Poštnina plačana _ Sped. abtion. post. _ II gr. IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO. Uredništvo in uprava : Trst, ulica Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posa- mezna številka 15 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 350 lir, polletna 180 lir; za Jugoslavijo letna 250 din, polletna 130 din; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Leto IV. Št 61 'Ivst 21. januarja 1950 Cena lir 15 Iz Benetk v Monakovo v štirih urah? Y5*°L “ Benetke izpodrivajo Trst v zaledju - Razburjenje v Trstu in Gorici Stara pesem! Traja že stoletja, J®kar se je beneški dož Dandolo s ’v°jo križarsko vojsko izkrcal v fstu. Benečani so tedaj napadali *fst z orožjem, da bi ubili nevarna konkurenta v zaledju in na at|ranu. Borba je trajala prav za ^av, dokler ni Napoleon uničil .Serenissime« in se je vnela zopet, so Benetke vstale v okviru ®fužene Italije. L. 1918 so Benet-*e zopet zmagale, 1. 1945 vnovič ®f°Padle, a so se v petih letih z tteriško in angleško pomočjo zo-pt dvignile, da Trstu lahko zopet *f°*ijo. Ne sicer z orožjem, pač pa Pomično in gospodarsko akcijo iz starega netk s središčem Južne Nemčije — | sicer s tem, da bi od Pontebe zgra- Monakovem, najnevarnejšo novejšo akcijo. Naivni Tržačani so seveda izdelali tudi svoj načrt. Opustili so predvojno zamisel predii-ske železnice, ker je danes Predil v Jugoslaviji. Sploh je bil delj časa smoter »tržaške« prometne politike pod angloameriško VU — sicer) je uprava železnic STQ-jai v rokah italijanskih železničarjev — izgraditi prometno povezavo s tržaškim zaledjem tako, da bi se izognili jugoslovanskemu ozemlju. — Novi »tržaški« načrt, o katerem smo spregovorili kratko že v zad- Pritegnitev prometa ^škega zaledja. .Poleg raznih sestankov z Avstrij- dili predor (12,5 km) skozi Alpe v Ziljsko dolino do točke vzhodno od Šmohorja; od tu bi zgradili novo moderno progo do Beljaka in bi pustili sedanjo ob strani. Poleg tega bi odpravili ovinek pri Gorici. Nova proga bi prebila Alpe na višini 597 m, medtem ko se sedanja do Trbiža vzpne na 816 m. Vsekakor je jasno, da bi ta načrt približal Avstriji tudi Benetke. Toda Benečanom ni bilo to dovolj. Izdelali so dva nova načrta negle-de na želje Trsta: 1) za železniško zvezo Benetke — Conegliano — V. Veneto — Auronzo — Toblach — nji številki »Gospodarstva«, je o- čitno imel tudi ta namen. ! Monakovo s predorom skozi Mar- Zveza Trsta čez Videm v Avstri- morio (7,2 km); 2) za progo Benet- -s _ ____j. jo naj bi se izpeljala tako, da bi ke — Susegana — Agordo — Bru- Predstavlja načrt Benečanov za se izognili visokemu vzponu med neck — Monakovo s predorom sko-PfVovrstno prometno povezavo Be- {Vidmom in Trbižem (16 odst.), in zi Marmolado. tiWVt.c-V" tENETkE ^oge, označene s pikicami, bi bilo treba po novih načrtih nanovo zg raditi ali pa popolnoma modernizirati. Na skici so označena samo glavne proge zaradi večje preglednosti. Po prvem beneškem načrtu bi nova železniška zveza Benetke — Monakovo bila dolga 420 km, po drugem pa 400 km, to se pravi, da bi jo moderen brzec prevozil v 4—5 urah. Danes traja vožnja iz Benetk čez Brenner okoli 16 ur. (Iz Trsta je brzec vozil po bohinjski progi 12 ur). »Tržačani« so zganili in ko so se jim pridružili še Furlani, je bila na »sestanku predstavnikov Trsta, Gorice in Vidma (»Messaggero Veneto« 12.1) sprejeta posebna resolucija na italijansko vlado, češ naj se izvede prvi beneški načrt (Benetke — Auronzo — Toblach — Monakovo), ker se da z novo progo povezati tudi današnja ponteb-ska proga (od postaje Karnije do Auronza). Tudi v primeru izvedbe tega načrta bi prišel Trst v Slabši položaj nasproti Benetkam, kakor je danes na pontebski progi. Danes je namreč Trst oddaljen od Vidma (Trst — Krmin — Videm) 83 km, medtem ko so Benetke po potniški progi (čez Treviso in Susegano) oddaljene 136 km, po tovorni pa (čez Portogruaro — S. Vito al T. in Ca-sarso) 116 km. Ko povprečen zemljan motri te načrte in »tržaško« resolucijo, mu nehote pride na misel Goethejev izrek »VVarum in die Ferne schwei-ten'.'a (Zakaj iščeš rešitev v daljavi?) Ali so pravi Tržačani res potegujejo za zvezo Trsta z Mona-kov era čez Videm in Toblach, ko vendar že obstoji dobra železniška zveza po bohinjski progi čej Jesenice, Beljak in Schwarzach, ki je bila nalašč izgrajena, da poveže Trst z zapadno Avstrijo in Južno Nemčijo. Treba bi bilo kvečjemu še elektrificirati sektor od Opčin do Koroškega. Jugoslavija se že itak pripravlja na elektrifikacijo glavnih prog. (Z glavnim tržaškim zaledjem je Trst dobro povezan še po dvotirni »južni železnici« čez Ljubljano). Izvedba katerega koli izmed o-menjenih načrtov bi stala ogromnega denarja. Moderniziranje pon-tebske proge v smislu novega načrta, gradnja novega predora od Pontebe v Ziljsko dolino in nove proge do Beljaka bi stalo 53 milijard lir, približno toliko kakor gradnja predilske železnice (okoli 1 milijard predvojnih lir). Seveda računajo na mošnjiček strica Sama; ta ima sicer navado, da dolarje dobro prešteje in pretehta. L. B. živahna izmenjava med in Zahodno Nemčijo FLRJ dahneš prinašamo nekaj več po-“nosu o novi trgovinski pogodit ^ed Jugoslavijo in zahodno ij^čijo, ki je bila podpisana 22. (j,CeiDbra. Po novi pogodbi bo' Nem ?i dobavila Jugoslaviji za okoli tjj bilijonov dolarjev blaga, uvo-a Pa boi iz Jugoslavije za 65 mi-n“v dolarjev. Izmenjava se bo ^«meri s predvojno podvojila, Ju-°vani bodo izvažali v Nemčijo C0 .Pljo, tobak, les, baker, pšeni-Ij^^d. (Neki nemški gospodarski $]> Pripominja, da je jugoslovan-t)Q konoplja za plovbo boljša v ig . du izdelave vrvi pa ne dose-^^alijanske). Jugoslavija bo v t. j ijo lahko izvozila okoli 10.000 q Lttlega pridelka konoplje. Nem-L“0do uvažali iz Jugoslavije po vQavi tudi pirit. % .isnuarju in februarju bo dokonč-tit '2vršen obračun na podlagi stare b» 7/“e. tako da bodo Jugoslovani _ n^Ooročilc nemških listov _ pričeli Vivati v zahodni Nemčiji marca ^h;Ca' Predvsem so jim pri srcu r.a- nožev itd. Jugoslavija ima poleg tega la razpolago za izvoz sveže sadje, kakor češnje, dalje vino, konservirane ribe in predvsem les. Dana je možnos: tudi nakupa celuloznega lesa v Jugoslaviji in zopetnega izvoz a prediva umetnih vlaken. 61 i 'ke i 6m.. hidustrije, polizdelkov in '“nega materiala. Nemci elek- boio !(U 2a valjarne in s', rojev za opremo t|> in, toniti t;Dr tako izvažali petrolejske vrtalne Hoj - Na obeh straneh vlada raziti bi6'1’’6 za razširitev izmenjave. Ta-Nemci uvoz konserviranega sad- PROIZVODNJA NEMŠKEGA JEKLA NARAŠČA Zahodne nemške jeklarne so v preteklem letu proizvedle nad 9 milijonov ton surovega jekla. Njihova proizvodnja napreduje. Le a 1948 je znašala 5.5 mil. ton, leta 1947 3 mil. ton. V razdobju 1935—1938 je znašala letna proizvodnja surovega jekla v zahodnih jeklarnah 15 milijonov ton, to se pravi, da je današnja proizvodnja dosegla 60 . z mnogo denarja. Samo pri Švicarski narodni banki ležita dve milijardi šz. fr. mrtvega denarja, ki je lastnina švicarskih bank, da ne omenjamo imetja, ki ga banke in zasebniki niso javno prijavili. Prav tako je v državnih blagajnah dovolj denarja, da država lahko izplačuje nove in s'are obveznosti ter vrača posojila. Obresti švicarskih obveznic znašajo danes komaj 2.5 %; posojila na prvo hipoteko ponujajo po 3.5 %, medtem ko se vloge obrestujejo po 2 %. Tržaško olje za Nemčijo Nemško poročilo iz Hamburga navaja, da je odbor za uvoz odobril 500.000 dolarjev za uvoz 13— 15.000 t. Dieselovega olja v okviru nemško-italijanske trgovinske pogodbe. Olje bo dobavila tržaška tvrdka Albatros, in sicer iz čistilnice »Aquila«, s posredovanjem družbe Appen und Co. (Hamburg). Plasirano bo verjetno v Južni Nemčiji. ,Devonshire House“ Ulica pred nekdanjim »Narodnim domom« v Trstu so te dni zopet odprli za civilni promet. Padla je zidna ograja, ki je zakrivala promet in ustvarjala okoli poslopj ozračje zatočišča. O-gromna palača je osnažena in s prebarvanimi okni zopet zab.e-stela v svoji valeičini in masivnosti. Pogled moti le druga palača, ki so jo za časa fašizma nalašč postavili pred njo. Kdo bi zameril tržaškim) Slovencem, če kli.ejo v spomin preteklost in jo primerjajo s sedanjostjo prav ob pogledu na to stavbo. Ko so jo zidali ob prelomnici stoletja s svojimi vlogami pri »Tržaški posojilnici in hranilnici«, s pravimi pravcatimi beliči skromnih varčevalcev, so čutili pod seboj trdna tla pravne varnosti. Gradili so sicer skromno po geslu »kamen do kamna — palača«, toda vedeli so vsaj, da jim mnce ne more nekažnjeno podreti ne te palače ne celotne gospodarske stavbe v Trstu. Bila je postavljena na čvrste temelje domače zemlje, ki sega tik do morja in cvetočega gospodarstva, ki je dihalo sveži zrak na stikadi-šču našega zaledja z morjem. Tedaj so vstajali narodni domovi, kreditni zavodi, trgovinska in tudi pomorska podjetja. Kruha je bilo dovolj tudi za našega človeka. In danes, tam, kjer so se nekdaj blestele velike črke »Hotel Balkan« zija napis nanis »Albergo Regina«. Drugi napis »Devonshire house« naznanja, da so se v niso začasno naselile družine angleških vojakov. Po fašističnem požigu v 1. 1920, ki je bil v Trstu mogoč dve 'eti pred prihodom fašizma na oblast, je »Tržaška posoiilnica in hranilnica« moralai prodati paiač-j za —smešno nizko ceno, ker bi sicer fausti ponovili s voi vandalizem. Sam zavod je vztrajal doi avgusta 1940, dokler ni bil uničen s pre-fekturnim dekretom in nato izročen Mestni hrani'nici (Cassa di Risparmio di Trieste) z vsem premoženjem. V netem letu po zmagi nad fašizmom je odlok še vedno v veljavi. Premoženje Tržaške posojilnice je v rokah mesenega zavoda »Cassa di Risparmio«, palača pa v posesti nekega italijanskega denarnega zavoda. Slovencem je dano na svobodo, —da pričnejo od zadetka: kamen do kamna — zrno do zrna ... Hvala za takšno svobodo. L. B. MAR NAJ TRST IZGORI AVSTRIJSKI TRANZIT ? Rimska polila oi zavarovala kora Moške Irgovios - Trsi naj se pogaja neposredno z Denajem Pred dnevi so se pričela v Rimu pogajanja za sklenitev nove italijansko-avstrijske trgovinske pogodbe. Med italijanskimi in avstrijskimi krogi se je vnela polemika zaradi neuspeha sedanje trgovinske pogodbe. Pogodba ni niti Trstu prinesla pričakovanega olajšanja v tranzitnem prometu, pač pa nove ovire, ker se je plačilni promet še bolj kompliciral. Italijansko-avstrijski trgovinski dogovor z dne 1. aprila 1949 je določil izmenjavo med obema državama na «8 milijard lir. V prvih 9 mesecih, t. sirijske banke 26 šilingov za 1 dolar. S funtom, ki je zaradi brodnin važnejši, ni račun tako preprost. Funte šterlinge, ki jih nakaže Avstrijska banka, je mogoče vnovčiti v Italiji po 1700 lir, kar pomeni po »priznaval-r.em« tečaju med šilingom in liro za avstrijskega interesenta razmerje 59.50 šilinga za 1 funt. Avstrijski »premijski« tečaj znaša 72.8 šilinga za funt. Ta je torej čez Trst ati Italijo za 18 % cenejši; v resnici še za več, ker velja funt na svobodnem trgu danes le 1525 lir. Iz tega dobimo tečaj 2.31 furata za miiijaru ur. « v™ » uicacviu, i. jir. jz tega dobimo tečaj z.di turata za j. do konca 1949 pa je dosegel itali- j dolar (660 lir) namesto uradnega iot.cVn-avStriieVi trgovinski nrompt ko- o oa c jansko-avstrijski trgovinski promet komaj 15 milijard lir. Z dunajske strani očitajo, da Italija nifi teoretično ni izkoristila kontingentov, določenih za uvoz iz Avstrije, ki bi po pogodbi do 85% obsegal železo in izdelke, les, papir, lepenko in izdelke. Zlas i kontingenti papirja niso bili izkoriščeni. Isto trde italijanski krogi za svoje blago. Neuspeh pogodbe tiči 1. v težavah, kupčijskih in uradnih, okrog recipročnih poslov; 2. v pomanjkanju tečaja med liro in šilingom. Dunajski krogi zdaj zagovarjajo uvedbo klirinškega obračunavanja po tečaju 29 lir z„ šiling. Z italijanske strani se čuje pripomba, da je tak tečaj previsok in bi ne koristil trgovanju. V tem okviru se je po sili razmer znfšla tudi tržaška trgovina in zlasT tranzitno prometovanje. Omenjena pogodba je vključila postavko 2.7 mi'i-jarde lir za plačevanje tržaških pristaniških uslug, biodnin na i pijanskih ladjah in dela oljarne Gaslini za Avstrijo. V ta namen so ustanovili poseben »račun uslug« pri italijanskem deviznem uradu, na katerega naj bi italijanski uvozniki nakazali 15 % vrednosti avstrijskega izvoza. Toda tržaški špediterji so takoj opozorili, -‘a to ne bo šlo. Tako se je tudi zgodilo. V ta »conto servizi« so kanali neznatni zneski z velikimi zamudami, pristaniške stroške avstrijskega tranzita pa so bolj in bolj finansirali tržaški špediterji. Razen tega so se tržaški steoš-ki za Avstrijce skoraj za 100% podražili, ker so jih od dneva sklenitve pogodbe dalje obračunavali na osnovi kompenzacij kot »priznalne stroške« po povprečnem tečaju 3.5 do 3.7 šilinga za 100 lir. Poprej so jih avstrijski interesenti plačevali serva v dolarjih in nato v funtih, kar je bilo zanje polovico ceneje. Posledica vseh tèli težav je bila, da je celo zmerni »Verkehr« (že 16. junija) v svojem uvodniku o plačevanju pristaniških stroškov v Trstu izrekel nenavadno ostro kritiko italijanskim uradnim in poslovnim krogom ter pozval tržaške interesente, naj zaradi las nih koris i zahtevajo in izsilijo izpremembe. Tako so končno še julija pr. 1. sklenili uvoz 40.000 kub. m mehkega avstrijskega lesa v Italijo, da bi se s tem 2.80. Tudi s te strani se je torej položaj popravil v korist Avstrije, ne pa po zaslugi tržaških in rimskih uradnih krogov. Za o ocenjujejo avstrijski krogi pomen Trsta za njihov traazitoi promet zelo suho in stvarno. Vljudno sicer menijo, da se ni treba razburjati zaradi odmeva nemško-avstrijskih tarifnih pogajanj (Hamburg!) ali žara ’i zborovanja avstrijskih in holandskih špediterjev v Anversu. Pristavljajo pa, da je vloga Amsterdama, Rotterdama in Anversa v avstrijskem prometu danes precej večja kakor pred vojno in tudi, »da še ni videti konca temu razvoju«. KAJ PRINAŠA »VERKEHR« V SVOJI ANKETI? Dunajsko špeditersko podjetje meni glede »računa uslug* (conte servizi), ki bi nanesel 1.4 milijarde lir, da je treba počakati, ali se bodo vse dobave zares izvršile. Za naprej pričakuje sklenitev klirinškega sporazuma. Tečaj lire do šilinga se ne sme mnogo oddaljiti od sedanjega »priznavalnega« 3.5 šilinga za 100 lir ali 28.6 lir za 1 šiling. Ako bi se izpremenil tečaj med šilingom in liro, bi bil Trst še vedno konkurenčen zaradi brodnin. Direktor druge špedicijske tvrdke pristavlja, da je treba že v aprilu ali maju računati na nov tečaj med liro in šilingom. Trst bo na podlagi deviznih kalkulacij ohranil vlogo posebne avstrijske luke. To hkrati pomeni določeno omejitev prometa, ker imajo tudi druga pristanišča svoj pomen. Trst ni svetovna luka, za Levant, Sredozemlje itd. pa je za Avstrijo važen. Predstavnik plovne družbe ni optimist. Računi okrog razvrednotenja šilinga so za Trst po njegovem preurani, ako je govor n. pr. o zvezah z Londonom čez Trst itd. Nič ni dokončno. Počakati je treba, kaj bodo ukrenila pristanišča Beneluxa. Trst je danes cenen samo po zaslugi razvrednotenja češ da je sedaj za 15 % pod svetovno pariteto. To bi seveda slabo vplivalo na avstrijski izvoz lesa. Tudi po njegovem se bo tranzit čez Trst vzdržal po zaslugi razvrednotenja šilinga. Vse to je skrbelo tržaške kroge, ko so sestavljali v Gradcu skupno z avstrijskimi predstavniki predloge, ki naj bi jih upoštevali pri pogajanjih v Rimu. V njih zahtevajo naslonitev na klirinški sistem. Da bi vanj vnesli prednosti kompenzacijske trgovine in odstranili nevarnost klirinškega »za-mrznjenja« pri prevelikem neravnovesju vplačil z obeh strani, predlagajo (po vzoru nemško-jugoslovaraskega klirinškega sporazuma iž leta 1939), Tehnične novosti GOSPODARSKI NAČRT ISTRSKEGA OKROŽJA ZA L. 1950 CESKI KUHINJSKI ROBOT N a' razstavi v Bruslju je češkoslovaško podjetje KOVO razstavilo poseben kuhinjski aparat, pravega pravcatega robota. Be gijski obiskovalci so z velikim zanimanjem opazovali pripravo, ki avtomatično mesi testo, pripravljal kremo, melje kavo, lupi krompir, brusi nožet čista parkete in opravlja razna druga gospodinjska dela. Za nakup te nenavadne priprave so se zanimale zlasti Francija in še nekatere druge države. ATOMSKO GORIVO CENEJŠE. KAKOR PREMOG Na občnem zboru Ameriškega društva za napredek v New Torku je 40/on*VOZ-OO1 n 7 Or ni «nrf/Tinnii «-J V. --- Na IX. rednem zasedanju Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki se je vršilo 15. in 16. januarja v Kopru, je bil sprejet med drugim tudi odlok o gospodarskem načrtu za leto 1950. V jugoslovanski coni STO-ja vodijo gospodarstvo po določenem načrtu v smeri zboljšanja življenjskega položaja tamošnjega prebivalstva, že od začetka leta 1948. Toda dosedanji gospodarski načrti niso imeli zakonske moči, ker niso bili sprejeti na skupščini temveč so predstavljali- bolj navodila klirinškega sporazuma iz leta iyju), Poročevalec ugotovjb, da bo novo jupravnega značaja, ki so jih uporab da se uporabi javen trgovinsko-toredit- v™71™0 gorivo stalo 10.000 do 25.000 ijali za koordinacijo proizvodnje in za ni vrednosten papir, s katerim je mo- dolarjev funt (1 funt — 0.45 kg). To evidentiranje gospodarskega delova-goče neovirano trgovati in je dopu- iustrezalo ceni 10 dolarjev za eno ~ ' ' 1 sten tudi v terminskem kupčevanju. tono Premoga. 1 funt uranovega go-Takšen ček bi izdala neka avstrijska vsebuje to nco kalorij kakor Ztinn mrpmnnn banka na Italijanski devizni urad proti vplačilu enake vsote v šilingih s strani avstrijskega uvoznika, odnosno dolžnika. Ta bi poslal ček italijanskemu ali tržaškemu upniku, ki bi ga lat ko uporabil za plačilo avstri jskega izvoza in pristaniških uslug; lahko bi ga tudi prodal za lire in prenesel z indosam-entom po overovljenju s strani pooblaščene italijanske banke. Banke bi ček lahko razdelile na- več manjših čekov v okviru iste skupne vsote. Te bi tudi poravnale dolgove avs'rij-sk;h dolžnikov. V Trstu ali v Milanu 2000 ton premoga. CESTE BODO KURIL £ Za čiščenje snega potrošijo nekatera mesta velike vLsote denarja. Kaj frada, ako si mestni očetje po vsem svetu belijo glave, da bi stroške za to delo čim bolj znižali. Vprašanje čiščenjn snega se postavlja tudi Za letaHšia: Za to uporabljajo posebne stroje. Tako je letališče, ki leži severno od New Torka, potrošilo 1S7.500 dolarjev, za potrošnjo bencina in Za šoferje 37.000 dolar- »■ —-....-.......— —- jev. Na letališču1 so pričeli po vojni naj bi odprle tržišče za terminske kup- topiti sneg z metalci plamena. To x:‘~ ‘-1- v: hi i!h je bilo vsekakor cenejše kakor či- ščenje s strojem. V zadnjem času so pričeli uvajati nov sistem. Skušnja je nam-eč’ pokazala, da se je obneslo segrevanje garaž na ta način, da so pod tlak napeljali cevi, ki so jih segrevali do 10 stcjpinj C. Na ta način so preprečili zmrzovanje in povzročili, da se je sneg sproti topil. Ta sistem so razširili tudi na neka letališča. Sani a instalacija je stala okoli 250.000 dolarjev. Stroški za gretje podzemeljskih cevi ne znašajo letno več kakor 5000 dolarjev. V ZDA in Kanadi bodo zdaj uporabili te skušnje tudi pri gradnji cest, in sicer na tistih mestih, kjer so nevarni ovinki, in sploh povsod, kjer se rad dela led in nabira sneg. evidentiranje gospodarskega delovanja. Letos ima gospodarski načrt prvič obliko odtoka in postaja tako obvezen za vse gospodarske organe, ustanove in podjetja. V uvodu odloka so navedeni elementi, ki omogočajo, oziroma zahtevajo uvajanje načrtnosti v gospodarstvo jugoslovanske cone. Ti so: 1. obstoj ljud- j’ U o i U V cl 11 - - rv L V wi i v • z * ‘Zv/* 1 " J J j llldJlllllctJ, rx ct 1 w Iiiivir/ r1 v ^ ske oblasti, ki je z dosedanjim delom stj za preskrbo konservnih tovarn praktično odpravila vpliv špekulant- SVežo ribo. skih elementov, ki vnašajo anarhijo čije teh šilinških čekov, ki bi jih sklepali sredi ali konec vsakega naslednjih 3 do 4 mesecev. Predlagatelji si obetajo od te kratkoročne kreditne operacije povečanje izmenjav, vključenje bank v te mednarodne izmenjave in poroštvo za delo manjših tvrdk. Izognili bi se oviri fiksnega tečaja in obenem vplivali na prilagoditev cen v Avstriji in Italiji s tem, da bi odpravili višinske skoke. Tečaj šilinga v Italiji bi se v svobodnem trgovanju prilagodil tečaju kompenzacijskih čekov; tako bi odpadle o-mejitve glede uporabe čekov in bi prišli do popolnoma neoviranega trgovanja med obema državama. Končno bi tako odpadle težave za tržaške posredovalce v avstrijski zunanji trgovini, ki so jim zlasti za račun brodaio »zamrznili« veliki zneski. B. Z. Švedski les dražji Švedska je že sklenila vrsto lesnih pogodb za 1. 1950. Oddanega je že 70.000 standardov (standard — 4,672 sub. m) lesa, ki pojde v Bel gijo, Zahodno Nemčijo, Francijo v gospodarstvo; in je s tem ustvarila podlago za smotrno vodstvo gospodarstva: 2. prisotnost Vojaške uprave Jugoslovanske armade, ki je takoj v začetku priznala pridobitve ljudske o-blasti; 3. navezanost STO-ja na zalec-je, posebno pa na Jugoslavijo, ki se enakomerno razvija na podlagi svojega petletnega plana, ne pozna kriz in depresij, kar omogoča njenim gospodarskim partnerjem, da vodijo načrtno tudi lastno gospodarstvo. V gospodarskem načrtu je predvideno količinsko in vrednostno povečanje skupne proizvodnje Istrskega okrožja za 15 % napram lanskemu letu. To bodo dosegli s povečanjem produktiv- lini odliiv/ pu J | glJUj /jdllUUllU I9tiucijv( •'“ J šilinga. Kljub temu pa ni mogoče vse- ; in v srednjo Evropo. Povprečno so »a skipnati čez Trst v lirah (z italijan- ! i/.mrno ckl*mi#mp nn rpni. ki ga sklepati čez Trst v lirah (z italijanskimi ladjami da, jugoslovanske sprejmejo tudi plačilo v šilingih, drugi pa hočejo funte ali dolarje _ op. pisca). Neki drugi špediter je mnenja, da ne bo klirinški promet na podlagi no- plačali tržaški s‘roški pri avstrijskem L, jtalijansko-avstrijske trgovinska tranzitu. Se 27. oktobra je_ namreč M. lptgodbe povzročil slabšega razmerja Terrile, predsednik Združenja š"edi- med obema valutama kot je sedanje, ------ - -r~t" " =',nipm Manku v ki ga bodo najbrže sprejeli na pogajanjih v Rimu. Avstrijski pomorski a-gent misli, da se bo v bo-toče tečaj 3.5 šilinga za 100 lir nekaj povzpel terjev v Trstu, v svojem članku v »Verkehr«-u z značilnim našlo om »1,800.000 namesto 438,000.000« po udaril’, da so tržaški špediterji samo v treh mesecih (od 1. aprila do 30. junija 1949) morali kreditirati Avstrijcem 438 milijonov lir, da se ne bi tranzit čez Trst ustavil". Razvrednotenje valut in končno tudi šilinga je zopet vplivalo na položaj avstrijskega tranzita. Po avstrijskem mnenju ugodno. Sedanji »priznalni« tečaj 3.5 šilinga za 100 lir in rov ctoni tečaj 630 lir za 1 dolar pomeni za avstrijske interesente hkrati tečaj 22 šilingov za 1 dolar. Zanje je tak »tržaški« dolar torej za 15 % cenejši kako. dolar po »premijskem« tečaju Av- Budiika in hipnotizer bile kupčije sklenjene po ceni, ki je za 2—3 fu ute slednja višja, kakor so bile Švedske cene lansko leto. FRITALUX - FINEBEL Dne 23. januarja se v Parizu sestanejo predstavniki petih držav, ki so pripravljene pristopiti k Fi-nebelu, t. j. Francije, Italije, Belgije, Holandije in Luksemburga. Prvotno so tej skupini nadeli ime »Fritalux«, ki pa je bilo pozneje uradno odbito. IZVOZ CELULOZE Zunanja trgovina s celulozo in sorodnim materialom je bila na Češkoslovaškem zaupana privilegirani trgovski izvozni družbi »Češkoslovaška celuloza«, ki ima svoj sedež v Bratislavi. Družba je zlasti navezala stike z odjemalci češkoslovaške celuloze v Severni in Južni Ameriki in Veliki Britaniji, kamor je odposlala že velike množine blaga. Prav tako vzdržuje stike z drugimi odjemalci celuloze, kakor s Sovjetsko zvezo, Francijo, Italijo, Holandijo, Svico in Belgijo. Družba je seveda v stikih tudi z izvozniki celuloze na Finskem in Švedskem. Tudi obrtništvo, ki se je doslej slanjalo v veliki meri na zasebna ® ročiia, bo letos vključeno v gospo® ski načrt. V pianu je posebno dotočilo, ki j* vezuje vsa podjetja, da sklepajo ^ zahtevo gospodarskih organov)1 ®®b ne in druge pogodbe. To se pravi, bo oblast, kadar bo potrebovala izvajanju gospodarskega načrta Pr0" vodnjo ali usluge nekega zasebn^ podjetja, sklenila z njim redno godbo. V gospodarskem načrtu so Pf* ’ ,t deni tudi razni ukrepi za izboljša^ preskrbe prebivalstva, zlasti pa 8ar ^ tirane preskrbe delavcev. Minister državne zakladnice Fella je izjavil, da je denarni obtok v 1. 1949 narastel za 8,5 odst. To se pravi, da je od 963 milijard na koncu 1. 1948 in od 950,5 milijard na koncu novembra 1949 narastel ob koncu leta 1949 na 1.045 milijard. Tako se je obtok pomnožil v vsem letu 1949 za 82 milijard. V preteklem letu je v nekaterih mesecih tudi nazadoval. V samem decembru 1949 je narastel kar za 95 milijard (od 950,5 na 1,045). V 1. 1948 je narastel obtok za 174,9 milijarde, v samem decembru 1948 za 85,9 milijarde. V prvih 11 mesecih 1. 1948 je narastel za 88,9 in v decembru za 85,9. Za leto 1949 je slika naslednja: po prvih 11 me- MED ITALIJO IN BELGIJO JE ----------- - - BIL ODPRAVLJEN VIZUM na secih je poskočil samo za 12,5, v potne liste. Potnik lahko ostane v drugi državi največ dva meseca. Razgled po pristanišču Ameriške ladje na prvem mestu Najbolj zanesljiva preizkušnja. »Dajte se od našega hmnotizerja us">a ati in od naše prvovrstne budilke ,Dring’ zbuditi!« (»Combat«, Pariš) • * V zadnjem času izvaža fran~oska urarska industeija vedno več budilk. Nemci trdijo, da je mnogo teh ur iz Črnega lesa. — Tudi v Posarj ■, ki je pod francosko upravo, se razvija nova urarska industrija. V popisu neke nove tovarne trdi dopisnik, da so vijaki nekaterih ur ako majhni, da jih lahko spraviš 10.000 v en naprstnik. Španski urarji se pri ožujejo proti konkurenci nemških budilk. Danski tovarnar Bierrad Fsbjerg Isiandsgade, je naznanil po vsem svetu svoj nov paten1: izdelal je uro na električni pogon, ki je sestevlj na samo iz treh koles. Pri preizkušnji je tekla šest mesecev. Za enoletni pogon zadostuje baterija 3 V. V prvih treh tednih tega leta so priplule, oziroma odplule iz našega pristanišča naslednje ladje: AMERIŠKE LADJE: »Expeditor« (9000 to., New York American Export Lines) je v luki pri Sv. Andreju izkrcala razno blago in po kratkem bivanju odplula v ZDA. »Harry Luckenbach« (8000 t„ New York) je razložila ob hangarju 64 ve-jo količino žita. »Golden Eagleci (9000 t., New York) je iztovorita ob hangarju 62 razno blago, nakar je odplula v ZDA. »Exce!ler« (8500 t., New York - A-merican Export Lines) je izkrcala ob hangarju 62 približno 160 vagonov svinjske masti v sodih, name-niene v Avstriio. Naložila je razno blago, med drugimi tudi 5 vagonov aluminija v palicah, iz Avsirije, nakar je odplula v ZDA. »T. J. Stevenson« (8000 t., New York - Stevenson Lines) je iztovorila ob hangarju 65 razno blago ter po kratkem bivanju odplula v ZDA. »Ex-monter« (8000 t., New York) je vkrcala ob hangarju 65 večjo ko'i-čino celuloze, namenjene v Balli-more. »Margaret Lykess (890 t., -New York - Lykes Lines) je izkrcala ob hangnriu 64 ramo H3nn. Ameriška ladja »Ines« (7000 t., New York) je izkrcala ob hangarju 64 tovor žita. JUGOSLOVANSKE LADJE: »Solin« (2800 t., Vraniič) je iztovorita ob hangariu 61 rudo. »Vis« (2200 t., - Reka) le izkrcala ob hangariu 58 razno blago in po dvodnevnem bivanju odplula. NORVEŠKA LADJA »Tridtjof Nansen« (8500 t., - Kristiania) je izkrcala ob silosu tovor žita. TP 2 A SKE L A D T E : »Timavo« (7549 t., Tržaški Lloyd) je naložila ob hangarju 55 razno blago, namenjeno v Fort Said ter Druga angleška ladja »Domino« večjo količino celU’oze in papirja (3000 t., - Hull) je izkrcala ob nan-avstrilskega izvora, ki je namenje- garju 58 manjšo količino raznega na v Manilo in Karaki. Druga ladja Tržaškega Lloyda »Spuma« (7176 t.,) je naložila ob hangarju 71 razno blago, med drugim večjo količino celuloze in papirja avstrijskega izvora, namenjeno v Fort Louis in Laurenco Marques. Ladja domače plovne družbe Tripkovič »Fanny Brunner« (2366 t,) je vkrcala ob pomolu V v luki pri Sv. Andreju tovor iesa, namenjen v Turčijo. ITALIJANSKE LADJE: »Andrea Contarini« (2800 t., - Benetke) je naložila ob hangarju 55 tovor lesa namenten v Haifo. Motorna ladja »Loredan« (1650 t., -Benetke, S.A. Adriatica) je naložila razno blago, namenjeno v Turčijo najprej ob hangarju 65, nato pri hangarju 58. »Belluno« (1885 t., - Benetke »S.A. Adriatica«) je vkrcala ob hangarju 61 razno blago. »Città di Brindisi« (2000 t., -Brindisi) je pripeljala tovor premoga, namenjen železarni ILVA v Skednju. »Atlanta« (7176 t., Genova) je vkrcala ob hangarju 61 razno b'aeo za južno Ameriko. »Caserta« (3200 t., Genova) je vkrcala ob hangarju 55 večjo količino zabojev pohištva židovskih izseljencev. »Carbonello A.« (2500 t., Benetke) je vkrra'a ob hangarju 58 tovor lesa. »Stromboli« (7170 t., -Genova) ie vkrcala ob hangarju 58 večjo količino celuloze, namenjeno v ZDA. ANGLEŠKE LADJE: »Rinaldo« (38)) t., - Hull) je razložila ob hangarju 64 razno blago. blaga. GRŠKE LADJE: »Iris« (2800 t„ Pirej) je naložila ob hangarju 69 tovor lesa. »Io n-nis Nomicos« (1600 t., Kyra) je vkrcala ob hangarju 55 tovor lesa za Grčijo. »Helena Kulukindis« (7000 t., - Pirej) je izkrcala ob silosu tovor žita. Drupa večja grška ladja »Heron II (6000 t., - Pirej je iztovorila ob hangarju 64 razno blago, med drugim tudi manjšo količino suhega grozdja. decembru pa za 95 milijard. Minister Fella je na sestanku v Busto Arsizio izjavil, da je italijanska vlada nasprotna inflaciji. Pravda za miliardno premoženje V. Emanuela Bivši italijanski kralj Vittorio Emanuele je naročil pri angleški banki Hambros Bank, Ltd. 1,500.000 funtov šterlingov (nad 2 milijardi-današnjih lir). Za posest tega denarja se je vnela pravda med njegovimi dediči in Italijansko republiko. :Ko je izbruhnila vojna je bilo premoženje zaplenjeno, 10. marca 1949 pa ga je angleška, vlada stavila zopet na razpolago omenjeni banki. Pri prvi razpravi pred londonskim sodiščem se je predstavnik banke postavil po robu zahtevam Italijanske republike, češ da pripada premoženje pravnim dedičem pokojnega kralja./ Njemu) se je pridružil tudi čuvar tujega zaplenjenega premoženja. Sodnik ni Gospodarstvo in umetnost ^ ________ silo, ki postaja tem silnejša, č®11 Umetnost v vlogi naslanjača?i0 mestu mo umetnosti Henrija Matissa 1,1 yjv K razpravi o odnosu gospodarskih u metnost, je pač preveč zapleteno, da nekega drugega umetnostnem ^ krogov do slovenskih umetnikov v Tr- ,bi ga mogli obravnavati na tem me- tika. ki pravi, da je Matiss stu in njihovih umetnin se je oglasil |stu; končno tudi ne sodi v gos-otor- veselja do življenja m °ben po »diletantu« in njegovem nasledni- 'ski list. Objavili smo samo razna mne- jevrsten realist, ki p ku še tretji čitatelj »Gospodarstva«, ki "’4ih čitaton^v v koli- vinsi. Snm ie nh neki Pr tudi pravi, da je prav za prav diletant. Priobčujemo njegovo pismo v glavnih potezah, ker se pisec v svojem ________________ _____________ ....... . . l0fl’ nja iz krogov naših čitateljev, v koli- njost. Sam je ob neki prl kor smo mislili, da so pra tične vred- dejal, da »hoče ustvariti u st avili. razmo'rivanju sklicuje tudi na slavne-! mati nekatere nase v, „ C1JC, ------ uuuu —------ ga francoskega slikarja Matissa, ki je jtiste, ki so v svojih pismih zahtevali, vzbujale bodo pri. etno .T.- K? i i rv. Hild ump+nost hol i d OStcm- ii ctprnrip miriL 1-71 y te dni dočakal osemdeseto leto. Ma- naj tisse ima o umetnosti pač svoje mne- ina- nje, kakor ga ima vsak slikar in vsak | Henri Matisse je dejal nje, Kakor ga ima vsa«, simar m vsar. i nemi ,™i™. j- u- ----- — - -- - _- m u‘ umetnostni kritik. Vnovič poudarja- bi bila njegova umetnost kakor našla- ustvarja-ocih časih stik a, „ tte mo, da smo načeli vprašanje odnosa Injač, v katerem se člov k odpočije, mimo današnje t-de zivije ^ gospodarskih krogov do sodobne ume"- najde nekaj sreče in udobnosti. V ta be, vplivala popolnoma nosti samo z namenom, da bi v gospo- namen je potrebna vztrajna vaja, da s- i kakor si je Matasse ze i. darskih krogih zbudili’ več zanimanja med gledalčevo vizijo in sliko ne po-j • 1irPrlniŠt^^d» za našo umetnost in da bi z druge stavi nič ovirajočega, težkega, nikak-| LlSinlLd. UFCU ^ poh® strani pribili, da javne gospodarske šna zmedenost ali površnos ; slika mo-j Prof. A. U. - LJ. 0 pri*PK, ustanove in velika podje ja (kakor ra ras i kakor sama iz avtoma lčnega V prihodnji številki obja ^ttf. ladjedelnice) odbijajo sodelovanje na- ritma lastne zajemljivosti. Resnično in vek našega sotrudmka o P ših umetnikov. Vprašanje, kakšna bodi j dejansko se umetnost začenja, ko člo- ,ste ga omenili. Povečanje proizvodnje za 15 % Koper, 18. januarja |nosti v vseh panogah proizvodnje, 1 uvajanjem racionalnejših tehničnih in delovnfn metod in z novimi investici" jami. Te se nanašajo na številne jekte gospodarskega pomena in na d®-jekte, ki bodo služili dviganju gmotnega in kulturnega standarda Preb*' valsčva. Investicije za strojno i» nično opremo bodo znašale 120 m1* jonov dinarjev. Zaposlili bodo 20»* novih delavcev. Plan nalaga konkretne naloge vsem panogam proizvodnje, prometu in' Pra tako prosveti in zdravstvu. Osnov® misel je, da je treba povečati i® boljšati proizvodnjo v trstih panoga ki so najbolj racionalne glede na ®®j tranje potrebe okrožja in izvoz. kmetijstvu je zlasti poudarjen nada r nji razvoj kmetijskih obdelovalnih z*" drug, mehanizacija in uvajanje ®_ p rednih agrotehničnih metod. Za vegane kapacitete ribištva bodo ® bavljene nove motorne ladje in la®1 s hladilnico, kar bo imelo pomen zl Iz italijanskega gospodarstva -, ... 1 takoj sprejel predlogov Pred®tfJ0 Italijanski Obtok i nikov banke in oddelka za vars^ nad 1 milijardo tujega imetja, temveč je de.J.® ’ Ke naa I l mora preučiti zahteve itahjan^ vlade. Rimska vlada oslanja s ^ zahteve na mirovno pogodbo i® ^ dogovor med angleškim posla®1 v Rimu in italijanskim zunaOJ ministrom. Ob koncu lanskega leta je bilo v ^ lijanskih pristaniščih razpremlje®' -ladij s tonažo 100.000 BRT; roPB še manjšega ladjevja za 30.000 ',{ Ravnateljstvo italijanskih že,eZ”itl preučuje možnost, da bi na ®apjn, progah uvedlo lokomotive °a tur v ski pogon. V ta namen so si italum(r ski tehniki ogledali nov tip '°K y Uve (2500 konjskih sil), ki so j® z”efj dili v švicarski tovarni Brown-B® po angleškem naročilu. j, CENE GOB NA DEBELO v_ .ALIJI NARAŠČAJO. het°L» pridelek je bil manjši kakor s a »n t . i ‘ 1 .. n . -, X j—.—t a 1 73 ^ 1948. Lanski je zadostoval za raja je domače potrebe, letos b° 1 gobe uvažala. —————— NOVE TRGOVINSKE POGODBE Trgovinsko-poli' ična delavnost s^ja. proti koncu leta 1949 zelo P®ve Pri trgovinskih pogodbah z >>vz,1^eio, mi državami« je bito sprejeto ®a 3 naj se trgovinske pogodbe skla aJ ^ koledarskim letom. Tako je koncu leta 1949 in v prvih ®fl?'1j:)jaga podpisana pogodba o izmenjavi med Češkoslovaško in Ma^ža Poljsko, Albanijo in Romunijo. Trgovinska pogodba z Romu®'! ^ bila po svoji ste "ktori navezana ^ dosedanjo izmenjavo blaga. nl,5raeV* govinske pogodbe z Albanijo up $ predvsem velike prometne te.za^0 p®" državo. Pogajanja za trgovini m|. godbo s Sovjetsko zvezo vodi z® n iste r za zunanjo trgovino dr’rinili Gregor. V kratkem bodo ^ jj(, cena. V Pragi se v istem času « pogajanja z Bolgarijo, ki bo®® ako v kratkem zaključena. vek več ne razume, Kaj dela * je»i lahko naredi in vendar čuti „glj A.V1 OXliyj 1111X1X1X1, ' r- - — - - V» V-_ I j- nosM, glede na nalogo, ki smo si jo po- /ci bo na možgane vsakega 9 ,U' Mnenje Matissa utegne zant- vplivala pomirjevalno«; njed ^gieV’ katere naše či atelje, posebno fce bodo kakor osvežujoč i« 1 SO V SVOJIH pianini idir tvaii, VĆUUJU.VC UUUU pi t. » r>0^U ’ bi jim bila umetnost bolj dostop- ustvarjale ozračje miru ™ ^ h1 j Z druge strani je goto«0. ,,prt da želi, da danes v teh vihravih in _ 0 hj šl® SEDEŽ ; TRST ULICA F. FiLZI 10/1. TEL. 78-08 SGZ se čedalje bolj uveljavlja Pregled delovanja v letu 19M Ale o se v početku novega leta ozre- vilo in čedalje narašča število članov, mo na delo, ki ga je SGZ izvršilo v preteklem letu, ter pri tem upoštevamo vse težkoče, ki jih je moralo premostiti, lahko s ponosom trdimo, da je v danih razmerah v polni meri izpolnilo pričakovanja svojih članov. Kljub temu, da SGZ pri pristojnih oblasteh in ustanovah ni uspelo izvo-jevati si tistega uradnega upoštevanja ki se v davčnih, upravnih, pravnih in sploh poslovnih zadevah obračajo na tajništvo za pojasnila, nasvete, intervencije in prav konkretno opravljanje določenih poslov. Nešteto je bilo intervencij pri oblasteh v raznovrstnih zadevah, na stotine gredo razne prošnje, prizivi, pogodbe in podobno, ki jih je tajništvo sestavilo brezplačno in priznanja, ki mu kot čisto stanov- svojim članom, da sploh ne omenjamo ski organizaciji gre, se je vendarle razna pojasnila in nasvete v davčnih, vsaj neuradno afirmiralo. Kajti s tem, j upravnih in sindikalnih zadevah. da Je tajništvo SGZ neštetokrat posre- tem je SGZ svojim članom nudilo tu-dovalo za svoje člane po raznih ura- di konkretno gmotno korist, kajti pridih ter se na te urade obračalo s pis- hranilo jim je mnogo dragocenega ča- skovinah poštne, telegrafske in telefonske uprave. Občinski pravilnik sme vsebovati predpise, ki predvidevajo popolno ali delno oprostitev pristojbin za javno oglašanje ob gotovih dneh (po sejmih, praznikih itd.). Znižanje tarifnih cen je predvideno tudi v primeru oglašanja za poljedelske in industrijske proizvode, ki jih proizvajalci neposredno ponujajo občinstvu. Pri trgovskih reklamah velja dovoljenje za lepake, ki ga je izdala javna varnostna oblast v isti občini, kjer je bila reklama tiskana tudi za lepake v drugih občinah, če so iz reklame razvidni podatki dotičnega dovoljenja. Ukaz se nadalje bavi z javnim plakatiranjem, Pri tem sta za tržaško občino predvideni dve področji: prvo je redno področje, ki mora obsegati naj- inenimi vlogami v raznih zadevah, važ- sa, ki bi ga sicer morali uporabiti za manj gQ razpoložljivega prostora n tl. .-«aifinKiJmlro t« n««« iit-aja«nn{a VhHoir Vi cn lik nmrpri I i v ' nih za slovenske pridobitnike, je uspe lo, da ga oblasti in ustanove dejansko priznavajo in upoštevajo. Več uspeha urejevanje zadev, ki so Jih poverili v reševanje SGZ. Mnogim, ki so se prej posluževali za urejevanje teh zadev je imelo SGZ v podeželskih občinah, raznih posrednikov, pa je SGZ prihra-kjer so nove izvoljene občinske upra- nilo prav materialne izdatke, ve na pismene in osebne intervencije j SGZ je v letu 1949 skrbelo tudi za tajništva imenovale v občinske komi- medsebojno povezavo in spoznavanje sije za izdajanje obrtnic predstavnika članov s tem, da je priredila za člane združenja. Delo SGZ v tej smeri pa se mora še nadaljevati, da dosežemo, da bodo slo- dobro uspeli družabni večer in izlet na zagrebški velesejem. Nujno je potrebno, da se SGZ v venski pridobitniki zastopani v vseh novem letu še bolj utrdi in uveljavi raznih gospodarskih komisijah in od- na vseh področjih. Da bo pa moglo borih. Več konkretnih uspehov pa opažamo v notranjem delu, v delu, ki ga tajništvo vrši v korist članov SGZ. Inizacijo, kateri lahko zaupajo in h ka-T® delo'se je v letu 1949 močno raz-| ieri se lahko zatečejo za pomoč. to doseči, je potrebna vsa moralna romoč članov, ki morajo v SGZ čutiti svojo edino narodno stanovsko orga- (JSupMila Dohodninski davek kategorije B Davčni urad pošilja pridobitnikom obvestila o ugotovitvi (avviso di accertamento) osnove za odmero dohodninskega davka kategorije B (RM cat. B). Opozarjamo člane SGZ, da znaša role za poravnavo te osnove in za morebitni priziv proti višini osnove, ugo- sameznih tvrdk. _ Opozarjamo zato člane SGZ, da njihove prijave pri zavodu za socialno skrbstvo vedno soglašajo s prijavami pri Zavodu za nezgodno zavarovanje. Najemanje nameščencev Opozarjamo vse člane, da pazijo, v izognitev morebi nim nevšečnostim in denarnim kaznim, da za vsakega novega namešjčenca zahtevajo pri De- teku tega roka postane ugotovitev osr nove davčnega urada pravomocna ter 2ak(mólie dolocSp Ukaz št. 231 (21. XII. 1949) vsebuje člane, da se takoj po prejemu obve- nove določbe o javnem oglaševanju. ni možna več poravnava, niti ni mogoče več vložiti priziva. _ Pozivamo stila zglasijo v tajništvu SGZ tako radi nasvetov glede poravnave kakor tudi radi morebitne sestave priziva Proti ugotovitvi davčnega urada. Dohodninski davek kategorije C-2 Opozarjamo člane SGZ, da morajo v smislu veljavnih določb v svrho odmere dohodninskega davka kategorije C-2 (RM cat. C-2) predložiti davčnemu uradu najkasneje do 31. jan. t. 1. Popolni seznam prejemkov kakršne ko- Te predpise je VU povzela z nekaterimi spremembami iz zakona, ki je nedavno izšel v Italiji. Glavne določbe ukaza so naslednje: Pod javnimi oglasi se mora razumeti i zlagan je lepakov, oglasov ali drugih tiskanih, litografiranih ali z roko pisanih oglasnih sredstev v primeru, da so trajno vidna z javnih cest in trgov. Oglasi trajnega značaja, ki jih predvideva zakonsko besedilo 14. IX. 1931 li vrste, ki so jih njihovi uslužbenci 1175, niso podvrženi določbam uka-Brejeli v teku leta 1949, skupno s po- za (n pr. napisi trajnega značaja, ki imenskim seznamom uslužbencev. Podrobnejša pojasnila prejmejo člani v tajništvu SGZ. Kakor običajno, bo verjetno tudi letos rok podaljšan do 31. marca. Davek na poslovni promet (1GE) Vabimo je.s‘vinarje, trgovce z zelenjavo in sadjem ter gostilničarje, ki so vložili priziv proti odmeri davka ha poslovni promet za leti 1947/1948, da se zglasijo v tajništvu SGZ, kjer Prejmejo pojasnila in navo’ila o ravnanju za primer, da prejmejo vadilo na razpravo pred komisijo. BreJ-mki ura’ništva za časa bolezni Delovni urad je rred kra kim določil, da so delodajalci dolžni plačeva I namaščenim uradnikom za dobo, ko ne nahajajo v bolniškem staležu, le Plačo, ki jim pripada po skupni pogodbi, dočim mora draginjsko doklado (ind-nnità di ron'ingenza) za to dobo Plačat; bolnim uradnikom bolniška dlapajna (INAM). Nezgodno zavarovanje in socialno skrbs*vo Med Zavodom za so ialno skrbstvo fINPs) in Zavodom za zavarovanje Phot! nezgodam (INAIL) je bil sklenjen dogovor o medsebojnem obveščanju o zavarovanju uslužbencev po- vsebujejo- ime podjetja). Tarife za javne oglase določajo občine s posebnim pravilnikom, ki ga mora odobriti conski upravni odbor po zaslišanju urada za cene. Dokončna odobrdev prinaša finančnemu ter notranjemu oddelku VU. V letoviških, zdraviliških in turističnih krajih se smejo te tarife zvišati v času sezone do 50%. Oglasi, ceniki itd. niso podvrženi plačilu pristojbin za oglašanje, če so razstavljeni v izložbah in oknih poslovnih lokalov ali pri vhodih v lokale in se poleg tega nanašajo na poslovanje v doMčnih prostorih. Vendar se smejo omenjena oglasna sredstva, ki po površini presegajo 50 kv. dm, podvreči pristojbinam, toda z najmanj 50% znižanjem. Plakati in druga sredstva turističnega oglašanja, razstavljena v izložbah ali izložbenih oknih ali na zunanji strani potovalnih agencij in turističnih dr žb, pa so v vsakem primeru oproščeni oglasnih pristojbin. Prav la,ko ne smejo občine nalagati pristojbin na oglaševanje izven naseljenih krajev, vzdolž državnih cest in železniških prog ter na postajah, kakor tudi na oglaševanje po ti- za katero velja redna tarifa, ostalo področje pa je vključeno v posebno kategorijo, za katero velja višja tarifa. Redna tarifa temelji na površinski enofi 70 X 100 cm. Za vsako naročilo, ki obsega v celoti manj kot 50 površinskih enot, se sme določiti povišek tarife. Poviški tarife se smejo določiti tudi za primer, če en sam oglas doseže površino najmanj 6 površinskih enot. Oglašanje z razpenjanjem platna čez ulice sme občina dovoliti, samo če tisti prostor, obseg in napisi ne kvarijo estetike mesta in dostojnosti. Napisi oglasnega značaja na vozilih, ki se nanašajo na podjetja, ki uporabljajo taka vozila, ali na proizvode, ki jih prevažajo, so podvrženi tarifi za navadno oglašanje, ki se računa na kvadra ni meter. Enostavna označba imena in naslova podjetja ter znamke prevažanih proizvodov ne velja za oglašanje. Posebne pristojbine se smejo predpisati za oglašanje na tramvajskih vozovih in drugih prevoznih sredstvih, če je oglas viden na zunanji strani vozil. Ukaz št. 232 (23. XII. 1949): predpisi o uvozu in tranzitu rastlin, semen, sadja, zelenjave in rastlinskih proizvodov. Ukaz vsebuje posebna določila za pregled omenjenih predmetov ter prepoved uvoza ter tranzita blaga iz nekaterih držav v zvezi z raznimi rastlinskimi boleznimi. Ukaz št. 236 (30. XII. 1949) povišuje z učinkom 1. jan. 1950 izmero pokrajinske doklade občinskih davkov od trgovinskih in industrijskih podjetij ter svobodnih poklicev na 3 % za dohodke kategorije B in na 2.4 % za kategorije C-l. Konfekcija moli krojačem Za trgovce s tkaninami je zimske sezone prav za prav konec. Zima je nepričakovano mila; kljub burji, ki se je nenadoma pojavila, je pomlad na vratih. Cene in razni napisi po izložbah kažejo, da bi se trgovci radi iznebili zimskega blaga. Tu pa tam znižajo cene, še bolj pa si pomagajo s senzacionalnimi napovedmi, kakor »zaradi rušenja stavbe«, »zaradi obnove lokala« ali še bolj pogosto »zaradi konca sezone« _ izredni popusti. Ni lahko ugotoviti, ali gre za resnične popuste ali pa za ponudbe blaga, ki je že preveč časa ležalo v skladišču in ni več sodobno. Glede cen tkanin drži, da niso poskočile kljub padcu lire v zvezi z razvrednotenjem funta In kljub čvrstim cenam volne na mednarodnem trgu. Glavni vzrok temu pojavu je treba iskati v okolnostl, da so italijanska ■skladišča dobro založena z blagom, ker postaja izvoz čedalje težji zaradi mednarodne konkurence. Potniki, ki prihajajo v Trst iz inozemstva, trdijo, da so cene italijanskega manufakturnega blaga in čevljev izredno visoke. Naši krojači in šivilje imajo pri vsem tem polne roke dela. Vsaj do praznikov so ga imeli. Mnogo naročil je ostalo neizvršenih. Javnost toži nad visokimi računi krojačev in šivilj. Za izdelavo moške obleke računajo krojači 8 do 14 tisoč lir, različno po kategoriji delavnice. Prav toliko stane izdelava zimske suk-nje. moške ali ženske. So tudi izjeme, toda redke. Visoki računi, ki jih krojači in šivilje razlagajo s splošnimi razmerami in visokimi stroški za pomočnike in davke, rodijo zanimive posledice: beg na deželo. Meščani se zatekajo h krojačem na deželo, računajoč, da so ti cenejši. Tako so Tržačani iztaknili nekega krojača čisto ob meji. Pravijo, da so z njim zadovoljni, ker dela ceneje. Drugi pojav: konfekcija si vedno bolj utira pot. Napravljene obleke so sicer še vedno drage, pogosto dražje kakor naročene pri krojaču; poleg tega so potrošniki še vedno izbirčni in ne najdejo v konfekciji obleke po svojem okusu in po ceni, ki si jo želijo. Pri vsem tem prodaja napravljenih oblek napreduje. Cene nanravljenih hlač so gobovo že konkurenčne. Konfekcija postaja torej nevaren tekmec neodvisnim krojačem in šiviljam. Koliko stane danes moška obleka v Trstu? Volneno blago srednje vrste stane okoli 5000 lir meter, 3 m torej 15 000 lir, podloga okoli 3000, krojač okoli 12.000, skupaj torej okoli 30.000 lir. Približno toliko znaša povprečna delavska plača. Moške suknje: blago okoli 9000 lir meter, 3 m 27.000, podloga 3000, krojač okoli 10.000, skupno torej 40.000 lir. Približno toliko s a-nejo ženski zimski plašči. Cene finih ženskih oblek se sukajo v konfekciji od 30 do 40 tisoč lir. Moški dežni plašči stanejo 20 do 35 tisoč lir, ženski dežni plašči približno prav toliko. Z. Italijansko in tržaško avtoprevozništvo v krizi Italijansko gospodarsko časopisje je v velikih skrbeh zaradi težke krize, v katero so zašli lastniki tovornih avtomobilov, ki prevažajo na račun drugih. To krizo pripisujejo predvsem veliki množini vozil, ki so na razpolago. Takšen položaj pripisujejo tudi okol-nosti, da razna podjetja v vedno večji meri uporabljajo svoje lastne avtomobile. Poleg tega so bile skoraj popolnoma obnovljene med vojno razrušene železniške proge. Glede vloge teh je Ireba pripomniti, da pred vojno, vsaj o leta 1932, še ni bilo takšne avtomobilske krize, čeprav so bile vse železnice v normalnem položaju. Sploh pa se čuti konkurenca železnic le pri zelo velikih daljavah, pri manjših pa se bolj splača prevoz z avtomobili, ki pridejo po blago v skladišče in ga prepeljejo zopet do same zaloge, kar je seveda za železnico ne- gi lastniki z velikimi zgubami prodajajo svoja vozila. Na Tržaškem, v angloameriškem pasu je 500 lastnikov, ki za lansko leto niso plačali takse in so jim avtomobili vse leto počivali, okoli 100 pa jih je našlo delo v Jugoslaviji. Zopet drugi so prodali tovorne avtomobile in kupili avtobuse za osebni promet. V osebnem prometu ni opaziti pri nas še ni-kakšnih znakov krize, pač pa vidimo, da avtobusi uspešno konkurirajo železnici, kjer to sploh prihaja v poštev. Ako se potniški avtobusi ne razmnožijo čez mero, je zelo verjetno, da Je temu modernemu prevoznemu sredstvu zagotovljen soliden obs'anek. Zgoraj omenjeni časniki se tožijo zaradi prevelikih davkov in zahtevajo razne olajšave. To drži. Toda v tem pogledu bo težko kaj doseči, ker Je lavčno breme ne le za avtomobilska mogoče. Naraščajoča konkurenca pri-1 podjetja, temveč sploh za vse gospo- vatnih tovornih avtomobilov pa je nekaj popolnoma normalnega v gospodarskem razvoju. Ze omenjeno pred- nost avtomobilov so namreč v začet- pri nas v veljavi od 17. maja 1949, ka- ku, ko so bili tovorni avtomobili bolj kor jo navaja »11 Maree: redki, izrabljali njih lastniki seveda v Nosilnost Tarife svojo korist in so imeli lepe zaslužke. vozila q q na km q na uro Ti zaslužki so privabili v konkurenč- do 10 3.70 42 no borbo na eni strani razna podjetja, od 10 do 15 3.30 37 ki so dotlej uporabljala javne tovor- od 16 do 20 2.70 30 ne avtomobile, na drugi strani pa ved- od 21 do 25 3.00 33 no večje število novih javnih avtomo- od 26 do 30 2.40 27 bilov, dokler niso preveč razmnožili od 31 do 40 2.20 24 in izzvali krizo. V naših dneh ka- od 41 do 50 2.00 22 ' or trdi n. pr. »11 Globo« _ teh lepih o-i 51 do 60 1.80 20 zaslužkov ni več in tisti tovorniki, ki od 61 do 80 1.60 11 sploh še vozijo, se morajo za-’ovoljiti od 81 do 100 1.40 17 s tarifami, ki ne pokrijejo več stroš- nad 100 1.30 16 darske panoge in povsod po svetu prekoračilo normalno višino. Tarifa za tovorne avtomobile, ki je kov. Položaj je danes takšen, da mno- IZ TRŽAŠKE GOSPODARSKE KRONIKE Izprpirente pr) čelspanii FLRJ Dosedanji šef trgovinskega od delka Gospodarske delegacije F. L.R.J. v Trstu g. Teodor Hreljano-vič je bil imenovan na novo mesto v zveznem ministrstvu za zunanjo trgovino v Beogradu. Njegove posle je prevzel g. Nikola Agič. Kakor znano se Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu deli na tri oddelke: Glavni urad, ki opravlja posle diplomatskega predstavništva, je na Beneškem trgu (p. Venezia) št. I, oddelek za potne liste ima svoje prostore v ul. Valdirivo 31/III in trgovinski oddelek v ul. Cicerone 8/1. * * FINANČNA STRAŽA POD AMERIŠKIM POVELJSTVOM Ker se je ob meji razvilo tiho*ao-stvo, je »finančni oddelek policije Julijske krajine« poslal neodvisna organizacija pod imenom »Zbor finančne s raže«, ki je postavljen pod nadzorstvo finančnega oddelka ZVU. Tako poroča »The Btue Devil«, glasila Trusta (Trieste United States Troops, t. j. ameriških čet). Kakor smo že javili, je o tem bil izdan tudi poseben ukaz. »The Blue Devil« dodaja, da so bili finančnemu zboru dodeljeni rij; ameriški čas‘niW: Lt. Col. L. W. A-dams kot superintendant zbora, Maj. Gillman E. Morse kot pomočnik su-perintendanta in Lt. R. H. Brooks ko upravnik. Zbor je dobil svoje posebne znake, ki jih podrobno opisuje »The Blue Devil«; sicer so tržaškemu prebivalstvu dobro znani, ker gre za znake italijanske finance. Pozneje bo finančni zbor dobil tudi posebno uniformo. Poveljstvo zbora je na pomolu »Bratje Bandiera«. »NACH ADRIA!« Dunajski gospodarski tednik »Der oesterreichische Oekonomist«, ki praznuje te dni svojo 80-letnico, prinaša Wcrld-Telegram« Pod naslovom »Oesterreicher, an die ]»The Sun«, ki je pričel izhaja'i pred „Novinska industrija4* v Trstu in New Yorku »L'Emancipazione«, glasilo Italijanske republikanske stranke v Trstu, polemizira z »Giornale di Trieste«, ki je trdil med tiskarsko stavko, da je položaj tržaške »novinske industrije« težak; prenekateri poli ični listi so prenehali, čeprav bi bila s političnega vidika njihov obstoj upravičen, ker niso mogli kriti svojih primanjkljajev. La »Emancipazione« omenja, da je tržaška novinska industrija pod vodstvom Rina Alessija (nekdanjega ravnatelja »Piccola«) 20 let zvesto služila fašističnemu režimu. Ta tisk ni zašel v finančne težave, ker je izpodrinil vsega ostalega. »Giornale di Trieste« je posreden naslednik tega tiska. Posrečilo se mu je, zavzeti izreden položaj brez vsakega rizika in nevarnosti, akc izvzamemo spor v upravnem svetu založništva tega lista med Rinom Alessijem in predstavnikom Katoliške akcije. »L’Emancipazione« navaja, da je bila pot lista »Giornale di Trieste« prav lahka: najorej je dosegel, da lahko izhaja kot jutranji list. Na ta način je z lahkoto ubil republikanski dnevnik »Voce Libera«, ki je bil prisiljen izhajati popoldne in je končno prenehal. Republikanskemu list i so takoj dodali še drugi konkurenčni list: dve uri za njim so pričeli izdajati dnevnik »Le ultimissime« (danes »Le Ultime Notizie«). Lis*u »Giornale di Trieste« danes konkurira v jutranjih urah samo »Corriere di Trieste«. Vprašanje notranje organizacije list-, »Giornale di Tries'e« je bilo kmalu rešeno s prehodom velikega dela osebja iz uredništva lista »Giornale Alleato« (nekdanjega glasila vojaške uprave, ki je prenehalo izhajati). K temu naj dodamo še vest. ki se od časa do časa razširi v Trstu, da se bo namreč »Giornale di Trieste«, pri katerem ima še vedno vpliv Rino A-lessi _ kavor trdi »L’Fman-inazione« — preimenoval v »Piccolo« prav tako kakor so si »Intimissime« nadele ime »Ultime Notizie«. Tavo so se namreč imenovale za časa fašističnega režima. PO 116 LETIH PRENEHAL Založništvo lista »The New York je kupilo dnevnik Adria!« (Avstrijci, na Jadran!) veli- 116 le i, a je v zadnjem času zašel v oglas iz Trsta, v katerem nekdo po- finančne težave. Naklada Sun-a je bi- nuja vilo z zemljiščem 60.000 kv. m |la anrila 1947 še 314.000, oktobra 1948jrino 30% (carina in IGE). Sukajo se Pol ure daleč od mes‘a. Ì297.000, okt. 1949 261.000. »World-Te- |med 6200 do 7700 lir za meter. leg ram« se je tiskal v oktobru 1949 v 342.000 izvodih. Združena lista bosta izhajala pod skupnim naslovom »The VVorld-Telegram and The Sun«. Poleg tega večernika izhajata v New Yorku še »New York Post« in »The New York Journal American«. * * NOVA STROKOVNA KMEČKA ORGANIZACIJA Dne 15. januarja je bila ustanovljena nova strokovna organizacija — Kmečka zveza _ ki bo združevala krnele, zemljiške zakupnike in polovinar-je angloameriškega področja STO-ja. Namen Zveze je predvsem, zavarovati keristi članov pred oblastmi in drugimi gospodarskimi ustanovami in delati za proevit tukajšnjega poljedelstva. Na ustanovnem občnem zboru, ki se Je vršil na Opčinah, je bilo predvsem poudarjeno dejstvo, da je kmetijstva na tukajšnjem področju v primeri z ostalimi strokovno dobro organiziranimi gospodarskimi panogami, igralo doslej povsem podrejeno vlogo. _ Sedež Kmečke zveze je v Trstu ul. Roma 13. NAMESTO FUNTOV LADJO Tržaški pomorski agent E. Calducci je kupil od londonskega agen‘a Hun-therja, predstavnika »Minerva-City«, Lcndon, ladjo »Alrestord« (nekdaj »Terneuze«). Zgradil jo je leta 1920 G. Brown and Co.; tonaža znaša 2500 ton z nosilnostjo 4200 ton. Dal ji je ime »Jano«. Ladjo je Balducci kupil, ker ni n.ogel vnovčiti funtov pri Italijanski banki. »Gospodarstvo« je že poročalo o težavah, ki jih imajo tržaški brodarji pri vnovčenju funtov, ki jih zaslužijo s prevozom blaga. Po računih tržaškega lista ili Mare* morajo danes podjetja v Trstu plačati za vsakega specializiranega delavca, starega nad 20 let, povprečno 192.92 lire na uro. ANGLEŠKE TKANINE V TRSTU Trgovinska zbornica opozarja uvoznike tkanin, da je treba prošnje za uvoz angleških tkanin predložiti do 25. januarja. Že danes so v Trstu v prodaji tudi angleške tkanine, in sicer moško volneno blago. V izložbah se vidijo Izdelki angleških tvrdk »Sportex«, »J. Haidy« in »Keith and Herderson Ltd«. Cere so približno enake cenam italijanskih izdelkov, ki so zaščiteni s ra- Ker <;o se Tržačani v XV. stoletju I tiniak (četrtinjak, nemški Startin) Pedn'i seveda tudi s pomorsko tr- I ali ena četrtina voza (nemški Fu-Oovino, je treba spregovoriti neko-besed tudi o tednnj'h cenah la- 'ti’ in o prevoznih stroških po mor-Parnikov še takrat niso poznali *n in rt e so gna la vesla in ladra; ako primerjamo z današnjimi, so bite ze'o, zelo majhne. Najvišja, v dokumentih tedanjega časa omenjena cena za ladjo znaša 36 z’atih duka-tov, to je 66.866 lir današnje ved-(1 dukat = 1857.4 današnjih tir). Prostornino 'radii je težko dogna-tx< ker je navedena v starih me ah, k1 niso bi1 e povsod enake in se raz-očrio raz’agajo. Pri zgoraj navedeni kulji je n. pr. omenjeno, da je bila sPosot>na za prevažanje »200 staio« $°H. Ako vzamemo milansko mero (1 moggio = 8 staia — 146 2 itra), bi gasala uporabna prostornina te 8 d je 25 »moggio« (t. j. 36.55 h'); l° se zdi veliko prema’o za eno težjih največjih ladij. Največja du-’PUska vsebinska mera je bila štr- der) a’i tovora, a- 3- ona četrtina blaga, ki ga spelje navaden kmečki voz. Duna-ski štrtinjak ustreza da-našn 'im 564 5 lire; en peljal ali tovor (4 štrtinjaki) bi bili torej 22.58 hi. Iz tega se da sklepati, da ne more priti v poštev milanska mera, ker v tem primeru ne bi mogH spraviti v dotično lad'o niti dva pe'ja-in (45 hi) soli. Mere »moggio« in »staio«, ki so jih tedaj uporabljali v Trsta, boao torej bržkone ustrezale dunajskemu štrtinjaku in ved-kemu vedru (en štrtinjak — lo vel. veder = 564.5 i). Po tej meri bi se dalo na zgoraj omenjeno ladjo natovoriti 113 hi (200 veder po 56.45 l) ali, za bolje razumevanje, 5 vozov sod. To se vidi sicer verjetneje, vendar je še veliko premalo. Na vsak način moramo upoštevati, da je omenjena ladja stala samo 36 duk. (niti (67.000 tir). Kakšno lad- HRAMLJANJE IZ TRŽAŠKE ZGODOVINE Skromno pomorstvo za časa tržaških patricijev kršno koli drurfo nemško besedo., Smisel te besede nam postane jasen šele tedaj, ako jo naslonimo na naš štrtinjak, t. j. strti ali četrti del Peljaja ali voznega tovora. Iz tega sledi, da je bil štrtinjak Startinov oče, da so si torej Nemci to besedo izposodili od Slovanov, kar nam dokazuje, da niso začeli Slovani šele včeraj meriti blago in trgovati. Leta 1424 je bila prodana mungo manjša ladja (z nosilnostjo 5 štrti-njakov soli) za 23 dukatov. V primeri s prejšnjo se ta zdi mnogo dražja; v navedeni ceni pa je vsebovana tudi vrednost platnenega jadra z jamborom, 5 vesel s p etimi vilicami za vesla, ene vrvi, kosa železa (bržkone sidra) in še neke nerazumljive stvari. jico pa bi mogli danes kupiti za ta denar? Po'eg že objavljenih hišnih cen nam tudi ta sličica zelo nazorno priča, kako skromne so bile tedanjt gospodarske razmere, kako neznatno je moralo biti vse tržaško bogastvo, kako malenkostna čezmorska trgovina in kako pritlikavi ponosni tržaški patriciji-kramarji, z bridkim mečem ob strani in z vatlom v rokah. Se na eno jezikovno-gospodarsko zanimivost bi želeli opozoriti čita-telja, in sicer na dunajski »Startin«, nemški izraz za naš štrtinjak. Beseda »Startin« nima sama na sebi v nemškem jeziku nikakšnega pomena in ni v nikakem sorodstvu s ka- V približno pravilnem razmerju z navedeno najdražjo je ladja za 7 štrtinjakov soli, ki je bila prodana Za. 10 dukatov. Slednjič je bila prodana ena ladja za 7 dukatov in najmanjša za 2 in pol dukata. POMORSKE PREVOZNINE Prevozni podatki so izračunani v tedanjih dukatih in v oklepaju, v današnjih lirah. Prevozna pomorska tarifa Za vsako volovsko kožo Trsta v Benetke 1 in pol stotinke dukata (30 lir); zn vsak mernik pšenice iz Benetk v Trst 2 stotinki dukata (45); za osebo iz Trsta v Izolo 5 stotink dukata (93); najemnina za ladjo od tu v Devin 80 stotink dukata (1493), od tu v Koper 53 stotink dukata (1000), iz Trsta v Benetke 3.93 dukata (7334), v drugem primeru pa 5 dukatov (9332), v tretjem za 90 volovskih kož tja in z isto ladjo 123 mernikov pšenice nazaj: 5.33 dukata (9900); iz Trsta v Pesavo 10 dukatov (18.574). Prevoz osebnega odposlanca iz Trsta v Be- I netke in nazaj 11 in pol dukata (21.375); za 50 veder vina v Benetke s tremi odposlanci tja in nazaj: 12 dukatov (22288 lir). Za zaključek še nekaj podatkov o cenah domačih živali, železa in živega srebra. En vol je stal 3 do 4.5 diikata; konji 4, 7, 10, 11.5, 15 in izjemoma 20 dukatov (28.000 lir). Creda, sestavljena iz 4 volov za delo, 12 krav, 1 teleta in 27 ovc in koz je bilg prodana za 220 dukatov (409.000 lir). Tisoč funtov (566 kg) volovskih kož — 45 dukatov; 1000 funtov železa prvič 14 in drugič 15 dukatov; 1000 funtov živega srebra so prodali na dražbi za samih 10 dukatov (18.574 lir). Poslednja cena je v primeri s cenami železa in drugega blaga vprav nezaslišana. Brez dvoma je bila pri tej dražbi vmes kakšna umazana špekulacija. —od— Po mrtvi tržni sezoni, ki je nastala Do novoletnih praznikih, je trgovanje v zadnjem tednu nekoliko oživelo. Medtem ko so cene industrijskih pro- dala v Egipt 30.000 kub. m lesa, Jugoslavija pa okrog 20.000. V Milanu se najnovejši ceniki lesa sukajo okrog naslednjih kvotacij, za stvu neizpremenjene. Brodnina za prevoz lesa na progi Trst_____Aleksandrija znaša 23 šilingov za kub. meter; za Palestino 32, za Malto 15 (fio), za Sardi- izvodov ostale v glavnem na prejšnji |j^ub. m na debelo; mehka konična ža- inijo 1500 lir (fio) , za sicilska prista- nizacije stopnji, beleži trg poljedelskih pridel- ' gana jelovina in smrekov in a I 36.000 ! nišča 1000—1200 lir za kub. ni (fio). | koncu. Prevoz železne rude z Elbe v Trst stane okrog 1500 lir za tono. VOLNA Na svetovnih tržiščih so cene še vedno v porastu; čeprav je bila ta tendenca jasno razvidna iz po'eka tržišč v preteklem letu, niso kupci pričakovali, da se bodo cene po obsežnih novoletnih nakupih zopet dvignile, in sicer kar za 10 do 17 % v Avstraliji, 12 do 15 % v Južni Afriki ter za 8 do 10 odst. v Novi Zelandiji. Blaga je čeda-llje manj, potrošnja pa narašča. Poročajo, da se zaloge mednarodne orga-za volno »JOINT« bližajo kov na splošno krepkejše cene pri virih proizvodnje. Ta pojav pripisujejo predvsem dejstvu, da so cene nekaterih poljedelskih proizvodov v zadnjih časih čezmerno nazadovale, na drugi strani pa potrebi po izpopolnitvi izčrpanih tržnih zalog. Vendar opazovalci ne pričakujejo nikakšnih nenadnih iz-prememb in se ne spuščajo v optimistična predvidevanja. Vprašanje pravilnega nalaganja davščin in drugih bremen je postalo pri današnjem tržnem položaju zlasti za proizvodnjo zelo pereče. Oprostitve davka na poslovni promet s pšenico, koruzo, ržjo ter ublažitve poslovnega davka na olje in druge postranske žitarice, do katerih je prišlo v Italiji, niso še raztegnili na naše ozemlje. Glede industrijskih proizvodov širše potrošnje se opaža čedalje večje povpraševanje po kvalitetnih izdelkih. i* * ŽITARICE Zmerna podražitev pšenice na nekaterih trgih ter rahlo nazadovanje cen pri ostalih pos'ranskih žitaricah so glavne značilnosti žitnega trga. j Na trgih bližnje Benečije so zadnje povprečne kvotacije naslednje; Pšenica I 6650 do 6700, II 6550 do 6600; oves 4400 do 4600; rž 4250 do 4350; ječmen 4400 do 4500; koruza I 4600 do 4700, II 4350 do 4550 lir za stot. ŽIVINA Na živinskih trgih vlada zdaj precejšnje ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Zaradi tega so se cene goveje živine nekoliko zvišale. Boljši ton je opaziti tudi na trgu s prašiči, na katerem je vladalo že mnogo časa mrtvilo. Zadnji ceniki so naslednji: Rovigo: voli 190 do 210 lir za kg žive teže; krave I 190 do 210, II 130 do 140, teleta 270 do 290; pitani prašiči 190 do 210; mršavi prašiči 180 do 250; prašički 120 do 150 za kg. Videm: voli I 180 do 220, II 160 do 180; krave I 160 do 200, II 140 do 160; teleta 290 do 330; prašiči od 100 do 150 kg 200 do 220, nad 150 kg 220 do 250; prašički 160 do 200 lir za kg žive teže. VINO Področje vinskega trga ne beleži že dolgo časa izrazitejših novosti. Tržaška tranzitna trgovina je nekoliko napredovala zlasti pošiljke v Svico so večje. Cene vinskih proizvodov na krajevnem kakor tudi na ostalih tržiščih so ostale v bistvu neizpremenjene: Verona: Valpolicella za stop. hi 400—450 lir, Soave 380—430; Bardolino 400—450; »Verona« 370— 390 lir. Firenze: Običajna vina 9—10 Stop. 2.800—3.300 lir za hi, 10—11 stop. 3.200—3.700; 11—12 stop. 3.700 —4.500; nad 12 stop. 5.000—6.500; fina vina 1948 11—12 stop. 5.000— 6.200, 12—13 stop. 6.200—6.300, 13— 14 stop. 7.500—8.500. OLIVNO OLJE V prvih dveh tednih letošnjega leta je olivno olje v proizvodnih središčih podražilo v občutni meri. Prevladuje zdaj mnenje, da se bodo cene olivnega olja ustalile na doseženih kvotacijah. V Bariju so zadnje cene naslednje: vrsta ekstra do 1 stop. kisline 400—405 za 1 kg; 1,5 stop kisline 370—375; do 5 stop. kisline 350— 360, nad 5 stop. 340—345 lir za kg. LES Glede kupčije z lesom smo na krajevnem trgu v popolnoma mrtvi sezoni. Tudi tranzi na trgovina je nekoliko nazadovala; množijo se primeri, da sredozemske dežele sklepajo neposredne posle z izvozniki tržaškega zaledja, zlasti pri nakupovanju običajnih sorti-men n • • • • Svinec „ „ „ --- Ci ik ,, „ » .... A uminij „ „ „ ---- Nikelj „ „ ........ Krom (dol. za tono) ...... Ž. srebio dol. za steklenico LONDON (f. šter. za d. tono).. blister „ ,, Baker B ker Svinec „ „ „ „ .............. Antimon „ „ „ .............. ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ 1. (talerjev za kantar)- „ „Zagora" I. „ „ ) .... SANTOS 27/XII 3/1 17/1 217.— 21775 215.25 131.— 131.50 129.25 18 62 18.62 18.62 18.- 77 60 76.25 11 — 12.— 12,- 9.75 10,— 10.— 17.- 17,— 17,— 40,— 40 — 40.— 38.— 3 L— 38.— 12.— 72.— 73,— 153.— 153.— 153.— 149 50 149.50 149.50 98.50 98.50 98.50 185.— 185.— 185.— 96.40 99.— 100.30 85.25 84.50 87.65 190.— 210.60 207.— JUTA Poročajo, da bo Pakistan znižal površino, namenjeno kulturam jute, če mu ne bo uspel, plasira i letošnji pridelek. V zalogah je namreč še okrog 40 % lanske proizvodnje. Poleg tega je Indija odpovedala sporazum, po katerem bi ji moral Pakistan dobaviti pol milijona bal surove jute, čeprav so uvozniki blago že plačali. VINO Po statističnih vesteh ameriškega vira je Francija še vedno na prvem mestu glede proizvodnje vina, čeprav je v zadnjih 20 letih francoska proizvodnja silno nazadovala. V letu 1928 je Francija pridelala 60 milijonov hi, leta 1939 59 milijonov, leta 1947 pa komaj 44 milijonov hi. Italija je v svetovnem merilu na drugem mestu, Španija pa na tretjem. Največji napredek v vinski proizvodnji beležijo v ZDA ki so n. pr. leta 1934 pridelale le nekaj nad 5 milijonov 'ni, leta 1947 pa že skoraj 20 milijonov hi. KOVINE Mednarodne cene kovin so ostale neizpremenjene. Med povpraševanjem in ponudbo vlada v sedanjem obdobju ravnotežje. Edino izjemo je opaziti pri činu, ki se je v zadnjih dveh tednih ponovno pocenil. Svetovna proizvodnja jekla je v porastu. Poročajo med drugim, da je n. pr. Anglija leta 1949 dosegla rekordno proizvodnjo 15.5 milijona f on surovega jekla (leta 1948 14.8 milijona). Za letošnje leto predvidevajo, da bo dosegla 16 milijonov ton V Belgiji je najnovejši cenik za neželezne kovine na notranjem trgu naslednji: baker 20.45 fr. za tono, cink 10.78, svinec 13.28, cin 86.24 frankov za tono. Mednarodni bilteni ne zaznamujejo v zadnjih tednih značilnejših tržnih dogodkov. Glede cen prevladuje tendenca k stalnosti. Pri kovinskih in industrijskih proizvodih sta se povpraševanje in ponudba uravnovesili in ni zaradi tega vsaj v bližnji bodočnosti pričakovati večjih izprememb. _ Zanimivejši je tržni razvoj na področja poljedelskih proizvodov. Povojna pro-iz'odna kriza v poljedelstvu je temelji.o izpremenila običajne tržne odnose med proizvajalci in odjemalci. Izmenjava dobrin se je v zadnjih petih letih naslanjala in se še vedno naslanja na umetne gospodarsko-politične tvorbe, ki so vnesle v mednarodno trgovanje povsem nove pojme in posop-ke, največkrat pa tudi zmedo. Prav zaradi tega bo po soglasnem mnenju tržnih opazoval:ev pot do prave normalizacije mednarodnega tržnega poslovanja še dolga in težavna. * • ZITO Postopno zboljšanje povojne proizvodnje žitaric povzroča med velikimi svetovnimi izvozniki precejšnjo krizo. Računajo, da izvozijo ti v sedanjem obdobju za 50 % manj žitaric kakor v prejšnjih letih. Praktično ne presega izvoz žitaric količine blaga, ki je predvidena v »žitnem sporazumu«. V državah, ki so uvažale največ pšenice (Francija, Nemčija, Italija, Indija in Japonska) so znatno zvišale lastno proizvodnjo (računajo n. pr., da bo Francija v letošnjem letu krila vse potrebe z lastnim pridelkom). Poleg tega se zatekajo odjemalci k dobaviteljem, ki se zadovoljujejo s plačilom v šibkih valutah ali z zamenjavo blaga. Najznačilnejši je pri tem primer ZDA, ki so lani izvozile 456 milijonov bušlov pšenice, medtem ko ne bo letos ta izvoz presegel 300 milijonov bušlov. Presežek pridelka, ki je v lanski sezoni znašal 293 milijonov bušlov, bo verjetno v tem letu narasel kar na 400 milijonov. Glede proizvodnje koruze poročajo, da bodo letos ZDA znižale površino namenjeno koruznim kulturam za 12.9 odst.; s tem se bo proizvodnja znižala od rekordne količine 3.65 milijarde bušlov v letu 1948 na 2.62 milijarde. Nepričakovano dobra konjunktura vlada zdaj na argentinskem tržišču s koruzo. Poročajo namreč, da je argentinski državni trgovinski monopol ustavil vse pošiljke koruze, ker so dosedanje dobave Veliki Britaniji, Franciji. Svici in Belgiji (skupno 685.000 1) dosegle količino, ki je bila predvidena za izvoz v pretekli sezoni. Zdaj pričakujejo uspehe letošnjega pridelka, ki ga bodo pričeli pobirati marca meseca. Anglija se je nepričakovano uprla, da bi k »žitnemu sporazumu« pritegniti Nemčijo in Japonsko. Oči1 no se boji, da bi zlasti Japonska posegla na avstralsko tržišče žitaric _ edini vit dobave, kjer ni Anglija prisiljena plačevati blago v dolarjih. KAVČUK Proizvodnja in potrošnja naravnega kavčuka v letih 1948 in 1949 sta znašali (v tonah): 1948 1949 Proizvodnja 1,520.000 1,460.000 Potrošnja 1,420.000 1,420.000 Glede proizvodnje in potrošnje sintetičnega kavčuka za isto obdobje dajejo mednarodni tržni bilteni naslednje podatke: 1948 1949 Proizvodnja 532.000 440.000 Potrošnja 480.000 445.000 Proizvodnja naravnega kavčuka ni dosegla količine, ki so jo do nedavnega pričakovali. Trenutna tendenca cen gumija in gumijastih izdelkov se zaradi tega nagiblje navzgor. Na londonskem tržišču so današnje kvotacije za funt kavčuka za okrog 15 penijev višje kakor so bile julija 1948, ko je ta vrsta blaga dosegla najvišje povojne cene. Glede bodočega razvoja tržišča kavčuka vlada precejšnja negotovost. V preteklem letu je to tržišče oživelo zlasti zaradi velikih nakupov s s rani SZ in ZDA. Medtem ko se bo SZ verjetno še nadalje aktivno udejstvovala na tržiščih kavčuka, vlada negotovost glede ameriških nakupov ter glede po-trošnj sintetičnega proizvoda na škodo naravnega. Opazovalci menijo, da je zazdaj pričakovati porast in ne nazadovanje svetovnih zalog kavčuka in da se bodo cene proizvoda kmalu u-stalile. Italijanski tobačni dumping v Trstu V zadnjih časih so v Trshu pričele krožiti vesti, ki pa doslej niso bile še uradno potrjene, da bodo švicarske o-varne ukinile dobavo nekaterih tobačnih izdelkov, ki so predmet visoke potrošnje s strani tukajšnjih kadilcev. V kolikor smo obveščeni, so se pri pogajanjih za sklenitev novih dobavnih pogodb zares pojavile težkoče v pogledu zamenjave blaga s švicarskimi izvozniki tobaka. Te težave so zazdaj premostili, ni pa izključeno, da se bodo prej ali slej zopet pojavile. V ozadju vs-e zadeve je brez dvoma tudi prizadevanje italijanske vlade, da bi osvojila tržaški trg italijanskim tobačnim izdelkom. Letna potrošnja tobaka znaša v Trstu nad 4 milijone kg in je zaradi tega ogromne važnosti, ker predstavlja prav pomembno aktivno postavko državnih dohodkov. Ti dohodki se v sedanji dobi sukajo crirog 2.3 milijarde lir letno, ter so, kakor vse kaže, v porastu. Da bi dosegla svoje namene, je italijanska vlada celo pristala na to, da so prodajne cen : italijanskega tobaka v Trstu za okrog 30 o/„ cenejše o1 onih, ki veljajo na italijanskem ozemlju, čeprav predvideva sporazum med VU in italijansko vlado popolno unijo med obema uora-vama glede posrednih in neposrednih državnih dohodkov. Kljub znižanim cenam in kljub temu, da se na drugi s rani italijanski državni monopol prizadeva, da bi izboljšal kakovost njegovih izdelkov — v zadnjih časih so prič li med drurim prodajati tudi novo vrsto italijanskih aromatičnih cigaret _ ne gre prodaja italijanskih tobačnih proizvodov na našem področju od rok. Računajo namreč, da znaša po rošnja italijanskih izdelkov le 20 do 25 % celotne rro^a-je, in še to zaradi tega, ker ostali viri dobave ne nudijo manj premožnim kadilcem najcenejših tobačnih vrst. Verjetno bo italijanska vlada, ki praktično nadzoruje tržaško zunanjo tigovino, pri sklepanju trgovinskih pogodb skušala ovirati dotok tobačnih izdelkov iz ostalega inozemstva. VALUTE V MILANU Funt šterling Napoleon Dolar Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato 9. I. 19. I. Min. Maks- 8.200 8.200 8 150 8.275 6 850 6.825 6.800 6.850 653 650 652 656 162 162 162 162 153 153 152.50 153.50 1.5C0 1.525 1.500 1.525 22 22 21.25 22 910 960 930 970 BOKZA VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU BANKOVCI V CURIHU dne 18. I. 1950 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija (L f: št.) 10.40 Francija (100 fr.) 1,10 Italija (100 lir) 0,66 Avstrija (100 šil ) 13,50 „ehoslov. (100 kr.) 1,10 Belgija (100 fr.) Holand. ( 1 0 fl ) Švedska (100 kr.) Izrael 1 f, št.) Španija (100 pez.) Argent. (100 pez.) 8,60 10.15 67,- 8.50 9,- 27,- 9 I. Južna žefeznica 2.605 Splošne za varov. 6.310 Assicuratrice 780 Riun. Adr. Sic. 1.915 Jerolimič 1.900 «Istra-Trst» 580 « Lošinj i 8.000 Martinolié 1.475 Premuda 3.565 Tripkovič 6.910 Tržaški tramvaj 580 Openski tramvaj 1.010 Terni 268 1LVA 239 Zdr. jadr, ladjedel. 160 Ampelea 800 Arrigoni 1000 19. 1. Min. Maks. 2.665 6.425 795 1.975 1.900 580 8.000 1.475 3.565 6.910 580 1.010 271 230 142 800 1000 3 565 6.310 780 1.945 1.900 580 8.000 1.475 3 565 6 910 580 1 010 268 231 142 800 1000 3 685 6 625 815 2.030 1 900 580 8 000 1 475 3 565 6 910 580 1010 274 239 160 800 1000 AvtODOdletie S. T. Al-01 Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljaternica št. 3 - tel, 5125 Potniške proge z avtobusi : VOZNI RED TRST—PIRAN Ob delavnikih: Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 7.30. — Odhod iz Kopra (proti Pi anu) ob 8.45- — Prihod v Piran ob 9-30. — Odhod iz Pi' rana ob 16-55. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 17.45. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob 19. Ob nedeljah in praznikih: Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 8. — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 9.05. —. Pr,hod v Piran ob 9.45. — Odhod iz Pirana ob 17-30. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 18.20. — Prihod v Trst (avtobusna posta'a) ob 19.30. 11* na mednarodnih sejmih Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je predlagalo, da bi ita'ijanski razstavljali priredili v letu 1950 dkupno razstavo na naslednjih sejmih, ki so po mnenju vlade najvažnejši za razširitev italijanskega trgovanja z inozemstvom (med oklepajem so označeni datumi posameznih prireditev) : Avstrija: Dunaj (12—19. marca ter septembra). Be'gi.ia: Bruxelles (29. aprila do 14. maja); Bruxel'es razstava živi' (od 7. do 22. okfob-a); Liege (od 29- aprila dio 15. ma a); Gand — cvetličarstvo (od 22. apri’a do 1- maja); Gand (od 9. do 24. septembra1) . Bolgarija; Plovdiv (septembra)- Češkoslovaška: Praga (od 12. do 19. marca ter septembra)- Danska: Copenhagen — turizem (od 1. do 20. februarja); istctam (od 17. do 26- marca). Francija: Tou-'ouse (marca); Lian (od 15- do 24. apri'a); Pariš od 13. do 29- maja); Lille (junija); Bordeaux (junija); gtrassburg (septembra); Marseillas (septembra). Holandska: Utrecht (od 21. do 30. marca) ; Utrecht (od 26. septembra do 5. oktobra). Kanada: Toronto (od 29. maja do 9- junija). Madžarska: Budimpešta (maja); Budimpešta (9. oktobra). Nemčija: Lipsko (od 5. do 12. marca) ; Frankfurt (od 19. do 24 marca); Koeln (od 12- do 14. marca); Hannover (od 29- marca do 2. apri a); Lip-ikio (konec julija); Frankfurt (septembra) ; Koeln (od 10 do 12. septembra ). Jugoslavija: Zagreb (septembra, oktob a). Poljska: Poznanj (od 29. aprila do 14. maja). Glavni urednik LOJZE BERCE' Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva1 tržaškega tiska Španija: Valencia (maja); Barcelona (junija). Švedska: Stockholm (avgusta ter septembra). Turčija: Izmir (od 20- avgusta do 20. septembra). ZDA: Chicago (od 7. do 19. avgusta). L LAGOMARSIHD Macchine per uffici Officina riparazioni "Agente peCTriesle e provincia Lodovico Saksida ViaTCanal Piccolo 2 Telefono 83-24 TOVARNA EKSENC IN ETERIČNIH OLJ JANOUŠEK USTANOVLJENA L. 1BB3 Parni obrat za destilacijo naravnih eksenc in eteričnih olj za likerje, dezertna vina, sirupe in slaščičarsko industrijo. Tovarne aromatičnih ter eteričnih kemičnih proizvodov in neškodljivih barvil za dišeče vode in za farmacevtiko. TRST - BARKOVLJE - Tel. 29-963 SKLADIŠČE IN LABORATORIJ ZA INOZEMSTVO: Trst, Prosta, luka — Skladišče št. 29 Tovorni prevozi 0seb"La„v*°?usni AVTOGARAŽA TRST - ULICA MORERI 7 — ROJAN Zelo kor sino m uporabno ameriško vozilo. Naj manj š poraba goriva. — Ojačane vzmeti in najmodernejši komfortni pribor. Tu «orni avtomobili od */21 3/« h F/s 'n 2 ton TVRDKA AUTIMPORT - TRST ULICA PALESTRITA 10/b — TEL. 83-07 Prodaja tudi v kompenzaciji - Takojšnja predaja v Tržaški prosti luki in v Kopru - Cene zmerne STUBEBAKER 1950 OSEBNI IN TOVORNI AVTOMOBILI