cd Samoevalvacija - orodje nenehnega izboljševanja
Darja Babic Uvod
V zadnjih letih je sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji vpet v obsežno prenovo, ki sledi spremembam v družbi. Zavedanje o nenehnem izboljševanju, razvoju, rasti je vedno bolj prisotno tudi v vrtcih. Kakovostno delo je edino in najboljše zagotovilo za obstoj in razvoj dejavnosti. Vrtec, ki se razvija in kjer kakovost postaja del vsakodnevnega vrtCevskega življenja, postavlja samoevalvacijo v središCe svojih aktivnosti.
Kakovost v vrtcih
Kakovost dobiva univerzalni pomen in naravo, kar pomeni, da preprosto ni vec podrocja, na katerem premislek o kakovosti ne bi bil pomemben. To velja tudi za vrtce. Zagotavljanje kakovosti v vrtcu se je razvijalo z avtonomijo vrtca, katere bistvo je samoevalvacija. Proces samoevalvacije naj bi bil namenjen profesionalizaciji odlo-canja, doseganju zastavljenih ciljev in izboljševanju kakovosti izobrazbe. Izhodišce ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti je torej preneseno na vrtec in znotraj njega na vzgojitelja (Medveš 2000, 10-11).
Kakovost v vrtcih je dinamicen koncept, na katerega vplivajo potrebe in interesi vseh udeležencev - otrok, staršev, zaposlenih, države in lokalne skupnosti. Pri opredeljevanju kakovosti in oblikovanju kazalnikov je potrebno zajeti potrebe in pricakovanja vseh udeležencev (Moss v Marjanovic Umek 2000).
Predšolska vzgoja je specificna tako z vidika delovanja, organizacije, vpetosti v lokalno skupnost, ciljev, vsebin in metod dela. To zahteva nacrtno delo, ki bo prispevalo k ohranjanju in razvijanju višje ravni kakovosti, k strokovno utemeljenemu prilagajanju spremembam ter iskanju novih rešitev. Kurikulum za vrtce ter Zakon o vrtcih omogocata in zahtevata nadaljnji razvoj predšolskega podrocja v smeri razvijanja sodobnih konceptov kakovosti, znotraj katerih se razvijajo modeli za samoevalvacijo (Marjanovic Umek et al. 2002).
Ko definiramo, opisujemo in samoevalviramo kakovost vrtcev, VODENJE 112011:59-70
opredeljujemo kazalnike, ki jih oblikujejo in izbirajo tisti, ki so vpleteni v proces in na podlagi teh določajo lastne prioritete in kriterije (glej http://www.i-probenet.net).
Namen celostnega zagotavljanja kakovosti je stalna skrb za kakovosten vrtec. Torej je smisel spodbujati in razviti hotenje, kulturo in klimo v vsakem vrtcu in pri vsakem vzgojitelju, da kri-tiCno spremlja in vrednoti svoje delo ter ga ohranja na visoki ravni kakovosti ali izboljšuje šibke točke svojega delovanja (Med-veš 2000, 12).
Samo evalvacij a
Samoevalvacija je močno, prožno in izjemno uporabno orodje za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcu (Tratnik v Macbe-ath 2006). Je nuja, s katero se srecujejo vsi strokovni delavci, ce želijo svoje delo izboljšati, napredovati in se izpopolnjevati. Samoevalvacija je sestavni del vrtcevskega življenja in zajema glavne vidike dela, kjer se osredotoci na to, kar je pomembno za vzgojitelje, otroke in starše (Macbeath 2006, 27).
Namen samoevalvacije
Namen samoevalvacije je izboljšati delovanje vsakogar. Glavni cilj je ustvariti okolje ali kulturo, v kateri velja prepricanje, da vsakdo lahko naredi spremembo in da je izboljšanje vrtca pravica in odgovornost vsakega posameznika. Osnovna ideja je, da so spremembe tako dobrodošle kot tudi dosegljive (Macbeath 2006, 27).
Samoevalvacija temelji na speciflcnih potrebah vrtca. Usmerjena je k izvajalcem in namenjena izboljševanju procesa nacrto-vanja in izvajanja pedagoškega dela ter profesionalnemu razvoju. Temeljni cilj in rezultat samoevalvacije je oblikovanje razvojnega nacrta, ki je pripravljen s konsenzom in opredeljen z jasno odgovornostjo za uresnicevanje.
Dober razvojni nacrt je plod skupinskega dela zaposlenih v vrtcu in je v konceptu samoevalvacije zamišljen kot nacrt vodenja. Vsak razvojni nacrt pa mora imeti tudi samoevalvacijo njegove uresnicitve (Medveš 2002, 41).
Proces samoevalvacije
Pri izvajanju samoevalvacije se moramo prilagoditi razmeram v vrtcu in njegovem okolju. Nacrtovati in izvajati jo moramo z upoštevanjem specificnosti vrtca, zato je težko vnaprej dolociti, kako 60
mora potekati, kaj mora vrtec oceniti, kdo vse mora sodelovati (MarjanoviC Umek et al. 2002, 30).
Najpomembnejšo vlogo pri odloCanju o naCinu izvedbe sa-moevalvacijskega procesa imajo namen in cilji samoevalvacije. CCe želimo analizirati kakovost delovanja strokovnih delavcev, je uporabna procesna samoevalvacija, ce želimo meriti udnke programa, je primernejša samoevalvacija rezultatov (emggda 2001). Procesna samoevalvacija se izvaja med potekom programa, samoevalvacija rezultatov pa ob koncu programa (Možina 2002). Ovrednoteni rezultati samoevalvacije nam služijo kot smernice za nadaljnji razvoj programov.
Proces samoevalvacije poteka po naslednjih korakih (Marjano-vic, Fekonja in Bajc 2005, 26):
•	opredelitev problema, podrocja samoevalvacije,
•	dolocitev ciljne skupine,
•	izbira merskih pripomockov in zbiranje podatkov,
•	obdelave podatkov, analize in interpretacije,
•	izdelava nacrta zagotavljanja kakovosti.
Samoevalvacija je raziskovalni proces, ki pripomore k napredku in pomeni procesno, nacrtno in sistematicno delo (Mažgon v Bukovec 2010). Pomeni vztrajno in strpno delo vseh udeležencev, ucenje iz lastnih izkušenj, prepoznavanje lastnih mocnih podro-cij in krepitev šibkih. Usmerjena je v preteklost in prihodnost ter osredotocena na ugotavljanje trenutnega stanja, predhodnih dosežkov in prihodnjih priložnosti (Bukovec 2010).
Samoevalvacija lahko poteka s pomocjo razlicnih tehnik in pristopov, npr. v obliki pisnih refleksij, dnevniških zapisov, vodenja razlicne dokumentacije in portfolija, pa tudi v obliki swot analize ... s pogovorom s kolegi, ob kolegialnem opazovanju, ob diskusijah v paru ali skupini, v okviru timskega pristopa in supervi-zije (Polak v Bukovec 2010, 19). S pomocjo podatkov preverjamo, ali so cilji doseženi ali ne, oziroma kje se nahajamo (Mažgon v Bukovec 2010). Kombiniranje kvalitativnih in kvantitativnih metod nam odpira možnosti za bolj celosten pristop k merjenju, analizi in interpretaciji (Lobe 2006).
Samoevalvacijsko porocilo je osrednji dokument samoevalvacije. Izhaja iz letnega delovnega nacrta in porocil iz preteklih let. Zaposleni s pomocjo razlicnih metod in tehnik podajo svoje videnje o življenju in delu vrtca, odstopanjih od želenega stanja ter predlagajo izboljšave. Rezultati samoevalvacije morajo biti jasni in smiselni ter podprti z dokazi, ki utemeljujejo oceno, zapisano v po-
ročilu. V poročilu so tako zapisane prednosti in slabosti, ki jih želi vrtec izboljšati v prihodnjem letu (Musek Lešnik in Bergant 2001).
Samoevalvacija in razvoj vrtca
Samoevalvacija vrtcu omogoča, da sam, načrtno in sistematično, s svojimi lastnimi viri in od znotraj pridobi podatke, ki mu lahko omogočijo izboljšanje kakovosti, vodijo v zvišano avtonomijo, zvišano samozavest in večje prevzemanje odgovornosti za lastno delo, ravnanje in razvoj (Musek Lešnik 2003, 217).
Vsi, ki so udeleženi v samoevalvačiji, morajo biti podrobno seznanjeni z njenim namenom in načrtom in morajo sodelovati pri odločanju o tem, kaj bomo evalvirali, kako bomo izvedli samoeval-vačijo ter kdo in kako bo zbiral, analiziral in vrednotil odgovore ter oblikoval zaključke (Marjanovič Umek et al. 2002, 31). Z dejavnim vključevanjem vseh pomembnih udeleženčev daje samo-evalvačija možnost, da spregovorijo o lastnem položaju v vrtču, predstavijo svoje vidike, opažanja in izrazijo kritična mnenja, in tako tvorno prispevajo k načrtovanju in izboljševanju na nivoju manjših enot (skupin, oddelkov, aktivov), čelotnega vrtča in širše skupnosti (Musek Lešnik 2003, 219-221). Dobra samoevalvačija nima začetka in konča, ampak postane neprekinjen postopek, ki prispeva k dvigovanju kakovosti in uspešnosti ter pozitivno vpliva na vse vidike življenja in dela v vrtču (Bukoveč 2010).
Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcu Mojca
Samoevalvačija je pomembna za načrtno izboljševanje pedagoške prakse in nam pomaga pri uresničevanju čiljev. Pomembno je, da pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnegapročesa sodelujejo vsi udeleženči in da je med njimi vzpostavljen dober medsebojni odnos.
V vrtču Mojča smo z uvajanjem izboljšav začeli že leta 2000, ko smo proučevali prostor kot element kurikula ter se vključili v razvojni projekt Zavoda za šolstvo »Refleksivna edukačija«. Pozitivne izkušnje so nas motivirale, da smo se lotili sistematičnega uvajanja izboljšav tudi na različnih področij našega delovanja.
Področja izboljšav
Sodelovanje s starši
V letu 2002 smo se odločili, da bomo sistematično raziskali in izboljšali obstoječo prakso na področju sodelovanja s starši, saj so
le-ti najpomembnejši dejavnik pri razvoju otrok. Oblikovali smo skupino, ki so jo sestavljali strokovni delavci, pomocnica ravnateljice in svetovalna delavka. Skupina je pripravila vprašalnik o razlicnih oblikah in vsebini sodelovanj s starši za vzgojiteljice in starše z namenom, da pridobimo povratno informacijo, kako poteka sodelovanje s starši v našem vrtcu. Z rezultati vprašalnikov smo seznanili starše in zaposlene na srecanjih po enotah in ugotavljali, kje se naši pogledi razlikujejo od staršev in kje smo si podobni. Ugotovili smo, da smo najbolj šibki pri informiranju.
Skupina je spremljala potek aktivnosti, sodelovala s strokovnimi delavci in uresnicevala zadane naloge. Predlagala je, da vsak oddelek pripravi ob zacetku šolskega leta zloženko za starše s pomembnimi informacijami o vsebini dela in dogovorih, ki jih sprejmejo na roditeljskem sestanku. Rezultati vprašalnikov so pokazali, da si strokovni delavci želijo pridobiti dolocena znanja s podrocja sodelovanja s starši, zato smo organizirali izobraževanje, kako staršem posredovati informacije o otroku na nadn, ki bo omogocal dobro sodelovanje tudi v prihodnosti.
Strokovne aktive smo namenili izmenjavi izkušenj med strokovnimi delavci pri sodelovanju s starši. Nastajali so dobri predlogi in dogovori za izboljšave na podrocju sporocanja in informiranja preko oglasnih desk, za uspešno izvedbo roditeljskih sestankov, pogovornih ur in tudi tematskih roditeljskih sestankov. Strokovni delavci so se zavedali, da je sodelovanje s starši vezni clen med vrtcem in domom, ki odlocilno vpliva na dobro pocutje otroka, zato so bili podani predlogi oz. uspešni primeri iz prakse dobro sprejeti. Izvedbo strokovnih aktivov smo redno vrednotili s pomocjo vprašalnikov, sproti odpravljali pomanjkljivosti ter zbirali predloge za nadaljnje delo. Pomembne so bile izkušnje, ki jih je dal praktik praktiku.
Na podlagi skupnih ugotovitev in predlogov so nastala gradiva in standardi za izvedbo razlicnih srecanj s starši, ki so v uporabi še danes. Dogovore smo v naslednjih letih dopolnjevali z novimi standardi in spoznanji, saj redno spremljamo in ugotavljamo zadovoljstvo staršev z našim delom in življenjem v vrtcu. Pridobljeni podatki so nam vodilo za nacrtovanje ciljev in aktivnosti, ki prispevajo h kakovosti našega dela, zadovoljstvu otrok in staršev.
Kakovost za prihodnost
Leta 2005 smo se vkljucili v pilotni projekt Kakovost za prihodnost, za katerega smo izvedeli od oceta, ki je imel v naš vrtec vkljuce-
nega otroka. Za projekt smo se odločili, ker smo ga videli kot priložnost, da sistematično uredimo in Izboljšamo vsa področja delovanja.
Oblikovali smo projektno skupino, ki so jo sestavljali ravnatelj, pomočnici ravnateljice, svetovalna delavka in organizatorka prehrane in zdravstveno-higienskega režima. Skupina je bila odgovorna za naCrtovanje, spremljanje in evalviranje aktivnosti. Pri delu nam je pomagal tudi zunanji koordinator, ki nam je nudil strokovno podporo in kritiCen pogled.
Skupaj smo prehodili 7 modulov z vsebinami: voditeljstvo in vodenje, razvoj zaposlenih, notranje in zunanje komuniciranje, sodelovanje z otroki in starši, vzgojno-izobraževalni proces, razvoj -posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela in uCnega okolja ter proces nenehnega izboljševanja. Svoje delo smo redno spremljali in dokumentirali ter ob koncu aktivnosti tudi evalvirali. Pri delu smo uporabljali Demingov fdga krog nenehnega izboljševanja, ki pravi: »Karkoli delamo, se vnaprej dogovorimo, dogovore izvajamo, spremljamo uspešnost izvajanja dogovorov in ugotavljamo ter dolocamo, kaj in kako bomo v prihodnosti delali bolje.«
Dela v vrtcu smo se lotili po korakih. Prvi korak je bila analiza stanja, ki smo jo opravili med zaposlenimi in starši s pomocjo swot analize. S pomocjo rezultatov analize smo prepoznali mocna in šibka podrocja. Presenetilo nas je, da so skoraj enakovredno nastopale prednosti in slabosti posameznega podrocja. Rezultati analize so nam služili kot smernica pri oblikovanju nacrta dela skupine ter posameznih akcijskih nacrtov, ki so nas peljali k cilju. Skozi leto smo jih dopolnjevali in spreminjali, saj se je v praksi pokazalo, da so naloge zahtevne in da potrebujejo svoj cas.
Med izvajanjem aktivnosti, v pogovorih z zaposlenimi in z rednim spremljanjem dela smo prihajali do razlicnih predlogov za izboljšave, ki smo jih zapisali in jih vkljucevali v neposredno delo ter v nacrte za nadaljnje delo.
O izvedbi aktivnosti smo zaposlene redno obvešcali preko oglasnih desk, na skupnih srecanjih ter individualno. Starše smo informirali preko oglasnih desk (rezultati vprašalnikov), roditeljski sestankov (v nekaterih oddelkih) ter svetov staršev.
NacCrtovanje, spremljanje in evalviranje dela
V procesu ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti smo ugotovili, da naše nacrtovanje, spremljanje in evalviranje vzgojno-izobraževalnega dela ne daje dobrih rezultatov oziroma nam na-
črti ne omogoCajo merjenja doseženih rezultatov. Oblikovali smo skupino, ki so jo sestavljale vzgojiteljice, svetovalna delavka in pomočnici ravnateljice ter se lotili izboljševanja pedagoškega dela. Mesečna srecanja so potekala kot strokovni pogovor, kjer so se z upoštevanjem strokovnih smernic in obstojece prakse oblikovali predlogi za pripravo obrazca za ldn oddelka, za evalvacijo ldn oddelka in smernic za nacrtovanje za daljše in krajše casovno obdobje. V dobrih treh letih smo uspeli izboljšati in poenotili nacrtovanje, spremljanje in evalviranje dela v našem vrtcu. V nacrtovanje smo vkljucili tudi kazalnike, ki nam pomagajo preverjati cilje, ki smo si jih zastavili ter nam pokažejo, kaj so otroci pridobili. Strokovne delavce smo opremili z novejšimi znanji o otrokovem razvoju in nacrtovanju aktivnosti za spodbujanje le-tega.
Kakovost in samoevalvacija
Od leta 2007 nadaljujemo s sistematicnim ugotavljanjem in zagotavljanjem kakovosti. Razširili smo skupino za kakovost, ki trenutno šteje 12 clanov in vkljucuje predstavnike vseh enot in raz-licnih profilov (pomocnici ravnateljice, vzgojiteljice, pomocnice vzgojiteljic, svetovalni delavki ter organizatorko za prehrano in zdravstveno-higienski režim). CClani skupine so tudi notranji presojevalci, ki so si z izobraževanjem pridobili potrebna znanja za opravljanje naloge. Na srecanjih se nam obcasno pridruži tudi ravnateljica vrtca.
Vsako leto pripravimo akcijski nacrt izboljšav, ki izhaja iz eval-vacije letnega delovnega nacrta in ugotovitev notranjih in zunanjih presoj. Nacrt dela redno spremljamo in evalviramo na me-secnih srecanjih, kjer tudi nacrtujemo, kaj bomo izboljšali in kako bomo to storili. Metodologija fdga nam omogoca, da je pristop samoevalvacije splošno vgrajen v razlicne nivoje delovanja ter v razlicne procese.
Skupina vsako leto pripravi nacrt za izvedbo notranje presoje, v katero vkljucimo tretjino zaposlenih. Na podlagi ugotovitev pripravimo porocilo o izvedbi in podamo predloge za izboljšave oziroma za odpravo nezaželenih stanj. Zunanji presojevalci v mesecu maju preverijo naš sistem delovanja in nas seznanijo z ugotovitvami in priporocili za izboljšavo procesa.
S pomocjo inovacijskega projekta smo z akcijskim raziskovanjem razvijalimedgeneracijsko sodelovanje in stare starše aktivno vkljucevali v izvedbeni kurikul. Na podlagi rezultatov dela smo sodelovanje s starimi starši vpeljali v vse oddelke in vsaj enkrat letno
naš vzgojno-izobraževalniproces obogatimo s sodelovanjem s starimi starši. Srecanja so dobro sprejeta, kar ugotavljamo na podlagi zadovoljstva vseh udeležencev.
V	zadnjih dveh letih sistematicno spodbujamo bivanje na prostem v vseh vremenskih razmerah. Spremljamo cas bivanja, ki ga preživijo otroci vseh oddelkov na prostem in tudi vrsto aktivnosti, saj si želimo, da bi si otroci cim vec znanj pridobivali v naravnem ucnem okolju.
Otrokom ponujamo razlicne nestrukturirane materiale, ki bogatijo otrokovo ustvarjalnost in kreativnost in omogocajo vec socialnih izkušenj. V dolocenih oddelkih vzgojiteljice vodijo portfolio otroka, želimo pa si, da bi elemente le-tega uporabljali vsi oddelki.
Za razvojne aktivnosti in projekte pripravimo akcijski nacrt, ki vsebuje cilje, kazalnike, aktivnosti, metode dela in nacine spremljanja, roke in odgovorne osebe za izvedbo aktivnosti. Vse dejavnosti dokumentiramo in tako zagotavljamo, da so delovni procesi vidni in dokazljivi.
V	preteklem letu smo s pomocjo swot analize ponovno ocenili trenutno stanje. V analizo smo poleg zaposlenih in staršev vkljucili tudi otroke. Pridobljeni podatki nam služijo za oblikovanje razvojnega nacrta in nacrtovanje uvajanja izboljšav.
Samoevalvacijsko porodilo
Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je bil sprejet leta 2008, v 49. clenu pravi: »Ravnatelj je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poro-cila o samoevalvaciji šole oziroma vrtca.« Letno porocilo o samo-evalvaciji sprejme svet zavoda (48. clen).
Na podlagi izobraževanja in smernic Šole za ravnatelje smo januarja 2010 oblikovali samoevalvacijsko porocilo. Pri pripravi le-tega smo si pomagali s podatki, ki so nastali v procesu ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Ob tem smo spoznali, da samoevalvacijo izvajamo že od leta 2002, saj vodimo postopke izboljševanja sistematicno in na podlagi le-teh ocenjujemo svojo kakovost ter nacrtujemo in vpeljujemo izboljšave.
V porocilu smo vkljucili razlicna podrocja delovanja, zbrali podatke, jih interpretirali in na podlagi le-teh sprejeli odlocitve za nadaljnje aktivnosti. Ena od teh je bila, da naslednje porocilo naredimo ob zakljucku šolskega leta in ugotovitve uporabimo za letni delovni nacrt v prihodnjem šolskem letu.
Julija 2010 smo pripravili evalvacijo letnega delovnega nacrta,
ki smo jo dopolnili z elementi samoevalvacije in podatki, ki smo jih pridobili na podlagi zbrane dokumentacije zaposlenih (evalvacije aktivov, projektov, skupine za kakovost... oddelkov in drugih po-rocil). Zdelo se nam je smiselno, da imamo na nivoju organizacije le en dokument, ki bo vseboval elemente porocanja in samoevalvacije.
V evalvaciji smo zajeli vsa podrocja življenja in dela vrtca. Na podlagi zbrane dokumentacije in povratnih informacij zaposlenih, staršev, otrok in zunanjih sodelavcev smo preverili, kako uspešni smo bili pri realizaciji zastavljenih ciljev in aktivnosti. Letno po-rocilo smo dopolnili z zbranimi podatki, ki smo jih interpretirali in na podlagi ugotovitev predlagali izboljšave za prihodnje šolsko leto.
U(;inki uvajanja izboljšav
Zagotavljanje kakovosti je zapisano v poslovniku vrtca in refe-rencnih dokumentih, v katerih so opredeljena pravila in postopki delovanja organizacije na posameznih podrocjih (sodelovanje s starši, osebje, pravila komuniciranja, obvladovanje dokumentacije, seznam dokumentov in zapisov). Dokumenti (zakonodaja, interni dokumenti) so zaposlenim dostopni v vseh enotah vrtca, interni pa tudi preko elektronske pošte.
Sistem kakovosti smo integrirali v razvojni nacrt vrtca in letni delovni nacrt na vseh nivojih in poenotili nacrtovanje, spremljanje in evalviranje našega dela. Nacrte dela smo dopolnili s kazalniki, s katerimi preverjamo doseganje zastavljenih ciljev. Skrbimo, da sistematicno dokumentiramo delo na vseh nivojih delovanja organizacije. Urejena in bolj pregledna dokumentacija dela omo-goca vecjo urejenost in preglednost delovanja vrtca, hkrati pa nam omogoca boljše spremljanje in evalviranje življenje in dela na rednih delovnih srecanjih ter ob zakljucku šolskega leta, ko evalvi-ramo letni delovni nacrt. Pri evalvaciji letnega delovnega nacrta so nam v pomoc tudi informacije o zadovoljstvo udeležencev (zaposlenih, staršev), povratne informacije, ki jih pridobimo z izvajanjem notranjih in zunanjih presoj ter z ugotavljanjem ucinkovito-sti in zadovoljstva z izobraževanjem. V zadnjem letu smo evalva-cijo dopolnili tudi z elementi samoevalvacijskega porocila. Rezultate dela primerjamo s predhodnimi rezultati, le-te interpretiramo in razmišljamo o izboljšavah v prihodnje.
O svojem delu informiramo zaposlene in starše preko oglasnih desk, e-pošte in spletnih strani.
Strokovne delavče načrtno izobražujemo za uporabo novih oblik in metod dela v oddelkih ter s pomočjo vprašalnikov in evalvačij sistematično ugotavljamo potrebe zaposlenih in vrtča na področju izobraževanja, na podlagi katerega načrtujemo dodatno izobraževanje zaposlenih. Udeleženčem vrtča omogočamo, da na različne načine sporočajo predloge za izboljšave. Največ predlogov pridobimo na neformalnih in formalnih srečanjih za zaposlene in starše, pri notranji in zunanji presoji, pri ugotavljanju zadovoljstva ter s postavitvijo skrinjič, ki se nahajajo na vseh traktih vrtča. Vsak zaposleni vodi lastno evidenčo izboljšav. Pomembne izboljšave pedagoškega dela zapišemo tudi v evalvačijo letnega delovnega načrta vrtča.
Novozaposlenim sodelavčem v prvih šestih mesečih ponudimo pomoč mentorja - sodelavča, ki novozaposlenega informira s pomembnimi informačijami o življenju in delu vrtča in pravili delovanja. Šolski koledar aktivnosti nam omogoča, da v enem dnevu ni načrtovanih več različnih aktivnosti. Poenotili smo obrazeč za interno pošto, zapis zapisnikov, pooblastilo za dvig otrok iz vrtča in dokumente opremili z oznakami, ki podajo informačijo o vrsti dokumenta ter se dogovorili o načinih hranjenja dokumentačije.
Informiranje zaposlenih smo posodobili z novimi načini komu-nikačije (elektronska pošta), ki služijo medsebojnemu obveščanju in informiranju o pomembnih dogodkih, novostih na področju vzgoje in izobraževanja, strokovnih gradivih, ki so nam v pomoč pri delu. Po dobrem letu in pol nam nov način komunikačije predstavlja tudi dober arhiv strokovnih gradiv in dokumentov, ki nastajajo pri našem delu (ldn, zapisniki, poročila, evalvačije ...).
Vsako leto izvedemo notranjo in zunanjo presojo, s katero ugotavljamo odstopanja, iščemo predloge za izboljšave ter obnavljamo čerti^ikat kakovosti, ki smo ga pridobili pred petimi leti.
Prednosti uvajanja sistema kakovosti
S sistematičnim ugotavljanjem in zagotavljanjem kakovosti smo upoštevali zakonske in druge zahteve, si pridobivali nova znanja s področja kakovosti ter bili usmerjeni v pročes. Vse to je omogočilo, da smo sodelovali z vsemi zaposlenimi, izboljšali notranje komunikačije, spreminjali miselnost o kakovosti, skrbeli za strokovni razvoj zaposlenih ter nenehno izboljševanje pročesov dela.
Pročes dela smo sistematično spremljali, vrednotili in dokumentirali ter se urili v razmišljanju in pisanju uporabnih informa-čij, ki smo jih uporabili za evalvačijo dela in postavitev ključnih
ciljev razvoja vrtca. V zaCetku uvajanja sistema kakovosti nam je bil v veliko pomoc in podporo zunanji sodelavec, ki je imel znanja in izkušnje na podrocju vodenja sistemov kakovosti.
Slabosti uvajanja sistema kakovosti
Pri uvajanju sistema kakovosti v vrtec smo ugotovili, da imamo premalo znanj s podrocja kakovosti in nacrtovanja. Kljub premišljenemu nacrtovanju smo se nenehno srecevali s pomanjkanjem casa, predvsem za kontinuirano spremljanje aktivnosti. Premalo znanj in izkušenj z uvajanjem sistema kakovosti je vplivalo na nepremišljeno oblikovanje skupine, ki ni znala najbolje porazdeliti odgovornosti za vodenje in nadziranje uvajanja sistema.
ZakljuCCek
Zakon vrtce obvezuje, da ugotavljajo in zagotavljajo kakovost, ne predpisuje pa metod in modelov za izvajanje procesa. V vrtcih se porajajo razlicna vprašanja, kako se lotiti procesa, katera podrocja razvojazajetivproces, kdo naj to dela (Mažgon v Bukovec 2010)...
Uvajanje samoevalvacije vpliva na spreminjanje procesa, zato mora biti odlocitev o procesu samoevalvacije sprejeta z veliko mero odgovornosti. Proces uvajanja je dolgotrajen, konkretnih rezultatov takoj na zacetku ni. V samoevalvacijo morajo biti vklju-ceni vsi zaposleni v vrtcu. Zagotavljanje povratne informacije omogoca medsebojno preverjanje in primerjanje razlicnih pogledov. Naravnane morajo biti na konkretni vrtec, na njenove pogoje dela, na njegove posebnosti in na šibke ter mocne tocke (Med-veš 2002).
Kljub procesu, ki je za nami, imamo še vedno premalo znanja o samoevalvaciji, da bi si lahko odgovorili na vprašanje: »Kaj je dobra samoevalvacija in kako jo izvesti?« Potrebovali bomo dodatna izobraževanja, s pomocjo katerih bomo osvojili metode in tehnike, ki nam bodo v pomoc pri nacrtovanju in izvajanju samoevalvacije, kot pri spremljanju in vrednotenju rezultatov. Da se bomo nenehno izboljševali in zagotavljali kakovost našega dela, bo potrebno o pomembnosti samoevalvacije za razvoj prepricati vse sodelavce ter jih motivirati, da se nam pridružijo na poti ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti.
Literatura
Bukovec, J., ur. 2010. Samoevalvacija - zakonska zahteva ali kazalnik kakovosti. Ljubljana: Supra.
emcdda. 2001. Guidelines for the Evaluation the Outreach Work:A Manual for Outreach Practioners. Luxemburg: Office for Official Publications of the European Communities.
Lobe, B. 2006. Združevanje kvalitativnih in kvantitativnih metod - stara praksa v novi preobleki. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Marjanovic Umek, L. 2000. »Kakovost v vrtcih - zakaj ugotavljanje kakovosti in kako?« Sodobna pedagogika 51 (4): 126-138.
Marjanovic Umek, L., U. Fekonja in K. Bajc, ur. 2005. Pogled v vrtec. Ljubljana: Državni izpitni center.
Marjanovic Umek, L., U. Fekonja, T. Kavcij in A. Poljanšek, ur. 2002. Kakovost v vrtcih. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Macbeath, J., in A. Mcglynn. 2006. Samoevalvacija: kaj je tu koristnega za šole? Ljubljana: Državni izpitni center.
Medveš, Z. 2000. »Kakovost v šoli.« Sodobna pedagogika 51 (4): 8-26.
-. 2002. »Ravnatelj in samoevalvacija.« Sodobna pedagogika 53 (1)
28-46.
Možina, T. 2002. »Evalvacija in razvoj izobraževalnih programov za odrasle.« Magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Musek Lešnik, K. 2003. Od poslanstva do vizije zavoda in neprofitne organizacije. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
Musek Lešnik, K., in K. Bergant. 2001. Samoevalvacija v
vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
■ Darja Babic je svetovalna delavka v Vrtcu Mojca, Ljubljana. darja.babic@guest.arnes. si