,, '•itirvef '' arhitek- (J M I da ne bi bil znan tudi najbiižji protiargument tej' prinčevi tožbi. Boji sc, da se bo v imenu napredka izteklo tudi njegovo prinčevstvo. Branimo princa in postavimo temu protiargumentu protiargument: česa se potem bojijo tisti, ki niso princi, pa mislijo enako kot princ? Sicer pa pustimo to. Princ nam koristi za nekaj drugega. Na kraljevski način namreč pobija tezo, ki jo v samoobrambi zagovarjajo naši arhitekti in urbanisti, ko pravijo, da je za ekološko in duševno destruktivno urbanizacijo kriva politika, ne pa stroka. Princ pravi, da so vpivne teorije arhitekture iz petdesetih in Šestdesetih let, ki so jim suženjsko sledili vsi, ki so hoteli veljati za sodobne, po krajih, vaseh in mestih spočele brezoblične monstrume. Kriva je torej arhitektura. Kar velja za prinčevo kraljestvo, velja tudi za našo deželo. Kriva je stroka. Vsaj v prvem koraku. Da je naposled morda vendarle kriva vera, vera v napredek, to se razgrne šele v drugem koraku. Vsekakor je kriva tudi politika, vendar prav tako posredno kriva. Ker stroki ni preprečevala uničevanja kulturne krajine. V prvem delu se princ ukvarja z Londonom in drugimi angleškimi mesti. Povečini neposrečeno, ker v resnici ni mo-' goče - tukaj imajo zagovorniki modernističnega načina urbanizacije vsaj deloma prav . da bi London ohranili tak, kot je. nekoč v vestniku. SEDAJ V KNJIGI ^EDAJ v kn ^[ata )ri iz Sv, ‘Trojice h AVTORJA 'FRANČKA ŠTEFANECA na značilnosti pokrajine. Točno tako, o tem smo prepričani. »Nove zgradbe naj ne dominirajo nad pokrajino, ampak naj se skrbno zlijejo z njo.« »Zaščititi moramo deželo. Iz kompleksa različnih razlogov, tako zgodovinskih kot psiholoških, poirebujemo občutek za divjino. Zeleni pasovi so dragocen prispevek k ohranitbvi (pa čeprav se včasih to dozdeva iluzorno) pokrajine.« Natančno tako, princ, o tem smo tudi mi prepričani, hvala, da ste nam pomagali s svojo kraljevsko avtoritetol ŠTEFAN SMEJ kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava, ki je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. LENDAVA: V lendavskem gradu Je na ogled stalna zbirka slik in kipov z dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij, na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja in razstava OLORIS. LENDAVA; V prostorih galerije lendavskega gradu Je odprta razstava grafik Štefana Galiča in kipov Viktorja Gojkoviča. Razstava bo odprta do 17. maja. MURSKA SOBOTA: V galeriji Je razstava akademskega slikarja Vladimirja Potočnika iz Ljutomera. Na ogled bo do 17. maja. MURSKA SOBOTA: Pionirski oddelek Pokrajinske in študijske knjižnice Je v grajski Razstava bo na ogled vsak dan razen nedelja od 10. do 12. ure. sredo pa tudi od 16. do 18. ure, in sicer do 20. junija. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V kinu Park si lahko 6. maja ob 18- uri ogledate film Francija Slaka Ko zaprem oči. Predstava bo Se 7, maja ob 18, uri in 8. maja ob 20, uri, ko bo tudi srečanje z režiserjem in igralci filma. 6- maja ob 20. uri bo v grajski dvorani nastopila jazz pevka Mia Žnidarič. ŠTIHOVA DVORANA Štihova knjižnici pripravil razstavo zbirke Sinji galeb Odprta bo do 28. maja. MURSKA SOBOTA: Ob obletnici rojstva Janka Glazerja je Študijski oddelek Pokrajinske in Studijske knjižnice pripravil razstavo, ki bo odprta do 21, maja. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda razstavlja svoja dela akademska slikarka Zora Brenčič-Zalokar murska SOBOTA: Pokrajinski muze; vabi na ogled gostujoče razstave Muzeja narodne osvoboditve Maribor Skavti in gozdovniki na slovenskem, Otvoritev razstave z nastopom rogi sto v in tabornikov bo v petek, 7. maja, ob 19. uri. CANKARJEVEGA DOMA; 6. maja ob 11.30 bo predpremi-erna predstava PIAF (koncert za dva igralca: Alenka Vidrih in Gojmir Lešnjak). SOBOŠKI KINO: 4„5.in 8. maja ob 20. uri, 6. in 7. maja ob 18. uri: KO ZAPREM OČI, film režiserja Francija Slaka. 8. maja ob 20. uri bodo v kinodvorani tudi režiser in nekateri igralci. 11. in 12. maja ob 20. uri bodo vrteli v soboškem kinu film MEDITER.ANEO, nagrajen z Oskarjem ’92 za najboljši neameriški film, 14. maja ob 20. uri bodo vrteli Kurosawov film RAN in res je^ kar piše v programu, da moč in lepoto Kurosawovih »zgodovinskih spektaklov« lahko doživite le na velikem platnu. 13., 15. in 16. maja ob 18. in 20. uri bo v soboškem kinu IZDAJALSKI TRENUTEK, ki ga je ameriška kritika razglasila za film leta. DGP-Društvo amaterskih glashenihov Prekmurja organizira ogled I J 2 "ILZl |iai T v —------ .* koncerta »Rock na otoku«. Informacije na tel. št,: 24-629, vsak dan do 12. ure. •» ■ ii -1^ ? K u-ž. < iisr* pftSiiEusim Kako in kaj je še bolj res človek se kar nekaj časa sklanja nad besedilom, v katerem avtor (avtorji) (le Čemu kolektivni podpis, kajti vprašam se predvsem, v koliki meri hrabra Jo brezkompromisna zborovodkinja najde v navedbah, ki so od glave do repa same Spekulacije, bojda naj do tega v javnost ne bi prišlo, ki do nelagodja prepričljivo navajajo »nekaj..kar ni popolna resnica, servirajo »nekaj...« in bo v trdi It?’7"“'"’' oviiKom, opremljena pa ^it) U-dn in , p^togratijami. V prednaročilu, ki naročite po veliko nižji ceni, * prosti prodaji. Naročite jo ^<•1 V prosti prodaji. Naročite jo i^vr. tiwiQ n ■■ “»“M * prosti prodaji. Naročite jo gf^fiinico, ki jo pošljete na naslov. Kovača 30, P-P- 27, 69000 la. nuvClLa JU, PP 27, 69000 rat^i vam jo bomo poslali - 10 boste tudi plačali s priloženo isto kar kmalu negirajo, na trenutke so ovinkarjenje in s ponesrečenimi zaporedji misli prava neresnica, izraža tudi del svojega trdnega prepričanja; trditve in očitke bom utemeljil) čez drn in strn dokazuje (dokazujejo) svojo dobrohotnost za kvaliteto zborovskega petja ter pojasnjuje (pojasnjujejo) v zvezi s 25. Jubilejem MePZ Štefan Kovač iz Murske Sobote »nekatera dejstva, ki h. o if! ) 1200 SIT, v katero je - FlantkS Štefaneca ZLATA URA. f^cal po povzetju. Požljito mi Jo na E . ■■ "C' so bila v zadnjem času v Javnosti napačno interpretirana.« Ta navedek se blesti v uvodu Članka s Se bolj blestečim naslovom Naš cilj Je .. biti najboljši (VESTNIK, kulturna stran, 15. april, t. I), Kot nekdanji zborovodja ome- (»Ali je slovenščina ogrožena?« - Neznanje in nekulturnost jezikovnih uporabnikov kot eden ud razlogov za zaskrbljenost) v 34. zapisu smo v osnovnih obrisih predstavili nekatera javna opozorila na neustrezen odnos Slovencev do slovenščine. V tem in naslednjih zapisih pa bomo konkretneje predstavili tista področja narodovega življenja, na katerih je materinščina najbolj zapostavljena in splošna jezikovna kultura najniže, torej tiste pojave, ob katerih se je zastavilo vprašanje, ali je slovenščina ogrožena. 'Malomarnost, Slovenščine ravnodušnost v javni rabi vsesplošna, znamenj zanjo do le je usode zares nešteto- I Vsakdo misli, da lahko počne z n|o, kar se I mu zljubi, Javnost pa to mirno prenaša.* j Janez Gradišnik I Bo že držalo, da so nedavne družbene spremembe tudi na ; jezikovnem področju povzročile svojevrsten potres. S potresi pa je f tako, da z njimi pridejo najprej ruševine in šele potem nove 1 gradnje. Dolga desetletja zajezeni tok t.i, svobode govora se je kljub postopnemu dviganju zapornic proti koncu 80- let vendarle sprostil precej znenada. Tako ni Čudno, da se danes marsikje izteka v mrtvice praznega govoričenja, rokave blebetanja, postane mlake Jecljanja. Na ožji Jezikovni ravni pomeni to grozljivo pomanjkanje jezikovnega znanja, t.i. nepismenost, ki jo izpričujejo preštevilna govorna in pisna besedila. Na splošnejši jezi kovno kulturni ravni pa ti pojavi pričajo o pomanjkljivi jezikovni in sploh kulturni zavesti, saj je mnogim tvorcem besedil vseeno, kako se javno govomo/pisno predstavljajo. Da se oboje, jezikovno neznanje in Jezikovna kultura, napajata v duhovni revščini, verjetno ni treba posebej poudarjati. Opisani družbenojezikovni pojav je gotovo skrb zbujajoč, pa ne le zaradi svoje dolge domovinske pravice med Slovenci (bila so tudi jeziku prijaznejša obdobja!) in zaradi pomanjkanja kakršnekoli družbene regulative, ampak tudi zato, ker Je dokaj pogost v sami zakonodajni in izvršni veji oblasti. Že nekaj dopisov različnih ministrstev, tudi tistega za kulturo ali pa za šolstvo in šport, nam je bilo dano videti, pa Se nobeden ni bil jezikovno neoporečen. Sliši se, da tajnice državnega zbora obiskujejo tečaj materinščine. Tudi za marsikaterega njihovega kolega poslanca podoben tečaj - ali pa vsaj tečaj iz pravorečja in osnov govornega nastopanja (da o retoriki ne govorimo) - ne bi bil odveč. 'Kdo je postavil, kdo pripeljal, kdo izbral in izvolil poslance, ministre, visoke državne uradnike, ki ne bi srečno prestali jezikovnega preizkusa, ki so ga nekateri zahtevali za novopečene poosamosvojitvene 'Slovence'?* Denis Poniž Jezikovno neznanje in nekulturnost, ki sta prišla do besede v sedanjem trenutku slovenske besede, sta gotovo eden od epicentrov današnjega jezikovnega potresa. Da pri tem ni brez krivde zloglasno prehodno obdobje, ki kar traja in traja, Je več kot očitno, saj s svojim lažipravjem, družbeno nevzpodbudnostjo. splošno otopelostjo in pomanjkanjem vrednot naravnost podpihuje tudi jezikovno brezbrižnost Vsekakor je res zadnji čas, da se konča, Ali je mogoče v že omenjeni Jezikovni akciji videti kaj več kot le zaznavanje in beleženje potresnih sunkov v Jeziku? Bo mogoče prav v njej zarisan prvi tloris nove Jezi kov no kul turne zgradbe? Napoveduje to samozavedanje korenin tudi širšo družbeno prenovo, pa naj se zdi to na prvi pogled še tako paradoksalno? Morda. Kajti slovenska zgodovinska skušnja nam pravi, da so se v jezi- j kovno vročih obdobjih dogajale tudi druge za narod nadvse po- membne reči, la Soug da; hasek naSo; rejči. FRANCI JUST tudi okolnost, ki mi Je vedno znova nalagala, da se izpopolnjujem in ne zanemarjam hotenj pevcev, ki so mi bili, mnogi so mi tudi Se, prijatelji. Kljub vsemu pa zatrjujem, da sem znanje pridobil izključno s svojim delom in po zaslugi prijateljev glasbenikov Sirom po Sloveniji, ki sem jim hvaležen za mnogo dobrih nasvetov in iskrih idej! Dobronamernost sem jim vračal z razkrivanjem svojih izkušenj in domislic ter pomočjo. Tega ne more zatreti nobeno, tudi zadnje, prav bulevar-sko pisunstvo ne! Tudi »naporno prepričevanje« naj ostanem pri zboru, ki je potekalo v obliki skoraj dveumega naštevanja mojih slabosti in zgre-Senosti, pri katerem so se člani UO. kot dogovorjeni, »blagozvočno« ujeli. O niti najmanjši garanciji, da bora lahko še kdaj normalno delal, ali morda sklepu o resnejšem pristopu k delu, ni bilo govora. Kdo je koga zares pustil na cedilu, očitek je razbrati iz članka? Tudi zato sem se umaknil in razgrinjam svoje razloge javno in v pravi podobi. Naj imam vsaj to pravico,..! Še to! Je mogoče že kdo v zboru pomislil, da sedanji g. do poravnave teh obveznosti meni in korepetitorjem, izvzamem odnos ZKO, tudi, če je bil denar v blagajni. Tudi to je bila ena izmed perfidnih Špekulacij na moj rovaš. Denar sem prispeval tudi sam, a izključno za intenzivne vaje! Prava grdobija je na račun prizadetih zborovodij, vsi so tudi kolegi podpisane zborovodkinje, češ, da je ostala brez strokovne pomoči zvenečih zborovskih imen v domačem okolju, ki »niso mogla« sodelovati... Ali se jih z narekovaji nesramno postavlja na laž? Zagotovo! Ali ne bi bilo razumneje razmisliti, ZAKAJ niso hotela? Navsezadnje je očitna »hvaležnost« za velik prispevek k renomeju zbora. In kako hvaležna gesta je tudi trditev s posebnim poudarkom, da je moje 19-letiio delo pri zboru prej slabost kot prednost! Samo flagrantno vase zaljubljene osebnosti si drzno želijo vtikati nos v zadeve, o katerih so popolnoma v VESTNIKU 1. aprila t. I, pod naslovom JUBILEJNI KONCERT JE MIMO in prispevek ga. Baranjeve z dne 8. aprila t. 1. na kulturni strani VESTNIKA (to Je res bila objektivna kritika in dobronamerni napotek, ki ga je avtorica napisala, kljub »dogajanjem« na odru, v spoštljivem in blagem tonu, a propos: glavnino krivde za »dogajanja« ne bi pripisal zborovodkinji, poznavajoč naporne delovne razmere in vnašanje prijetnega vzdušja in humorja, beri nereda, med vajami, čemur Je v veliki meri botroval g. predsednik s svojim »vzgledom« označiti za napačne interpretacije? Kakšnih špekulacij se Je bilo bati? Špekulacij Je bilo res veliko, a že davno preje! Utemeljujem očitke iz prvih vrstic. Poleg že navedenega zanemarjanja najosnovnejšega reda in intelektualnega miru, ki je potreben za kreativno delo, kar petje v zboru in zborovodstvo nedvomno je (večina pevcev je tudi želela tako, ne motim se!), me Je morilo pravo eksemplarično razhajanje besed in dejanj g, predsednika, kar vedno smatram za podcenjevanje okolice. Žrtev tega podcenjevanja sem bil kot odrasel človek in kot zborovodja ZATO mi Je bilo zborovodstva dovolj, ampak, to ni »preprosto dovolj«...! Res sem si prizadeval za dostojno plačilo opravljenega dela, tudi korepetitorjem, vendar višina honorarja ni bila bi- neuke. Kislega nasmeha je vredna »strokovnost« glasbeno ve le urn n ega upravnega odbora, ki v »retrospektivnem« Jubilejnem spotedu ni našel mesta polifonim in solidno izvajanim delom prejšnjih sezon. Morda zato, ker so prišla na spored zaradi mojih »slabosti«...? Za niti najmanj naključno besedno nerodnost ne smatram vest, da sc mi je zbor primerno predsednik v njem najbolj uspešno promovira svojo osebnost in da je njegovo uveljavljanje izključno zborova zasluga? Izrabljam očitek avtorjev članka, na katerega odgovarjam, strelja pa v obratni smeri.,., vendar ne njenega zbora (kakšna »čast«, v času devetnajstletnih »slabosti« nisem bil nikoli deležen tolikšnega direndaja v medijih!?), na prehojeno pot sem kljub vsemu odkrito ponosen, se vprašam, ali poskuša (-ta, poskušajo?) avtor ( ja, avtorji?) neko osebno prepričanje tn občutek (saj mu verjetno celo mnogi pritrjujejo, pa četudi ncl), ki je bil zapisan zahvalil, ker sem se razvil v uglednega slovenskega zborovodjo. Mnogi, trdno sem prepričan, da tudi veliko pevcev v zboru, mi priznava prispevek k renomeju in kvaliteti zbora. Mnogi so dolga leta verjeli moji ža zaključek mojih razmišljanj. Uspešno prepevajte še naprej, v pravem in poštenem prijateljskem in DELOVNEM VZDUŠJU. Ljudje so potrebni in vredni bogate glasbene kul- in II asketski privrženosti lepotam stveni razlog za nezadovoljstvo. • petja, ki Je rodila sadove! Za to Ponižujoča Je bila brezbrižnost sem jim hvaležen! Priznavam ture. TOMAŽ KUHAR stran 12 vestnik, 6. ne zgodi se vsak dan Starodavne slike Lani so bili francoski potapljači, ki so raziskovali jamo v obalnem skalovju rta Morgiou blizu Marseilla, zelo prese- nečeni. Na stenah jame, do katere se da priti le pod vodo. in to zelo težko, so odkrili preproste slikarije in gravure. Seveda so se za odkritje začeli zanimati tudi strokovnjaki za prazgodovino, saj je vse kazalo, da gre za slikarije iz kamene dobe. Letos so strokovnjaki opravili natančna meijenja starosti slik s pomočjo radioaktivnega ogljika. Presenečenje je bilo Se večje, saj se je izkazalo, da so slikarije iz te skoraj nedostopne jame starejše celo od slavnih komenodobnih jamskih slik iz Lascuaxa, Naj starejše med njimi so nastale pred več kot 15 tisoč leti. I Prenov^ena podoba Egipta Zaradi terorističnih napadov na obiskovalce egiptovskih znamenitosti, za katere so odgovornost prevzele organizacije islamskih skrajnežev, se je število turistov, ki obiščejo to državo, zmanjšalo za polovico. Turistične agencije poročajo o številu odpovednih potovanj. ir Zato se je egiptovska vla tekla k metodam ženja in reklame. Da IT t in reKiaiiic. okrnjeno prrfobo je najela znamenito_!onč jj rplflamnn fltrenCllO Šala reklamno bo organizirala d io. oglaševalno irMU bi svet opozorila na p® _ plati te starodavne drža'^^- Državi pa figo v cerkvi švedske vasi Kracklingen vlada popolna tišina. Obrazi 271 vaščanov so napeti, vsi čakajo na odločilen trenutek, ko bo odvetnik umrlega milijonarja Holgerja Nilssona končno odpri zapečateno ovojnico in prebral oporoko. Branje se konča z navdušenim vriskanjem, prav nespodobnim za sveti hram. Pri polni zavesti in pred dvema pričama odločam, tako je zapisal milijonar, da se moje premoženje, razen dolžnega deleža, ki ga dobita moja žena in nečakinja, razdeli enakomerno med vse vaščane moj vasi, ki so starejši od 18 in mlajši od 65 let. Premoženje je po najbolj grobih ocenah odvetnikov vredno okoli 4 milijone mark, torej dobi vsak odrasel vaščan 15.000 mark. To nedeljo je v vasi resnično padal denar z neba. Novica res ni bila popolno presenečenje, saj jo je Holgar malo pred smnjo napovedal, toda takrat je bil že zelo bolan, poleg tega pa je bila tako neverjetna, da ji vaščani niso upali verjeti. Holgar je bil vedno nekaj posebnega. Tako rekoč iz nič, brez izobrazbe in brez pomoči je ustvaril donosno pivovarno, potem je kupil Se elektrarno, uspešno trgoval z avtomobili in nepremičninami in se za zabavo Še igral z akcijami, ki so mu prinašale lepe denarce. Toda Holgar ni delal zaradi denaqa. Ta je sam pritekal, ne da bi spremenil njegovo življenje. Živel je sicer v udobni in stari hiši, vozil stare avtomobile in njegova obleka ni bila kupljena v dragih trgovinah. Eno stvar pa je bogataš zelo sovražil; plačevanje davkov. Vsako leto se je domislil novega izgovora, da mu ni bilo treba plačati oziroma da mu je davkarija dala nekaj mesecev odloga. Toda vsote so se kopičile in leta 1980 je moral plačati davkariji kar 2 milijona mark. Takrat se je menda odločil, da država od njegove smrti ne bo imela koristi. Premoženje je razdelil na toliko delov, da bo davkarija pobrala samo nekaj deset mark od vsakega dediča. Pomočnik - merjasec Madžarski lovec Janos Nineze je ves navdušen, daje napusi*^;.'^ odžene. Temeljito moramo izpuliti vsako Če ostane v zemlji samo koštek korenine, — nova rastlina. Večletne plevele uničimo s pr®*^ ' kaj hitro popolnoma zmedena. STRELEC Ona: Človeška nevoščljivost nima kmalu okusila na svoji koži. Bilo bi jjj^ nasvet povprašala nekoga pametnejš^g ■ J KOZOROG VODNAR 'ribi ina'' .".-i’ zavihaj On: Postavi se na noge in si Za'"— lahko upaš, da se ti bodo načrti ura pogledi te bodo sicer za kratek čas zt” boš kaj hitro znašel. Le pogumno! 1, Ona: Poskusi razmišljati čimbolj poP^.^ goče boš končno spregledala, da drugačen, kot si si ga zamišljala, j. z glavo skozi zid, saj se lahko zid pov fr On: Nekdo, ki si ga izbrisal iz svojega ■ ponovno oglasil in ti predlagal konkre' dobro premisli in se nikar ne spuščaj'' s»' ture, saj se ti to lahko žeto maščuje. .p, ti Ona: Pripravi se na odločilen spcKtleteti, če ne boš popolnoma počneš. Prijateljeva pohvala bo pohvala tvojim sposobnostim, zalo si I® pf^ <0 'S^ .. jl ------------------------------ kraju čati o pravilnem poteku, Le tako h t» li rtnIaO bU' On: Stvari moraš urediti na ohraniti vodilno vlogo v poslu.! prijeten konec tedna, ki bo še dolgo Ona: Zaradi opra\djanja te bo bo povsem upravičeno, saj dobro nim ravnanjem nakopala I slabo, če bi začela razmišljati o opr^’ P s'/ I! saj dobro I j. ii, kopico I išliatioopfa'^iw'^i I tl B" iica On: Odlično se boš počutil, saj j , fantastičrro. Oglasila se bo pfiia*oli'‘'^||(>' preživela karseda nor konec saj ti lahko v nasprotnem marsikaj 0*0 ■ I', K 6. maja 1993 stran 13 za vsakogar nekaj It ill' ec («' st« Ti 11* 'm «1 D ( o ■( J •f lf 'J ■f JI d 3« 0»' ii Ob cvetju je življenje lepše |e *'®l4tmske in okenske rastline so pričele poganjati, zato iiiieti"tll7' '7®* presajanje lončnic V svežo zemljo. Ta mora snovij kijih rastline potrebujejo za rast in I jih na svetlo, da se p (Ivanjki, ki so se mogoče '^Pbrn * temnem, hladnem prostoru, utrdijo, tako bodo [|uj^1^ vzdržljivejši, da jih po presaditvi ne poško- Na novo odgnalih rastlinah ali nežnih H* razvijejo različni ški^dljivd in bolezni. Zato h ^odstranjujemo odmrle liste, posebno pri pasastih poja^^ita ija in siva plesen. Redno škropimo iDdi 'lU **^y**^lt*"’>r^* Zaradi toplejšega vremena se poja-jib prav tako odpravimo z večkratnim škroplje- '•“jela zasajanje korit '‘'”1 tastlinjem ' ("VDzneje p- \taiTiiTni škodljivci itt bolcz-Mešanico za sajenje rož “TOue v cvetličarnah, lahko pa zemljo krtin na trav-in za Izboljšanje dokupite tazlične mešanice. -. ljudem čez mejo za-'’arvito3ti in domi-balkonskega cvetja, je Tuiit mi si pričatajnio kombinacije nasadov na ,?*’ in balkonih. NepeP.n' PeUfgonijaj geranija jj^sljanka. Tjz dolgo jo uviš-med najbolj razširjene za okras oken in balko- z različ- si moramo naj-bi problemov ^'^boljšanje dokupite mešanice. mejo za- in domi- N e po gre in balko- 1 1 li i if r ■ d' r J 1 i r 4 l 1 nov. Povešane pelargonije so priljubljene zaradi trpeznosti, in ker sc lepo vključujejo s pokončno cvetočimi en oletni-cami ter ustvarjajo harmonično kompozicijo. Dragi ljubitelji cvetja, naj vam ponudim nekaj predlogov za zasaditev balkonskih in okras med drugim cvetjem, Cuphca - cigar cika pri nas priljubljena zaradi trpežnosti, njeni cvetovi, ki spominjajo na cigarete, se lepo vklapljajo med druge enoletnice, Litbelia - Inbelija - nizka modra ali vijoličasta enoletnica, ki jo marsikdaj pogrešamo zaradi njene močne barvitosti. Novejše viseče sorte so izjemne. Tagetes - smrdljivke - so svojstvene, saj dajo s svojo živahno barvo nasadu čar. Izbiramo lahko med nižjimi in višjimi sortami. Schizanthus - metuljev cvei ali reveževe orhideje so zaradi prekrasnega cvetenja primerne tudi za balkonska korita, vendar ne prenašajo prevelike vročine. posajena korita, nikar ne pozabimo nanje, Plektranthus - pri nas žc kar udomačen, saj ga dobite v cvetličarnah. Listi so belo pisani z značilnim vonjem. Luthos - sivi asparagus - pri- merna rastlina za balkone okenskih korit: Surfinia - nova sorta viseče pet unije je bujne rasti, bogato cveti, odporna proti slabemu vremenu, po dežju se cvetovi zelo hitro obnovijo. Rastlina potrebuje veliko nege. Njena barvitost je razkošna. Cineraria maritima - njeni srebrni dlakavi listi so zelo lep Impatiens N. Gvinea - stmčne vodenke - zelo dobro prenašajo sušo, zato jih sadimo tudi v korita na sončnih legah. Zaradi sočnih, vodenih stebel porabijo za svoj razvoj veliko vode. Ge hočemo imeti barvito z daljšimi napušči. Je vzdržljiv in odporen na sončnih rastiščih. Sanvitalia - san vi ta lija - cvetovi so rumeni ali oranžni s Črno sredino. Da bodo naše rastline bogato cvetele, jih moramo zavarovati pred boleznimi in Škodljivci. Uporabimo sredstvo pre-vicur, ki ga primešamo substratu ali pa z njim rastline zalijemo. Preventivno lahko Škropimo tudi z 0.2-odstotno raztopino ortociduma ali 0,3-odstot-11 im dithanom ali 0.5-odsioi nim benomiloni. Cvetje je okras vsakega balkona in okna, zato izberite za svoje okolje pisano cvetje, ki prinaša več živahnosti in har- monije. OLGA VARGA Vaš zelenjavni vrt Gredica št. 6 - Korenček, sladki grah, zatem cvetača ali koleraba Na tej gredici bomo kot glavno kulturo vzgajali korenček, vmesna kultura ba sladki grah, pozneje pa bomo posejali cvetačo oziroma kolerabo. Korenček posejemo v aprilu, pri Čemer je velik problem zagotavljanje ustrezne vlage v tleh med kalitvijo. Korenčkovo seme klije pri 3 do 4 stopinjah, najugodnejša temperatura kalitve pa je pri 20 stopinjah. Na gredici, velikosti 3,6 x 1,7 metra ali 6,12 kvadratnega metra, bomo posadili 5 vrst korenčka v razmaku 30 centimetrov med vrsticami. Globina jarka za setev naj bo okrog 3cm, za kar potrebujemo 2 vrečki semena. Ko seme vznikne, odstranimo folijo, okopljemo in med 1. in 2. ter 4. in 5. It- fr -— Cž X — V * X V . * --•« - --o - - -o o , 1■VKV- ' 't - -i? o no CMt o ICOPfidtftlC. )(■ »G^rrAČA Ati vrstico korenčka posejemo sladki grah ali kako drugo sorto graha. Kasneje bomo zabodli veje za grah, ki jih bomo nagnili proti sredini gredice. Po obiranju grah, katerega vrste so razmaknjene 90 cm, izruvamo, korenček še drugič preredimo, listje pa poškropimo z raztopino borove kisline. Pri tem eno vrečko borove kisline, ki jo lahko kupimo v lekarni, raztopimo v 5 litrih vode. Weri kamen je '' 'o si poglejte, kateri je vaš kamen. 1 . rubin, amestit, akvamarin, safir, opal, I 'Uk. w 1 LtV'gorski kristal, topaz, lubin, oniks. lopaz, diamant, smaragd. I ^opaz, korale, smaragd, bis . P gorski kristal, opa'^ topaž-^'trkiz, amestit, topaz, safir, cirkom l''“Paz 'tirkiz, safir, rubin, oniks. meseče ' granit, smaragd. '• aiTjetisi rubin, biser, safir. Kuhajte z nami amestit, akvamarin, * opal, rdeči ahat, smaragd. vas topaz, korale, smaragd, biser, opak *^rkiz, safir, rubin, oniks. mesečev kamen, - Glasbene lestvice i ■' I ON VOV - sting , lesusLoves You ari"- N^k. Testo: 30dag gladke moke, 1 žlička jedilne sode, I žlica sladkorja v prahu, 12 dag margarine, 2 rumenjaka, 2 del kisle smetane, 1 velika žlica kakava. Urno zamesimo gladko testo in ga razdelimo na 2 enaka hlebčka. Z ma.ščobo namažemo in z moko potresemo 2 rebrasta modela, ki ju uporabljamo za peko srninega hrbta. Testo razvaljamo tako, da po dolžini visi čez rob modelov. Debelina razvaljanega testa je približno 1/2 centimetra. V testeno oblogo damo polovico pripravljenega nadeva in pokrijemo s testom, ki visi čez rob posode. Nadev: 50dag dobro odcejene in ne prekisle skute fino zdrobimo z vilico ali nastrgamo na strgalniku Dodamo 20dag sladkorja, 1 vanilijev sladkor, sok ene limone. 2 do 3 rumenjake. 2 in 1/2 žlici pšeničnega zdroba, 2 žlici goste kisle smetane in trd sneg 4 do 5 beljakov. Po želji lahko nadevu primešamo 10dag opranih rozin. Nadev pokrijemo s testom, ki visi Čez rob modela. Gornjo plast testa pred peko večkrat prebodemo z zobotrebcem. Pečemo počasi pri temperaturi 200°C, Pecivo pustimo, da se do polovice ohladi v modelu, nato ga počasi in previdno zvrnemo. Režemo popolnoma ohlajenega. Navedene sestavine zadoščajo za 2 modela srninega hrbta. Korenček se bo začel hitro razvijati, dobil bo lepo barvo, korenina pa bo sladka. Potem ko smo izpulili grah in okopali korenček, bomo posadili cvetačo na 4{)cm ali kolerabo na 25cm. Za to gredico potrebujete: 2 vrečki korenčkovega semena (nantes ali šantenej), 2 vrečki grahovega semena, 36 sadik cvetače ali 84 sadik kolerabe. Pridelek bo zadosten za uporabo v svežem stanju, dovolj pa ga bo tudi za zamrzovanje in shranjevanje za zimo. Če želite glavice cvetače zaščititi pred soncem, ne vežite listja, ki varuje rastlino, ampak odtrgajte spodnji list in ga dajte Čez glavico, da jo bo zaščitil. Tla obdelujte in jih redno zalivajte. Gredica št. 1 - Peteršilj, redkvica, jesenske kumare Na tej gredici bomo kot glavno kulturo zasejali peteršilj, vmesna kultura bo redkvica, pozneje pa še jesenske kumare. Tudi ta gredica ima površino 6,12 kvadratnega metra (3,6xl,7m). Aprila sejemo tudi peteršilj. Razmak med vrstami je 30cm, globina jarka za setev pa okrog 3cm. Seme peteršilja zasipljemo z zenjjjo, med vrstami in z obeh zunanjih strani gredice pa v kanalčke posejemo redkvico v isto globino in jo zasipljemo z zemljo. Če je zemlja suha, gredico zalijemo in pokrijemo s folijo, dokler rastline ne vzniknejo. Nato folijo odstranimo. Redkvica se i* H X M' • X- - >c K- *- - X “ s K- K X • -K -• X - X —* • K ■' O — O — o-o —o — It '■^4» l-V. • •X - iX --A RADIO «V - MURSKI VAL - UKV 94.6 MHz (dopoldne tudi SV 648 KHz /my n' N,( A JMi t Tornados Siewari «PANGELS-Ju1Jc..L„.. - Julian Dawson A3 Bana & Kumina Power ZABAVNE GLASBE NA MURSKEM VALU lu 'naiionai z bando 7 ir in Blfigne - Don Mentony band ’ Pidži 'oc Hiu »7" ’ glasile PA z MARELOF ■ Ajh i' ST^-LkV^JOA"in 'Ans. Nika Zajcu **■ Tonija Verderberja njegovi muzikanti J bi Vtnv 7^’^* ■ Ata. MnK ' ‘'■'S JqL. SredenAka Burnika 'tu, "Hk,. h, --.JckoTBČi “ Ans, Borisa Kazpotnika >>^..18 '“»ii 80^“*’ ■ milja 1993. na naslov Murski val, “s»»glasbeneksMcc. 'Sl '''bn t / ter ^^Slov 1! J Petek - 5.40 Prebujajte se 2 nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v ‘ilovcnSČini, nemSČini m madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9 15 Borzni utrip - 9.30 NST5NM V - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret - 1] ,15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se tikvarjamo z umetnostjo- 13.00 Danes do irinajstih - 33.30 Popoldne na M V “14,00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 3D Poročila - 17.00 Prireditve oh koncu tedna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur “ 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5,40 Prebujajte se 2 nami - 7,00 Druga jutranja kronika Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.40 Potepajte se ? nami - 11,00 Sobotmgost- 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13,00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na M V - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.10 Angleščina - 17,30 Mali oglasi - 18,00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19,00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 8 30 Horoskop - E.45 Tc bi moral bili kabaret - 9.10 Misel in Čas - 9 30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12 15 Nedeljsko premiŽJjevanjc*- 12 30 Minute za limetovalce - 13,00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC -19 00 Vključujemo Radio Slovenija Punede^ek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini —7.45 Porahsko zvočno pismo - 8.(X) Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 11.15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12 30 Zakaj sc ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do trinajstih - 13,30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15-30 Dogodki in odmevi - 16-25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17,30 Šport - 18.00 S kranSčakun, cekron, pa 2 marclof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 V^kJjuČujemo Radio 7.30 Slovenija Torek -5 40 Prebujajte se'z nami - 7.00 Druga jutranja kronika Informacije v slovenščini, nemščini in mad^arSčini - 7 45 Ljubljansko Zvočno p^mo - 8.(X) Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 KosVgosi dneva - 9,15 Glasbene novosti - JO.OO Poročila - 10,30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12 00 Poročila - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do [nnajsiih - 13 30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15,30 Dogodki m odmevi - 16.2-5 Obvestila - 16 30 Poročila - 17,00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti “ 18.00 NajlepSe s Čestitkami ■" _ 10 m BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Srudft ’ 5,40 Prebujajte se 2 nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v sJovenSčini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Kčemo za vas - 10,00 Poročila - 10 15 NSTSNMV - J1 15 Borzni utrip - 12 00 Poročila BBC - 12 30 Zakaj ac ukvarjamo 2 umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15 30 Di>godki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 (KI Poslušamo vas - 17 30 Mali oglasi - 18 00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 7.30 in pozdravi - 18.30 Poročila 13.fin 14 00 Akiualnu - 15 30 VkljiiEujcmu Fladio Slovenija felrttk - -S.40 Prebujajie se 2 nami - 7.00 Druga jutranja kronika Informacije v slovenSCini. ijcmLčini in madžarščini - 7.35 Svetuje knjelijski strokovnjak - S.OO Poročila £ tO na MV - 8 TO Kosi/dasi dni-us - 9 15 Sedem veličastnih - lOTK) Poročila - 111.30 Pika na i - 11 15 Mah - 12 (M) Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo ..s „.— .,1,1,.^ _ 1,1 /Vi 7.30 8 11) Dopoldne na MV - 8 30 Kost/gosl dneva 10 00 Poročila - 111.30 Pika na i i; Oglasi - 12.(M) Poročila BBC - iz.ju z-ukuj sc Uft Vili X UllicifiUSlKJ * 13 OD Danes do innajstih - (3.30 Popoldne iki MV - I4.0G Aktualno - 15 Dogodki in odmevi - 16.25 ObvesiiJa - 16 30 Poročjja _ 17.{^fj .. __ 1 u fVl c pupuldnevii pozdravi S r 17 30 To sem jaz - tD.OO NajlepSt želje s čestitkami in 18.30 pEiročila BBC - 19-00 Vključujemo Radio Slovenija g] ARepKVicA • fCTEPflU OCUMAKiff bo hitro razvijala in jo bomo lahko sproti uporabljali. Ko jo porabimo, peteršilj okopljemo in izruvamo za uporabo, najprej iz srednje vrste. Ko smo porabili peteršilj iz srednje vrste, pognojimo s kompostom in posejemo jesenske kumare. Če želite imeti dober pridelek, se morate naučiti vzgajati kumare. Gredico je treba obdelovati, redno namakati in rastline zaščititi pred boleznimi. Ne smemo jih škropiti ob močnem soncu, ker je vsaka vodna kapljica, ki ostane na listju, kot leča, ki poveča moč sončnih žarkov, ki bi poškodovali listje. Za setev te gredice boste potrebovali 2 vrečki peteršiljevega semena (berlinski poldolgi), 2 vrečki kumaričnega semena in 2 vrečki redkvičinega semena. Pripravil MILAN JERŠE SESTAVIL MARKO NAPAST STflELICA I DEJAV-i NDST ilPODJET-'NIKOV jlGOŠKI ^KATOUK MAJHEN ŠKAF VEUKA ŽIVALSKA USTNICA VRSTA ZEMLJE. > GLINA FR. PISA> TEUICA (LEPOTEC CHERO ANTIČNI TEKMOVA. l^C V ŠPORTU 1 ZDRAVNIK SPECIALIST ZA NOVOTVORBE •sVINiEN naboj ZA ZRAČNO RUSKO ' VRSTA POMARANČ Z bližnjega VZHODA FIGURA PRI ČETVORKI IZNAKZA ŠAHOVSKO TROKJAVO MATRkf NEDOSEG-UIV VZOR IGRA NA M BELO-ČHNIH POUIH THOMAS MANN IGRALEC PEER SAMEC I DOMAČE I ŽIVALI i I' mVNIK LUKA V ZA. LIVUSAN FRANCISCA I' FRANCOSKI DRAMATIK I AVTOR MIKLOVE reka v GANI evropska NASA M£DMF I I OŽJI SESTANEK fitMŽRr FILOZOF ■ pi!5E* ICTABILI STOPNJA 'II I fiE_____ LESKOVAC I I STO KVA. oratnih METROV I I i i SNOV. TVARINA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Maugham, Indiana, ganglij. ENI, Ate, taca, as, Asama, t. L, Bine, kabaret, ara, oa, Ressel, Jakopič, Ilir, Ta. stran 14 vestnik, 6. maja 1^ podlistki i Iz župnijskih kronik: Tomaž (24) Skrivnostne luckc na vzpetmi --------- j MATERINSKI' Kmet Tomaž Kres iz Koračlc je leta £717 več nuči zapured videval na vzepetiai Kostanj, oddaljeni dober kilometer od njegovega doma, svetlikajoče se lučke. O nenavadni nočni svetlobi na omenjeni točki so vedeli povedati tudi drugi ljudje. Tomažu je notranji glas velgval, da mora na tistem mestu, tedaj poraščenem s kostanji in drugim drevjem, zgraditi cerkev. Kje naj stoji b«qi hram? Župnija sv. Tomaža v krajevnem središču Tomaž pri Ormožu je ena izmed največjih v dekaniji Velika Nedelja, saj ima nekaj čez 3.0(X) vernikov in zajema te le kraje: Tomaž. Zagorje, Gradišče. Mala vas. Bratonečice. Sejanci, Senik. Gornji Ključarovci. Žvab, Lahonci, Pr-šetinci. Ranigovci, Koračice, Rakovci, Senčak, Mezgovci, Ruc-manci. Savci m Trnovci. V 18. stoletju so hodili ljudje iz teh križev k verskim obredom v deset in več kilometrov oddaljene cerkve (Velika Nedelja, Ljutomer, Ormož Itd), zato je tlela želja, da bi si zgradili božji hram nekje bliže. Naposled so začeli graditi leseno kapelo v zaselku Bukovca. Potem pa nenadoma pojav skrivnostnih lučk na Kostanju’ Ljudje so postali zmedeni, saj so ne le videc Tomaž Kres, ampak tudi mnogi drugi želeli kapelico na vzpetini Kostanj. To beganje je ljudi nekaj Časa razdvajalo. naposled pa so le našli skupni jezik in zgradili kapelico sv. apostola Tomaža pa Kostanju, Prostor zanjo je na priporočilo veli-konedeljskega župnika Maksimilijana Kraj n er ja odstopil baron Franc Jožef Muhr. Prvo božjo službo, in sicer 14. septembra 1717. leta, je imel v njej kurat (vojaški duhovnik) Peter .Mašič. ki se področju nabral veliko zaslug. Njegovo zlato mašo so 1897. leta praznovali v Juršincih kot narodni ta- bor. Božidar Raič z Žvaba (1827-18B6) je bil jezikoslovec, publicist in politik. Pokopali so ga isti grob kot je v njem Fran Lev- stik. Dr Stanko Cajnkar se je narodi! v Savcih (1900-1977), bil je veroučni profesor. Po vojni si je močno prizadeval za nove odnose ned Cerkvijo in družbeno skupnostjo. Erno Meško, ki živi v La-honcih, sem v Vestnikom pred časom predstavil v reportaži Nisem pocukran Človek. Je kmetica, mati več otrok, ki pa je našla tudi Časa Matija Zemljič. Poleg pesmi je napisal več proznih del z narodopisno in versko vsebino, na primer Popotnice k .Mariji, - Pesnikoval je tudi ISIS, leta rojeni tomaževski nadučitelj in ljudski pesnik Jožef Majcen, ki je eno svojih pesmi posvetil vasem in ljudem tomaževske župnije. Takole pravi: Fara tomaževska zmirje slovela, / kruha in vina dovolj vse imela. / Glejmo v vesnice in tudi v brege, / vsakemu dobro po srednjem gre, / »Seančar« prav ma obdelane njive, t travnike lepe in hleve vse žive, / šume, gorice in polne kleti. / srebrne dnarje pa skrite drži. l Tudi Bratomečar vzad neče ostati, i hiše ma lepe na pisanej trati. / Vsaki je bogat, je kmet alj željar, / Malaves tudi jim lepi je par. / Savčari lehko vkriž roke držijo, / ki si tam v Čreti živino re- so radodarnim žu pijano m priskočili na pomoč člani romarske zveze iz nekega švicarskega mesta, s katerimi se je na romanju v gradiščanski Eisenberg srečal dolgoletni tomaževski župnik Alojz Kovačič. Švicarji so ob prvi priložnosti poromali v župnijo sv. Tomaža in prinesti darove. Prišli so drugič, tretjič... in spet niso prišli praznih rok. Seveda so jim verniki in dušni pastir hvaležni. Iz župnijske kronike je razvidno, da so 1923. leta dobili 3 zvonove (365-. 580- in 1187 -kilogramskega) Med zadnjo vojno so zvonove pobrali okupatorji. Leta 1970 so zapeli trije novi zvonovi (2(X)-, 300- in 5(Xl-kilogramski). Vernikom in celotnemu kraju Tomaž, ki naj bi v kratkem dobil nazaj svoje zgodovinsko ime Sv, Tomaž, zlasti pa osrednjemu delu, ki se imenuje Piirga, pa je v ponos tudi župnijski dom, ki so ga poimenovali po Ksa-verju Mešku. Odprli so ga 1986, leta, v njem pa so: dve učilnici za verouk, ki ga sicer obiskuje 300 učencev; zimska kapela, v kateri je bogoslužje ob delavnikih pozimi, in stanovanje. Kakor sama cerkev, tako tudi njena oklica je lepo ure-jana, saj so nova pročelja dobile tudi bližnje stare hiše, vsenaokrog je polno gredic z okrasnim cvetjem, zato je to res kraj, kamor ljudje radi prihajajo. Vsakakor jih največ pride ob nedelja, ko mnogi pridejo poslušat božjo besedo. ŠTEFAN SOBOČAN L ■H prispevajte ZA MATERINSKI DOM! je potem naselil v tem kraju in ki dijo. / Dobrega vina nakotajo 6 v klet. / tiho pa hodijo tolarjev štet, i / Rakovci tudi prav dobro Živijo, ' I. /v tihi dolini se skriti držijo, / samo 1 da komaj k vam najde se pot, / kam se obrneš, tam vidi se plot. / Rucmanci. pri vas je tudi do- brota, ! če ravn po bregi je mnogo i i sirota. / Kmetov je malo, pa vsak je 1 bogat, l v Senčak in Rucmanski if t a ' .'■š ■J postal vikar. Tako kot marsikje drugod, kjer so postavili provizorični verski objekt, je bila tudi to-maževska kapela pretesna, zato ljudi m bilo težko navdušiti za gradnjo prave cerkve. Zamisli tudi niso nasprotovali v župniji Velika Nedelja, čeprav so lahko slutili, da bodo potem, ko bo nastala nova župnija, izgubili nekaj tisoč vernikov in dobrotnikov. Gradnjo sta gmotno podpirala tudi križniški red IZ Velike Nedelje in grof Gvido Starhenberg. kil Cerkev sv. Tomaža pri Tomažu je oddaljena iz Ljutomera 11 kilometrov. Enaka razdalja je med Tomažem in Ormožem. Cerkev ima tloris v obliki križa. Posnetek; Š. S. Vrh gre vsak rad. / Mezgovce. Tr- j novce mam z enim štukom, / vsaki ; gospod je pod svojim klobukom: i / v tihi dolini jmt nič ne fali,! k raeši j se tudi predaleč ne zdi! / HodiTio še ____ v Koračko lepo dolino, / tam ma I vsak farman po smrti domovino: I / zato jih grajati nikdo ne Sme, I / dobro jim ide po noči po dne. I i I Malo dol niže so že Peršetani. 1 33 i _ Jlohannes^ JANEZ BAL^^ mmes Cerkev v obliki križa Iz župnijske kromke, ki jo je 1899. leta nastavi! zgodovinar in duhovnik Matej Slekovec. ni razvidno. kdo je naredil načrte za to-maževsko cerkev, nio kako je potekala sama gradnja. PaČ pa kronist piše, da so kmalu potem, ko so postavili leseno kapelico, in to je bilo v letu 1717, začeli zbirati denar. Ni poteklo veliko časa, ko se je nabralo 600 goldinarjev i>niiloda-rov«. Cerkev, ki ima tloris v obliki katoliškega križa, ki pa je bil tedaj tudi zaščitni znak nemških vitezov. za planinstvo in pisateljevanje. Pred leti je izdala pri Mohorjevi družbi knjigo Rada bi vam povedala, v letošnji knjižni zbirki iste založbe pa je izšla še obsežnejša Emina knjiga Še bi vam rada povedala. Toniaževski duhovniki Že omenjeni vojaški duhovnik (kurat) Peter Mušič je deloval pri Tomažu v letih 1717-1722. Nato je prišel Lovro Jurij (1722-1723); za njim pa so se zvrstili: Franc Belnik (1723-1725), Jožef Andorter (1725-1727), Jakob Meifslinger (1727-1727), Janez Križan (1727-1728), Matija Fonunat (1728-1730), Pankracij Rebernik (1730-1743), Lenart Knez (1743-1754). so zgradili 1725. leta, blagoslovil pa jo je šele 25. oktobra 1742. leta Jožef Ivančič (1754-1755), / Travnikov manje, so bolj med bregami, / pa če ga vprašaš. Če kaj mu fali, ! vsak bo rekel, da dobro živi. / Grm in Hranjigovci - travniki vaši. / konji, krave so radi na paši. / Proti ne stav se vini noben, /radi ga pijejo noč ino den. t Lahonci. vaša dolina je lepa, i peščena zemlja pa dostikrat slepa. / Lahon.sko vino vam greje telo, / če ga ne nese, ga kola domov. I Hodimo kre Kungite mo čez Žvabe, / pridemo dol do Ključa-rovske Grabe. / Boljšo je lelo, bolj njiva rodi, / do! od Senika vam dež pognoji. / Večje vesnice sera zdaj imenuval, / Svetga Tomaža pa bolj bom spošiuvai. ! Kak nam pri Svetem tomaži kaj gre. / lahko vsak farman v nedeljo izve! Pesnik omenja tudi Koračko lepo dolino. Gre za sedanje Ko-račke Preloge, kje je župnijsko pokopališče. Je izredno lepo urejeno m menda mu ni enakega. V župnijski kroniki pa piSe, da je bilo prvotno pokopališče okrog župnijske cerkve sv. Tomaža. V kroniki pa sem zasledil tudi opise nekdan/ih običajev. Kronist je zapisal: v/Ja novega leta dan vstajajo tomaževska dekleta zelo zarana in hitijo po vodo. Katera prej pride, vrže v stu- MARTJANCI Od Akvilovih spomenikov je doslej doživela prav marijanska Župna cerkev sv. Martina največ strokovnih obravnav.’ O pomembnejših mejnikih sicer bogate in pestre zgodovine župnije in cerkve sem pisal 4. nadaljevanju. Ob tem kaže ponoviti, da naj bi župnija v Martjancih obstajala že v 13. stoletju. Teze ni mogoče z goto- s > st’ •’ 1 vostjo potrditi, dasiravno je najti g O v sombotelskem škofijskem šema-tizraii za leto 1853 podatek, da izvira starodavna župnija iz leta 1300.2 Pomenljivo ime kraja kaže, da le-to izhaja iz farnega patrocinija, torej cerkve, posvečene sv. Mar- tinu. Zato je mogoče obstoj cerkve in kraja postaviti v zgodnejši čas. torej Se pred leto 1365, od kdaj je prva listinska omemba - Zeittlt-marfun. Leto zatem, 1366., je omenjen okraj oz. v prenesenem smislu že župnija - Scentmartun in disfrvctu Sanefi Martini.^ Ob nastanku prve cerkve, namreč tiste, ki je morala stati že leta 1365, ni nobenih sledov, ne pisnih ile»ec iabalko, v katero je vtaknjen I in ne materialnih. Omenil sem že, V i h I i sekovski oziroma graški Škof Ernest Leopold- Kronist Slekovec je v župnijski kroniki, ki je zajetna knjiga s trdimi platnicami in popisana z lepopisom, takole orisal zgradbo cerkve: »Zgornjo .panogo’ križa zavzema prezbiterij (osrednji bogoslužni prostor), ki je s polkrožno a psi do dodelan in obokan. Do!g je blizu 8 metrov, širok 6 metrov, visok pa 8.90 metra. Istih oblik in mer sta stranski kapeli sv. Jožefa in sv, Ane, pa tudi zadnji del cerkve s korom, kateremu je v ravni črti proti zahodu prizidan zvonik. Nad osrednjim delom cerkve (ladja), ki je dolg 7,35 metra tn prav tako širok 7,35 metra, se vzdiguje 10,45 metra visoka kupola. Cerkev razsvetljuje 9 polkrožnih oken, m sicer 2 v prezbite-rioju, 3 v severni kapeli, 2 v južni kapeli in 2 v zadnjem delu cerkve. Cerkev ima poleg glavnih vhodnih vrat še po ena vrata v kapeli.« Tomaževska župnija je lani praznovala 250-letnico. Slavje so združili s krajevnim praznikom. V prazničnih dneh so imeli slikarsko kolo- Anton Pankovič (1755-1764), Franc Žagar-Pavljanski (1764-1768), Lovro Glivic (1768-1781), Jurij Hoblaj (1781-1782), Matija Karin (1782-1786), Jožef Novak (1786-1705), Štefan Modrinjek (1806-1814), Jožef Striper (1814-1823), Peter Polič (1824-1857), Martin Medved (1851-1855). Jožef Maučič (1855-1889), Franc Geč (1889-1890), Jakob Caf (1891-1913). Matija Zemljič (1914- 1934). Franc Magdič (1934-1953). Alojz Kovačič (1953-1985), Stanko Milošič (1895-1986), Franc Brglez (1986-1991) m Tonček Fras, doma iz Biserjan, ki pa je tomaževski župnik od 1991. leta. On je bil moj zelo prijeten in tudi duhovit sogovornik. Tak je tudi sicer z drugimi in zato zelo priljubljen. Nekateri tomaževski župniki so poleg skrbi za duhovno in tudi gmotno rast župnije oziroma vernikov imeli še svoje konjičke, zlasti rožmarinov Šopek, da bi lažje m hitro moža dobile. A paziti mora, da se ne izpotakne in vsled tega ne pade, kajti kdor na novega leta dan pade, bo v tistem letu umrl, d nijo. posluSali so amaterskega pesniSke ambicije. O njih govori igralca Mirka Cvahtla, ki je doživeto predstavili pridige Janeza Sve-tokriškega, svojevrstno pa je bilo tudi glasbeno doživetje, saj je znani organist Anton Pottrčnik iz Ljubljane predstavil razvoj to možnosti orgel, nazadnje pa je imel še končen. Med slovesnostmi je mariborski Škof dr. Franc Kramberger blagoslovil obnovljnene orgle in do- tudi župnijska kronika. Tako je bil Štefan Modrinjek poet, čigar pesmi je hvalil Stanko Vraz, V stari župnijski kroniki piše, da je pisal tudi erotične pesmi, kar je morda za župnika pohujšljiva zadeva, toda treba je vedeti, da je tudi duhovnik samo človek, mož. Navedenih je nekaj njegovih pesmi, od katerih sem izbral Golobico: Sivi golob Duh h gorečnosti, -. v župniji sv. Tomaža, ki je to fiostala 1786. leta, so imeli misijon prvič 1861. leta. Tedaj je bil župnik Jože Maučič. O misijonih nasploh sem prebral v župnijski kroniki tole: »Dobro osnovan ljudski misijon in duhovne vaje delujeta kot nekaka hrana, ki raztrga korenine raznih hudobij in jo prejemljivo | stori za naslednjo moralno setev in j duh h gorečnosti vname,« Misijoni I so se potem vrstiti v določenih ča- I sovnih zaporedjih. Nazadnje so ga I imeli 1991. leta. Tedaj je bila I v župniji tudi zadnja birma. I Skrbeli (in Se skrbijo) pa so tudi I za nenehno lepšanje cerkve, ki je I v baročni zasnovi, njena oprava pa I je neoresančna. Ima freske iz leta I 1894, ki jih je naredil Jakob Brollo. I Le-te pa je v zadnjih nekaj letih I preslikal (obnovil prvotne slika- I rije) slikar-samouk Stanko Kosi iz I Pršetinec. Opravili so tudi druga I dela. Načrte zanje je naredil arhi- I teki Franc Kvaternik z Vrhnike, J da je zaenkrat mogoče sklepati vsaj i o dvojem. Možno je namreč, da je | bila prva marijanska cerkvena stavba zgrajena iz opeke ali | kamna, toda to tezo bi mogla potr- a diti Šele arheološka izkopavanja, fi Po drugi strani pa, vsaj do časa, ko g bo mnenje ovrglo konkretno do- B kazno gradivo, kaže pomisliti, da E je bila predhodnica gotske arhitek- B ture lesena cerkvica. B Gotska cerkev, ena najlepSih. prsni kip duhovnika in pisatelja z golobicom na svislicah sedi, / go- Ksaverja Meška, rojenega 1874. leta v Gornjih KljuČarovcih, torej v tomaževski Župniji. Iz te fare pa je še več drugih znanih mož in žena. Tako je bil Jakob Meško iz Savec (1842-1900) narodni buditelj. ki si je tudi na slovstvenem lobica njega z licom ljubavi gledi; S ona mucka, rada mu je, / golob lučka, / nju kušnje od Ijubeznosii. Zanimivo bi bilo vedeli, ravskati, zakaj je skovanka v slovensko-hr-vaškem jeziku! - Z literaturo se je ukvarjal tudi lomaievski itipnik ■■ =*i- I kar jih premore Prekmurje, je po Martjanci, zahodni zvonik, ok. 1390 1 svoji kakovosti in odličnosti pravcata mala katedrala, kakor bi jo prostora, od tam pa do moravskih ii? L s vso spoštljivostjo imenoval veliki Max Dvorak. Visoko nad krošnje sicer stoletja mlajših dreves se dviga marijanski zvonik. Naslonjen in se ohranil kot stavbna sestavina na zahodno pročelje enoladijske tudi počasu gotike. Vsekakor pa je tn čeških spomenikov. Koncept je očitno preživel obdobje romanike proti četrti, kjef dekorira reliefno^ jj/ višje okno, ki kaiMKtu gošihcJ* prostornine sledi zgledom l.i. zahodnih zvonikov, korenine njihovega razvoja pa je mogoče iskati daleč nazaj. Nav zahodni zvonik v Prekmurju doživel svoj včliki raz- voj v drugi polovici 14. in nato še v 15. stoletju. Kol zgodnejši velja tisti v Vele-mčru, sledi mu marijanski, njemu ob bok pa lahko postavimo za- marijanske cerkve s svojimi stavbnimi značilnostmi, odličnostjo stavbnih členov, kot so pravokotno hodni zvonik stare farne cerkve pri na vogala postavljena opornika Sv. Juriju. Po skromnih ostankih s profiliranim žlebom na pultnera (oporniki) bi v to skupino lahko .............. uvrstili Še zahodni zvonik iz ob- zaključku, iilasto zasnovanim dohodnim lokom v podnožju zvonika. zares impresivnim - na mojstrski način zasnovanim - ritmom To pa so predvsem: marmornat I okenskih odprtin kaže, da je Slo za tlak, daritveni oltar, ki je seveda “ v skladu z novimi liturgičnimi predpisi obrnjen k ljudstvu; ambon (bralnik), krstilnik in kropilnik (posode z blagoslovljeno vodo). Oltarje pa obnavljajo delavci škofijske restavratorske delavnice. Delo je zahtevno in kot je videti na dveh že obnovljenih oltarjih, je narejeno zelo strokovno, saj je zablestela prvotna umetniška ustvarjal- delo stavbarja oz. stavbarnice, ki je dobja gotike v Bogojini, stolp ob veličastni tišinski cerkvi pa je nastal že 15. stoletju. Zvonik marijanske župne cerkev, monumentalen po svoji pojavnosti, raste iz talne kvadratne po- poprej ali pozneje zgradila tudi ne- katere druge prekmurske gotske vršine, ki jo pravokotno opirata že cerkve. omenjena, pultno sklenjena prit- Tradiciji zahodnega zvonika v mejah današnjega Prekmurja sicer lahko sledimo celo v romaniko. V zahodnem zvoniku romanske cerkve v DomanjSevcih, zgrajenim _še pred sredino 13. stoletja, je nost. Obnavljanje cerkve in ■ resda videti, vsaj na naših tleh, za-opreme je seveda draga reč, zato je | jetke le-teh, toda iskanje bi nas slej in lična opornika. V osi nad ši last im lokom, ki vodi v banjstt predprostor cerkve, se v petih nadstropjih vrste okenske odprtine. Arhitekt, računajoč pri tem na dinamiko stavbno-okenskih členov, je po sredi zahodne zvonikovc stene razporedi! v štirih nadstropjih kamnite __________________________________________________________ pravokotne line, ki rastejo od prve potrebno veliko denarja. Sicer pa | prej privedlo do podonavskega najmanjše sorazmerno povečane i.je s«** •j stim koncem. J* ško obdelano. P® v nizu odprtin 'j.iO zaradi kamnosc* premišljene Irtoeje in dAjc ubran estetski jem nadstropjfi^jvc^/pO strani. P«dirai® prtini. katerih , nim hnirat 1. MLV..- LCIH K' cer ni tako bog^G,| ja oknu in v vzpostavljata merje. ritem. iijciit;. HIV«”’ , jf jasno razpoz*’«*'^ .1*,' j ' Johanne« t (Pomurska zalo«”^ boriensis pi^ ) Ivan Z«lk«„ Slovenije Murska Sobot« ■ - ' Mfl ,4* 1993 stran 15 I nasveti dogajanja na Ljubljanski borzi P"''“ 72-073 je enotni tečaj te obveznice porasel * prejšnjem tednu dnevni promet ■ -- - -- - presegal 2(K)0 lotov. 26. 4. je neznatno upadel tečaj delnice Probanka in sicer iz 16996 iz 72,0 na 80.5. 26. 4. je za 1.1 odstotno točko porasel tečaj obveznice Občina Laško in sicer iz 82,0 na 83,1, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli z 81 loti le obveznice, v sredo pa je njen enotni tečaj padel na 82.6, ko je bilo za 170 lotov prometa z njo. Tudi v ponedeljek je tečaj te obveznice padel in sicer na 82,4, prometa z njo pa je bilo za 140 lotov. 28. 4, je nekoliko porasel tečaj ob- FTl ■■ Nova banka d.d. b, uspeha ZAPIS CREDITANSTALT-NOVE banke, 1, tal "^BnOfTiInlran v DEM, vplačljiv tC 'Uit*• * v tol ’ "riMmintrun v uenn, vpiiu;i|iv ®nin po začetnem orodainem tečaju ir^OVE BANKE, d.d,, za DEM za 'H|g 3^ J®®® nakupa oilroirm zapadlosti in 5 v apoenih po ■'*WI OEM 2» rok varava rut vel In <1- ish? OEM, za rok vezave pa velja 9- obrestna mera. '>hh, "Š6ni- blanalnixi_________________________, iL"H|lt-^“8ll ki —' “ luiimuuresi -Sil Jlj® ozirft ®?®lf’'?>'®9a zapisa JV” ™ Po Onakon^ A«*^Sa“J‘®,J'’*9®inlSklh K imate možnost . I glavnice In pripadajočih ®nakem dnevnem tečaju kupite de- “--ua > zcipisov ag: |T i'®alnim prinoscim, vnovčenja, latf^ posoflla, *®h, J’ '®tna Obrestna mera kot za I ^rldi mera kot za varčevanje ^S/ovno , ^^^Pri^ažte enoto na Lendavski 11 v M. o Futi ponudbi. Matekhkmiizapr^itmsi^iiskprižn^li Dobite ga v lekarnah, kmetijskih prodajalnah in veterinarskih postajah razpisuje na podlagi sklepa skuj>ščine drugo JAVNO DRAŽBO za prodajo proizvodnih m poslovnih prostorov s pripadajočim zemljiščem in dela opremo, — del industrijske hale z oznako ”1", 507 za 15,256.236,tX) SIT - del industrijsko halo z oznako 2614 riF, za 85.356.248,00 SIT - del industrijske bale z oznako »3«, 1255 m2, za 39.613,183,00 SIT - del industrijska hale z oznako **4"f 1406 m®. za 46.440,674,00 SIT z lakirno linijo Tunzini v znesku 14.000.000,00 SIT z možnostjo najema lakirne linije Vsi deli industrijske hale so na parceli St, 1531/1 vi, št, 3503 k.o. M. Sobota, - zgradba T oznako -B-. skupno 5870 m^, kar zajetna halo s pripadajočimi pomožnimi prostori, dvoriščna objekta - kovinska nadstrešnica, kovinska pregrada z vrati, stavbi šče in dvorišče, za 44,896,637,00 SIT - zgradba z oznako "C«, skupno 2268 itF, kar zajetna montažrro leseno zgradt>o, skladiščni šotor, zunanjo ureditev, stavbišče in dvorišča. za 11.174.233,00 SIT - galvanika ter delno objekt čistilne naprave v skupni vrednosti 13.770.672,00 SIT Obsega objekt galvanike, kovinska nadstrešnica, 50% čistilne naprave, vsedalnik in zunanja ureditev ter pripadajoče zemljišče. Objekti so na parcelah Slev, 1521, 1522/1, 1532/2 m 1531/1. - CNC obdelovalni center CBFK 130/2 za 11.559.600,00 SIT - Koordinatni vrtalni stroj WMW za 1,595,317,00 SIT - Erozimat za 895,317,00 SIT Javna dražba bo v sredo, 12. 05. 1993, ob 8,00 na sedežu podjetja, Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% od izklicne cene na žiroračun štev. 51900-601- na 16987, ko je bilo za 940 lotov poslov, naslednjega dne na 16958 (431 lotov), da bi v četrtek narasel na 17200 pri 490 lotih prometa. V petek je enotni tečaj te delnice neznatno porasel na 17222, ko je bilo za 4IM) lotov prometa z njo, v ponedeljek pa na 17408 pn 2250 lotih prometa. V lem tednu se je Sele 29. 4. trgovalo z redno delnico SKB, prometa je bilo le za skromnih 20 lotov, tečaj pa je nekoliko porasel iz 11300 na 11700. V ponedeljek je bilo za 220 lotov prometa s to delnico. njen tečaj pa je padel na 11582. Enotni tečaj prednostne delnice SKB pa je v tem tednu nekoliko nihal. Tako je 28. 4. padel iz 12088 na 12018, ko je bd 5 loti prijavljen aplikacijski posel, se naslednjega dne povzpel na 12154 (390 lotov), v petek pa padel na 12056, ko je bilo za 41 lotov prometa s to delnico. V ponedeljek je enotni tečaj te delnice ponovno porasel, tokrat na 12367, prometa o 2 S pa je bilo za 224 lotov. Kratkoročni vrednostni papigi S kompleti malih dvojčkov je v tem tednu bil sklenjen le aplika- cijski posel z 2 lotoma 3.5. po tečaju 128,5, kar predstavlja 1 odstotno povečanje, glede na zadnji posel, ki je bil sklenjen 16. 4., s v kompleti velikih dvojčkov pa se tem tednu ni trgovalo. Tončka Boži nov ič NIKA d.d Poslovalnica Maribor 16551 ali sredstva deponirati pri blagajni pravne oseba, najpozneje uro pred dražbo. Varščina bo uspešrtemu portudruku računana v kupnino, drugim pa se vrne v Ireh dneh brez obresti. Pogodbo mora kupec skleniti v 8 dneh po končani javni dražbi in plačati 30% kupnine v 8 dneh od sklenitve pogodbe, ostali znesek pa v dveh mesečnih errakiti obrtnih. Če kupec v dogovorjenem reku ne sklene pogodbe ali ne plača kupnine v danih rokih, plačano varščino prodajalec obdrži. Ponudniki so lahko podjetja s sedežem v Sloveniji, fizične osebe pa državljani Republike Slovenije. Davek na promet nepremičnin in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom nepremičnine plača kupec. Prodajano bo po ' načelu videno - kupljeno, kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. Morebitne kupce opozarjamo, da je lo drugi razpis javne dražbe z zmanjšano vrednostjo. Vse informacije o prodaji proizvodnih in poslovnih prostorov so na voljo na sedežu podjetja ali po tele- 5 2 O O z fonu (069) 31750, kjer se lahko dogovorite tudi za ogled. J ZVEZDA Murska Sobota DOMAČA PEČENICA . S KISEIM ZBIJEM samo 290,00 SIT CIGANSKA PEČENKA Pražen krompir, mešana solata 450,00 SIT Tako odlične in slastne jedi -samo v RESTAVRACIJI ZVEZDA, v Murski Soboti I 1/2 OCVRTEGA PIŠČANCA s prilogo in solato samo 440,00 SIT 1 1 O o z G VEGETARDANSKl . KROŽNIK 200,00 SIT O z c i stran 16 vestnik, -G. ŠPORTNI OBRAZI Jahalni šport šport Štefan Kovač - igralec številka ena Na letošnjem državnem članskem namiznoteniškem prvenstvu Slovenije je naslov prvaka osvojil 31-letni Štefan Kovač iz Murske Sobote. Gre za že uveljavljenega in izkušenega tekmovalca, ki je s svojo igro presenetil mlajše igralce. Z namiznim tenisom se je začel ukvarjali pred dvema desetletjema pn NTK Sobote, sedaj NTK Potrošnik Murska Sobota. V preteklosti je osvojil več laskavih naslovov. Osvojil je naslov jugoslovanskega ml a din- i' skega prvaka v posamični in I; ekipni konkurenci. V članski : t;jkjpilj AUJlJkUi 11 Jk^J - v I konkurenci je bil v nekdanji Ju- Goete- I gosiaviji drugi. Za Soboto in ljubljansko Olimpijo je igral v prvi zvezni ligi - s slednjo tudi osvojil naslov prvakov. Sodeloval je na treh evropskih in svetovnih prvenstvih, nazadnje je igral za Slovenijo v Stuttgartu. Sedaj že peto leto igra za avstrijskega prvoligaša Linza, ki se uvršča v evropski pokal. Naslov prvaka Slovenije je tokrat osvojil že petič. Na svetovni lestvici namiznoteniških igralcev je na 101. mestu. ~ Na letošnjem državnem prvenstvu ti žreb ni bil naklonjen. Ali si pričakoval, da boš osvojil naslov prvaka ? iovitem prvenstva v borsu. Kaj pričakuješ ? »Slovenija bo tekmovala v C-skupini skupaj z reprezentancami Avstralije, Gruzije, Gane in Islandije. Zmagovalec skupine se bo v izločilnih tekmah potegoval za uvrstitev v B-skupino, kar pa bo zelo težko, saj bodo v tej konkurenci sodelovale dobre ekipe. Kljub vsemu upam, da se bomo uvr- ' stili v B-skupino, saj sem ves i čas dobro treniral, pri čemer mi : je pomagala pokroviteljica Ra- . I Jenska. ..Da bom osvojil naslov državnega prvaka, sera pričakoval, četudi sem bil štirinajst dni pred prvenstvom laže poškodovan, pa tudi žreb rai ni bil naklonjen, saj sem se že v Četrtem kolu srečal z lankim državnim prvakom Smrekarjem, ki meje V konkurenci posameznikov bom žal igra! v kvalifikacijah, saj mi je zmanjkalo 10 točk, da bi se neposredno uvrstil na glavno žrebanja. V kvalifikacijah bo sodelovalo okrog 300 igralcev za 20 raest.» takrat v finalu premagal. Uspešno pa sera tudi obračunal z igralcema Kovine Ignjatovičem in Zalaznikom. Mislim, da sera zasluženo postal prvak Slovenije. Pri tem Je bilo tudi jx)membno, da imam za seboj težke tekrne v avstrijski profesionalni ligi« - Kot član slovenske reprezentance boš sodeloval na sve- — Kaj pa nadaljnji načni ? »Za eno leto sem podaljšal jx)godbo pri avstrijskem prvoligašu Linzu. Upam, da bom do- bro igral na avstrijskem prven- stvu in evropskem pokalu, V Sloveniji pa si predvsem želim, da imela reprezentanca več mednarodnih tekmovanj, za kar vedno zmanjkuje denarja.* Feri Maučec Tretja državna moška rokometna liga Zmagi Radgone in Pomurke v štirinajstem kolu prvenstva v tretji državni moški rokometni ligi je V Rakičanu zopet privlačen turnir v Konjeniškem klubu Murska Sobota - grad Rakičan so se za letošnjo tekmovalno sezono dobro pripravili. Priprave so potekale zimo, kar je omogočilo primemo vreme. Taka zima je sicer redkost, zato v klubu resno razmišljajo o pokriti jahalni«. Letos se je število konj in tekmovalk povečalo na 6, dva konja sta v zasebni lasti. Z ureditvijo novega jahaliSča pri rakičanskem gradu so tudi možnosti za kakovostno vadbo. Najbolj pa so v klubu zadovoljni z delom trenerja Slavka Valeta iz Maribora, ki Je priznan kot eden najboljših slovenskih trenerjev. V Konjcniškcin klubu Murska Sobota - grad Rakičan letos načrtujejo udeležbo tekmovalk na Ib domačih in 5 avstrijskih tumiijih. Želijo si. da bi tekmovalke, ki letos prvič sodelujejo na turnirjih, izpolnile nonno za višino 1,2 metra, za tekmovalke, ki so sodelovale na turnirjih že lani, pa normo za višino 1,3 do 1,4 metra, to pa je tudi normalno za domače turnirje. Za barve Konjeniškega kluba Murska Sobota - grad Rakičan bodo letos tekmovale: Katja Šajnovič (Laie), Katja Bogataj (Juran), Jožica Horvat (Hahag), Marjanca Zrim (Chlum), Nina Meško (Kordon) in Mojca Horvat (Donna). Po besedah predsednika kluba Andreja Šajnoviča so veseli, da jim je uspelo kupiti avtobus za 6 konj in da je posebna komisija ocenila tekmovališče v Rakičanu kot eno najlepših narav- nih tekmovališč (paikurjev). Poseben poudarek bodo letos ............................. ' ‘ 'eskakovanju ovir, ki namenili mednarodnemu tumiiju v bo letos dvodnevni (3. in 6. junija). S' laai je prvi tovrstni turnir pritegnil Številne obiskovalce, letos pa jih pričakujejo še več. Prvi letošnji turnir, ki so se ga udeležile tekmovalke kluba, je pokazal, da so zastavljeni cilji uresničljivi, kar pomeni, da strokovno dobro delajo. Poleg tekmovalne dejavnosti pa se v klubu tudi ukvarjajo z organizacijo jahalne šole ter turističnim in rekrarivniiTs Jahanjem. Feri Maučec Kajakaštvo__________________________________ Kuzmič in Horvat v svetovnem pokalu Končana so bila izbirna tekmovanja kajaltašev in kanuistov Slovenije. Lep uspeh sta dosegla člana Brodarskega društva Mura iz Kroga Simon Kuzmič pri članih in Borut Horvat pri mladincih, saj sta se uvrstila v tekmovanja za svetovni pokal. Kuzmič bo sodeloval v spustu na petih tekmovanjih v Monschau, na Savi Bohinjki, v Bourg Sant Moris (dve tekmi) in v Muothathalu. Od šestih slovenskih kandidatov, ki bodo sodelovali na svetovnem pokalu, se bodo štirje najboljši uvrstrili v reprezentanco Slovenije, kr bo ud 26. junija db 4. julija sodelovala na svetovnem članskem prvenstvu v Mezzani v Italiji. Kuzmiča torej čaka zahtevna naloga. Mladinci bodo letos prvič tekmovali na treh tekmah za svetovni pokal v Angliji, kjer bo sodeloval tudi Borut Horvat. Selektor slovenske reprezentance je Robert Hazler iz Hrastnika, njegov pomočnik pa je postal trener kroških tekmovalcev Štefan Varga, kar je lepo priznanje mlademu strokovnjaku. Med letošnjimi prireditvami je potrebno omeniti tudi tradicionalnu kajakaško tekmovanje Mura 93, ki bo 24 in 25. julija na reki Muri pri kroškem brodu. Tekmovanje dečkov in deklic pa bo štelo za pokal Slovenije. Občinsko prvenstvo T SkJJ funjaiujlj fkUJU » lavt-ji .....J- Radgona na Ravnah premagala Fužinarja z 21:19. Najboljši strelci pri y Kmmi . nv-AbALe zd J TrEitj" TilvpiniV in FiiSinupT Pomurka ie " nivFkJt* Radgoni: Praljak 4, RouS 4, Trbuc 3, J a ve mik 3 in FiSinger 3, Pomurka je ■ ■ ■ ■ ■ ~ ■ 35:27. Najboljša strelca pri Po- prernagala ekipo Angela Besednjaka s 35:27. Najboljša strelca pri Po- V soboškem parku je bilo občin-morki sta bila Bedekovič 11 m Buzeti 8. Drava je na Ptuju premagala sko prvenstvo v krosu osnovnih in Mladinca iz Murskih Črnec s 30:23. Naj učinkovitejša strelca pri Mladincu: Gregorinčič 10 in Gomboc 6. Gorenje pa je v Velenju premagalo Raz-križje z 39:13. Največ golov za Razkrižje sta dala Majerič 5 in Srkelc 4. Rokoborba Turnir dobili Sobočani v Murski Soboti je bil mednarodni rokoborski turnir za mladince v grSko-rimskem stilu. Sodelovalo je 50 tekmovalcev iz Slovenije in Avstrije. Največ usopeha so imeli Sobočani, saj so ekipno zmagali pred Sodlingom in Razvanjem. Prva mesta so zasedli: Kager (Sod.), Horvat (Raz.), Gomboc (MS), Glavica (Razv.),Hoiyat (MS), GliSovič (Gradec), Kuhar (MS), Simončič (Dunaj), Zec (MS), Žižek (Raz.) in Vrzel (Raz.). Drugi so bili: Horvat (MS), Repolusk (Lenart), Pertoci (MS), Horvat (MS). S može r (Sod.), Lukašev (MS), Brani lovi č (raz.)Štirtak (MS), Tronic! (Gros.), Slagenhoften (Dunaj) In Morovec (Gradec). Tretja mesta pa so zasedli: Vukas (Gros.), Hazal (Razv.), Ko!eger (Sod.), Mihajlovič (Mb), Kuzma (MS) in Kovačič (MS). (E. Vogrinec). srednjih Šol soboške občine, ki ga je pripravil AK Pomurje iz Murske Sobote. Sodelovalo je okrog sto tekačev in tekačic. Rezultati - Osnovne šole - ,5. razred - dečki: 1. Šnurer. 2. Šadl, 3. Muhalič (vsi Tiš.), deklice: L Dajč (Sv.J.), 2. P. Horvat, 3. R. Horvat (obe OŠ II); 6. razred - dečki: 1. Obal (Tiš.), 2. Flisar (Sv.J.), 3. Rems (GP), deklice: 1. Ferko (Grad). 2. DajČ (Sv.J.), 3. Črnko (Tiš.); 7. razred - dečki: 1. Belec (GP). 2. Vrečič (Tiš.), 3. Kučan (OŠ I); deklice: 1. Roman, 2. Jonaš (obe Pr os.), 3, Makoveckl (OŠ 1); 8, razred - dečki: 1. Slavic Čič (OŠ I), 3. ic (Grad), 2. Kova-Šadl (Os III); de- klice: 1. Bence, 2. Nemec, 3. Kor-pič (vse Sv.J.); Srednje Sole - L in II, letnik - dečki: 1. Kolar (SE- F. M. Predstavljamo vam Karate £ TVAŠ), 2. Golob (ZŠ). 3. „ (SKŠ); deklice; 1. Virag, 2. Zrinski 'lig Uspeh Pomurcev v Rušah V Rušah je bilo finalno državno prvebnstvo v karateju. Sodelovalo je 92 tekmovalcev in tekmovalk iz 11 klubov. Lep uspeh so dosegli (obe Enot.); III. in IV. letnik -dečki: 1. Baranja (KŠ), 2. Cikajlo (Enot,), 3. Valeč (ZŠ); deklice: 1. Poredoš (SKŠ), 2. Stefanec (ZŠ). pomurski karateisti, saj so zasedli । . več prvih mest. Prva mesta v svojih IvOKOIUf t kategorijah so zasedli - dečki: Ka- ' štrun. Škandali. ŠticI in Znm (vsi Pomurska strelska liga------— Makari in Pertoci najboljša V Murski Soboti je biio tekmovanje pomurske strelske lige v ie nem in nacionalnem programu. V mednarodnem programu J® ekipa KF Tišina (13.463 krogov) s 46 točkami pred SK 38, MI Pomurka MS (13.221), 29, Jovom Jurkovičem pS’ merom, 15, in Elradom, 12 točk. Fri posameznikih je bil Pertoci (Tišina) s 4.555 krogi pred Brankom Bukovcem (Tut Gorazdom Kocbekom (Videm), 4.456, Božidarjem DraŠkov^H^ 4.423 i.n Borisom Škedljem (Pomurka), 4.41.7 krogov. V nem programu je zmagala ekipa SCT MS (11.438 krogov) I pred KF Tišina (11.276), 77, M[ Pomurka MS (11.263), 74. SK j 70, Gančani, 6(1, Elradom GR, 56. NorSiuci, 51, Ljutometo^ sovci, 36, Varsttoiem Lendava, 24, Jovom Jurkovičem Vt« ■ - - - - - .........— HiB*- niSče), 4.423 in Borisom Škedljem {Pomurka), 4,417 krogov LV.t (W Avtoradgono, 17 točk. Najboljši posameznik je bil Igor M murka) z 2911 krogi pred Janezom Combocem, 2891, llk^ (oba SCT), 2865, Jožetom Maučecem (Turnišče), 2839, m Me (Tišina), 2831 krogov. (F. Ščančar) r f. I ita-fe- A ■ 'J 4, I J Foto: h- V Murski Soboti je bil finale pomurske strelske lige. Občinska strelska liga Murska Sobota. MI Pomurka, Makari in (1 prvaki Sklenjeno je bilo tekmovanje v občinski strelski bgi 1% sezono 1992/93. Ekipno je zmagala MI Pomurka Murska S |i|š^ krogov) s 138 točkami pred Tišino II. (11.422), 123, Seheb 118 Gančani H 10701. 103. Noršinci (9.639L 98. FTT-icm, : I 1 f I i S 118, Gančani (11070), 103, Noršinci (9.639), 98, FTT-jein, 92, Panonijo, 91, Lovcem, 82, Bakovci, 82, SCT-jem, 7o> , Agtoservisom, 53, Čapljo, 52, Alijo Karčošem, 43, in | Med posamezniki je bil najboljši [gor Makari (MI) s J' .^,^.1, l jTlvU X LCZ.LJ L h I JV Ul L J LAJ Uv LJ *?■ IflCinuil b x Štefanom BaiaSkom (Nor.), 3.642, Vladom Škerlakom E 'jj), J Renatom Križaničem (TO), 3.480, in Igorjem Kovačičem t krogov. V občinski pionirski strelski ligi Murska Sobota je P''®'', .rf l r________ „ ;; ;,.::,„...i pred GraniCarke^^^ 32, Bakovci, 20, Tišino, 16, in Čapljo, H točk. zasedel prvo mesto Marjan Balaško s 1.738 krogi preo MI Pomurka Murska Sobota s 46 točkami marjem, 1.718, Gregorjem GotnboSijetn. 1.669, Ml Pomurka), 1610, in Igorjem Skledarjem (Graničar). I Motokros Lang četrti, Valpotič šesti v Dolenskih Toplicah je bila druga dirka za državno p" krosu. Sodelovali so tudi pomurski tekmovalci in dosegu uvrstitev, V razredu 80 ecm je Leon Lang (Radenci) zased tako^ i U J r El v' seli Rogati (Sotina) pa deveto mesto, V razredu 125 11 ValpatiČ zasedel Šesto, Rajko Vogrin (oba Radenci) osf* J l. man (MS) deveto mesto. v* Ljutomerčani novi prvoligaš’ . ■ In kaj lige ? Sedanji želijo obdržati. prizadeval, Krajcarju in G ruti' ' šla k vojakotn- p,^, redno vadbo lU namera'''il,j,ii[is)i'x Odbojka ima v Ljutomeru dolgoletno tradicijo. Trideset ali morda kakšno leto več organiziranega delovanja in tekmovanja. Ob konjeništvu je to prav gotovo paradni šport, ki privablja Številne privržence te vse bolj popu- lame igre z žogo v prleški metropoli. Še zlasti v zadnjih nekaj letih, ko so Ljutomerčani več sezon igrali vidno vlogo v drugoligaški konkurenci, z vrhuncem v minuli te kmo valni sezoni, ko so 'I NOGOMETNI KLUB BELTRANS IZ VERŽEJA vabi na sobotno derbi tekma ■ za naslov prvaka v 3. slovenski ligi med NK BELTRAHS in NK IMPOL I iz SLOVENSKE BISTRICE. Tekma bo ob 17. uri na igrišču v Veržeju. Mladinskapredtekmamed Beltransom in Tišino bo ob IS. uri. Habllenlf MS) ter BukoSek (GR); deklice: Kaširun, Zadravec in Temar (vse MS) ter Recek (Kuzma). Drugi so bili - dečki: Huber in Vrečič (MS) ter Perša (GR); deklice: Rues in Tuš (obe GR) ter Husar (MS); Tretji pa so bili — dečki: Šajt (MS) in Kaukler (GR); deklice: Škrbič (Kuzma). Tuš (GR) in Crnkovič (MS). V borbah so bili tretji: Tro-penauer in Peternel (oba GR) ter Stefanec, Husar in Pertoci (vsi MS). Ekipno so bile starejše deklice Gornje Radgone prve, mlajši dečki Murske Sobote drugi in starejši dečki Murske Sobote tretji. (D. Škandali). Rokometašice Bakovec so odigrale dve prijateljski tekmi. V Veliki Polani so premagale Polano s 34:25 (Voharjeva 8 za Bakovce in Hozjanov a 11 za Polano) ter Co-smos iz Varaždina z 28:14 (Vohar 8). V soboto bo v Bakovcih prijateljska tekma med Bakovci in Polano. »A / cn / *■* e: J) družbeno-političnega in gospodarskega življenja občine in predvsem medijev, od tiska do radia in TV. Igralci trenerja Drevenška so v mi- nuli tekmovalni sezoni I I V drugi državni ligi izguli le dve tekmi - v prvem in zadnjem kolu. Vseskozi so igrali prepričljivo in s prednostjo štirih točk zanesljivo zasedli prvo mesto. Po besedah trenerja Drevenška je bil cilj uresničen. Naslov prvaka je rezultat intenzivnega dela igralcev in uprave kluba. Ekipa je v minulem prvenstvu vso sezono dobro igrala. osvojili naslov prvaka in se uvrstili v prvo državno ligo. Predsednik OK Ljutomer dr. Jože Šumak meni, da je za uspešen nastop ekipe izjem- I nega pomena pridobitev nove | športne dvorane (vsa leta na- I zaj so tekme igrali v telovad- I niči OŠ Križevci), pa tudi I dveletno trdo in kakovostno delo trenerja prof, Draga Drevenška iz Maribora. Seveda velja pohvaliti celotno vrsto, ki seje izkazala tako na treningih kot v bojih za prvenstvene točke. Pomembna I pridobitev za ekipo je bil pri- J hod Mateja Ravnika (prej Vi- J leda) in Nenrtina Bungura j (Modriča), ki imata oba pr- I voligaške izkušnje. Predsed- I nik kluba pripisuje zasluge za ' uspeh ljutomerske odbojke , drobnim, a pomembnim de- -Javnikom, ki so znali prisluh- j niti in pomagati temu športu j - na ravni šolske mladine. sD' I prvenstvenih kor pa »1 kor pa namei" .hii” ; okrepiti z dventa icrrQlji'jama id i igralcema m . vitelja kluba, t J N kot Drevenšek-. 1, v klubu, pa ttštti ; v KLUDU, pa . |j.| pričani, da v ostali le eno 11 h j ! I Odbojkaiji Ljutomera - novi prvoligaši šak, Kaurin, Rajnar, Savič, Gnit, DrvanC) ' jrf-' ner); čepijo: Zidar, Kavnik, Bungur, Smauc, M. Šumak. 1*1 d J '1 I l3 6. majal 993 stran 17 I iJ A 11 Hf ? S. it k-ef 3 ft d d tiržavtta nogometna liga : Mavrica 1:0 (1:0) ^^^^(18)^”^'^ 2,000, Sodnik : Kolarič (Ptuj), Cifer 6, Breznik 6, Granov 6, Ilič 7, Baranja J, (Jančar - ), Belec 6, Cener 8, Emeršič 6, (Cirkvetrčič -). Mlikum: Potrošnik 2:1 (0:0) Publikuma, gledalcev 1000. Sodnik: Durmič (Koper). (51), 2:0 Goršek (62). 2:1 Skaper (73). Th 5'^'^‘'ovič 6, Tratnjek 6, Contala 6. G^ina 6, Jančič 7, ^^bc 6, Šarkezi 6. Prekazi 7, Hartman 5. Škaper 7. I. SNL SCT Olimpija MURA Maribor B. Živila N. Šport : 2716 7 466:1639 2715 8 442:2038 271211 434:1735 2712 9 643:3533 AMCosmoE 2713 7 736:2833 Kompas H. Koper Rudar (V.) Studio D Publikum E. Zagorje Mavrica B. Izola Steklar Železničar Gorica 2711 9 7 29:24 31 27 8 12 7 27:3028 2711 511 39:3927 27 811 8 21:2427 2710 71030:3527 27 9 8 1025:2826 27 711 9 34:31 25 27 7 81231:3922 27 4131027:4921 27 6 81324:3820 27 6 81326:4020 v ■"j Nogometni komentar Zmagala le soboška Mura Pomurski nogometni ligaši državnih ligah tokrat niso bili Mar (V): Nafta 2:0 (1:0) 3^:. S«»i Rudarja, gledalcev 600. Sodnik: GovedareviČ (Ljub-■ (12)’ 2:0 Karič iz 11 m (57). ^bk 6, Požgaj 6. Horvat 7, Šavel 7, Drvarič 7, 6, H„z.,an 6, Bubek 7, Šabjan 6. (Il nogometna liga_________ (T.): Medvode 0:0 l'^*5če - - . 8/fif)^, „ '8BSCe Gidosa, gledalcev 300. Sodnik: LackoviČ (Maribor). *’*■ botnlnt'''* B Ternar, Lebar, (Časar), Zadravec, KoveS, Bu-i’. Rous, Pucko, Markoja, Mujdrica, (Lackovič). j Jr no^ome/rur /jg1vode^ t ? I i I ) :1 3,)jb1urH , Mavrica LO, Publikum : Potrošnik 2:1, [ < Rače , Ižakovci 2:0, Pohorje : Rogašovci 1:1, ci nr**' Eiokležovje 1:0, Nedciica : Renkovci lili nraih imeli sreče, saj na nobenem lističu ni "'k Ntr dolgoletni nogometni delavec in * Bakovci Geza Fister. Prognoziral je takole: Pari 1. Nafta : Compas H. 2. POTROŠNIK: živila N. 3. Cosmos: MURA 4. Dravinja : GIDOS 5. BELTRANS: Impol b IŽAKOVCI: Pohorje 7. ROGAŠOVCI : Kovinar 1 8. Rakičan : Remet 9. Dokležovje : Bakovci 18. Kobilje : Dobnrovnik Tip 0 1 0 o 1 1 1 1 2 2 'P* H. ŠT. 27 Tip I Tišina Ljutomer Bakovci Cankova Remet Puconci Šalovci Bakovci TiStna Ljutomer Čarda Rakičan Dokležovje Gančani Cankova Rente! šalovci Tigop L. Bratonci Serdica Puconci : Čarda 1:1 : Tigop Lipa 6:1 : Gančani 5:1 : Doklsžovje 1:0 : Serdica : Rakičan : Bratonci 1:1 1:0 1:1 21 14 5 253:1533 21 10 7 4 48:2827 21 10 7 445:31 27 21 710 4 26:23 24 21 e 7 633:2523 21 8 6 7 40:27 22 21 e 5 831:3321 21 9 3 925:4521 21 6 8 724:2820 21 6 7 630:3419 21 6 6 9 30:3818 21 5 7 9 27:3817 21 2 71222:41 11 21 4 31422:5011 II. MNL MS Rezultati -18. kolo Filovci Bogojina Grad 11 plavih Križevci : Apače 1:4 : Tromejnik 4:2 : TeSanovci 5:2 Prosenjakovci prosti Bogojina Grad Tromejnik Hodoš Romah Apače Filovci 11 plavili TeŠanovci Prošenja h. Pušča Križevci : Hodoš : Romah 2:1 0:4 18124 2 51:22 28 17103 452:2323 18 93 643:2921 17 76 4 37:28 20 17 67 429:3319 18 82 834:3318 18 65 728:2317 17 57 531:3517 17 56 628:31 16 17 54 829:31 14 11 22 722:43 6 17 1 1 1514:67 3 t. ONL Lendava Rezultati - 17, kolo Mostje Kapca 8. a* nredništve Vestnika, Murska Sebiila, ntaja 1993. Pri žrebanju bom« upoštevali '■nik I I "••k in ime ter dbsIuv Dobrovnik Odranci Nedeiica Hotiza Odranci Dobrovnik Nedeiica Mostje Bistrica Hotiza Oren Sovci Kobilje Renkovci Polana Mladost Kapca : Mladost : Bistrica : Polana ■ Kobilje : Renkovci : čren Sovci 3:2 0:3 2:2 1:0 1:1 1:1 17125 054:1529 17 124 1 39:14 28 16 75 427:2219 16 73 628:2917 17 81 824:2617 17 64 740:2916 17 5 6 6 25:2016 17 47 620:2215 17 47 623:2615 17 46 722:3614 17 53 925:2913 17 1 1 1514:73 3 II. ONL Lendava Rezultati -11. kolo Zvezda Panonija Nafta B Graničar prost Panonija Lakoš Olimpija Nafta B Žitkovci Graničar Zvezda ' Olirrtpija ■ LakoS : Žitkovci 2:3 0:0 1:4 9 6 2 1 20:5 14 9 522 22:7 12 - 952223:1312 1042412:1210 922 516:28 6 92 2 512:29 6 9 1 2 G 11:22 4 tako uspešni kot prejšnjo soboto in nedeljo. Zmagala je le soboška Mura, ki je premala ljubljansko Mavrico, po točko sta osvojili moštvi Gidosa izTurtrišČa in Ro-gašovec, medtem ko so Potrošnik, Nafta, Bel trans in Ižakovci ostali brez točk. Zmaga Mure je zelo pomembna, četudi ni ponovila Igre iz prešnjih kol, saj je tako v koraku z vodečo Olimpijo, za katero zaostaja le eno točko. Sobočani, ki so nastopili brez Gutaija, so sicer prve pol ure igrali dobro in v tem obdobju tudi dosegli edini zadetek. Žal pa so zapravili nekaj idealnih priložnosti za gol. S to zmago pa so se nekoliko približali Evropi, saj tretjeuvrščeni Maribor zaostaja za tri točke. Sobočane pa čaka že v nedeljo težka naloga, ko se bodo v Ljubljani srečali s Cosmo-som. Beltinski Potrošnik na srečanju s Publikumom v Celju ni osvojil pričakovane točke, čeprav bi si to zaslužil. Beltinčani so sicer zaigrali tako kot znajo Šele po vodstvu domačinov z 2:0 ter dosegli zadetek. Kaj več pa Nogometni turnir v MS jim ni dovolil sodnik Durmič iz so bili LendavČani enakovreden Kopra. S sojenjem DurmiČa Bel- tekmec. Žal pa tudi niso imeli tinčani niso bili zadovoljni že na sreče, saj Horvat ni izkoristil tekmah z Nafto v Lendavi in enajstmetrovke. V drugi državni v Ljubljani s Kompasom, zato so nogometni ligi je Gidos v Tut-od Nogometne zveze Slovenije nišžri na srečanju z Medvodami zahtevali, da jim Durmič ne bi osvojil le točko, kar je manj, kot sodil po tako kratkem Času. Ker so pričakovali, zlasti po zmagi pa slovenska sodniška organiza- v prejšnjem kolu v gosteh. Turčija na prošnjo Potrošnika ni re- niSčani so zaigrali dobro Sele agirala, so Beltinčani vložili pro- v drugem polčasu, vendar ideal-■ . .... - ... riih priložnosti za zmago niso test pri sodniški organizaciji, V Celju se je namreč pokazalo, da je sodnik žvižgal prekrške v korist Beltinčanov le na sredini igrišča, medtem ko se njegova piščalka ni oglasila v bližini ka- znali izkoristiti. Od pomurskih li-gaSev v tretji državni ligi so prijetno presenetili Rogašovci, ki so v Rušah igrali s Pohorjem neodločeno. Nepričakovano pa sta iz- gubili moitvi Beltransa iz Ver- ^nskega prostora, Beltinčane pa jp [žakovec. Veržejčani so je oškodoval tudi za enajstme- ■ ■ -- - trovko, $ sojenjen tudi niso bili zadovoljni LendavČani v Velenju na srečanju z Rudarjem, kjer je sodnik GovedareviČ iz Ljubljane sodil v korist gostiteljev. To je bilo zlasti očitno pri enajstmetrovki v začetku drugega polčasa, ko so gostitelji povedli z 2:0. Zaradi protestiranja nad tako odločitvijo je sodnik pokazal rdeči karton Šavlu, tako da je Nafta gladko izgubili s Hmezadom v Žalcu, treba pa je povedati, da so nastopili brez Štirih standardnih igralcev. Poleg tega pa je zaradi dveh rumenih kartonov moral z igrišča Brunec. Na sodnika se zelo jezijo tudi Ižakovčani, ki so gostovali v Račah in igrali brez treh standardnih igralcev. Sodnik Vozlič iz Celja je namreč Ižakov-čanom podelil kar šest rumenih kartonov, medtem ko za enake večji de! drugega polčasa igrala prekrške gostiteljev ni kaznoval. z igralcem manj. Kljub temu pa Feri Maučec J Varteks pred Muro Nogometni klub Mura je pripravil drugi prvomajski turnir za starejše dečke. Rezultati - Varteks : Maribor 1:0, Inker: Slavija 1:1, Mura : In ker 1:1, Varteks : Drava 2:0, Slavija : Drava 0:1, Inker : Maribor 4:1 in Varteks : Mura 2:0. Vrstni red: 1. Varteks, 2. Mura, 3. Inker, 4. Maribor, 5, Drava, 6. Slavija. Z nugontetnega turnirja starejših dečkov v Murski Soboti, Foto: N. Juhnov Nogometni turnir p Lendavi Nafta droga, Mura tretja Nogometni kluba Nafta je pripravil prvomajski turnir za mlajše dečke Rezultati - Varteks : Drava 3:0, Nafta : Mura 0:0, Mura : Drava TO Nafta ; Drava 2:0, Varteks : Mura 3:1. Vrstni red: 1. Varteks, 2. Nafta, 3.’ Mura, 4. Drava. ’ Ženski nogomet Ižakovci izigrani Letos je v Sloveniji prvič prvenstvo v ženskem nogometu. V tekmovanje so se nameravali vključili Ižakovci, ki so ustanovili žensko ekipo, vendar ta ni bila sprejeta menda zaradi prepozne prijave. Vodstvo NK Ižakovci se je nato dogovorilo z vodjema ženskega nogometa v Sloveniji Comom in Lojakom za prijateljsko tekmo med slovensko reprezentanco in Ižakovci, ki bi morala biti v nedeljo v Ižakovci h. Žal tekme ni bilo, ampak so Ižakovčani dobili v petek zvečer telegram, da tekma zaradi poškodb igralk odpade. Tako so bili Ižakovčani kar dvakrat izigrani. Atletika Sobočani uspešni v Avstriji v avstrijski Lipnici je bil mednarodni atletski miting. Med 200 tekmovalci iz štirih držav jc sodelovalo tudi 18 pomurskih atletov, ki so se lepo odrezali, saj so dosegli več rekordov. Prt moških se je najbolje odrezal Špur, ki je postavil v teku na 300 m z rezultatom 35,67 pomurski rekord in zasedel drugo mesto. Kolar jc bil osmi na 100 in 300m. Horvat pa je zasedel v skoku v višino s 190cm tretje mesto. Pri ženskah se je odrezala Sonja Roman, ki je zmagala v teku na 1000 m z novim pomurskim rekordom za pionirke 3:13,12. Barbara Berden je zmagala v skoku v višino s 160cm, Urška Berden pa je bila druga s 153 cm. Drugo mesto je zasedla Megličeva na 100m, Hajdinjakova pa četrto mesto na 100 in Šesto na 300m. Zadovoljive rezultate pa so dosegli tudi drugi pomurski tekmovalci. M. Šeruga Tek mladosti v Gornji Radgoni športna zveza in Partizan organizirata 15. tradicionalni tek mladosti po radgonskih ulicah, ki sodi v okvir akcije Razgibajmo življenje. Tekmovanje bo danes, v četrtek, 6. maja 1993, ob 17. uri pri Vzgojno-varstveni organizaciji v Gornji Radgoni. Tekmovali bodo v devetih starostnih kategorijah. Prijave bodo zbirali pol ure pred Startom. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo priznanja, v absolutnih kategorijah pa tudi pokale in praktične nagrade. Teka« Radenske uspešni na Muti Tradicionalnega tabomiSkega teka na Muti se je udeležilo 350 tekačev, med njimi so bili tudi člani TS Radenske in se lepo odrezali. V spominskem teku na 8,5 km je v absolutni kategoriji zmagala Mojca Meglič. Na isti progi je bil Bojan Brus drugi, Slavko Markoja osmi in Branko Meglič enajsti. V malem maratonu sta v svojih kategorijah zmagali Lučka Zadravec (st. članice) in Sonja Virag (mladinke). Roman Klančar (veterani) je bil drugi, Karl Vrbnjak pa tretji. Preostale uvrstitve Radenčanov: Peter Brunec je bil četrti, Janez Sužnik peti, Ivan Župec peti in Branko Kolmanič sedmi. V kategorijah mlajših tekmovalcev sta zmagala Viktor Bale k in Danilo Huger, Gordana Rozman, Srečko Živkovič in Franc Senekovič so bili drugi, Romana Holc pa tretja. (GG) Zmaga Grabaija v Celovcu je bilo prvenstvo avstrijske Koroške v atletiki. V teku na 10 km je zmagal Geza Grabar iz Teša novec z osebnim rekordom 30,20,30, kar je 1ep uspeh. Karate Sol V na Reki niprri Na Keki je bil mednarodni turnir v karateju. Sodelovalo je 156 tekmovalcev in tekmovalk ali n mestnih teprczeac. Med ttjbctj je sodelovala tudi repre- asestanca Murske Sd^te (Mura Ktm t» Miuska S^ma) ter dosegla tep uspeh, saj je skupno zasedla prvo siesto. Prva mesta v kat^ so zmedli v svojih skupinah; Vesna Ka-štnin, Wti^ Skamlah tn Sabina Jakovcev« ter ekipi h. deHic is ml. delStov, Druga sta bila Ma^až Zlim in Vesna Zadravec, V htattsdi je bil drogi Sandi Temlin, trenji pa MBsa ffJS), Košarka ____________ Prva OŠ m. MS Končano je bilo medobčinsko prvenstvo v košarki za mlajše deklice, Med petimi ekipami je zmagala OŠ IH. Murska Sobota pred OŠ Radenci in OŠ I. Murska Sobota. Najboljši strelki na prvenstvu sta bili Župetova (Radenci) 70 in Broderjeva (OŠ 111) 42 točk, (zt) stran 18 vestn i k, 6. ma^J^ a pisma, mnenja, stališča Lastna hvala, cena mala jkSmo kar uspe.šno podjetje, oceno našega dela pa prepuščamo javnosti in trgu^, je v sklepni stavek na mnenjski strani J/esmtka z 22. aprila I99S zapisala Irma Benko. Ne preseneča r^dA:ci/flx saj sem ves čas slutila, da za početjem ^^ja ureJn/Jca J. Volka m komentalorfo Stoj/ g/dvnd i« fZ/rcAtoricd Podjetja za informiranje. Drugače ni za razumeti, da si dovolita to kar si fčeprav slednji v /u^hAi Atm je Kri ni zemlja j v j^/coJtovosm/* domačega tednika, v katerem so večino tistih, ki smo (začasnoj odšli •nadomestili boljši novinarji in uspešnejši tržniki, er Obenem pa mi g. Benkova v skrbi za svoj stolček, očita, da se S poli-nčne funkcije postavljam kar na uradniški (opp. dvomnevam, da bi moralo pisati uredniški) stolček in me javno poučuje da druge poti kor je razpis ni in da bom rnorata najprej skleniti delovno razmerje. Kako prozorno to zveni izpod peresa dol-goleme aktivistke in politične uvodničarke, ki je brusila pete po komitejih m raznoraznih predsedniških pisarnah, kjer je dobivala navodila za novinarsko prakso Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost. Na njem sem urejala Kulturna obzorja, ko se je ona šla politiko v novinarstvu. Da pa sem prišla v politiko, zaradi svojih neizpolnjenih ambicij očitno ne more preboleti.' Zato sem rudi dobila največji šopek, kar jih je kdo ob odhodu, čeprav ni bilo na njem posetriice s pripisom: »Ne vrni sel^ Je pa bi/o potrebriega kar nekaj dopisovanja, preden sto se organizatorici dela (direktorica m predsednico delavskega sveta) zavedli, da zakonov zaenkrat ne moreta spemi^ njati, saj z odhodom na funkcijo ne preneha ampak delovno razmerje miruje. Poznam zakonodajo in tudi vsebino predpisov o delovnih razmerjih, v katerih je 66. Člen nadomestil 35, iz prej veljavnega zveznega zakona O temeljnih pravicah iz delovTtega razmerja. V nov/fuirsfv« stav/m na argumente in bolj kot neuradnih sem se vedno posluževala uradnih virov. To priporočam tudi glavni urednici, kajti scenarija po katerem naj bi sodelovala pri finančni destabilizaciji podjetja in ga potem oblastniško posegla, ne poznam. Sem za scenarije v teatru, ne pa politiki in če so v njej prej bili, ve tovarišica Benkova bolje od mene, Nelogično pa bi bilo tudi, da bi posegala po podjetju v katerem sem več kot deset let združevala delo in garala takrat, ko so drugi imeli čas za Študij ob delu. To, da se je zavod s preoblikovanjem v podjetje moral ukloniti zakoriitostim trga, velja za vsa in ne le Podjetje za informiranje. Tržnost pa ne more biti opravičilo za javno etiketiranje z žaljivkami, kakršna me je doletela, ne da bi njen avtor bil moj intimni prijatelj in tako imet argument za zapisano. Netočno je tudi, da bi sofmancira-nje Vestnika ugasnilo v letu 1991. letos je bilo za kulturno prilogo nakazanih 100.000 tolarjev in je v proračunu za informiranje planiranih milijon tolarjev, vendar le za akcije in ne kot dotacija! Programska avtonomija pri tem ni načeta, je pa novinarstvo nevredni senzacionalizem in podtikanje, ki med mojimi nekdanjimi sodelavci mejijo že na (v Sloveniji tako značilno) privoščljivost. Drugače si več ne morem razlagati stalnih odpoklicov s funkcije in tega, da neumnosti lakoimeno-vanim oblastnikom citira oseba, ki se je še kako potegovala za oblast in se ji v dobršni men (na tak ali drugačen način) tudi udinjala. Res bi se rada vrnila v s/wAfO, pa ne kot Jtrešiieljt, niti iz nostalgije za starimi časi, ampak preprosto zato, ker želim opravljati svoj poklic. Kajti čeprav se časi spreminjajo in mi Z n/imi, je vendarle v vsdfrršn/A fčcstAj potrebno imeti hrbtenico. laz imam trdno in tako kot se velikokrat zazrem vase, bi bilo prav, da se tudi kdo drug. Raniti nekoga dodatkom k osebni samooznačitvir v obliki imaginarnega Rrezidija in pri tem zlorabiti podpis (zaradi faksa) ter se poslužiri pripisa »Ždanovki, ki se ji je zmračilo obzorje in si izbira novi Orkester^^ presega meje novinarske in vsakršne etike. Diskredi' tirati žensko, ki se irudi (pa ne preko postelj!) politik/ in se je, se, ter se še bo, tudi v nov/rtorsA^u, je nizkotno dejanje. Žalostno pa, da za (em početjem stoji druga ženska. Za/o /fTTui, >neznanje^ -'i podjetje nimo zveze z hlcrcosot^> irrdrtA^o <■' i.t AGROMRRKCT EXPORT-li^^i] satelitska S VESTNIKO z Velika izbira koles! Enotna cena: 12.900 SIT Kmetijska meba^^ Pri nakupu traktoH* ati U.I 4- ' ■ lzžrebali\ 2. barvni televizo^ bomo 4/ 3 TURNISCC Atefaaa Kovača ča Tel.i o69/72-OS> izzreuaii \ uatviii bomo 4/ 3. satelitska nagrade/ 4. brezplačno ?' 6. maja 1993 stran 19 IJfc K* Ul k !^ 3^ .j ! >* =p* ■^i i Ip M* i3 i'. t f t*; 3 f c ž ,<■ > a ij ,1 Ij < ^■SR s " Sij7 xs“-'■■ s ■£ 2 " g 2 '+J g ' Q 5 >Sr>^-3 (O j. CJ E2: ? 6 ' “ H c 5. ' F t J 1 5^ I ? televizijski spored od 7. do 13. maja Z (U > o Vi > < -z LU > O w > o to s 2 lu o to & 2 Z S o to 3 Š o (4 I o to & I *« • rt eM rt 9= 8 “ s I V)’ hrt a R rt V) o •* > '-^.s 2--^«S.S «7^-5 5 « rt In c u- CM :^£ rt ■ - i-. ?S rt I N _•□ CQ gggriol - Š ?i ’ • c rt, eo S^E F d rt Q ■m’^2 2 v> "• 1/^ f '?® 2 j^-r M 2 E -a — T O 'rt <0 I ”h .. l! e s s 3 g ■S = OOCM H 7e "^iT t-s ^g 3-1'ii- “"Salti? g® °N 9 gž gg.-|, vi.Era rt 2 F - .2. § 2. o c o a$ ■ lO ? Hi — 4» ■" c E J c J '5^'*'č'Crt k8 S-T c Lrt 2 J, 'rt c”**"'''*C^M>rM af 9 I o Sm ®.g “-U r _. d*'« hbUMvic^rf. -dii^ •2Š?71s|o^3.5ii. • ■■' - Ajfl I Sli N c '■R t-^rt«*-Sw'R> ■^^SJf- Sd Zl!' rt '“<3 s 2>cj<*^ ■§ o E „ =|s S.«!" s a 2,S35 =2^5 rt n V) f 'rt S « Ti X 6^ I .; S o -rt I <3 I R ‘C I >— rt rt S u g-TS-s §S sS-se^s gSsg-^ ec S ' " S-i g ^-I-D^SS ' Ks-9-5^ j^^lJ^išpaSšSs '- ® Srt 7 > = & ' 2 .S£l-9gJs;;5f;’5s o 2 c J ss4' Sla -2 xrt rt S st F ” os rt O > «53 F Q 8/= s. rt 3 e s I ' OO “i ■ 'O R I OO R CM — X 2 S O a i £ ___ rt o e '►J < X £5 *» E rM CA h ] R »J ►ii-S v O Ol hh ?< «J « '1’8’7771^ 'IHP •ag.Sl3 = 8'^-|--r^-2 ?£"F{p«ls|šlS„ '.sS '1 d -o Sl “■'^ SiCOgo^SSe §°Sg-21Qo»:9jS-9Š s7l^a<£žl7S^|s^§ sbsSsss.s,7S?'Ss^ sl^e-sžLLins^^rSa^ I -n ;=■ e ,s- i O VI S R M C ! I eS fe IJ 2 - ■; c =T. F > j; 3 *.S a52J '■coS^oH-^ji P< ' a^^na-jc« ' §§ '"■g oS4S'o“S:S'^rt7;.S »ECo SgCl^firt ' 7shss;2^ _ 13 3 iz> d I rt t ■• C^ F* ^27.3 u ® 1 hJ r-00 * trt E rt R o rt O|2 I2 (oSN o c-J O rt — rt C (5 {X SiCŽrsI^ S S S S??^87gsg.S“'^!s m' I I o • *> C C O I .“>< u Vsi " CM - P 5 c Jž »o > rt py I N £ c J I "S S-i - „ niO^i^SD g C « o 5 !Q rt Tl« rr\ 'Ti O 1 O j 5 -K| § Š s c D I v- (d T#S 2sfl £ I c ' S'’ **1 « r^^277!' o Q8.ji ^^ g R B CM O rt .rt “ E 5 '2 « f. Ii S’^ ' «8 « C 2-5 I > X pen ®7® «2"!75ci p7 SrR^C^r** I t;CM^ I .S£. . I m »2 r> rt 2 'S -B .-3 3 ' S „, ' I 155 '5 .rt ta 3 ,_ OJ ' R ' Z3 ’=' «> -F = .-3 o o N ti *> w (/) on' ‘^'5’1 >s o. •* o - 3^ 3 C hrt ri m hiii'n*-N(PRJi0 C _ • rt m (U Q B. 's7 Š78 o Ert jS-0 2 A Kj I 2 c s -s J 3 «> p I S rt ^^int^S-S ^S22s®“ '9 ''-%8 .. en _ ' ■: m < > n U' S"’ !£J-‘ 7 O tft !£J • Sq ■^ *£ I (d d N ■ rt - 2^,2, I CM I — G o jq 3 s 0^® S Rj ■ n %.rt J I I I R S (5 4» ‘o 00 1 5 E - gfiK * * R ■ .2 Sr I CM ■čio-c^^ožoi-rjE s I 35'1 §|s o ^^87 2” “ a-cS.ea fiSR-rtii^^c .5^^15 ^o<«?8Sl ' ^8 E = & O Hk rJ * Š 7 7 ^«3 c „?j c = cc d r "d trt '5^ s7^ S s 9i 'sa‘^Ž“sl-EsL;; ■ i=oih (d Ž- "rt (M 2 S •F' 2 o 5 § ? 110 ■ 5i sC b ed co e S Š.C ■ eOd _ lu I - a 5 5 ta ■'J R Ji-b K0 ta£ R -sIh ra rt-T'^© d v ra A m J ra L=?'^_S — ž!j? c 1 1E a p°1^S'gSsa3^2 S2-.SS-« ECiB I:“® 3 rB. I C CM Lm I 'C :? 5 > □ -K «_ Q,JG .S O O o.“ I 'SS i? P " I ** s Jž S 6'Jžofe •- > ■©■“•en c S*n«a>5-sd S g p L rt u 'ta Qji M d b"®-« »■q"5'-E.^ a.E 00 2 -D e J a «I&o ~-5 J, Ci I Q .-3® “ g £'^£2iSo eg®'2d^? S.' 2 i 0.3 .2. S „ ? 'E -1 «'S ! -b7: 2 P:9 B ■S 2-7-. C3 O s s '5 s.« 5 « oS « o I tz> 5 "Sl e - S ■JN <0 M R — ■n Oli I - I "’-§2 B f s F*..' A t ■=------.-J ''!-S77 U I T Z“5 S S'= sl"^^57.s"1s d , I ra s (R R ~ .2. “5 E £ s ® s '»i£rt rt 2 ? £ v n Wi — CM < X §52 rt I '“' č »s ®5 e P,a p 2 •97^5-2.0 E® S I.-' I 2» 8."j(S I Q .-a« -- , . Si a B SSZ^slg.S I SzL« g s = F g n5|'9,-sS|« g ^i4ri|i|§ ;/i O m A I u I > I I s B; S2 3.S »■» R h B rt ' rt — " (J •N U > X- C '5 IeS ' ? rt o t Q š aš s-s 3 Sf 9 M o O Ss N ■O < ai Vi X 'N a i« rt 3> E asi ■' a I -• a’ g.i 5 'ŽSlrl^ ** s r A* fi.2^=22 ..o _ ., — »_g ” A d š *A .a > „.h ■* ’*3 fd ra .=3 -ae ■s I S^^"«tc*5 I 22 Edi 28 s ss o5 , g', 7'-* > 9= ■=Sa-51 A R 5 '3 ett e ' 5h 1» O. "S S ■*■ ■.2 eVS^SiS .., g-^ /a ’C (■ s Q R rt R s ,” “■ - J s 7 ■ ^8 «n>QO I S{ I I & c , 7^ c „ „ I StS-l r. ST. S g'2 E-^------ oo I .s o T-i R T3 S -d rt (0 f •O § S -S Rp I > R Cu F B|g ||||8gcS7 B.^2.a------- -? - e ^■c st =?o t -■ .h' 3”'^ dO*”.© R APdPQraR^'“'O dX SilsS '0 2? “ ® ix ® ' Ji .-S ?i .< .3 ® ' rt ■=riS:S '«= iiigoS "£ ' 2' ^^itlggjSFS J.5: QOQ.impa49>om iCS C; S E a o ‘i « ih o o I 'rt o tt 1^1? H S f J pp c c J B M?5s“fHfeL slTi.,y|:§ib®g d 4> s sr- 13® Si -P W JI T «■5“ O ■- fl p ' 3 Q = 0» ^i: !U OS • z"ar a ^Is _____aiS I ,C1& . .2’1 e o ’o c sz S ’w «rt O< ’ ‘a—' -5 « Rc4rtSodod«cM> _ eid.Et^ I (O s is R a I ;S' ^S E-Š^s S-S Sfs s ' ’Sž 5 *E 2-šg g^- IB I > I SC O •6 «i.-S.S^S ^|R j.g S -iSgSSR |§-' 7!Ji|S '“ ' ' ' F" I ;=■ 3 2 c 2 ji I :5 . _ M* i^^ .. 1^? ir “®-3 Cicl sl S-g o 2S "SsS.-S-S ^■9 . «« , L ? 11>.3 « 2 s .2, g E --«¥ ■? .5 « « b i ® rt o t 3'^’*^ “'55' c 'O 2 .? ■O O* S (M ■o *T 2 CM ® f ,rt p b2 10 .s :S' « R : I -S H I “ jrx5 3,' IK-te?; ^®8 2 E §'p S j 9 s rt O S s tz5 o. “ . ^_. Irt ' '^ u% I g g c: C 1 rt 5 s.hT m m s 00 "^5S I m 'C CM a^s| tM ■ ' ’|S-SQ5s7|87Sge^aG 2g.?|£7S'l7 xy57§",e 1 o R d R ? vt VI 4 > 2§.?s£ ^S?;a3-a;c g- „-aasst §“sI g i ' >^“1-^3 - sl .ti R ^■Bc 3-£.«2 “£S9®k5~I®" 026X1--° aS'S’S^ i g.8 I cIgl-S -; I I iiSO c^ ■ i'Sj|£ BS Jt® a« ■3" b2 g’’’-g2 *" I 171 ^.§7 Ji = !c L’? ' i5ic I TJ Q d S^eS Ert - is s r L ?-»5t a s 2S R od 1 I a o-gr;-:® 2 .•O 1sl ^ ■6 s - t 3^7 ::š“^7! luis«=-rs o ClcS-S e.2p s ff! Cl?' I dZl c 'IK ’2| r3 ni I s3 S 4> e Hrt »a I J! c-B-«iQcc< §;|g^;š-S-SS-Ej op'** ‘C* 2 .2 S? o rt •; -p I tX K >2 7 I gm < X Vi > < O CM R R . c a O O ^ <> VrigSožSgsIšo -71 ' B 2« s ^8 -.c ' S oS;5®Q Boa ''*'’5?»no22-E ' ss R" v> 3 o a- 9 ”=.S c i3.S'^g7§.?i9sS BOi ST|3ais^®"la3 913 9,23^5^27 0.^3 'O V>S R s IT &? V ’ to ^5' oo S7 ra — .2, 5 ** o C •Ji o č I „S-< " _ "IšIhFJfa! -SaS s* 9i I < ' ^|«F §7 šBa®?iS;^ Vi cc ■N □ < S > -;!’■ .§.**.§ .2 ^ '§ 5 gdO‘g>2‘=-§’Swo«^ žd’-c I J»!Q.S ž -D R .*= .E * r« P ?:e.s-3 s 32 “ - = CM « c 2l »MII Q O o ' e5 I '’-dog_'’’C c _ 2 o o u ° “'^787 S.S87® ■=* ““ .3 7 2 -Š 7 iS 9 •* d : »S-.rtU > "S 1' ' O ■J bb I z R 3"' "* '> rt o '-'So' s> g’ • 7R|«g§8s2š-5| gsgs-^ EC a ' "•g g .2» I C ri 15 I C '5 o o.m3 .2 s rS r ■?? S - r ■S s (C a ' N Itd ,5 —* ® «n • O » R O hij7i?li2 L £ S«“= So > s ' 2".g ' 3 &s .g , .J« s :s B e -g, -■^ Ji s £ £ e B -g. 3 “i S S S Te gBJ ■«’» K '■;;Q _P 'K X> cn c Od • ”- »r» I E H 3 s 5- d Sc; 5 £ a ( ^g|'=’jN| ^|sžs ■c -Sl - . Ki “jiS " F P:=-r«(is-nS ^'8 BijšR 9 -P Eb’^ S o, « k t-geg5. |gg-S£ 1 'O aS ŽJJ-SitMjvoc a SsSsi? T N rt’’ g Sr s ^aLp£3'5.s£' S 2^ vi d I I 3 Z O~iJ .s R Q,V I §S I c ' S F T' rt X q:: eigr 2«jdS-Xi 45 tb’* 5 rt rt « IS R d -1 ?E 2 ♦ & •* ■.(" !T* S? frč 1 p rSS rt^ CO ' '*' 8 §=2 E_ m a-a T > X o F Q ® a "S — 4j rt« ■ ■“ b i “c S 'S> = rS^S “^-Is C3 -o 1= « E 3""8 g« sS-S" HtŠ5'S « 4 I i . ni£3 2 fljE R .s .d CM o .SP^ o o I . "SSdArt^-rOurtora n» •§ S feb® b^-g-c^rS &■; « .SSs ,s®6 I ° _ 2 “ 5 ? Ul 3 In S.-St o''^ ® .St l3g'|S'š’£i®sS.® :gu-°-g F gsi:-S2 I §•= .S|® S'§g g2 3S-5 g2-.|g3E^:S .9 , Sri jiS , -c-a-ESt-— Q— lin C1.'C3«-|.| Sg-O 1 eS s „ s i"" -g s y c «-jt. *> > X 2"^:^52cdoS s«7š a-s - o E M BSSSJSff, s5 g, s "F & 27^7777:3^ $h«RF £^fl,RcZ| • S E I 'ir 2 S,a!f!SS 2 2 I D C ?-7 O R B i Š.2 3 ft ® R rt I C/3 o ! S 8 C *B> s « o s srn — ■-I-P-I- 98 §.3.^ 8(0 Ec®™®. 5 K 3 « 6 ■=“ ' * t S (0 2 .2, rt a^ r- O < Vi X < >N O < S > •rt. S .Ti rt' 0 S g,> iz (xi = ' «-2 • tM Q .X.c5 , 1 rvi o c^ 4ž ? 1 I 2 o I * ® OO S P (rt N j< , S S .5 g 2 2 R ' B §1® R n m«O R "c-s -"1^ <0^2° § š l'"■assl-1-2 ® S.I ^~ 1 g SaiS^.si, ' S-E-iS''^ §3® = :"771|-S.'|Jij|gS § 5 I 3 ®2^*O»:“sS_ Od -rt»n «>O"’i*‘O 2S*S?»T3 R*drt „rtBM.-d!RtigBe’rt'5' r® p ' oJ^L^^jSoo^nO-t R n <• I *-c S « . rt »- «1 «'5 ' l-£'|ri8S.^SSsT O 5 'rtrt rt 3 ta tn CM • isl I-«o« '7§ ”0’”:= ' ^”7 E I -e S^Ji^ p^S -I- S.'9 s 7Z-o e o •'5 q R cx c c S“^.S § S-a 1 ■» o o •c ’-' u 'iSO. S I °-=7ag 'g" Sooo e*-" So°2.o 3 o o B ®O *» R^*^ 00 as7 >aco I or g « li* M <*1 f*j Q o o - .u.i7'a - c « JS jJ I 2 o B CM X R R ® s® «sr!72:>® 'SiSS^ 7-^Sšs.2,ž|7S 3S^?S”S| ^B J=7ir''s sr-g^-fse^jj juh n . A .IP« 1 -rt I f S . E I R "T* - S X ec C/3 E gS « "S .gj® '"š7« -•^ E £. ■“ rt O v. tZ3 B f CZ o '3 O - B a I fx -5; B ii^ I R I JI ' R R ' '^s ' gSS7®® o I £2-^=2,22 ^S«| = gB, D . o T I .2" Q m t 3 . . ZT. -T- aS ' Q.ra.9g> ''^agot-S ’(t n« 25.~ T3 6? " »nP C m a -Si c B F p X o RE>;d l•^£^h'^RFc5Sl-l "• No.;gj.a„iQ3 I So I-Ss fe << S A "a o »S Qo •h. *l L a M '*: o R *!< 8 ± S gs p rt •A rt 1/3 R O V rt* Z V£ . bi V -3 R M CO C^ I CUVrt ( I X 4X> I Vi > < > O O ’■ s p p 'S CM kd Irt .«, I 'C R * 'C R I i- O O o X . s g t« <*1 g y o cn 73 = - ! O\ rtJ wo 2k8 Irt Ol !R I -iSrtS; 8^|J mm 9siS'ar.j,;Jr;j ^rtFl^RRCMC^ o; I id'FO 2O"U 1 R Q ' a-l ».aO2„_..„ .-iSd P ■S,'^ -S 7 ”•^3 ESSgS R 4> rt 5 iz^ H I I Xi «CM I > I I I a £ ■: R CLi £ od - hj ra "r rr; 5 .3 e I J c! — ^sishs^sl ' ^151 ' a O t s J« ’2 >■;-' O « O-E I > I -E .R ...-. e g 2 ■ R 00 IM 2 rt -.S «-5 I mO -8 E •Si 3.3- n^ < R Ld» - C S ' id 2^.S k ,, =£ B 5-ao7!^1"^ ^sOS'i’-g §2®5-§1.e fM rtTI ^^Q07m > rt ob .g •a,g.-g.:S d ° 2 -5 § H § I® c '^i9(3 tk EL a (i.essssss«j g g g^SPirid r - “'7^0’S J.-a ' ' i „ 8-A ss a2’O:=-Si-g.-iS“ »l&H^SB^sliSjg cŠ.5i2s s8 «•= 00 -R N 5 00 00 7? 1 ssžS'"^77-Sa>^ c® y -.1-. 2'** 'B - rt rt S g -6 -Ec 4, .i'C hi MO o R VJ —'Q rt g 2 £f»o cck rpco .S.q ;F S « CM ro rtMn’S^‘3. ^Š'5’"7 s F >§ I I R I § ' o ■*< — rt '^._u.2£’8S,n-2 ** rt d rt d «0 0 R in J (i cM A Srt CM rt gSS “ ° s s s 211'^ -^'Vl 2 15 is 2.'8-^2 £ 5 6 I = S^vi.OrtA^f^^gjj c? O^-« 2 F -SsM c I 13 gg 2 > I S C PC5 • R v -Sg ( rti o u B 7' -B 4< 0.151.3 in -c Ol >. s>'^S't’7art.2 ■ggoSS e^rns ^22:2 — m^rti R’“’rt2,5ta 2Tg(3g-B'iQs'--.•S.4ui S£ nui m3js ' ig I —-J-g^-gz?imSs5 ' « « e7pI-x “7^ ' ? g. sbl^sISa '-^'O ' M C-* J < iz Vi X < =N O < S > R Irt d R t^.„ «.FS'S:d.aii o3 o§^ alg :^®Si2.s „'(£f •" “■ "R ►-S_'5>'2j3 sS-85£S:*5-'=9 ' EJaMRT^S- rt IZl S R ". C 'ffjM JS — *ta xo R "U _ --I S i'~''538'5.2C't;« « ' a-S-5.0 “-J-S &8: I 8 SŽ^€-2"f3 ■ff iS"« u (^i*^ E p rt 3 £ I B 1222 e7SQ.:® «S e| 00 o I A . _ -.3 _.' t- Xs dl ua B 2-^ r c Id o .53®-' n “ T «-n 5 'E --l o ... Mr-i 'P •-= ■ S S ® o (-1 9 -m ?S I 3®S F 7 > Q •“5 a 5. ,£ grdo ’^':7 rt in • I 9 »M cn TS rt . ’“‘-3 oož I **i 38.: '.^2>2.7 IT X Tl c "O oj' y R ra c "ob "O IS a '§-3 «1^-2 :g.2m £3-9'■" “ e 9 ° ■a2'Fli.0!x’iPX3 ® 5rto dJrfSS^***” » ^3''5£ 7 ' e^i: s.e g-2 g g : »::g aH F lac^ B.x§ “£8.»R227 si 8 g 2 ■§22 2. s 1-5, So F S F 1 ^«E£-ž < a 2.§ Bg' 3jt/5 t/j r* o -o o £ ■' rt. c7 A e rt ’ i5 B ® rt rt g rt^-7 -'-=3 A N CX c a 'C I Ort > « I i> g . J-- ' “* £ g I ••3 S - I I S S i§ a 5.0 ' ■C «.2 -3 ® 1.-2.— '—'iS I ? 3 ' 5.;'s-£’;S gl »2 X R N "tT ft> rn 00 id ss R □ ■s I «7 rt N 1 2 a rt JS _ X -5 nt R rt .- '^.«7 5^jod- v ii|8sns'Wi5 ' P>7 >Ž ^^l^fia® 328 V 3 s S ■& o d .«''5 7 .o el oAAR>3»fIi*! ■p F L 'D m r- □ N 4) ra {4 rt rt t Vi 5 f o - ?> o c s -."1 e3 os« WJ X **! O tZ) R .M m g .E —. 'c^ O O 2 ® « 3 ' 2 ® ' S "a S I 2 c -00 ta ra o ra ® ta fl od 'Lri (rt I ..ta I m •□ O "S 2 ra R S<7e I giSi^liF •'.Ja d.3 o « "2 S » ® 3 2 B 2 IV) c 3 ° 6 ' e - = 2odn»-.=jFj::§g&9 7' ,V rt H Krt c5 ac— 2 ra LS JP O.-*^ S O R p R s<^ E I S e CM , orS ' CM 3 > -^ CM R .S 'S -S -O T .3 R R a - 2 •= 5 y X a2-E?=’SSšS§riŠsS>:guS-gi -i7;7l7nhTnI="7'^ll O «1 ■g > ji -"'.3 a'^ = ■ I I Š t ? -n 7^^ ■ O -S i?*-' i*l 2S:^-25 « £ I g IZ R 3 '§ s' S ra «0.1 so£t£.2£ ^•g > P-S-^oo « s ‘S'-S a l-2^'^5*srtc gS^ga.^SSsSsSilji. o; 3 S1-5S c a I I >«J m S 6 5" '3 IZ ^E* sll-r 1 ša od 2 I m* m I Q R O I o V) CO o 1^1 § 2 g’W2.“<-is.H (d §- E I t 'e ■< I Q > 5!73Sri O cj 52.' I > I I nss^ggfi^c I ""B ' S S 2 -’»51 HU*, R I 57'^.rtS’^N ** * I ^d. D -ir c c s H-S8'5 B-a« — J Ji *> £. 1 I > 5 S c -Ss '--iS 3.^0?.J »Se g-5 5"^"'®-S “l . .r.fsS bi V ^.h. < tfi X < £S s3® 9°-g s = — - a 8° .rt^ “H 'c iei rt rt o ta «j S "S I ,at» 1“! I o ul?'' «•’ ‘ (L 5.i«š £^ i Ji ■3,'^ .rt rcm ' a^jjH J' ?7^ “ P’^,a 4S Z ' O 7 «30 > £ S CM o 15L- X ■•■^ I Ji; 3 a s v) «s?7|šjR|Fti^. - *- I &.czj>N I O Q F* ,2, -D I A I r fl vE!=ii" rt F R -S n S^S-g 9 s J® ® EP g-^ g7so S5ep'tt..g ' F rt ’ r< — « rt 95 !! »8-52 2 S.SiS; : S;B^ 2 I ^(2 rt R.^ S iz iz^ t -O B. F Ifi 3*1 ‘ m ““»* cc^ aS-§ o c rt X rt K :d CM >. CM (M sl=Mi .: 11 n 1» §=3 HVeZ hhfL 8-LtJa’ S 57 rt > ?s 5 n 'T S ■? -Iso S:?| R b -s I hš '^5 S« Si?- ijO g I' uSj ■SsiB I 2-2 ' 25 _ „-5 9 g7E:sa^^'^si«S“ m r s A « o « o 5 - r s § c SS^ gS;« Iht'=5s2 c * Jr ?« hS □ cc B 5 S 2.'« p •' ig|.s£?iš - 2.2 ' JO - - s I = S.iK §-2^7« rt b* ■a R ' s I ° R 2 I m “ "S G .12 « . JČ -B B t, JV □- S.2 °-g H.jz raoCjZidSSrj.- h^Bv ■sl' ' «i7:d''Q':™„ O t d I c rt _ od' '. ZJ 7 1’^ " -sa.72 z o iS--S c S-;-« -So-SeSm« ---oi.2,S<-S as? I I 3-3« 2.^-a rt^^Ts a R '-' O d 'C «s ’ ® ' rt QQ5^ ss ::;i29“<= sse^sf S.S sS , 5 *553 e<»XR .®S!CoX ““' ■ “?2s^ -'tž » A R t *n C 00 i S «2 j< S 1 ’2 I -£ ’ > Er I X> ’ > a g « 3 I :g.« ® E o 2S-“ 5 6'r 2 2 9® = I u ' is S£ a^e-i -3 0 .A R S? R A V5 P CM b X. ■— K s p ra 1 i ■ jid . SStST:^ I — SQ A .2 X V) > < ® s-O « rt i ■J' 'S .s Vi > p 3 'i® 1 >2?Crt i , B7:^|-S5^3^| ■ ■*• s 0 .a.«o 5 ' S ''“a^ a S -p 'E E-S cL« M n M rt^jSuh C» OOd CCb gS =-aS^S-3 s|p!..2a.fi o R T ? .J s rt ec JzK >N O < S > Ol I Ob O o « hi uvtjS.j.; 0» M e 3 I 2 I I H 2 3 I - • Q.S S &S ®-.E '9-T ■ S.^ ■ " ■ ri P® n B la' <9 db S kT ” “^ -9 91V2 sisitš ; P !77asj'§ " E e "•"iS^E-š ®-a noo®® 1 s«IA£-S ^11 S" sl »--i? 2' s g«®;; (jjg £ 2^:2Si" £ai ajj^^aul-oOsej i z Ss i 7 -t -- * ,,'"g852-p5 2 e g-B is gl gs:2 1.0 I s -d* I 4? I -S I Ul to miB i iP* - i-jt . c? ■a rt ” ■ c® > .St- Tal 2 P § «-2£3 l 7 ta X R vS^ cn ’-S“ . Og A od P v s H- v C ’ k-Z7 > 2 S* 1 z^ 'lA lJ _ 1 o o p Q p f*| U _ (S £-“^S I I > I bd'> I £ .€«u i rt OC.S o R R ® 5 8.^^ c t - -g® JjTCl ZJ he r.A I Irt t « Q IZ 'mDbdco I S I vj rt g e rt «) E <1 S'SI'^sg.s,a »s drjofr ■“■g t ■ “ ■ - d R fg T ';^(j TT Sta.. 4: *i .«0 ■* , 9 1 |g:ig:2,s J .--S ojj o® = 15,^8'^° ‘ 7 ■§ S* -S ' £ ' 3..£4< rJ\ e F - 5 5 £x 3 g 5 M trt .t rt C* 5 t 'O.?' a c o q-S .g S" o « I « .^i n ■o R gg! « ?S^’"«'gSg2;j'TeF.S |S-9S7aL:|;^7g^c * E^ S '"ai b,| 151« b ?>7 8.®-= r: c’ < 9 X < M) ■ V 73S=-25«5;«p5 o s ai 3^ ***' _ stv ei F £.?=; „ . . Saji S“v 2 ■£ o 2 ' I 'p. ■'. -3-8 £7 Ji.- p c B = a.E.- I I ±M±i rt KJ 3 C® •noiSmi »'»rt.ra A ° ® E -le o S -S ' -f: E B 7S-g gSsC-^ g|>-| ' 7'|gSs ' § ao?a| " 31« (O I 7 o e 1^ s *-i^52^£7l7<5? » rt s O* 2-3=5?: ""a-i □ < s > "2 s s® g:««'”- -tSISs-p ' ^ £ s 'S? - ra A 2 S nS-Szar^S® E® S ■B =.^ C dA O J N * NCM rt rt £ ?> žs '8 5 O J H X S o.^ ta <5 ' 5 i? s=^-s £S3f Qe I “q*'’RO^ ( rt^as •• • h. ® F C* OC £ R - ' -s*^ ^>E'b2 * rt. ^rt hh ' « 2 R *J 2 v> r • s“e^ ' rt 87o:s7S='®o„“e ' -----------^S^g^fJi^SSI Vi ’ h- — *» TC rt F 3 Rj^S -* A2 5 mc o s £i,J0 s “ B - s F o 7 .S2, I £:; o I . -E.« •* <« I c rt rt S TJ o o s F o i3 c-: fl c 1^ 1 9 I jam «-§ « KJ RiziJ .uuii'--5:^rM —.Sr-i t :;7£ 5 E 1 c K o ®!8 73 E o :. '^ ■ ...in ■ .,- •* iL C I fl-£ E B stran 20 vestnik, 6.jti; iial9S3 Sokolska 19, Maribor Iščemo zastopnike za prodajo kmetijske mehanizacije. Informacije vsak dan od 7.(X) do 15,00 po telefonu, št. je (062) 104764. SERVIS IN POPRAVILO TEHTNIC DUŠAN ŠTRAKL, M. Sobota, Ulica ob kanalu 22, tel. (069) 22486 Servisiramo, popravljamo in žigosamo vse vrste tehtnic. Prodajamo po zelo ugodnih cenah; elektronske tehtnice C AS 15 M (15 kg) že za 89.900,00 + 5% PD; elektronske registrirne blagajne že od 49.800,00 + 5% PD; slamoreznice že od 49,500,00 + 5% PD; mline za meso; kavne aparate ELEKTRA vseh tipov in velikosti; kavne mline, trgov- ske; žage kosti ročne in električne. o Odkapojemo vse vrste rabljenih tehtnic, lahko tudi nepopolne. PRIDITE ALI POKLIČITE 224Rft. I 64000 Kranj, Mirka Vadnova 22, tel.: (064) 241 479, 212412, fax (064) 241482 IZDELAVA VEČ VRST ČRPALK ZA ŠKROPLJENJE IN NAMAKANJE / ČRPALKA MP-25 za motokultivatorje z elektromotorjem (na sliki) ali z bencinskim motorjem I UGODNO - sanitarna keramika - mopedi TOMOS na 6 obrokov brez obresti - elektromaterial - barve, laki - kmetijska mehanizacija OLT (možnost plačila na 3 obroke brez obresti) Metallia Trgovina Tamar GrwtSovei 'netna ugodila huda j® terjala Nade R. iz šanai Le-ta naj bi !’inai Ščavnice if* ovinek, vozila r-it_ ceste, riAtnm tv '*^CJnnrt ' F""'*''' 1^*4 JV ^^P^liala ''^°ka nenadoma 1 po '^ste, potem pa je levf '0 DnlA?-^ črto na Tako je ruif V'—’■ jc b ®terim vozilu, L^atihvP^ipe-uvir^r ^a^etiec. Ta je ?^Pel prenh.\—nesreče ni Voznica, 1 Se prive- hudo pošliodo-'‘‘■■‘j’' nesreče -n« je le S Gbiivbiro ■farjev, ^naša 300.000 m ki je : ko- |[| it je le Gmotna ( i 1 ^»da Hiui ."“soda J ^^tovec db imia.ob 22,20 PrtimeiTjt nesreče b__ . ' UOnihnJ. '■iotll še ii!aV)veih. pred pre- ceste čez’ že- cez že-I^^anc V. iz le peljal s svo-P^t’ Dokležovju, trčil z levim delom vozila v nasproti vozeči avto, s katerim se je pripeljala Melita D. z Meli-nec. V silovitem trčenju je dobil Franc V. tako hude telesne poškodbe, da je zaradi njih v soboški bolnišnici, kamor so ga prepeljali zaradi zdravljenja, umrl. Hudo se je poškodovala tudi Melita D., medtem ko so dobili njeni sopotniki le lažje poškodbe in se zdravijo v soboški bolnici. Materialno škodo na vozilih so ocenili na 700.000 tolarjev. Padel z motornim kolesom M, S., star 13 let, iz Andren-cev se je hudo poškodoval, ko je z motornim kolesom med vožnjo skozi Cerkvenjak zapeljal na levo stran vozišča, s prednjim delom kolesa pa je trčil v robnik pločnika, nato pa še v betonsko ograjo. Spet vlomi in tatvine Doslej neodkrit nepridiprav , je vlomil v noči s 27, na 28. april v prodajni kiosk Večera na avtobusni postaji v Murski Soboti. Odnesel je več raznih drobnih predmetov, tudi nekaj branja, v skupni vrednosti 10.000 tolarjev. 26. aprila med 18. in 20. uro sta mladoletnika H. J. in H. V. vlomila v invalidsko podjetje Solidarnost v Murski Soboti, od koder sta odnesla različne predmete, katerih vrednost je 23.000 tolarjev. Nad »uspešnim« vlomom pa se nista dolgo veselila, saj so ju soboški policiti izsledili in ukradene reči zasegli ter vrnili oškodovani firmi. Za 50.000 tolarjev Škode je povzročil neznanec, ki je v noči s 30. aprila na 1. maj vlomil v restavracijo na soboškem kopališču. Odtujil je namreč dražji radio s kasetofonom in različne pijače. Če pa bi še našel kaj za pod zob, potem bi si lahko privoščil pTa3'o »fešto«, saj bi imel pijačo, hrano in »muziko«. Med 30. aprilom in 3. majem je nekdo s silo odstranil pokrove na rezervoarjih dveh delovnih strojev, parkiranih na gradbišču magistralne ceste pri Odrancih, in ukradel 470 litrov nafte. Rado P. iz Bistrice ob Dravi je oškodovan za 25.000 tolarjev, in ko se bo za stalno vrnil z gradbišča domov, bo imel slab spomin na Prekmurje. Kadar udari strela... Minula nedelja je bila soparen dan, proti večeru pa je začelo ponekod deževati in (povsod) treskati. Strela je bila usodna za domačijo L. S. v Se- beborcih. saj je treščila v ostrešje gospodarskega poslopja, ki se je nato seveda vnelo in zgorelo. Prizanešeno tudi ni bilo raznim kmetijskim Strojem in pripomočkom. Škode je po nestrokovni oceni in za 1,500.000 tolarjev. Domačiji bo treba pomagati, da se čim-prej spet postavi pokonci. V vročih dneh na hladno Zgodi se, da se človek »raz-kuri«, potem pa se ne more pomiriti kljub prijateljskemu prepričevanju, zato tedaj ponavadi pokličejo policijo, V soboto, ko smo slavili praznik dela, začel pa se je tudi mesec šmarničnih pobožnosti, so morali rogaSovski policiti v Gornje Slaveče, kajti 20-letni Bojan G, se ga je malo »nacukal«, potem pa so mu bili v napoto razni predmeti, pa jih je začel razbijati. Bil naj bi tudi nasilen do ljudi in sorodnika naj bi celo malo »kresnil«. Policisti so ga prepeljali v »hladovino«, kjer se je končno pomiril. Istega dne, vendar šele okrog polnoči, so radgonski policisti intervenirali v Brezju. Pa ne v romarskem Brezju na Gorenjskem, ampak v Brezju blizu Vidma ob Ščavnici. Bili so povabljeni »na obisk« k Antonu K., ki je sicer doma na bližnjem Blagušu, bil pa je pri svoji prijateljici, ki naj bi jo vinjen pretepal in ji grozil z umorom. Možakarja so odpeljali, da si je odpočil, kam pa je krenil potem, niso sporočili. Poroke Na matičnem uradu v Murski Soboti so se med drugimi pari poročili: Andrej Ficko, delavec iz Vidonec, in Klavdija Galpar, kmetijska tehnica iz Dolenc; Marjan Antolin, kmetovalec iz Ivance, in Cvetka Geld, pomočnica tekstilnega konfekcionarja iz Gančan; Joief Štrakl, ekonomist iz Križevec prt Ljutomeru, in Greta Kar-doi, dipl. inž. farmacije iz Murske Sobote; Peter Saje, strojni tehnik iz Ljubljane, in Darja Celec, pravnica iz Ljubljane; Franc Fajhtin-ger, elektrotehnik iz Murske Sobote, in Brigita Erjavec, kmetijska tehnica iz Murske Sobote. Na matičnem uradu v Gornji Radgoni pa so si rekli usodni »dar: Oliver Jelen, konfekcionar iz Radence, in Andreja Antolič, konfekcionarka iz Radence; Janez Fekonja, sdskalec plastike iz Okosla-vec, in Stanka Pintarič, konfekcijska tehnica iz Sratovec; Bogdan Rihter, natakar iz z Vraljega Vrha, in Vesna Vajs, frizerka iz Gornje Radgone; Stanko Zemljič, mizarski delavec s Polic, in Simona Topolinjak, tekstilna konfekcionarka iz Hercegovičaka. C£Sr/7iAA/O-' I 4 i t J j I i j h ■I ______- ■ SESTRI, STARI 190 LET - Antonija Knez sc je rodila 1896,, Frančiška pa 1901. leta. Skupaj sta stari torej 190 let. Nekoč sta živeli v vasi Kocjan, zdaj pa sta doma v Gornji Radgoni v upokojenskem bloku. Ob visokem jubileju starejše Antonije (čez dve leti bo v stotem) je občinski odbor Rdečega križa pripravil posebno slovesnost: aktivistka Lojzka Potočnik je slavljenki in njeni sestri Frančiški čestitala, veliko torto pa je podarila pekarna Mura. Sestri sta letom navkljub še kar zdravi, radi prebirata Časopise in se zanimata za domače dogodke. Posnetek: L. Kr. motorna vozila JUGO 45, letnik 85/6, prodam. Informacije po tel.: 22 259, po 15. uri, m-2112 MITSUBISHI LANCER 1,3 GL z dodatno oprema, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel: 57 104 ali Ropoča 3. m-2I13 OPEL KADETT. starejši letnik, pt,, dam. Cvetkova ulica 19. 5/34, M.So-bota. m-2078 MOPED APN 7 prodam. Tel.: 26 093. m-2083 ZASTAVO 128, letnik 1989, prevoženih 24.000 km, prodam Tel.: 70 295. m-2084 CITROEN G$ 1,3 prodam. Informacije po tel: 23 459: m-2085 CITROEN AX, dizel, letnik 1989, prodam. Tel: 45 230 m-2089 FIAT 116 P ugodno prodam. Kobilje 215. m-2098 ZASTAVO 101, letnik 1977, neregistrirano, vozno, prodam. Tel.: 46 639. m-2099 FIAT 126 P. letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 70 352. m-2103 FIAT 133. registriran, garažiian, ugadnu, prodam. T«l. 70 675. M-2104 JAMAVO SR 125, staro 9 mesecev, registrirano, prodam. Drago Jošar, Va-neZa 58 c, tel,: 45 065 m-2105 AX 11 TRS, kovinske barve, 5 vrat. 5 prestav, star dve leti, prevoženih 15.800km, registriran do 30 4. 1994. prodam Jo5ar, Slovenska 17, Murska Sobota. m-ntu VW HROŠČ prodam. Stefan Gral. Ravenska 2, Krog. m-212l GOLF, starejši letnik, registriran do decembra, obnovljen in ohranjen, naprodaj Gomilica 52. m-2649 RENAULT 4 TL SPECIAL. dobro ohranjen, prodam Informacije po tel.: 32 373, m-1912 JUGO 45 prodam. Polana 38, tel.: 24 297. in-2104 JUGO 45, letnik 1982, prodam za 1,400 DEM. Sovič, Mota 61, Ljutomer. m-t905 ŠKODO 105, letnik 1982, ugodno prodam, Tei.: 22 336. m-2122 LADA RIVA. letnik 1987, registrirana do decembra, v dobrem stanju, naprodaj Vidonci 62 a. m-2I23 Škodo favorit las l. letnik i99i, prodam. MoSčanoi 44, pošta Mahkovci. Ogled možen po 15. uri. tn-2l30 GOLF diiel, letnik 89. prodam za 14.200 DEM. Tel.: 87 631. m-2135 TOMOS 14 M prodamo za 550 DEM, Zorana Velnatja 40, M. Sobota m-2I36 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 87, oktober, 70.000 km, prodam za 3,000 DEM, Ravenska 28K Beltinci, m-op i Iz planetogeopopulostratografskega dosjeja Z9odba iz domačih logov h- z "a dolgo in pred lii nit. ■e ?a kako sta davnimi časi ^^harin in ka-x^].g?'nike, pa so ■ »Delal ---lJ!'bila proti oblasti, n^rri dr- Pre?°rali " "i!®’'®' da Se '' ''aši kako ' krj^ “'aibcro kot ga kobil' tisti tovorila da se bo 'J»"i ali kako lik, Sol je brusilne Cpc.. iz Domni'. ^^ga^esar u ^=«^^pomoe-'Ja. 'licvr pa S rtl ^hLrlina« ab n P^^st^nSal Fe-i K ‘^'SO tista^^'' položaj. ' p lota v »are- neK..._ te "^1*1 je Samo fa* na onega, ki ga itak že čaka izpraznjeno mesto vodje nebeških kontra prisluškovalcev. »Torej si bil ali nisi bi( in-formbtrojevec?« se je izpraševalec, nekoliko zlovoljen, ker bo očitno moral delati prek rednega delovnega časa, obrnil k Fereku. »Ne, bil sem izučen za avtoličarja,« je vprašani odgovoril s kar se da nedolžnim obrazom. »Pa ti. ki so ti pravili Franček?« »Jaz ne vem, ampak pravili so mi, da sem bil,.,« In Franček je pripovedoval, kako se je izvedelo, da je nekoč ženi vaškega predsednika dejal, da je Cisto navadna gospa. Si mislil tisto landiji, da ga v parlamentu niso podprli, ko je predlagal, naj bi dohtarji kar v domačem jeziku recepte pisali... Saj tudi molijo po domače... In kaj dela zdaj? Najbolje bi bilo. Če bi ga postavili za direktorja apoteke. Ja, ja, pravi ljudje na prava mesta,« je Peter končal monolog, potem pa izginil iz Ferekovega in Frančkovega vidnega polja. Pomočnika je Petrov kratki vložek nekoliko vznejevoljil, česar pa po nebeških običajih ni smel pokazali. Kot da išče pretrgano nit izpraševanja, se jc obrnil k Frančku; »Kaj onile, se pravi, Janša, Zlobec in Rupel spel kaj pišejo?« »Ne da bi vedel,« se Franček diji,« se je odločil glavni Sef za ime iz začasnega se- »; Saj sem o ... iskreno? »Sem...« »No. »I v .'*G v »are-I^^^ojniiii kar tltu sc je za- iPn. solem kača. nekako to ti je odpuščeno... ampak s tem si žalil tudi predsednika. ki j^ bil oblast, vsaka oblast pa je od,. potem je ter vsaj tiste čase nekoliko zavrt, mu je bog spotoma razlagal o tem in onem, kar sta na poti videla in srečala. Prideta do nekega grma, pod katerim udirajočih se penah... Ferek se je spomnil, kako se doma mučijo, da bi razložili izvor in pomen imena prestolne Sobote. Tukaj pa je vse tako znama... »No, no,« je potem nadaljeval, »imate tam pri vas kakšnega znalca, ki bi o tem naredil red v našem, našem... no Peter, kako se že imenuje...?« »Planetoge-opopulostratografski urad,« se je priklonil Petrov namestnik, dobro vedoč, da njegov Sef ne bi zmogel pravilno povezati teh zlogov. »Imamo, imamo. Jelinčič bi bil najbrž najboljši... pa Tomažič, Bor, Dodo pa Tuma... in še drugi aviohtonisti in venetologi.« »Ja, potem bi moral biti zraven še Grafenauer s svojimi,« se je bog navdušil nad imenitno zabavo, ki bi se ponudila Nebeščanom... saj že dolgo niso imeli v gosteh niti navadnega cirkusa. »Oni dan sem se po rajskih sadovnjakih sprehajal z nekim profesorjem. ki je trdil, da pride Lut-tenberg od »ljuto brdo«! Sam pa sem njemu razložil tale primer,« seje razvnel oče nebeški: »V besedi IZHOD se skriva venetsko ime za kraj HOTIZA... le prebrati je treba besedo pravilno: D se je spremenit v T. A pa se je v tisočletjih izgubil, kakor se to besedam pač dogaja. Pomeni pa Hotiza, se pravi prejšnji IZHOD, čisto navaden VZHOD, kar Hotiza, glede na Grabljano, glavni venetski polis, tudi je.« Frančku in Fereku se je zdelo, da hodita po globoko enostavno in prepričljivo. »Joj, ko hi le mogel vse to sporočiti tja dol,« je postajaj žalosten. Ko se je Petrov pomočnik hip zatem spet znašel sam z onima dvema, je kar po zemljansko in glasno dejal: »En drek... Naj se jutri kar šef ukvarja s temi, temi., .« je Karantanec n a te pa val neko Vendslovenko... »Vidiš, Peter, tukaj se ustvaija novo življenje! Peter stopi bliže h grmu, si vso zadevo podrobneje ogleda, potem steče za bogom in ves zadihan pove; »Saj, saj, življenje je že narejeno,. .zdaj ga samo še med nogami nekaj pili!« Frančku se je v sanjah prikazovalo prelepo angelsko bitje, ki ga je dan prej pod roko držeč vodilo po rajskih dvoriščih in drugih prostorih. Vzbudil se je zjutraj ves trd,.. Ko so se Fereku po tistih sanjah odprle oči, je na stolu ob postelji res sedel sveti Peter in ga držal za roko. Nekaj časa ga je prijazno opazoval in vedeč za njegove sanje vprašal: »Ali tam doli pri vas Se gnetete, rezbarite in pi-litč!?« »Joj, pa Se kako, in to vsi povprek,« je Ferek, še nekoliko omotičen pomislil na svojo popoldansko obrt. Peter je vstal in sklenil Pri tem je Arturja s pestjo udaril po glavi, da je ta spustil nekaj vode od veselja, vstal, nebeškima kandidatoma pokazal v smer, kjer je pisalo »rajska čakalniSka spalnica« in izginil s svojo pasjo navezo vreč. Frančka in Fereka je minila prejšnja bojevitost in zlezla sta v postelji. Ferek se je nekaj časa obračal in premetaval, potem pa je na pol speč sanjal, kako se je sveti Peter usedel na stol ob njegovi postelji, ga prijel za roko in mu pripovedoval, kako sta nekoč z nebeškim očetom hodila po lepi zemlji slovenski in kako je Kmecl vse to lepo opisal.., Fereku, ki sicer ni maral knjig, je bilo' potem v predrajski postelji dano, da je podoživel tisto potovanje.,. In hodila sta nekoč nebeški oče in sveti Peter, je sanjal Ferek, po zemlji Slovenski, da bi videla, kako živi to božje ljudstvo. Ker je bil Pe- resnično ni zlagal. Nastal je trenutek tišine, in ko je kazalo, da se je strogi izpraševalec pripravil novo, kdo ve kakšno vprašanje, sta se od strani fojavila sam nebeški vladar in Peter. na pomočnika prijel tako silovit »kiSec«, da ni mogel dokončati stavka in oblile so ga solze, kot fižol debele solze. Morda prav zaradi tistega silovitega kihanja se je iz daljave pojavil sam sveti Peter. Zarožljal je s ključi, in ker je bil že precej senilen, je nekoliko zmedeno vprašal: »Je tisti tam Kmecl?« in pokazal na Fereka. »Ne, ni,« je zelo spoštljivo odvrnil pomočnik. »Ta trenutek bi sicer bolj potreboval vašega poslanca, da bi naredil red v naši nebeški »apotekariji«,., So pa že norci v še bolj nori Podalpen- »Pravijo, da sta Slovenca...« »Iz Bratislave afi morda iz MikulaSa?« je vladar dobrohotno, sicer pa kar takole omenil dva kraja, »Ne, niže, tam dol, južneje,,,« »Torej v Slavoniji, se je bog izkazal z znanjem zemljepisa.« »Ne, v Sloveniji!«, »Torej Slovani ja,« se je spomnil na izbiro miss sveta... »Ne. ne. tako trebuščkom: nad roke Je zaklical ''e bo -Pbvedite a Pa ni po- pravkar « Guz- sevna-, seveda. ne »Gospod je, v Sloviniji...« oče, tam pravijo tudi v Ven- diji,« se je nagnil Petrov pomočnik proti bogu, ki mu je začela pohajati sapa. »Pa recimo kar v Unteralpcnlan- »Srečno ljudstvo, ki ima toliko umetnikovi« Potem je v brado zamrmral, da ga ne bi slišal Ferek, Še manj pa nebeški oče: »Samo to ljudstvo si zasluži raj... Vsi preostali naj ližejo večni ogenj!« In bil je potem drugi dan, (Se nadaljuje) stran 22 vestnik, 6. majajj^ TRGOVINA tedavsko naselje 31 Tel.: 069 31 250 HUBOU ZALOŽENA TRGOVMAZAnODEU ¥ POMURJU BILE Škorpijon za vaš avto 1 gamit. (4 kom) VAM PONUJA PO UGODNIH CENAH • VETROBRANSKA STEKLA • VLEČNE KLJUKE • IZPUŠNE LONCE • REZERVNE DELE za da- žs za 3,598,00 • OKRASNI POKROVI ZA KOLESA (1 garnit.) že za 2,355,00 ih^su, zastavo, renault, golf, lado, 126 P, opel zastavo, PRODAJA KOLES • MOŠKO IN ŽENSKO GORSKO KOLO ROG, (18 pr.) že za 27.996,00 PRODAJA: • VESPAT5 -že za • VESPA Comet El • VESPA PAL-HONDA 146.790,00 238.180,00 • FANTOVSKO GORSKO KOLO (uvoz) 24" -18 pr, 24.450,00 • DEKLIŠKO GORSKO KOLO (uvoz) 24” -18 pr, 26.680,00 • ŽENSKO GORSKO KOLO 216.027,00 (uvoz) 26" -18 pr. 26.160,00 NOVO: ALARMNA NAPRAVA za zavarovanje pred krajo • ZENSKO KOLO 26" (college) 22.536,00 • MOŠKO GORSKO KOLO avtomobila že za 13.416,00 26”-18 pr. • 0MX2Ožeza • BMX 12 že za PfiODUA VOZIL; • OTROŠKO GORSKO 2d76G,00 15.461,00 10.741,00 DAIHATSU, Lada. Fiat, Toyota, Alfa Romeo Samara, KOLO 16” • OTROŠKO KOLO 15.588,00 KEKEC AKCMSM PRODAJA • PREVLEKE ZA AVTOMO- • OTROŠKOTRIKOLO 12.668,00 MIKI 3.630,00 BILE že od 4,500,00 • PREPROGE ZAAVTOMO- MOŽNOST NAKUPA HA 3CEKEI PONV KOLO, skoraj novo, in črno-beli TV aparat MOJCA, zelo ugodno prodam Kopitarjeva 19. tel.: 22 071, M Sobota. m-op ZAST.4VO 35, B-katagorije, 2 toni, letnik 1990. ugodno prodam TeL: 87 630 ali 81 160. m-4908 kmetijska mehanizacija TRAKTORSKO KOSO, bočno za deutza 48TD, skoraj novo, prodam. PordaSinci X3a, pošta Prosenjakovci. m-2082 KOMBANJ KODEL, nemški, kosa 2 m. z zabojDikom. lahko na vreče, prodam zaradi starosti lastnika Karel LanjLček. Andrejci 13. m-2091 KOSILNICO BCS, zelo dobro ohranjeno. prodam. Dodol, TrakožČanska 8. Varaždin, tel.: (042) 310 74 m-2102 TRAKTOR BELORUS MTZ 552. pogon na 4 kolesa, 960 delovnih ur, prodam. Tel.: 54 098. m-2110 CISTERNO za prevoz gnojevke, 17001, skoraj novo, prodam. Tel: 70 299. m-21Il ŠKROPILNICO KŽ KRANJ. 3401, prodam. Partizanska 30. Bakovci. m-:il4 KOSILNICO BELTORINI, dizel, z novim motorjem, prodam. Nuskova 2, tel.: 57 153. m-2116 NAKLADAULO. malo rabljeno, prodam. Tel : 86 103 m-4902 TRAKTOR TORPEDO ADRIATIK KOKOŠI, MLADE NESINICE, PASME IZABRAUN prodaja kmetijska zadruga. Zagotovljena nesnost v dveh tednih. Dostava na dom. Informacije po telefonu: 82 401. m^97 KRAVO prodam. Informacije po tel.: 47 150. 01-2107 KOZE srnaste pasme po zelo ugodni ceni prodam. Tel.: (069) 66 030. m-4083 TRI AŽ PANJE Z DRUŽINAMI, pet AŽ 10 praznih, tehnico, točilo, prikolico za 10 AŽ panje in vse orodje prodam. Tel.: 81 895. m-4907 NESNICE, MLADE JAKČICE, PASME GOLDEN KOMET, super, rjave, uvoz iz Nemčije, ceplj^e, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse inhiTmacije v gostilni Tibija Horvata v NemČavcih. tel.: 24 393. ali v gostilni Železen v Beznovcih. tel.: 49 025. mpp NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice BenCec, Bakovci, tel.: 43 070, ali pri Darinki Zamuda, zidaistvo, GaluSak 6, tel,: 68 044. mpp SATELITSKI SISTEMI STEREO, SAMO 645 DEM, OBROČNO PLAČILO. j AMFd.o.o., TEL.: 70021. prikolico. enoosno. 4-tonsko, krožne brane, plug. 12-colni, škropilnico in trosilnik umetnega gnojila prodam. Tel : 76 157, od 7 do 15. ure, zvečer isl.: 75 524. ni-2663 PLHALNIK ZA SENO prodam. Pristava 6, Ljutomer, tel.: 62 190. \ m-1906 ■ VISOKOTLAČNO PREŠO BA- URKO. znamke MC KORM3KS, v dobrem stanju, prodam. Črnko, Čepinci 20 m-2128 OBRAČALNIK SIP 220. kot nov. traktorsko koso Gramip Dubrava za traktor Ferguson 533 ali 539 ter dograjevalce za koruzo prodam. Matija Hamler, Vanča vas 29, tel : 46 031. M-2133 LUŠČILNIK IN DROBILNIK za koruzo in zarezno strešno opeko, rabljeno, prodam Tel. 23 372. ro-2140 STROJ ZA REZANJE TRAVNE Sb LAŽE in slamoreznico prodam. Lipa 3. m-2141 TRAKTOR TOMO VINKOViC. let nik 1985, prodam. Informacije po 19. uri na tel.; 70 530. m-2142 NESNICE, MLADE JAKČICE, PASME GOLDEN KOMET, suf^r, rjave, najboljše pasme v Evropi, cepljene, prodajamo po zelo konkurenčni ceni Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Jože Špindler, Zg. Ročica 9, p. Zg. Š^vnica, teL: (062) 752 036. Večje količine pripeljemo na dom. mpp PUJSKE in obračalnik za seno prodam. Zvezna ulica 23,. Rakičan, ali tel.: 23 421. m-2124 KRAVO, brejo 4 mesece, nujno prodam. Kukojca, Andrejci teL: 48 017 zvečer m-2132 BOBTAILE^ čistokrvne, stare dva meseca, prcxiani. Križevci v Prekniuiju 87. tel.: 21 131. m-2l44 KRAVO, staro 4 leta, brejo 9 mesecev, in dve TV-anteni prodam. Novak, Raz-križje 56. tel.: 89 069. in-4910 posesti živali PUJSKE prodam, Gradišče 8. m-1716 Dasko Edvftitd ČISTILNI SERVIS teL: 0A2 7OS $72 Ul. HERoj« ^IjINdNA 1 1 62000 MARIBOR * Čiščenje Steklenih površin, * talnih oblog, kompletno čiščenje novogradenj itn. prip‘^' HIŠO, leseno za rušenje, in gospodarsko poslopje, ostrešje je novo, v Trnju 45 prodam. Cena po dogovoru. G. Bistrica 171 m-2081 SOBO vzame v najem zaposlen izobražen moški. Plačeval bom redno ali vnaprej. V prostem času vam lahko tudi pomagam, Tei.: 61 831, int 275. m-2086 93 AROV mešanega GOZDA v Trdkovi pri glavni cesti prodam. Tel.: 23 958 in-2100 vinograd na prvorazrednem vinogradniškem obmo^u z 2.000 trsi, zidanico in vso opremo prodam. Tel.: (062) 811 575. m-172l 20 AROV VINOGRADA s kletjo v Pincah prodam za 4.200 DEM. Tel: (042) 847 105. m-2664 PO UGODNI CENI JE NAPRODAJ ZEMLJIŠČE, 841 s pritlično hišo, dograjeno do III. gradb. faze, gosp, poslopjem in vodnjakom v lepem kraju 5 km od Gornje Radgone ob cesti G. Radgona-Maribor. Informacije v pi- PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova ENOINPOLSOBNO STANOVANJE na Lendavski ulici v M. Soboti prodam Tel : 43 108 m-2108 DRUŽINA VZAME V NAJEM STANOVANJE V BLOKU ALI HIŠI Enoletno predplačilo, tel.: 31 111. m-2137 razno VODOVODNO ČRPALKO, 3-fazno, 4’lamelno. komplet, prodam. Stefan Andreji. Murski Petrovci 5. tel.: 46 411. ra-:i29 SALONITNE PLOSČE, S-rebme 140 kosov, in 10 rol izoteksa po ugodni ceni prodamo. Tel.: (069) 47 025. m-2117 SENO IN SLAMO v balah prodam Tel.: 23 337. m-2131 PREKLICUJEM VELJAVNOST DIPLOME na Gostinski Soli v Radencih, izdano leta 1974 Marija Peceli, Kobilje 6. m-2126 GRADITELJI, POZOR! Izdelujemo strojne, notranje in zunanje omete ter vse vrste fasad (BAUMIT). NaSe stori- tve 50 hitre in kakovostne ter na sami odveinika Andreja Musarja v G Radgoni. Panonska 36. tel.: 61 287, vsak delovni dan od S. do 12. ure. m-op BLIZU CENTRA M.Soboie prodam (oddam) enodružinsko hišo na 12-arski parceli. Tel.: (066) 61 864. po 17. uri. m-1738 LOKAL V PUŽEVCIH, 76m', damo najem po 30. 6. 1993. GD Fuževci, informacije. Štefan Tcmlin. Ptižcvci 38. Hl-n KOMPONENTE prodam 2-krat dvojni kasetofon, ojačevalec, equ-ilizer, mešalno mizo, gramofon, zvočnike, CD gramofon, naprodaj. Puconci 185, po 16. uri. m-prp VZMETI, ZADNJE, ZA TAM 2001, in poročno obleko št, 38-40> belo, dolgo, iz Butika Iris, prodam. Alojz Marič, Ropoča 17 m-2088 KOPALNO KAD, novo, in FREZO TOMOS. 3 KW, prodam. Horvat, Cankova 19 b m-2092 NUJNO POTREBUJEM 10,000 DEM na 12 mesecev ali 15 000 DEM na 18 mesecev, dam nagrado. Ponudbe na upravo Vestnika pod »NUJNO«. M-2101 obročno odplačevanje. Cuk. Trnje 150. pošta ČrenSovci. m-2127 21001 kuvinski dcbelostenski rezervoar za kurilno olje poceni prodam. Tel.: 70 620. m-2139 PREKLICUJEM VELJAVNOST ZAKLJUČNEGA SPRIČEVALA, iz danega na CPŠ, smer zidarstvo, v M, Soboti leta 1964. Ludvik Skerlak« Stanjevci 74. m’2143 delo OBJAVUAMO PROSTO DE- SATELITSKI KOHIPjj!!! Montaža, prodaja, servisi sojilo na 3, 7 in 13 obrokov. ■ cijs: (062) 731 443, vsak da^ td DELAVCE ZA STROJN^-"* VANJE (»GIPSARJE«) nedoločen čas z delovnimi na tem področju SIVRIAN )^ jj nart. Ptujska c. 6, te! : (062) 7 (062) 724 652. m-Op storitve FRIZERSTVO TA-IOZ.*,« J V M 652, se priporoča s svojiifl' .^r* . ' . ^rrun CTT u.-unfina*'- hovega Vo ranča 5 v »Trajna« 1.600 SIT, SIT, fruzura s fenom od m-2118 ROLETE, ŽALUZUE ZAVESE, izdelujemo Rugelj, Černelavci, tel,; m-2118 INI-*";' in n' ,32?» ■ lE IZDELUJEM KRUH, MESO, od 1 do 100kg Tel.: (0602) (0602) 61 320. m-Op IZDELUJEM m-2053 KMETIJO NA GORIČKEM prodam 2 gospodarskim poslopjem in mehanizacijo, veli kost kmetije in zemljišča liha. Informacije po tel.: 48 402, zvečer, v službi: 23 539, do 14. ure. m-2125 V POMURJU (M. Sobota, Lendava, Ljutomer, Radenci, Gomja Radgona) in drugje prodajamo, kupujemo, oddajamo, najemamo, zamenjujemo hiše, stanovanja, počitniške hišice, gradbene parcele, poslovno-gostinske prostore, kmetijske posesti, gozdove. Velika izbira, ugodne cene, obročno odplačilo. Dill, d.o.o.. Arhitekta Novaka 4 (stara kirurgija), tel.: 23 666. m-op GARSONJERO^ Sim-, v M. Soboti in spalnico ter mizo s stoli ugodno prodam. Tel : 26 641. M-2134 SATELITSKI SISTEMI PACE, LASAT že za 499 DEM, tudi na obroke. AMS, d.o.o., tel.: 70021, BALKONSKA VRATA, lOOcm x210cm, in balkonsko okno. 120 cm X 180 cm, vse izoplus, zeio GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.! 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. ugodno prodamo. Tel,: 33 003. m-2119 TERVOL, TRDI, 4 iti 5 cm. zelo ugodno prodam. Tel.: 33 003. m-2120 ŠTEDILNIK GORENJE, kombinirani, dva gorilnika plin in dva elektrika, nov. bele barve, naprodaj. Tel.: 70 280. m-1824 HLADILNIK Z ZMRZOVALNIKOM GORENJE, 501, rabljen eno leto, pro-dam.Tel.: 86 065 m-4903 ANTENE Z OJAČEVALCI in filtri za TV prodam. Tel : 76 338 m-2669 ŽELITE POSTATI SAMOSTOJNI IN MATERIALNO NEODVISNI, in če ste ambiciozni, potem se pismeno prijavite na naslov, kjer vam dobro stoječe trgovsko podjetje zagotavlja dober dohodek, Tibor Horvat, Magjarorszag, Naggkanizsa, Teleki ut. 1. m-2666 ZELO UGODNO, ZELO UGODNO, MODNA OBLAČILA za otroke. Ženske in moSke. Vse uvoženo iz Italije. Priporočamo se, trgovina Rugelj. Čer-nelavci, tel.: 32 920. m-2118 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Murski Soboti vzamem v najem. Tek: 32-530 m-zsm PRAZNO STANOVANJE NE PRINAŠA DOBIČKA, le stroSke Ati bi ga oddali v najem, če vam izselitev jamčim 5 premičnino po vaši izbiri (1.000 do 24.000 DEM).Tel.: 61 831, int. 273. m-2086 V LENDAVSKI ULICI 8 V MURSKI SOBOTI je na razpolago poslovni prostor v velikosti 35 m’ s telefonom Informacije po tel : 32 340. m-2087 HIŠO, MONTAŽNO, MARLES - razstavljeno prodam ali me-njaiTi za avto Tel.: 32 548. m‘2090 STANOVANJE, LAHKO TUDI GARSONJERO, v M. Soboti vzamem v najem Ponudbe po tel : (062) 305 572. M-2093 GARSONJERO, ENOSOBNO STANOVANJE ALI DEL HIŠE vzamem v najem v M. Soboti ali v okolici. Informacije vsak dan od 19.00 do 21.00 po tel.: 062 717 614 m-2096 delo in trpijenje, bilo tvoje je iivljenje^ nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Zaprl Trudne si oči, bolečino si prestal, zdaj bo/ v m/rno jpuA ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustil naS dragi mož, oče in predragi striček Avgust Kuzmič s Stavešinskega Vrha 47 Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Se posebej družini Knuplež in Milanu, ter vsem, ki so nam pomagali v prvih najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku, učiteljem OŠ Negova, govornici Lenki .......................... ' ' za zadnje lepe besede slovesa, upokojen- skeuiu društvu Negova-Sp Ivanjci in Čenini za SD G. Radgona, Lendava. Žaldjoča žena Lenčka* otroci: Rrankica, Mojca, Biserka in Danica ter VSI, ki 50 ga imeti raiti I Da, dan je moral črn priti, bridkosti dan, oj dan solzan, telko se bilo nam je ločiti, a vse solze, ves jok zaman. ZAHVALA V Gi. letu je za vedno prenehalo biti srce naši dragi mami, stari mami, tašči in sorodnici Mariji Sever iz Šalamenec Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam kakorkoli pomagali in z iskreno mislijo počastili njen spomin, se iskreno zahvaljujemo. Žahijučit sinova Rudi in Stanko ler hčerka Slavica z družinami LOVNO MESTO TEHNIKA V OC MURSKA SOBOTA, Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusna doba traja tri mesece. Pogoji za zasedbo; štiriletna elektrotehniška šola - Šibki tok, eno leto delovnih izkušenj, vozniški izpit B-kategorije. Prednost imajo kandidati iz neposredne bližine Murske Sobote. Prijave pošljite v S dneh na naslov: RTV SLOVENIJA, kadrovska služba. Kolodvorska 2-4, 61000 Ljubljana m-op 1 Zaposlimo honorarno TRGOVKO ZA 4 URC I Priiave poSIJite na na^ trgovina ELA. Ravenska 27, BELTII^| i Informacije po teJ. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, .. ostati so sledovi tvojih pria-nsn in kruto spoznanje, da se ne vmeS več med nas. v SPOMIN 5. maja minevata dve boleči leti, odkar nas je zapustil draE' in mož Iztok Kerčmar iz Križevec 1 o Še vedno ne moremo dojeti resnice, da smo te za . J-ff _ . .1 . . . , -__rt.lfiAt r Svečke in cvetje na tvojem grobu so dokaz, da se tiik^^^ vmeš med nas, ’ žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RAD* Minilo ialostno je teto, zapustil dom in svoje na tvojem grobu roia le ki grenka solza jo rosi- y SPOMIN I JI. J Boleč in žalosten je |jir maj, odkar ni veČ med bega nnoža, očeta io Vinka iz Murske Sok®*® hfl !!< Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem gr*’ jal' polno lepih spominov in dobrot, kar so (nis''!^ srce in pridne roke. Hvala vsem, ki se z v srcu ustavite ob njegovem grol’*’' VSI TVOJI NEUTOLAŽLJIVI grobu tvojem rtjf grob bo tvoj krasila, . bo sonce, padel ntrafu bo roia usafmtia. X v ifcu /lafem mije/ sArrifa bolečina naj bo skromna, tika, in nikoli ugasnila. V 79. letu starosti nas je mož, oče, tast, dede k. pf®*-in svak /ože/ Vre^^ iz Veščice 31 P’'* Z globoko bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in vsem, ki ste naSega očeta l'*’^. ................................. zadnji pob, darovali vence, Šopke rn za 5ve(e , Hvala g. kaplanu in g. župniku s Hotize za pogrebni odpete žalostinke. Hvala družini PerkiC, sodclavccin sodelavcem Mure ter Še enkrai hvala vsem, ki ste nam v trenutkih žfllosb Žalujoči; VSI NJEGOVI lafF- 7 11(1« 93 6. maja 1993 stran 23 a- tt- i* p I.* 11 I S i> I* I .T-r • ',«t-aaD BSfW ■i J 1 I I kako boli, ko ljubega očeta izgubiš, '^ko je hiša prazna, odkar te, oče, več med nami ni. prijazna, zdaj pusta, sama tam stoji. delo in trpljenje tvoje je bito življenje, bolečine si prestal, boš v grobu mirno spal. k 4 v SPOMIN 7. maja bo minilo leto, odkar nas je zapustil dragi mož in oče 1 Zakaj odšel si sam na pot neznano, j doma zapustil si družino žalostno in samo? . Za tabo so ostali le sledovi tvojih pridnih j rok, katere pomnil bo ie pozni rod. k I ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, svak, dedek in pradedek Franc Hul it Večeslavec 26 21. 4.1993 . olečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sose- >ti znancem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in za sv. odn t gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za P«e žalostinke, dr. Peričevi in patronažnim sestram iz Roga- Jom il male šovec. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! žena Helena, sinovi Jože, Herman, Anton i dniži-> sin Janko ter hčerka Marija z družino ter vnuki in pravnuki v letu ZAHVALA nas je za vedno zapustila naša draga mama, mati in prababica Agata Kolenc iz Gomilice -'"inovaj' , J se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sojo Mani Vrf pjeno boleznijo, doktorici Eriki KavaS in sestri *'■— ■ . “ lajanje bolečin. Posebno zahvalo smo dolžni g. (^grebnj'^b i** ® župniku od Miklavža pri Ormožu za lovkam Di^ rerkvenim pevcem za odpete žalostinke, sode- ha. . “I niAnrk 1-u ’“Pniko pogrebi pi ■ " ’ VIJl|II ^JCtvCIII ZjQ Mu|^CIV lčAIMoLIIIdUUV" '^'oe Turnišče in govorniku Jožetu Tkalcu za poslo- sorodnikom in sosedom, pa tudi vsem •eem za svete maSe tn spremstvo na kraj počitka. ^lujoči: VSI, KI SMO JO IMELI RADI ^SS.letu Iski feno ZAHVALA starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Veronika Horvat iz Beznnvec ^'ejo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje, iskrena hvala. Beznovci, 22, aprila 1993 Žalujoči: Vji njeni ZAHVALA Zapustila nas je draga žena, hčerka, sestra in teta ■■ B. le i Milena Majetič roj. Šarkanj iz Nuskove živeča v Murski Soboti 1^^^^‘^'^Unicirio vsem sorodnikom, sosedom, i ^'^^Pcem, ki so nam ves čas stali ob strani, ji ■ia ■ . Anton Forjan iz Hraščic Zaspal si, dragi mož in očka, zaprl trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti želimo vsi. Hvala vsem, ki se ustavljale ob njegovem grobu tn prižigate sveče. žalujoči; VSI TVOJI J ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Aleksander Skerlak it Stanjevec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste našega dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegov grob s cvetjem in venci. Posebna hvala g. dr. Šavlovi, g. Feriju Fariču in medicinskim sestram iz Petrovec, g. duhovniku iz Pefrovec in pevcem za odpete žalostinke. Žalujuči: vsi, ki srno ga imeli radi 't f i \ J zahvala v 42 leto starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi in skrbni sin, mož, oče in brat Franc Zrim avtoprevoznik v pokoju iz Kuzme Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem, botrini in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, iopke. za svete mate in prispevali h gradnji mrliške vežice ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gasilskemu druStvu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Naj lepša hvala 3. a-Ietniku Gradbene Sole in 4. razredu Osnovne Sole Kuzma tet oktetu. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Kuzma, 10. ♦. 1993 Žalujoči: VSI, KI SMO GA IMELI RADI V 81. letu starosti nas je 12. 4. 1993 zapustila draga mama, sestra, babica in prababica Marija Peček iz Murske Sobote 5** z cvpf- . ”" t rv I OAJ JJ^III VZVt OLlum ) JI velikem številu pospremiti na ^^Jti' r? 'f^oa hvala zdravstvenemu osebju v Mur-fšaKlČaR.. l L.. ,________: :____ in 'ikičanu in Ljubljani ter govorniku in pev- skemu zboru. Žalujoči: vsi njeni V ^tlik, Iski J., ■ času nas je nepričakovano zapustila 'Sa mama, tašča, babica in prababica času Gizela Kučan il Šala m en ec 42 hvala IL ''Jim, ki ste se poklonili njenemu JO pospremili na njeni zadnji poti. Pogrešamo te. Kauiila z družino ter vnukinji Miljana in Suza z družino Nihče ne sliSi, kadar jočem, nihče mi solze ne dre, nihče me neino ne poboža in vse molči, odkar te ni. Le kam naj svojo bol izlijem, le komu duio naj odkrijem, le kam naslonim naj glavo in komu naj podam roko? V SPOMIN Prva pomlad brez naše ljube žene, mamice, hčerke in sestre Ibolke Šlankovic iz Berkovec 23 Še vedno ne moremo dojeti resnice, da smo te za vedno izgubili. Cvetje in svečke na tvojem grobu pa so dokaz, da te nikdar več ne bo med nas. Tvoji nnjttrugi ZAHVALA V 73. letu starosti nas je 23. 4, 1993 za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Ivan Salaj ko upokojeni kmetijski tehnik iz Doljne Bistrice 48 v globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Zobne ambulante, kolektivu ŽVZ-ja za Pomurje in gospodu dekanu za poslovilni obred. Doljna Bistrica, Murska Sobota, Ljubljana Žaliijuči; žena Olga, hčerka Slava, sin Milan z Ženu Zdenko ter vnukinji Dišita in Polonca ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Zaman je bil ves boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Frančiška Horvat roj. Flek, iz Motovilec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in za svete maše. Prisrčna hvala g, župniku za lep pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala tudi njenemu osebnemu zdravniku dr. Muhru in patronažnim sestram za obiske na domu. I Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Pomurskih mlekarn za izre-' čeno sožalje in darovan venec. Žalujoči: sinova Jože in Tonček z družino ter sestre Anica, Rozalija in Marija z družinami Od nje smo se poslovili 15. 4. 1993 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo zdravnikom kirurškega in internega oddelka ter osebju bolnice Murska Sobota, sorodnikom in dobrim sosedom. Prisrčna hvala kolektivu Pomurskih mlekarn Murska Sobota, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje ter namesto vencev darovali prispevke v dobrodelne namene. Žalujoči: vsi njeni! ZAHVALA Na veliko noč nas je po daljši bolezni zapustila draga mama in sorodnica Kristina Papič roj. Gostonj iz Sebeborec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno njenim dobrim sosedom, vsem, ki ste nam priskočili na jx>moč, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku Balažiču tn pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi medicinskemu osebju internega oddelka iz Rakičana za vso pomoč. Žalujoči: VSI NJENI Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota z žalostjo sporočamo, da smo izgubili dr, med, Josipa Hekliča zdravnika v splošni ambulanti v M. Soboti V spominu nam bo ostal kot vesten in dober sodelavec. Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota v SPOMIN Kolomanu Severju 23, aprila minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš oče, dedi in tast. Hvala vsem, ki se ga spominjale! VSI NJEGOVI Lendavski pereči KRI N! ZEMUl? Radgonski mehurčki Tak J Končno sem tudi jaz prišel na svoj Moram se malo zbrati, saj pa »le nemrem Čeprav nekatere zelo prikupne obmurske mame v tej pomladi zelo pritiskajo na sv«je hčere, naj se čimprej poročijo, je Prezidij prepričan, da na lestvici superbabic tako kmalu ne bo prišlo do bistvenih sprememb. Prvo mesto si bosta Se nekaj časa enakovredno delili ; platinasti soboški superbabici Silva H. in Aiu T. Ambicioznim mamam Prezidij predlaga lepotno tekmovanje v kaki drugi generacijski skupini. ! i * * + Menda ni res. da Je nekdanji j francoski minister za kulturo Jack Lang, ki je zadnjič na letališču Orly pričakal enajsterico dam z Vestnika in Murskega vala, storil to pomotoma. Po neki verziji naj bi bil Lang prepričan. da prihaja v Pariz nekdanja Vestnikova novinarka in zdajšnja soboška ministrica za kulturo Brigita Bavčar-Nifma. pa jo je želel piozdraviti, tako v svojem imenu kot v imenu socialistične internacionale. V prid prvi verziji, da je šar-mer Lang pričakoval prav omenjeno enajsterico, govori dejstvo, da so mu dame v pozdrav dobro uigrane in pripravljene zapele znano prekmursko sindikalistično popevko »Ede naj st dikel se je koupat šlo. samo sedem ji je nazaj prišlo?.« Čeprav so pesem priredile tako, da se je glasila »niti edna ni nazaj prišla,.se jim romanca ni iztekla srečno. Vrnile so se vse, skupaj s tremi moškimi sopotniki. * * * Vestnikov dunajski dopisnik i Andrej Hurvat-Dreja sporočaš I rt n nrdA VmitT^bi £ Ai-iareiPics« J da se je prekmurski separatist i Štefan Smej-Papillun (franc. : i metulj) te dni mudil na Du- naju, kjer je zbiral gradivo za i doktorsko tezo z naslovom . »Metafizika in faličnost v gr- ■ ških stebrih dunajske secesije«. ] Pri iskanju njegovega alter-ega I je Papillonu izkazala naklonjenost celo sama ambasadorka republike Slovenije na Dunaju Katja Boh. ki mu je za preure-! ditev soboškega spomenika zmage po vzoru na dunajska secesijske stebre priporočala znamenitega dunajskega arhitekta slovenskega porekla Borisa Podrecco. * * + Nečak beltinske grofice Avgust Szecbeny, ki se poteguje, da bi mu vrnili nekdanjo tetino imovino, je vložil tožbo proti Kettleiju in kompaniji, ki so kot hipoteko na posojilo pri avstrijski banki la nakup igralcev za NK Potrošnik zastavili njegovo Se nevrnjeno imetje. + + + Zadnje raziskave nanosov mivke, s katerih prihaja filov-ska pitna voda, naročil jih je prekmurski Čerin, so pokazale, da mivka ni primerna za izpiranje zlata. Ker voda tudi za pitje ni najprimernejša, Prezidij še nadalje priporoča ohranjanje tradicije - pitje šmarnice. + * * Potem ko je direktor Mar-kerja Alojz Bojnec-Luigi po naročilu svojih italijanskih partnerjev, ki so boj za Kras z zahodnih slovenskih meja prenesli na vzhod »mlade države«, uspešno posekal drevje ob svojih delavnicah, nadaljuje s povečevanjem panonskega kraškega območja. Pri podiranju drevja okrog Murinega igrišča bo poveljeval skupini black gringosov. sEsaAnKOKJ I račun - vsake toliko časa bom lahko povedal kar tak po domače vsepovprek klanfati...« - »pardoniram«, napisal, kaj me teži. In teži Zakaj pa ne? Poglejte: tudi cestarji vsepov-me marsikaj. Jaz, ki sem vse življenje delal za prek kopajo po naši ljubi Radgoni. Jaz se to, da bi nam bilo nekoč bolje, moram biti močno bojim, da bodo ti vragi nazadnje nare-zdaj tiho in gledati, kakšne svinjarije se doga- dih Se avtocesto skozi Radgono. Pa ne zato, jajo povsod okrog nas. Pa ne bom več tiho, ker delajo tako široko cesto, ampak zato, »ka V teh okvirčkih se bo predrl Se marsikateri jo tak dugo« delajo. Avti, tovornjaki, traktorji zanimiv mehurček in pokazal svojo pravo vse- pa vse drugo pa še kar naprej vozijo. Mene pa bino. tudi zanima, zakaj v križišču ni več policaja? Pa začnimo z najbolj vročo temo: prvomaj- A mu preveč smrdi ali se boji? Predlagam, da skim kresom. Toda žal ta kres ni bil preveč ga tam zvežejo za kandelaber, če že ne more vroč. Če smo pošteni: to sploh ni bil pravi stati, - - - ■ ■ ■ kres. Tisti kupi vejevja so bili razmetani po treba. tistem igrišču, sredi kresa pa so bile stare »tak bo vsaj za sigurno« tam, ko bo Radgončani se prav bojimo otoplitve. Pa ne žimnice in druga stara nesnaga. Najverjetneje zato, ker bi oboževali sneg in mraz, temveč je graščak dovolil kres na svojem ozemlju pod zato, ker bo s toplimi dnevi ter spomladati-pogojem, da na njem zakurijo tudi vso svinja- skimi in poletnimi vetrčki spet začelo smrdeti njo, ki seje nabrala v gradu. Lani je Se »priSa po Muri navzgor. Sicer pa te svinjarije niso ta graščak z rols roj som«, letos pa ga ni bilo moja specialnost. Jaz sem bolj strokovnjak za več blizu. Ne vem, če je vedel, da bodo stare vina. Toda zdaj je premalo prostora, da bi žimnice močno smrdele in se kadile, pa zaradi vam povedal Se kaj več. Zatorej: o vinih ter tega ni »prišo, ali pa seje zboja, ka« bo moral takšnih in drugačnih mehurčkih več drugič, kaj povedati ljudem, kaj je od tistega, kar je Zdaj še proučujem, kje je denar, ki so ga lani ob istem Času obljubljal, tudi izpolnil, v Radgonskih goricah dobili s prodajo Sam-Vrata v grad so zaklenjena - pa ne zato, da panj ca z imenom Agata? kdo česa ne bi odnesel, ampak zato, da ne bi videli, kaj so (in česa niso) naredili! En TOTI in TOTA iz Lotmerka v Lotmerki in tam okoli se dogaja vselej kaj zanimivega. Medtem ko je .direndaj’ okrog sadovnjaka v Godemarcih poti(u)hnil, je te dni precej zatulilo na Razkrižju. Zagorelo je tamkajšnje krajevno odladga-lišče odpadkov in morali so posredovati gasilci, policija... Čudno, da ni bilo poleg Se tistega novinaija, ki je nekaj o tej zadevi pred kratkim .pisaril’, ČeS da ljudje nosijo tja tudi svinjske kože in Se vse kaj drugega, kot bi smeli, zaradi česar nekaterim večkrat preveč smrdi. In TOTI sprašuje: Kaj bo iele, ie bodo v lotmeriki občini gradili in gradili nove svinjake, kot bi to nekateri radi storili, ker se jim ponuja denar iz republike? TOTA bi najbrž dodala: blobenega svinjaka brez našega iegna! In prav je tako. Svinjarij je že preveč. Pa na zdravje! Kletar Zakaj prazniki brez zastav? Minuli teden jmo proslavljali kar dva državna praznika - 27. april, dan upora proti okupatorju (pred samostojnostjo dan Osvobodilne fronte Slovenije), in 1. maj, praznik dela. Pričakovali bi, da bodo povsod plapolale Številne zastave, a če ste se vozili po naših krajih, ste lahko videli tudi vasi, kjer ni visela niti ena, Niso jih izobesili ne predstavniki krajevnih skupnosti ne lastniki javnih lokalov in trgovin. celo po Šolah so zaradi pomladanskih počitnic na to stvar pozabili. In kako bi pravzaprav moralo biti? Kdo bi moral poskrbeti za izobešanje zastav in kje bi morale viseti? Resnici na ljubo je treba zapisati, da je na tem področju pravna praznina. Slovenski predpis o tem je Sele v osnutku in med drugim predvideva, daje potrebno izobesiti zastave ob državnih praznikih -27. april, 25. junij in 26. december ter po variantnem predlogu še 8. februarja in 1. ter 2. maja-, in sicer na poslovnih stavbah, na stavbah, v katerih imajo prostore državni organi in lokalne skupnosti. lahko pa tudi na drugih javnih stavbah (stanovanjskih objektih) ter na javnih mestih. To je Vsega je enkrat konec in tako, kot kaže, tudi bombaštva v moji občini, o čemer sem poročal v zadnjih dveh Številkah Vestnika. Naj obnovim: najprej je odjeknila eksplozija na Partizanski ulici in nevedni ljudje so začeli šušljati, da je »diinilor zato, ker je še vedno partizanska. Potem je nekdo zalučal bombo v Murski šumi, kjer je stičišče meja dežele Slovenije, lepe naše Hrvaške in Madžarskega vorszgae. Ljudje so vedeti povedati, da neznanec ni bil divji lovec, ki bi z bombo lovil divje prašiče, ampak nekdo, ki se je šel preizkuševalca orožja. Vrhunec pa je bombaštvo doseglo proti koncu prejšnjega tedna p Že tako in tako razvpiti dolgi Dolgi vasi. Mladi mož naj bi »aktivirale bombo, jo dal k srcu in počakal, da je eksplodirala. Preiskovalci imajo zdaj lepo priložnost, da dajo nerešene akte XY od prejšnji dveh bombašev ad aeta, saj zadnjega bombaša krije Črna zemlja, pa mu zato lahko »naprtijo^ dotedanje detonacije. »Znanstveniki« pa seveda lahko še naprej analizirajo, kaj je narobe z ljudmi v tej moji obmejni, narodnostno mešani... občini. Teoretik Geza se je dokopal do tele ugotovitve: Gre za tako imenovani vietnamski sindrom, ki so se ga nalezli hrvaški »bojevniki« in domobranci, zdaj so se z njim okužili še ljudje na dolnjem koncu Prekmurja. Če je tako, potem lahko pričakujemo, da bo počilo Še kje. »Počiti« pa utegne v Lendavi, seveda, Če se bodo uresničila dančijeva predvidevanja. Le-ta je namreč v prvomajskih dneh na veliko razlagal, seveda v gostilni pred točilno mizo, češ da podjetnik Jože ni kupil lendavske tovarne, kjer gnetejo glino, zato, da bi tam v nedogled obdržal izdelavo, ampak da bi objekt ob ugodni priložnosti prodal. Glede na to, ker spremljam poslovne poteze tovarnarja, nad to vestjo, ki je lahko za marsikoga »bomba«, niti nisem presenečen. Res je škoda, da bi v tako lepi stavbi, kot je nekdanja dežnikarna, »mesili« glino,, ko pa se da z majhnimi posegi iz nje nare- diti prostore za atn prostore vr saj Lendava, ki je bila daleč pred Mursko namerava več nazadovati-bo tovarnar Jože res n? poslopje v središču rnid »mašinerijo« pcepeljt« f ' škovo Veliko ^ttljano, Že ima strojno indastriio-redil najmanj dve aot>n I.» Umazano« ' selil iz mesta na podHfk prepeljal naloga lastnikov oziroma Cene zaščitnih sredstev ACROOPREMA AGROTEHNIKA SEMENARNA Pri mesna Dual Sencor Goldi.K Betanal Ciatral Radazin Pitami n Herbocid Dithane M. Soboti 1.015.00 1.221.00 8.432.00 3.795.00 3.400,00 M. Sobota M. Sobota SLAVIC PANONKA Ključarovci M. Sobota 1.512,00 8.853,50 4.259,30 8.888,00 1.285.50 1.835.50 513,00 1.133,90 1.39650 1J70.50 Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA 3,500.00 818.00 530,00 1,310.00 970,00 1.130.00 7,200,00 3.630,00 3,120,00 1,035,00 1,064,90 1,800,00 490,00 1.100,00 979,60 1,128,40 7,887.00 3,796.30 3.343,10 1,082.15 760,70 1.835,50 507,70 1.106,60 upravljalcev. Ker pa torej ta predpis še ni sprejet, nekdanji zvezni (jugoslovanski) pa prav gotovo ni primeren, in ker so bolj ali manj zastareli tudi občinski odloki o javnem redu in miru, je vse skupaj tako, kot je bilo ob minulih državnih praznikih. Marsikje so bili v zvezi s tem dokaj brezbrižni in jim nihče skoraj nič ne more. Nejasno je tudi, kako je z narodnostnimi zastavami. Po Se veljavnem, a zastarelem predpisu so pripadniki madžarske narodnosti na narodnostno mešanem območju v lendavski in soboški izobeSali v minulih letih (pred osamosvojitvijo) zastave z madžarsko ,trobojnico’ (rdeča-bela-zelena) s peterokrako rdečo zvezdo. Toda ker zvezda ni več tudi znamenje na slovenski zastavi, je postala odveč Še na narodnostni. Kako bo po novem, pa še ni dogovorjeno, zato sedaj v teh krajih izobeSajo kar madžarske zastave, in sicer ob slovenskih. Upajmo, da bo 25, junija, ko bo dan državnosti, vendarle za- plapola zastava kraju. v vsakem JOŽE GRAJ Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci pripeljali 64 vozil, prodali pa 4. Jabofca Mandarine Pomaranče Limone Banane Kivi Mlad krompir Solata Hlada čebula četen Korenje Cvetoča Jajca Oreh jedrca 9r^ mer bo ugodil svojim J kom - Poljancem, sol lahko nekaj zaposlili 7- nil« bo svojega kurenta Stjepana, kt na priglasitve del obnavlja ta ureja nekdanje e% R + 10%... n + ,0% n + 11% R + 12% ±. I' I