Domoznanski oddelek 35 VESTI iz vasi 2001 352(497.4)(061) 6005737 ,1 4 ršM'1 »A;y \ :4kl mm ! n'ji- ri Iskrene čestitke ob 6. občinskem prazniku Občine Gorišnica. s- 17 M Lepo vabljeni na prireditve v okviru le - tega. Zupan Občine Gorišnica Slavko Visenjak P &0 Vabimo vas na prireditve ob 6. občinskem prazniku PETEK, 20. julij Formin ob 16. uri - srečanje veteranov Gasilske zveze Gorišnica ob 18. uri - operativna taktična vaja Zagoiiči ob 19. 30 uri - odkritje spominske plošče na rojstni hiši dr. Janžekoviča SOBOTA, 21. julij Gorišnica ob 16. uri - odkritje in blagoslovitev spomenika dr. Janeza Janžekoviča Moškanici ob 8. uri - otvoritev ribnika in ribiško tekmovanje posameznikov za prehodni pokal občine Gorišnica ob 10. uri - 3. vaška olimpijada Z gibanjem do zdravja - s športom proti drogi - otvoritev razstave ptic Društva za vzgojo in varstvo malih živali Gorišnica Formin ob 14. uri v - razstava gasilske tehnike ob 18.uri - hitrostna mokra vaj a za pokal Formina NEDELJA, 22. julij Gorišnica, cerkev Sv. Marjete ob 10. uri - farno žegnanje SREDA, 25. julij Bori - začetek likovne kolonij e Bori 2001 Gostišče Botra Gorišnica ob 18. uri - Mi in vino - vinsko kulinarična prireditev ČETRTEK, 26. julij Cirkulane ob 18.30. uri - tek na Bori - start v Cirkulanah Bori ob 20. uri - slavnostna seja občinskega sveta; vabljeni člani nazornega odbora predsedniki vaških odborov, političnih strank in organizacij ter dobitniki občinskih priznanj Likovna kolonija - delo na terenu PETEK, 27. julij Bori ob 18. uri Slavnostna prireditev ob 6. občinskem prazniku: - slavnostni govornik bo župan g. Slavko Visenjak - enodejanka: Ljubezen ne pozna meja v režiji Lojzeta Matjašiča - podelitev občinskih priznanj - otvoritev razstave likovnih del Bori 2001 Formin ob 15.30 uri - 5. dan gasilcev GZ Gorišnica in razvitje prapora gasilske zveze - razvitje prapora PGD Formin Cirkulane ob 8.30 uri - celodnevni pohod med haloškimi goricami ob 8.30 uri - streljanje na glinaste golobe - Lovski dom Cikulane PONEDELJEK, 23. julij Gorišnica ob 9. uri - teniški turnir igrišče Žnidarič ob 19. uri - otvoritev šahovskih prostorov in šahovski turnir za prehodni pokal Gorišnice TOREK, 24. julij Dominkova domačija od 13. ure dalje - tržni dan lukaric - Veseli dan na vasi: skupine ljudskih pevcev bodo prepevale ljudske pesmi - predstavitev čebelarskega društva SOBOTA, 28. julij Gorišnica ob 9. uri - planinski pohod po naši občini start pri Dominkovi domačiji ob 10. uri - start kolesarjev pri Dominkovi domačiji in pri Hermanu Kokolu ob 16.uri -prijateljska nogometna tekma med kadetskima ekipama Nogometne šole "Vili Ameršek" NK Zagorje in ŠD Gorišnica - nočni turnir v malem nogometu Dolane ob 11. uri - otvoritev ceste Dolane - Brezovec Sv. Ana ob 18. uri - križev pot NEDELJA, 29. julij 5v. Ana - tradicionalno romanje k Sv. Ani OAmMGk Drage bralke, spoštovani bralci, lepo pozdravljeni! 0/7/7 esec julij velja v gorišniški / r (/občini za prazničnega, saj smo tik pred praznovanjem 6. občinskega praznika. V teh dneh je mnogo priprav na prireditve, ki se bodo vrstile v času od petka, 20. julija, do nedelje, 29. julija. Prireditev vseh vrst - športnih, kulturnih, likovnih in gasilskih - bo veliko, zato ne spreglejte programa prireditev, ki je objavljen. Osrednja slovesnost ob 6. občinskem prazniku bo potekala v petek, 27. julija, ob 18. uri na gradu Bori. Vesti iz vasi ste nekateri že pogrešali in spraševali, zakaj glasila občine ni. Res je ena številka izostala (glasilo je periodičen tisk, ki izhaja predvidoma štirikrat letno), prišlo je do okrepitve ekipe, ki bo skrbela za poročanje, pa tudi tehnično obdelavo ima v rokah nov človek, domačin Davorin Zorli, tako da lahko sedaj res rečemo, da glasilo nastaja v občini. K sodelovanju vabim vse, ki radi pišete in opazujete dogajanje v občini. Tako bo občinsko glasilo Vesti iz vasi dobilo bolj živo podobo, čeprav dogodki zaradi kronološkega zaporedja in izhajanja ne morejo biti sveži kot Zorkove žemlje, ki jih pečejo vsakodnevno. Kdor si želi dnevnih novic, mora prebirati dnevnike ali pa obiskovati lokalne gostilne, kjer se da izvedeti veliko vaških novic. Tako je bilo slišati, da imajo na področju, kjer inciativni odbor vodi postopke za nastajanje nove občine, že razdeljena delovna mesta (morebitne) nove občinske uprave, oster boj pa še vedno vlada za najvišje - župansko mesto. Ponavadi se izkaže, da tam, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima! Saj bi župana Slavka Visenjaka v morebitni novi občini še imeli, samo občina bi se morala imenovati drugače. Nekaj je gotovo: na takšno mešetarjenje se zdajšnji župan požvižga, skupno vsem morebitnim novim občinam pa je, da imajo od vseh pogojev, ki so potrebni za nastanek nove občine, zanesljivo dovolj županskih kandidatov, ki bi znali in zmogli delati čudeže, seveda z davkoplačevalskim denarjem! V gostilniških koluarjih se spletajo zanimive zgodbe o tem, kako bodo posamezniki ali družine preživele dopust (ali pa so ga že), kam vse bodo odpotovali in koliko denarja bodo zapravili za morske in druge večerje. Slišati je tudi, da se v Muretincih fonnira morska flota, ki pa sploh ni poceni, saj stanejo tovrstni užitki zajeten kupček denarja, da o porabi goriva, privezih v marinah, registraciji in ostalih stroških sploh ne govorim. In kar ima sosed, moram imeti tudi sam, kajne drage bralke in bralci? Poletne počitnice ali dopust se da preživeti tudi ob Pesnici ali Dravi. Ob tem je sicer povečano tveganje nočnih desantov komarjev, je pa bistveno ceneje. Dražja različica so kopališča ali zdravilišča, kjer pa bi vam po zdravilni ceni prodali še za preživetje nujno potrebno vodo. Brez skrbi, ob vodi boste začutili izboljšanje osebnega zdravja, le denarnico vam bo izsušilo, zato previdno. Se vedno namreč velja Kdor ima tolarje, koplje se v morju, kdor pa ne, čofota v lavorju! V istem okolju je mogoče izvedeti tudi, kaj priporočajo izkušeni vinogradniki pri škropljenju vinogradov, ali je bolje uporabljati kontaktne ali sistemične fungicide, ob pogosti uporabi pa seveda tvegate pojav akarinoze naslednje leto. Da, da, kdo bi si mislil, kaj vse se izve v gostilnah. Ker je teh na gorišniškem koncu vse več, je »izobraženost« stalnih gostov iz dneva v dan večja, pa še prijetno je v družbi kolegov. Zato se drage bralke ne hudujte nad svojimi dragimi, ki kruh in mleko prinesejo domov popoldan ali zvečer, namesto zjutraj. Če seštejete stroške, ki ob takšnem "izobraževanju" nastanejo, kaj hitro ugotovite, da bi tudi vi lahko šli na večerjo na morje ali si privoščili vsaj m polpenzion v hotelu. Če bi čas namenjen »strokovnemu izobraževanju« namenili aktivnemu delu, bi lahko avtomobilu priključili kakšen čoln in uživali zavistne poglede obalnih turistov. Ker je poletna sezona v polnem razmahu, si predvsem odpočijte in naberite moči za nove izzive, vse ostalo se bo dogajalo spontano. Kadar je človek spočit, lahko zdravo in trezno razmišlja, čas za razmislek pa šele prihaja! Želim vam prijetno praznovanje 6. občinskega praznika občine Gorišnica in veliko zadovoljstva na prireditvah. Glavni in odgovorni urednik Vesti iz Vasi Peter Kirič VESTI IZ VASI je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Peter Kirič, Tanja Maroh, Mateja Muršec, Maja Tuš Kolarič, Igor Horvat, Alojz Zupec in Klementina Pukšič. Fotografije: Foto Laura, Alojz Župec, Maja Tuš Kolarič, Davorin Zorli. Računalniški prelom: ALINEA, Davorin Zorli s.p. Tisk: LEVKAM tisk d.o.o. Naslov uredništva: Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica Telefon: 743 11 11 e-mail: vesti@gorisnica.si Po mnenju Urada vlade Republike Slovenije se glasilo VESTI IZ VASI šteje med proizvode, za katere se plačije DDV po stopnji 8%. Glasilo VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, kijih vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 1509. "Zaključujemo zadnje poglavje v zvezi z oskrbo naših gospodinjstev s pitno vodo." o želji dela občine po formiranju samostojne občine Cirkulane. Kakšno je vaše osebno mnenje o tem? ' bčina Gorišnica bo proslavila 6. občinski praznik. Če bi se izrazili z besednjakom preteklosti, bi lahko rekli, da smo krepko zakorakali v drugo »petletko«. Kako gledate na prehojeno pot? V tem času je bilo ogromno vlaganj v infrastrukturo. Z veseljem lahko rečem, da zaključujemo zadnje poglavje v zvezi z oskrbo naših gospodinjstev s pitno vodo. V Gruškovcu bodo na vodo iz slovenskih zajetij priključena zadnja gospodinjstva, ki so do sedaj dobivala vodo s sosednje Hrvaške. Povprečno smo vsako leto zgradili 4 km novih cest, toliko pa smo jih tudi preplastili. V tem času nam j e uspelo zgraditi nov zdravstveni dom v Cirkulanah, prizidek k osnovni šoli v Cirkulanah, veliko pa smo tudi delali na okoljevarstvenem programu, saj gradimo kanalizacijo v Cirkulanah in Gorišnici, narejeni pa so idejni projekti za ureditev kanalizacije za celo občino. Ponosni smo tudi na večnamensko dvorano v Gorišnici, ki spada med lepše v državi, o čemer pričajo tudi nagrade, ki so jih prejeli snovalci tega objekta. Veliko je narejenega tudi pri varnosti v cestnem prometu, predvsem pri urejanju križanj cestnega in železniškega prometa. Tudi na ohranjanje kulturne dediščine nismo pozabili. Obnovljena je Dominkova domačija v Gorišnici, ki jo je obiskalo že prek 3.000 obiskovalcev, sofinancira se obnova cerkve Sv. Ane, veliko pa je bilo storjenega tudi na gradu Bori, kjer so dela nekoliko zastala, predvsem zaradi manjše podpore države. Kakšni so načrti za letošnje leto? V letošnjem letu smo precej že naredili. Skupaj bomo preplastili 5 km cest, 4 km pa bo novogradenj. Se zadnje gospodinjstvo smo priključili na vodovod iz Slovenije, narejeni so idejni projekti za kanalizacijo v občini, v Cirkulanah pa že izbiramo izvajalca. Vlagamo tudi v šolski prostor. V Cirkulanah obnavljamo fasado in streho na šoli, V Gorišnici pa se bo začela gradnja šolskega prizidka, za kar bo letos namenjenih 40 milijonov tolarjev sredstev iz občinskega proračuna, 50 milijonov pa bo prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport. To bo eden večjih projektov. Država je za ta projekt namenila sredstva za naslednje leto v višini 120 milijonov tolarjev, s sorazmernimi sredstvi občinskega proračuna pa bo vselitev možna že v začetku šolskega leta 2002/2003. Od občinske zgradbe do šole bo zgrajen pločnik s kolesarsko stezo, s čimer bo poskrbljeno tudi za varno pot šolskih otrok. Za varnost najmlajših pa smo poskrbeli z ograjo okrog vrtca v Gorišnici, ki bo še kako potrebna, ko se bo začela gradnja prizidka k šoli. V zadnjem času smo veliko slišali Moje mnenje in mnenje občinskega sveta je bilo, da ne nasprotujemo ustanovitvi nove občine. Na občinskem svetu nismo sprejeli nobenega sklepa, da bi bila občina tista, ki bi izvedla vse, kar je potrebno v postopku formiranja nove občine, za to je ustanovljen iniciativni odbor v Cirkulanah. Občinski svet ni proti, ne bo pa tisti, ki bi zadeve vodil. Davorin Zorli Nikoli nismo kazali mišic, ponosni smo le na uspehe, tudi na področju Haloz o medijih smo lahko opazili kar nekaj razlogov iniciativnega odbora za upravičenost odcepitve Cirkulan, natančneje haloškega dela od sedanje skupne občine Gorišnica. Seveda so tisti, ki niso bili natančno seznanjeni s kronologijo dogodkov razvoja naše občine imeli občutek, da smo v občinski upravi obravnavali hriboviti del po drugih kriterijih ali celo z drugo razrednimi merili. Res, da ob nastanku občine nismo imeli moči odločanja, ne eni ne drugi, s kom bomo v občini. Toda občina Gorišnica j e bila ustanovljena leta 1994 in prebivalcev Haloz ni takrat prav nič motilo, da so združeni s »Polanci«. Neupravičeno in celo žaljivo se mi zdi, da bi občani iz ravninskega dela prezirali prebivalce Haloz, kajti tega ni bilo nikoli občutiti v občinskem svetu ali v občini. Ob nastanku nove občine smo verjetno bili vsi zelo delovno razpoloženi in sploh nismo imeli časa in nihče ni razmišljal, ali so meje nove lokalne samouprave pravilno ali ponesrečeno, po zdajšnjem mnenju prebivalcev Haloz, celo žaljivo potegnjene. Takrat smo tako eni kot drugi vedeli, da moramo v kraje napeljati pitno vodo, izboljšati in asfaltirati ceste, dati možnost za telefonske priključke, posodobiti osnovno šolo, zdravstveni dom in poskrbeti za ostale vitalne objekte ter aktivnosti v celotni občini. Ker je občinski proračun omejen in skromen, smo morali v občinskem svetu zelo pretehtati odločitve, kar veliko sredstev pa nam je uspelo pridobiti iz drugih naslovov. Resje, daje ravninski del že ob nastanku občine imel bolje razvito infrastrukturo, zato smo želeli enake pogoje zagotoviti občanom Haloz. In z veseljem ugotavljam, da nam j e to uspelo: zgradili smo vodovod - 600 priključkov in tako pripeljali pitno vodo tudi v najbolj oddaljene kraje, kjer so se v sušnih mesecih oskrbovali s cisternami, posodobili smo vse ceste, na novo asfaltirali 20 km cest na območju Haloz, v vseh vaseh in zaselkih Haloz imajo možnost priključitve na telefonsko omrežje, zgradili smo mrliško vežico na pokopališču v Cirkulanah, poskrbeli za zdravstveno oskrbo: imajo sodobno opremljen zdravstveni dom, pred kratkim nam je uspelo posodobiti osnovno šolo, prizadevali smo si za obnovo gradu na Borlu, letos smo menjali kritino in opravili nekatera nujna dela tudi na sakralnih objektih po občini. Tudi na območju Haloz delujejo številna kulturna, gasilska ter ostala društva, ki so financirana po enakem ključu kot drugod po občini. Čeprav voda še nikoli ni tekla v hrib, so se sredstva, ki jih prejemamo kot kanalščino v ravninskem delu, pretakala za razvoj celotne občine. Trditve, da dobijo v ravninskem delu več denarja ter da vlada zanje večji posluh, so neresnične. Občinski svet, ki ga sestavlja 16 svetnikov, je sestavljen v razmerju 6:10, to pomeni, da je šest svetnikov iz haloškega območja in deset iz ravninskega dela. Kljub svoji sestavi pa je sprejel vse svoje odločitve v teh letih, od proračuna do vseh drugih projektov, večinoma stoodstotno. To pomeni, da so se strinjali z odločitvami svetniki, ki zastopajo interese prebivalcev Haloz, ne glede na navidezno premoč. Nikoli ni prišlo do preglasovanja. Na kakšen način so se razdelila sredstva za investicije v občini, je razvidno iz sestavka "Investicije v občini Gorišnica v obdobju od 1. 1. 1995 do 31.12.2000". Iniciativni odbor za ustanovitev nove občine Cirkulane nam očita, da v poimenovanju občine nismo pridali imena Cirkulane. Toda v občino je združenih 24 vasi, zakaj potem ravno Cirkulane? Zakaj niso predlagali imena, ki bi zajemalo haloški in ravninski predel? Po tem sklepanju je sporno tudi ime nove občine? Ali ne bodo potem užaljeni, da v imenu ni Gradišč,... Vedno je tako, da ime ne vsebuje vseh krajev. Zato pa vsebujejo značilnosti pokrajine in druge znamenitosti, ostali občinski simboli, grb in zastava. Nikakor ne nasprotujem volji občanov, če si želijo svojo občino. Toda razglabljanje in razburkanje čustev prebivalcev Haloz z nekaterimi zgodovinskimi dejstvi nekaj dni pred odločitvijo na zboru občanov se mi zdi nedopustno in podcenjevalno. Še posebej v času združevanja v Evropsko skupnost. Če bi vsi bili obremenjeni z dediščino preteklosti, se Slovenci nikoli ne bi smeli povezati z našimi sosedi Avstrijci, Nemci, Italjani, zaradi dogodkov v drugi svetovni vojni. Pa vemo, kaj bi s takim razmišljanjem doprinesli Sloveniji in Slovencem. Prav gotovo ne razvoja! Prav tako menim, da vse to ne prinaša hitrejšega in boljšega razvoja prebivalcev Haloz in Halozam. Vse pogoje za razvoj po strategiji občine Gorišnica so imeli že sedaj. Zagovarjali smo načelo, da pri projektih sodelujejo domačini, prebivalci Haloz. Tako kot skoraj vse novoustanovljene občine smo tudi mi z novo organiziranostjo ukinili krajevne skupnosti po vsej občini in ne samo v Cirkulanah, kot se govori. Toda ustanovili smo vaške odbore, ki imajo pravico in možnosti odločanja pri razvoju kraja. Finančno smo podpirali tudi projekte na področju Haloz, med njimi tudi lokalno razvojno agencijo Halo iz Cirkulan (v višini 7 milijonov tolarjev), vse z željo, da bi se Haloze razvijale in da bi prebivalci ostalina tem področju. Vesel sem, da se v letih našega skupnega bivanja ni povečalo število tistih, ki bi odhajali. Nasprotno - zaradi razvoja in tudi nekaterih novih možnosti zaposlitve, med njimi v podjetju ADK d.o.o. v Dolanah, so tudi ostajali. Občani Haloz so mi ob večih priložnostih (ko smo odpirali vodovode, ceste...) tudi javno povedali, da so ponosni na vodstvo in na to, da so v občini Gorišnica ter da se dobro počutijo. Verjamem, da so njihove izjave bile tako iz srca, kot sem jih takrat doživljal. Spoštujem voljo občanov Haloz, če ne želijo biti v občini Gorišnica. Namen tega zapisa ni odvračanje od njihovih želja. Seveda bi rad le opozoril na nekatere stvari. Škoda, da so prebivalci Haloz tako dolgo vztrajali v skupni občini, če so se tako slabo počutili. Ne glede na to, ali bomo ostali skupaj ali se bomo ločili, prihajajo časi, ko bomo ali bodo na področju Haloz lahko začeli vlagati v druge projekte. Že večkrat smo se lahko prepričali, da turisti sedanjega časa res obožujejo neokrnjeno naravo, dobro kapljico in hrano, prijazne domačine, kulturne znamenitosti, da čutijo energijo, kije na gradu Bori, toda pripeljejo se radi po asfaltni cesti, prespijo v urejenih sobah, nekateri celo potrebujejo povezavo s svetom. To spoznanje j e vodilo mene in občinske svetnike, da smo se odločili za takšen razvoj Haloz. Tudi če kakšne pobude ali namiga domačinov nismo upoštevali, tega nikakor nismo storili zaradi zgodovinskih dejstev ali celo prezira, kot nam zdaj očitajo člani iniciativnega odbora. Zdaj, ko imamo tako v ravninskem in haloškem predelu dobre ceste, smo si fizično sicer manj oddaljeni. Narobe pa bi bilo, če bi vztrajali v isti občini, če smo se oddaljili v naših razmišljanjih, pogledih in načrtih za prihodnost. Kajti to bi lahko tako prebivalcem Haloz kot tistim v ravninskem delu pomenilo samo korak nazaj. Župan Občine Gorišnica Slavko VISENJAK Investicije v Občini Gorišnica v obdobju od 1.1.1995 do 31. 12. 2000 bčina Gorišnica je s svojimi 6082 prebivalci (območje Gorišnice z3802 in območje Cirkulan 2280) v obdobju od 1. 1. 1995 do 31. 12. 2000 pridobila proračunska sredstva v višini 3.233.493.605 sit od tega za območje Gorišnice 1.979.682.605 sit in za območje Cirkulan 1.253.811.000 sit. INVESTICIJE na območju Gorišnice na območju Cirkulan cestna dejavnost 112 mio cestna dejavnost 174,7 mio javna razsvetljava 18 mio vodovod 256 mio vodovod 51 mio zdravstveni dom 45,5 mio (Zamušani- Tibolci) OŠ Cirkulane 128 mio nadvoz Zamušani 37 mio mrliška vežica 18 mio večnamenska dvorana 403 mio grad Bori 52,6 mio vrtec Gorišnica 16 mio telefonija 3,8 mio pločnik Moškanjci 12,5 mio stadion 1,3 mio mrliška vežica 66 mio cerkev Sv. Ane 6,1 mio zapornice 6 mio čistilna naprava 14,2 mio Dominkova domačija 28 mio plazovi 18,8 mio Skupaj 749,5 mio Skupaj 719 mio S prijavami na razpise raznih ministrstev nam je uspelo pridobiti 482.073.841 sit, znesek samoprispevka namenjenega investicijam je znašal 120.000.000 sit, znesek pogodb sklenjenih z občani za posamezne investicije pa je znašal 153.000.000 sit, tako, daje delež ostalih proračunskih sredstev občine znašal: na območju Gorišnice vrednost investicij sredstva ministrstev pogodbe z občani samoprispevek kanalščina odškodnina hitra cesta ostala prorač. sred. 749.5 mio 213 mio 37 mio 85 mio 200 mio 55 mio 159.5 mio na območju Cirkulan vrednost investicij 719 mio sredstva ministrstev 269 mio pogodbe z občani 116 mio samoprispevek 35 mio ostala prorač. sred. 299 mio Specifikacija investicij, ki so zajeta v javni razsvetljavi za Specifikacija investicij, ki so zajeta v cestni dejavnosti za območje Gorišnice: območje Gorišnice: Naziv investicije znesek JR Cunkovci 1.029.241,00 JR Gajevci (Bromše) 246.996,00 JR Mala vas 4.219.473,00 JR Moškanjci 611.488,00 JR Muretinci 1.216.413,00 (mimo Horvata) JR Placerovci 167.396,00 (igrišče) JR Zagojiči 269.083,00 JR Zamušani 5.167.535,80 TP Gorišnica šola 2.600.000,00 TP Mala vas 1.200.000,00 TP Moškanjci 600.000,00 TP Zamušani 550.000,00 Skupaj 17.877.625,80 Iz tega je razvidno, da je: • znašal delež občanov z območja Gorišnice 62,5%, . znašal delež občanov z območja Cirkulan 37,5%, . znašal delež prihodkov z območja Gorišnice 61,2% proračuna Občine Gorišnica, . znašal delež prihodkov z območja Cirkulan 38,8% proračuna Občine Gorišnica, . delež investicij na območju Gorišnice znašal 37,8% proračunskih sredstev območja Gorišnice oziroma 23,1% celotnega proračuna občine Gorišnica, . delež investicij na območju Cirkulan znašal 57,3% proračunskih sredstev območja Cirkulan oziroma 22,2% celotnega proračuna občine Gorišnica, . od 458,5 mio sit ostalih proračunskih sredstev, je občina Gorišnica namenila za območje Gorišnice 34,8% skupnih sredstev, . od 458,5 mio sit ostalih proračunskih sredstev, je občina Gorišnica namenila na območje Cirkulan 65,2% skupnih sredstev. Iz navedenih investicij je razvidno, da je v obdobju od 1. 1. 1995 do 31. 12. 2000 bilo na območje Cirkulan za prednostne naloge (vodooskrba, osnovno šolstvo ...) investirano približno 125 mio več ostalih proračunskih sredstev, zato območje Cirkulan v nobenem primeru ni bilo oškodovano. pripravil Matevž Cestnik Modernizacije Znesek Leto ZAMUŠANI, TIBOLCI 25.000.000,00 95/96 TIBOLCI 5.233.687,00 97 ZAGOJIČI 14.378.015,00 97 MOŠKANJCI (igrišče) 1.451.131,00 97 FORMIN (Možina) 2.491.243,00 97 FORMIN KANAL PREPLASTITEV 6.116.802,00 GORIŠNICA VALENKO-GOLOB 1.775.171,20 96 MALA VAS (ulici) 1.580.097,50 96 CUNKOVCI 635.195,20 96 ZAMUŠANI (Kelenc) 1.469.209,50 2000 GORIŠNICA (Lesar, Tanja) 4.538.993,00 2000 CUNKOVCI (žel. postaja) 4.387.514,60 2000 SKUPAJ: 69.057.059,00 Preplastitve Znesek Leto MURETINCI (vas) 4.070.117,80 96 GAJEVCI (vas) 5.181.722,10 96 ZAGOJIČI (MURETINCI) 5.372.323,40 95 FORMIN (ulice) 5.396.244,20 97 TIBOLCI (Valenko) 8.913.886,70 2000 ZAMUŠANI (Vozlič) 652.262,30 2000 MOŠKANJCI, ZAMUŠANI (nadvoz) 1.878.394,37 2000 MOŠKANJCI (mimo Vernika) 8.011.287,80 97 CUNKOVCI (vas) 3.490.170,00 97 SKUPAJ: 42.966.408,67 Specifikacija investicij, ki so zajeta v cestni dejavnosti za območje Cirkulan: Modernizacije CESTA GRADIŠČA (Brlek - Emeršič) CESTA PRISTAVA (mimo Voglarja) + KOKOL CESTA PARADIŽ CESTA GRUŠKOVEC (I, II) CESTA GRUŠKOVEC (Stajak) CESTA DOLANE (Zebec) CESTA GRADIŠČA (mimo Petroviča) CESTA GRADIŠČA (Hum - Zmazek) CESTA POHORJE (Zumbar) CESTA GRADIŠČA (Klačine, Marah, Majhen) CESTA GRADIŠČA (Hum - Čoki, Šterbal) CESTA CIRKULANE (sanacija) CESTA BREZOVEC (Ruža) CESTA BREZOVEC (Korenjak) CESTA MEDRIBNIK (Tolič) CESTA PRISTAVA (Žumbar, Golc) CESTA BREZOVEC (Meglošak) CESTA VELIKI VRH (proti Ribeku) CESTA VELIKI VRH (proti Petroviču-zajeto pri Meglošaku) SKUPAJ: Znesek 3.100.000. 00 10.000.000,00 28.000.000,00 25.000. 000.00 3.500.000. 00 6.000. 000.00 8.500.000. 00 1.000. 000.00 1.700.000. 00 7.500.000. 00 2.900.000. 00 500.000. 00 800.000. 00 4.200.000. 00 4.100.000. 00 1.100.000. 00 30.000. 000.00 3.200.000,00 141.100.000,0 Preplastitve CESTA CIRKULANE (mimo farme) CESTA PLEŠIVICA SKUPAJ: Gramoziranje 95, 96 Znesek 5.200.000. 00 8.400.000. 00 13.600.000. 00 20.000. 000.00 Leto 97 96/97 96/97/99 98 99 99 99 99 99 96/97 96/97 97 97 97 96 2000 2000 2000 Leto 97 2000 Iz dela občinskega sveta 12 članov občinskega sveta je na svoji 19. redni seji, 10. 5. 2001 obravnavalo premoženjsko bilanco na dan 31. 12.2000, ki še ni popolna, saj še ni rešena delitvena bilanca. Trenutna vrednost nepremičnin znaša 770 mio SIT, denarnih sredstev je 30 mio SIT, kratkoročnih terjatev 32 mio SIT, kratkoročnih obveznosti pa 50 mio SIT. Mnenje lokalne skupnosti o imenovanju ravnatelja osnovne šole Gorišnica so svetniki sprejemali z zadržki. Na razpis sta bila prijavljena dva kandidata, od katerih pa je le g. Branko Širec izpolnjeval razpisne pogoje. Rezultati šole glede učnega programa so dobri, izrečenih pa je bilo precej kritičnih besed na račun reda in urejanja šole, zlasti pa na račun slabega sodelovanja z lokalno skupnostjo. Te zadeve bi veljalo reševati prek članov sveta zavoda, ki jih je imenovala občina. Mnenje občine ne igra posebne vloge, kljub temu pa je lokalna skupnost izdala negativno mnenje k imenovanju Branka Šireca za ravnatelja OŠ Gorišnica. Mnenje lokalne skupnosti o imenovanju ravnatelja osnovne šole Cirkulane so svetniki oblikovali na osnovi dveh razpisov, na katera seje prijavilo 7 kandidatov. Na svetu zavoda je bilo ugotovljeno, da vse pogoje izpolnjuje samo ga. Marija Šterbal. Lokalna skupnost je dala pozitivno mnenje k imenovanju ge. Marije Šterbal za ravnateljico OŠ Cirkulane. Imenovanja in predlagane zamenjave so potrdili za svet zavoda OŠ Gorišnica, kamor ustanovitelj imenuje Jožefa Kokota, Andreja Horvata in Janka Ivanuša. Obravnavali in potrdili so nekatere zamenjave članov odborov in komisij, kot jih predlaga Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V Komisiji za pogrebne zadeve Gorišnica Jožefa Bezjaka zamenja Vlado Kelenc, v Komisiji za pogrebne zadeve Cirkulane Marijo Šoba zamenja Mirko Lesjak, v Komisiji za turizem Smilj o Horvat zamenja Zdravko Sok, v Komisiji za požarno varnost, pomoč in CZ Marijo Šoba zamenja Daniel Polajžar, v Svetu za vzgojo in varnost v cestnem prometu Manjo Bezjak zamenja Suzana Vaupotič, v Vaškem odboru Paradiž je za novega predsednika potrjen Stanko Vidovič. V nadaljevanju so svetniki obravnavali in sprejeli sklep o vračanju denacionaliziranega premoženja župnije Sv. Barbara, ki se vrne v naravi, razen parcele na kateri stoji igrišče. Na dodelitev III. akontacije sredstev državne pomoči za delno odpravo posledic suše v letu 2000 so bile posamezne pripombe, saj so svetniki mnenja, da je kmetom potrebno nadomestiti izpad dohodka. Občina ne more mimo sklepov državne komisije, ki je sklenila, da so sredstva državne pomoči usmerjena za izvedbo spomladanske setve in nove kmetijske proizvodnje. Občina mora za ta sredstva izročiti akceptni nalog in če se ugotovi, da sredstva niso namensko uporabljena, jih mora vrniti. V preteklem letuje občina že imela revizijo glede suše, zato se velja držati sklepov državne komisije. Sprejet je bil še sklep o zamenjavi zemljišč med TVP Vzmetnim inženiringom in občinskim zemljiščem za potrebe nove ceste. Soglasje k ustanoviteljstvu Zdravstvenega doma Ptuj so člani OS prenesli v obravnavo pristojne komisije, saj se je potrebno dogovoriti, katere naloge bo opravljal ZD Ptuj, hkrati pa je potrebno proučiti, kaj s tem pridobimo oz. izgubimo. Prenos sej OS prek KTV, kar je predlagal svetnik Janko Ivanuš, so člani občinskega sveta zavrnili. Za direkten prenos obstajajo tehnične ovire, prenosi bi bili izredno dragi, hkrati pa CATV ne pokriva celotnega območja občine. Če so občani o sejah občinskega sveta slabo informirani, se lahko pripravijo obširnejša poročila. Kljub oceni predlagatelja, daje slišal le en tehten argument, so svetniki zavrnili direktne prenose sej OS prek CATV. Regionalni razvojni program za območje statistične regije Podravje je predstavil g. Čelan iz ZRS Bistra Ptuj. Po več letih smo dočakali Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki Slovenijo deli na 12 statističnih regij. Regije niso pravne osebe, delitev pa je neprimerna zlasti za naše območje. Projekti morajo biti sestavljeni kot projekt skupine občin, za katere se pripravlja razvojni program, prijaviteljica razvojnega programa pa mora biti razvojna agencija. Osnutek odloka o spremembah družbenega plana je podal g. Berlič iz podjetja UMARH iz Ptuja, ki urejuje spremembe in dopolnitve planskih aktov občine Gorišnica. Zbranih je bilo 150 pobud, med delom pa so ugotovili, da v starem načrtu za območje občine Gorišnica ni bilo vnesenih 500 objektov. Obravnavali so dopis Splošne bolnišnice Ptuj za pridobitev in razširitev ptujskega dializnega centra, ki se sooča z izjemno prostorsko stisko, saj prenatrpanost prostorov ne omogoča minimalnih pogojev. V pritličju porodnišnice je načrtovana izgradnja nove hemodialize. Svetniki so prizadevanja soglasno podprli, vendar še ne vedo, kakšen bo finančni vložek. Zapisnik zbora občanov Cirkulane so svetniki sprejeli z različnimi občutki. Občani so se odločili, da iniciativni odbor nadaljuje z aktivnostmi za ustanovitev nove občine. Državni zbor bo razpisal referendum, ki bo omogočil, da se ljudje sami odločijo, kakšno občino želijo, do odločitve pa bomo morali delati skupaj. Igor Horvat Na 20. redni seji občinskega sveta bčinski svet Občine Gorišnica seje 5. 7. 2001 sestal na 20. redni seji. Prisotnih je bilo 14 članov občinskega sveta. Obravnavali so vse bolj perečo problematiko drog. Na Komisiji za zdravstvo je bila izražena pobuda za oblikovanje lokalne akcijske skupine, katere vodstvo je prevzela ga. Žalika Obran. Ga. Obran je predstavila videnje delovanja te skupine in okvirno sestavo. Delovanje bo usmerjeno v osveščanje tako mladine kot staršev o nevarnostih prepovedanih psihotropnih učinkovin in stranpoteh, ki jih prinašajo droge. Vsi sodelujoči v diskusiji so podprli tovrstna prizadevanja. Ga. Slavica Cvitanič je v imenu Komisije za priznanja in odlikovanja predstavila predloge za občinska priznanja. Letos se bosta podelili dve plaketi in dve listini občine Gorišnica. Obravnavali so predloge sklepov komisij in odborov. Največ predlogov je na osnovi vlog občanov za nakup zemljišč pripravil Odbor za premoženje. Gre za dele parcel v različnih naseljih, o katerih pa bo predhodno mnenje dal še pristojni vaški odbor. Komisija za zdravstvo in socialno varnost je pripravila več predlogov, ki se v večini primerov nanašajo na individualne vloge za zdravstveno letovanje socialno ogroženih otrok. Razpravljali so tudi o sofinanciranju razširitve ptujskega dializnega centra, ki se ubada z prostorskimi težavami, saj je pacientov vedno več. Razpravljali so tudi o soglasju k ustanovitvi Zdravstvenega doma Ptuj in o pogodbi za izvajanje programa zdravstvenih storitev s podjetjem Modmed. Predlog nove cene proizvodnje in distribucije vode so svetniki zavrnili. V ceni vode je vključeno tudi vzdrževanje vodovodnega sistema, ki ga je dosedaj plačevala občina iz lastnih dodatnih sredstev. Iz predstavljenega gradiva ni razvidno zagotovilo, da bo v bodoče te stroške krilo podjetje za proizvodnjo in distribucijo vode. V nadaljevanju so se svetniki seznanili z obsežnim programom prireditev ob 6.občinskem prazniku občine Gorišnica, z bilanco prihodkov in odhodkov od 1. 1.2001 do 31. 5. 2001 in z realiziranimi investicijami v občini Gorišnica v obdobju od leta 1995 do 2000. Povzetek sej e pripravil Igor Horvat Nova občina Cirkulane omlad se je že krepko prevesila v dolgo, vroče poletje in tako s seboj prinesla nove spremembe. Te se najbolj kažejo v javnem življenju, združevanju in ločevanju, kar nudi nove izzive. Čas seveda prinaša svoj pritisk in ureja stvari po znani logiki zgodovine, ki gre tako ali drugače naprej in oblikuje človeštvo. Glavna novica, ki je v spletu dogodkov nekako spremenila življenje domačinov, Haložanov, je seveda pobuda iniciativnega odbora za ustanovitev »nove občine Cirkulane«. Čeprav že dolga leta domačini nimajo več »svoje občine«, so pripadnost tej skupnosti vseeno čutili. Že nekdanji krajevni urad v Cirkulanah je pokrival enak prostor in delal za iste ljudi. Želja po lastni občini je bila večja in večja in ni le plod nezadovoljstva s sedanjo občino, kot morda zmotno mislijo nekateri, temveč zgolj želja po hitrejšem in učinkovitejšem razvoju kraja, želja po dobrih sosedskih odnosih na svojem koščku zemlje. Ta je dobila svoj pravi epilog 22. aprila na zboru krajanov v večnamenski dvorani v Cirkulanah. Že pred tem so po vseh Vaških odborih tekle razprave za oz. proti ustanovitvi nove občine. Pobudo iniciativnega odbora,ki mu predseduje Anton Kokot, so ljudje različno sprejeli.Vsak je lahko prispeval svoj komentar in sodeloval v razpravi, kot se za demokracijo spodobi. Kakorkoli že, rezultat glasovanja je dal zeleno luč, da se aktivnosti v tej smeri nadaljujejo. Svojo voljo bomo imeli priložnost izraziti na referendumu. Ker se vsaka sprememba vedno začne pri človeku, smo na potezi mi, dragi prijatelji.Upam in želim si, da bo prevladal razum in da nam razgreta čustva ne bodo kvarila medsebojnih odnosov ne glede na odločitev posameznika. Živimo v času, ki od nas zahteva nenehno učenje na lastnih preizkušnjah in spremljanje novosti. Vsak izmed nas je postavljen pred dejstvo, da se prilagaja novim okoliščinam s pripravljenostjo na spremembe. Te spremembe se dogajajo na vseh področjih. S približevanjem drugim deželam, ki že dolga leta živijo v demokraciji in tržnem gospodarstvu, moramo naše prilagajanje pospešiti. Pri tem pa spremembe najbolj čutijo na svoji koži kmetje in delavci. Reševanje teh težav se začne pri političnih vzpodbudah in oblikovanju prijaznega okolja za ustvarjanje. Kljub vsemu, življenje je več kot to. Živeti na tem koščku zemlje, v deželi posejani z vinogradi, kjer trta bogato rodi, je božji dar. Tukaj živijo preprosti, a bogati ljudje. Bogati po širini duha in odprtega srca, bogati po tem, kar dobrega premorejo in ustvarjajo. Osebnosti ne ocenjujemo po strokovnosti, temveč jo gradimo ob vsakdanjem srečevanju, pogovoru, ob duhovnem spoznavanju in medsebojnem sodelovanju. Iz okolja, kjer je prisotna solidarnost, lahko vsak posameznik ustvarja nove vrednote, nove ideje, ne da bi se bal zavidljivosti ali celo nevoščljivosti. Torej, dragi prijatelji, naj v naših srcih prevlada razum. Pustimo zamere in užaljenost in bodimo dobri drug do drugega. Ostanimo dobri, kajti dobrota je nalezljiva! Ne verjamete? Poskusite! Tanja Maroh Profesor doktor Janez Janžekovič anez Janžekovič je bil rojen 4. marca 1901 leta, umrl pa je 9. marca 1988. Rodil se je kot naj starejši otrok kmečkima staršema Francu in Marjeti Janžekovič v Zagojičih. Letos torej praznujemo 100. obletnico njegovega rojstva. Osnovno šolo je končal pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Kot odličen učenec je bil sprejet na klasično gimnazijo v Mariboru. Šolanje je nadaljeval na mariborskem bogoslovju in nazadnje na teološki fakulteti v Parizu, kjer je 1929 leta doktoriral. Še preden je končal študij, je bil posvečen v duhovnika. 29. januarja 1928 je imel novo mašo v domači gorišniški cerkvi. Najprej je predaval filozofijo na Škofijski bogoslovni šoli v Mariboru. Od leta 1938 je bil zaposlen kot predavatelj filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. V svojem času je bil doktor Janez Janžekovič eden redkih, če ne edini filozof krščanskega prepričanja. Vero je branil pred napadi, odgovarjal na miselne izzive in razčlenjeval vse, kar se je zanimivega pisalo o teh stvareh. Kljub temu pa je vedno ostal obziren. Tako kot s svojim življenjskim slogom je zbujal enako mero spoštovanja tudi s svojim delom. V svojih delih je izpričeval ljubezen do domovine in naroda. Pisateljski opus dr. Janeza Janžekoviča obsega več kot 198 enot. Pisal je filozofske razprave, članke, ocene in knjige. Dela so zbrana v knjigah: Izbrani spisi, Smisel življenja, Folozofski leksikon in Postružka. Dr. Janez Janžekovič je bil duhovnik s srcem, mož meditacije in molitve, mislec s preroškim uvidom v prihodnost, človek reda in doslednosti. Čutil se je nagovorjenega ob vsakem bitju in vsaki stvari, pa naj je bil to človek, čebela, mravlja ali cvetica. Zavzemal se je za dialog z vsakim iskalcem resnice. Njegovo vodilo je bilo:«Od prepira in polemike do razgovora!« V moči tega vodila je iskal in uresničeval možnost sožitja, razumevanja in znanstvenega sodelovanja med zagovorniki in zastopniki različnega prepričanja. Dr. Janez Janžekovič ni iskal časti ali si želel odlikovanj, vendar je kljub vsemu prejel najvišje državno odlikovanje, ob upokojitvi pa tudi odlikovanje papeža. Široko Ptujsko polje je dalo dr. Janezu Janžekoviču široko srce. V njem je bil prostor za človeka in Boga. Za resnico, ki jo je kot profesor filozofije iskal, odkrival in posredoval. Za pravico, za katero se je tako zelo potegoval. Dr. Janez Janžekovič ostaja v zgodovinskem spominu našega naroda ugleden znanstvenik, zgleden duhovnik in velik mislec; hkrati pa skromen, značajen in pokončen mož. Želel sije biti dober človek. Govoril je: «Stori vse kar moreš, da bodo srečni vsi, s katerimi prideš v stik. Bodi Sonce!« V spomin sedanjim in bodočim rodovom načrtujemo ovekovečiti lik našega velikega moža dr. Janeza Janžekoviča: - z odkritjem spominske plošče na rojstni hiši v Zagojičih, - s slavnostno akademijo, - z otvoritvijo razstave iz življenja in dela, - z odkritjem doprsnega kipa pred farno cerkvijo Sv. Marjete v Gorišnici. Maj a Tuš Kolarič in Igor Horvat Najsodobnejša hladilnica za potrebe zelenjadarstva v Forminu a kmetiji Lesarjevih (Kelenčevih) v Forminu je na prostoru, kjer je do nedavnega stalo gospodarsko poslopje, v letu dni zrasla najsodobnejša hladilnica za potrebe zelenjadarstva, ki bo omogočala kakovostno hranjenje pridelkov, saj je vsaka komora vodena preko centralnega računalnika. Slovesna otvoritev nove hladilnice je bila v petek, 22. junija. Po enajsti uri se je zbralo mnogo vabljenih gostov, poslovnih partnerjev in prijateljev, vabilu pa so se odzvali tudi domačini. Za prijetno vzdušje sta poskrbela tudi hči in sin gospodarja kmetije Ivana Kelenca, Lea in Primož, ki sta skupaj z glasbeniki zaigrala pozdravni skladbi. V pozdravnem nagovoru je gospodar kmetije Ivan Kelenc orisal prizadevanja in cilje, ki jim je sledila vsa družina. S pridnim delom in kreditnimi sredstvi so uspeli uresničiti svojo odločitev, ki jo je podprl tudi gorišniški občinski svet z županom, za kar se je gospodar kmetije zahvalil županu Slavku Visenjaku. S svojo prisotnostjo so otvoritev počastili tudi namestnik direktorice Agencije za kmetijske trge Ciril Smrkolj, Janez Lipec, svetovalec pri isti službi, predstavnik Kmetijskega zavoda Maribor, predstavniki semenarskih hiš, zadrug, trgovskih podjetij, predsednik slovenskega združenja integrirane pridelave Vekoslav Kumer, predstavniki občine Gorišnica. Županje v svojem govoru poudaril, da bo občina argumentirane projekte vedno sprejemala z razumevanjem in podporo. Vlado Kelenc je bratu in družini z ganljivimi besedami izrekel zahvalo in zaupanje pri upravljanju kmetije s tradicijo. V kulturnem programu je duhovito nasmejal prisotne gladališki igralec in režiser Lojze Matjašič, ki se prelevil v Kopajzarovega Tina z Brdekovcof ter na hudomušen način predstavil probleme, ki tarejo kmečko prebivalstvo, za kar je požel iskren aplavz množice. Uradni del otvoritve nove hladilnice se je končal z blagoslovitvijo objekta, kar je storil farni župnik župnije Svete Marjete, Ivan Holobar. Otvoritev je bila v znamenju skupnega vnosa pridelka zelja, ki so ga v eno izmed komor hladilnice na vozičku odpeljali gospodar kmetije Ivan Kelenc, Ciril Smrkolj in Janez Lipec iz Agencije za kmetijske trge ter župan Slavko Visenjak. Vsi gostje so si lahko ogledali prostore nove hladilnice in dobili informacije o tehničnih in drugih podatkih, pomembnih za postavitev takšnega objekta. Peter Kirič TELEFONI PC DOMINO PTUJ 02/7481120 041/611404 •Mobilna telefonija in pribor •Sklepanje naročniških razmerij tudi za MOBI uporabnike z ohranitvijo obstoječe številke. •Družinski bonusi tudi za naročnike preko gasilskih zvez •Ugodne cene in prijazna ponudba mi Tel.: 740 82 74 041/678 - 328 (Marjan Petek) KATEGORIJE: A, B, C, E, F, H Prvi hotel v Gorišnici - gostišče Botra (7$? etrtek, 19. april, se je v VVzgodovino kraja in občine zapisal trajno, saj pomeni prelomnico pri razvoju gostinske in turistične ponudbe Haloz in Slovenskih goric. Ime gostišča »Botra« je v slovenskem prostoru dobro znano, za kar gre zasluga zakoncema Marti in Janku Cigula, ki sta se v šestih letih skupaj z zaposlenimi trudila, da bi v gostišču, ob sicer starem imenu, a s prenovljeno in celovito ponudbo, zadovoljili in razvajali goste. Zato so se odločili za izgradnjo II. faze gostišča, v katerem so kavama, zimski vrt, moderno kegljišče in 22 dvoposteljnih sob. Z uresničitvijo te odločitve se obeta tudi preimenovanje v Hotel »Botra«, ki bo zraven omenjenega ponujal še konferenčno sobo za 60 oseb ter savno in solarij za potrebe hotelskih gostov. Na slovesni otvoritvi j e igrala Godba na pihala iz Dornave pod vodstvom Zlatka Munde, za atraktivnost pa so poskrbeli padalci Aerokluba Ptuj, ki so za doskok izbrali parkirišče gostišča. S pesmima Šmihel pa eno kajžico imam in Neču, da te kunem, so se predstavili pevci Domavskega okteta, ki ga vodi profesorica Simona Žgeč-Veselič, in ustvarili slovesno vzdušje. Lastnik gostišča »Botra«, Janko Cigula, je v pozdravnem govom predstavil novo pridobitev, ki je zrasla s prizadevnim delom in lastnimi vloženimi sredstvi, predstavil osebje gostišča in se zahvalil gradbenim izvajalcem, ki so izvajali dela. Nastopili so tudi člani tamburaške sekcije Prosvetnega društva »Ruda Sever« Gorišnica, ki so zaigrali Koračnico in Venček ter dokazali, da strune po tolikih letih še vedno milo zvenijo. Slavnostni govornik je bil župan občine Gorišnica Slavko Visenjak, kije dejal, daje upravičeno ponosen na dosežek, ki bo služil vsem, zato se je napredka vredno veseliti, ob tem pa izrazil zadovoljstvo ob otvoritvi prvega hotela v občini Gorišnica. Slovesnosti se je udeležil tudi ptujski župan Miroslav Luci, ki je zakoncema Cigula čestital ob uspehu in jima zaželel, da bi hotel nudil zadovoljstvo vsem, ki jih poti vodijo na relaciji Ormož-Ptuj. S svojo prisotnostjo in iskrenim nagovorom je presenetil podpredsednik Turistične zveze Slovenije, Anton Rous, kije dejal, da si ob videnem želi, da bi hotel postal pomembna točka na vinsko-turistični cesti, ki bo v veselje popotnikom, tako domačim kot tujim. Ob tej priložnosti je najavil prvo večjo skupino popotnikov, ki so po pešpoti krenili iz Lendavskih goric proti Mariboru in so v mesecu maju hotel »Botra« tudi obiskali. Obred blagoslovitve je opravil domači župnik, g. Ivan Holobar. Vrata družinskega hotela »Botra« sta simbolično odprla in predala namenu hči Doris in sin David, ki bosta pomagala pri vodenju in delu ter nadaljevala družinsko tradicijo staršev. Po ogledu prostorov in pogostitvi, ki so jo ob tej priložnosti pripravili zaposleni, so se na novem kegljišču pomerili gorišniški župan Slavko Visenjak, župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, zasebni zobozdravnik Zlatko Sok in podpredsednik Turistične zveze Slovenije Anton Rous, ki so uživali v podpori številnih navijačev. Da se v novih prostorih da preživeti prijetne trenutke, so dokazali vsi zaposleni, ki so se trudili, da bi s prijaznostjo, prijetnostjo in domačnostjo prepričali vse zbrane k ponovnim obiskom. Prijazno povabilo seveda velja tudi vam! Peter Kirič Turistično društvo Cirkulane se predstavi krb za urejenost vasi in okolice, obujanje starih navad in organizacija tradicionalnih prireditev so glavni dejavniki in smernice Turističnega društva Cirkulane. Na ustanovitvenem zboru 20. 11. 1993 se je društvu priključilo 26 članov. Predsednik Zvonko Bratušek po osmih letih uspešnega delovanja rad poudari, da se je število članov povečalo na 35. Z delom je zadovoljen, vendar bi si kljub vsemu želel večjega sodelovanja z Odborom za turizem občine Gorišnica. Turističnemu utripu in kulturnemu delovanju dajejo svoj pečat številna društva, s katerimi sodelujejo in tako bogatijo ponudbo kraja.To so KPD Franček Kozel, PGD Cirkualne, DVS Haloze, Komisija za kulturo občine Gorišnica, LRO Halo d.o.o. in še kdo. Prva pomembna prireditev društva v letu je maškarada ali »fašenk« s tradicionalno povorko po Cirkulanah.Vsakoletne povorke se udeleži okoli 900 mask in vsaj še enkrat toliko obiskovalcev. TD vsako leto pripravi izbor najlepših mask in jih nagradi, zatem pa sledi ples in rajanje vse do poznih jutranjih ur. Lani so uspeli obnoviti celotno ograjo na romarski poti k S v. Ani. Popravili so tudi nekaj stopnic, daje pot lažja. TD uspešno sodeluje na prireditvi «Pesem klopotcev« na gradu Bori. Z marljivimi člani društva iz Malega Okiča vsem obiskovalcem omogočijo ogled »postavitve klopotca«. Ena naj večjih prireditev TD Cirkulane je martinovanje na gradu Bori. Predsednik Zvonko Bratušek rad pove, da bi brez pomoči DVS Haloze in občinske Komisije za kulturo prireditev težko izpeljali. Tare jih problem kadrovske zasedbe, saj je prireditev zelo obsežna in povezuje vse sosednje občine. Zraven omenjenih dejavnosti je potrebno poudariti, da so si zadali veliko načrtov za prihodnost. Eden izmed njih je ocenjevanje urejenosti stanovanjskih hiš in kmečkih gospodarstev na Haloškem območju občine Gorišnica. Ob vpadnicah v kraj bodo postavili pozdravne table, ki bodo turiste in obiskovalce že na obronku kraja sprejele z dobrodošlico. Na gradu Bori si skupaj z konjeniškim klubom delijo turistično informativno pisarno, kjer bodo obiskovalci lahko dobili informacije o turistični ponudbi in spremljevalni servisni dejavnosti, ki jih iščejo turisti, o možnostih organiziranih ogledov po prelepih Halozah, prav tako pa tudi informacijo o turističnem in kulturnem utripu kraja. Društvo vsako leto organizira tudi strokovno ekskurzijo na kateri pridobiva nove, ustvarjalne ideje. Haloški griči, odkritost in gostoljubnost domačih ljudi, pesem klopotcev ob jesenski trgatvi, številne znamenitosti in značilna kulinarika vabijo vsakega obiskovalca, da daleč od mestnega hrupa in vse hitrejšega ritma sodobnega sveta, pozabi na vsakdanje težave in si nabere novih moči. Tanja Maroh Turistično društvo Cirkuane organizira ocenjevanje urejenosti stanovanjskih hiš in kmečkih gospodarstev na haloškem delu Občine Gorišnica. Vse, ki bi želeli sodelovati, vljudno vabimo, da pošljejo izpolnjeno prijavnico na naslov: TD Cirkulane, CIRKULANE 40/a, 2282 Cirkulane do 15. 8. 2001. Poznejših prijav ne bomo upoštevali. Z vednostjo lastnika lahko prijavnico pošlje tudi sosed, prijatelj ali predsednik VO. Rezultati bodo objavljeni na martinovanju na gradu Bori. Predsednik TD Cirkulane Zvonko Bratušek Prijavnica Priimek in ime Naslov Prijavljam se za ocenjevanje: Stanovanjske hiše z okolico I I Kmečkega gospodarstva I__| z okolico TDC - "sledi podelitev nagrad najboljšim maskam Konjeniški klub Bori C/6? e ni, kar ne more biti, pa ni VVtrcba govoriti, pravijo ljudski modreci.To je že res, vendar je in ga imamo. Imamo prvi konjeniški klub na gradu Bori. Ustanovljen je bil lani septembra in v svoje vrste združil ljubitelje najbolj čutne in plemenite živali - konja.To je velika popestritev in oživitev stavbno in arhitektonsko bogatega gradu, kralja nad vinskimi goricami. Konjeniški klub Bori je v svojih vrstah združil 22 članov iz občin Gorišnica, Dornava in Zavrč. Predsednik kluba Franc Milošič pravi, da so dolgo iskali primemo lokacijo, prepričan pa je, da so našli najboljšo. Lotili so se prostovoljnega dela, pričeli s čiščenjem okolice in postavitvijo ograje. Tako so pridobili lepo urejen prostor za izpust konjev. Ker pa kraj še nima urejenega vodnega napajanja, so zaprosili za pomoč občinsko upravo, ki jim je priskočila na pomoč pri izgradnji 13 0 m dolgega vodovoda. KK Bori je gostoval že na mnogih prireditvah. K sodelovanju jih rada povabijo različna turistična in kulturna društva, saj s svojo atraktivno opremo popestrijo marsikatero prireditev. Letos so se udeležili pustnega karnevala na M d® Ptuju in s kočijo in vsemi častmi popeljali »princa karnevala«. Organizirali so tudi pohod prijateljev po haloških poteh. 25 km dolgo pot so zaključili na gradu Bori. Domačini so jih sprejeli z velikim navdušenjem, najbolj veseli pa sojih bili otroci. Takrat j e marsikdo lahko preizkusil svoje jahalne veščine. V župniji Sv.Marjete v Gorišnici, so na Štefanovo blagoslovili konje. Kar 18 jih je bilo v vrsti.V okviru občinskega praznika občine Dornava so bili člani KK Bori glavni organizatorji slovenjegoriške konjenice, kjer je sodelovalo 50 jahačev iz Slovenije in sosednjih držav. KK Bori je že postal član Treking zveze Slovenije (terenskega jahanja). Radi se odzovejo svatbenim vabilom in s kočijo popeljejo mladoporočenca. Za to imajo pripravljene 4 kočije. V svoj program so si zadali dve pomembni prireditvi - organizirati lokostrelsko tekmovanje konjenikov in viteške igre na gradu Bori. Informativni biro si delijo skupaj z TD Cirkulane in so dosegljivi ob vikendih. V svoje vrste vabijo vse ljubitelje tega športa, saj bodo kmalu organizirali tudi šolo jahanja. Z velikim veseljem se bodo odzvali vsakršnemu vabilu,ki ga bodo Šmarnice 2001 ot že prejšnje leto smo tudi v letu 2001 imeli v Zagojičih svoje šmarnice. Brale so se v Gočlovi kapeli. Vsi vaščani smo skrbeli za urejeno okolico okrog kapele. Vaški odbor je tlakoval tla. Horvat Janez j e priskrbel nove klopi, babica Liza pa je poskrbela za rože. V kapelo je bil vgrajen tudi novi zvon, ki nas je klical k šmarnicam. Ob 19.30 smo začeli z molitvijo rožnega venca. Potem je nekdo izmed starejših otrok prebral zgodbo iz knjige Janeza Boška Delajte dobro in pustite vrabčkom čivkati. Zgodbe so kratke in govorijo o sanjah Janeza Boška. Po zgodbici, ki je imela vedno neki nauk, so sledile litanije Prostor za izpust konjev je pripravljen Mi smo pripravljeni, kaj pa vi? prejeli. KK Bori je nedvomno velika pridobitev kraja ob razvijanju kulturnih, turističnih ali zgolj ljubiteljskih prireditev. Kdo se ne bi veselil jahanja po razgibanih poteh haloških bregov in srkal lepot neokrnjene narave. Tanja Maroh Matere Božje. Te je prebral nekdo izmed mlajših otrok. Naš molitveni del smo zaključili še s kratkimi molitvami, ki so jih znali tudi naj mlajši otroci. Nato je zadolženi pozvonil z zvonom. Gočlova babica nam je razdelila listke, nato pa smo se lahko še posladkali. Maj je hitro minil in že je bil tukaj zadnji dan, ki smo ga zaključili z odličnimi pizzami. Hvaležni sva Gočlovim, ki vzdržujejo kapelo in poskrbijo, da vsak dan šmarnic mine veselo in nepozabno. Šmamičarki Anja in Lea Uspešne gospodinje ruštvo gospodinj občine Gorišnica deluje že tretje leto. Ustanovljeno je bilo na pobudo sedanje predsednice g. Terezije Krajnc in takrat še maloštevilnih, istomislečih žena in deklet, ki so danes tudi aktivne v UO društva. Počasi seje članstvo večalo in danes šteje društvo 160 članic. Kljub temu, da jim v družinah ne manjka dela, najdejo čas tudi za strokovno usposabljanje in prijetno druženje na sestankih in ostalih aktivnostih v društvu. Tudi možje in fantje jih pri tej dejavnosti podpirajo in najdejo razumevanje. Znano j e, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska, za vsako uspešno žensko pa vsaj dva moška, ki jo ovirata. Ta rek tu v celoti ne velja. S svojim usposabljanjem so letos zaključile v času pred veliko nočjo. S pomočjo strokovno usposobljenih predavateljev so tej sezoni obravnavale naslednja področja: priprava rib, varovalna prehrana, kanapeji - obloženi kruhki, testenine v omaki (lasagne), priprava zelenjave, mlečni izdelki, vzgoja rož, božični in velikonočni aranžmaji. Vsa predavanja so vodili strokovnjaki iz Živilske šole Maribor in Kmetijske šole Ptuj. V predavanja je bilo vedno vključeno tudi praktično delo, tako da dober uspeh nikoli ni izostal. Izobraževanje je potekalo po vsej občini Gorišnica, v gasilskih in vaških domovih. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za razumevanje gasilskim društvom Gorišnica, Zamušani, Gajevci, Moškanjci, Formin, Osnovni šoli Cirkulane, Vaškemu odboru Cunkovci in Društvu upokojencev Gorišnica. Društvo gospodinj sodeluje na skoraj vseh prireditvah v občini Gorišnica in zunaj nje. Nepogrešljive so na občinskem prazniku občine, na prireditvi Mi in vino, na gasilskih prireditvah in še kje. Med ostalimi dejavnostmi društva se je uveljavil pohod Spoznajmo naš kraj, kjer spoznavajo zanimivosti in ljudi naše občine. Marsikdo izmed nas namreč zelo slabo pozna bližnje kraje naše občine, saj je modema arhitektura tudi pri nas globoko posegla v prej idilične vasi naše občine. Omeniti velja tudi strokovni ogled treh turistično usmerjenih vasi v okolici Slovenskih Konjic, kjer so naše gospodinje spoznale celoten proces od vzgoje do trženja rož. Na tej poti so si ogledale tudi samostan Žička Kartuzija. Tradicionalna je postala tudi Velikonočna košarica, ki jo vsako leto podarijo osamljenim ali kako dmgače ogroženim dmžinam. Zadnji letošnji izlet jih je vodil v turistično vasico Narin, kjer so skupaj z županom g. Slavkom Visenjakom uspešno predstavile našo občino. Upravni odbor dmštva, ki ga zelo uspešno vodi g.Terezija Krajnc, se sestaja po potrebi. Svoje »lovke« ima razpredene po vsej občini, levji delež pa opravijo tudi odbornice po vaseh. Pri slednjih se lahko včlanite tudi v njihovo uspešno družbo. To so: Cunkovci - Zdenka Valenko, Mala Vas - Marija Kolarič, Muretinci - Darinka Rožmarin, Gajevci - Marjana Rižnar, Placarovci - Marija Šacer, Formin -Zinka Žuran, Gorišnica - Darinka Horvat, Moškanjci - Marija Visenjak, Zamušani - SlavicaPignar, Gradišča - Darinka Arnečič, Gajevci- Alenka Bezjak, Gradišča -Marija Lesjak, in Zagojiči - Marjana Prelog. Na zadnjem letnem občnem zboru 20. aprila 2001 so si zadale smernice za delo dmštva v bodoče. Seveda tudi pri njih ne gre brez denarja, saj finančna sredstva omogočajo, da lahko društvo »diha« s polnimi pljuči. Glavni delež so sredstva občine Gorišnica, za kar se županu in občinskemu svetu prisrčno zahvaljujejo in upajo, da jim bodo tudi v bodoče stali ob strani. Nasvidenje na občinskem prazniku občine Gorišnica. Alojz Župec Na Dominkovi domačiji Otroci OŠ Gorišnica okopavajo zdravilna zelišča, lukarice in upokojenci pa so združili svoje moči pri urejanju okolice. Leta 2000 je skupina sedmih učencev OS Gorišnica pod vodstvom profesorice Zdenke Zver izdelala raziskovalno nalogo o zdravilnih zeliščih. Takrat so pri Dominkovi domačiji tudi zasadili gredico z zelišči, ki jo sedaj urejajo učenci višjih razredov osnovne šole, v počitniških dneh pa jih nadomestijo upokojenci. Zelišča \ seveda sušijo, načrtujejo pa tudi njihovo prodajo obiskovalcem. Občina vzorno skrbi za urejenost Dominkove domačije, a za večja dela je dvoje hišnikovih rok premalo. Pri večjih akcijah mu pomagajo člani Društva upokojencev Gorišnica. Skrbijo za okensko cvetje, temeljito so očistili brežino nad učilnico na prostem ob ribniku, odpeljali ostanke peči za žganje lončene posode in drva, ki so bila pripravljena v ta namen. Čistilna akcija brez odziva ilo je le nekaj dni po tisti nedelji, ko so se v domu kulture razvnele strasti, ko ni bilo več pomembno, kateri stranki pripadaš, temveč si ali nisi za novo občino. Mojo pozornost so pritegnili plakati, ki so vaščane pozivali na veliko čistilno akcijo. Ob pogledu na kopico organizatorjev (našteta so bila vsa društva, ki delujejo v krajih) me je prešinilo: »No, končno smo stopili skupaj.« Toda želje so eno, resničnost pa drugo, ali kot pravi pregovor, ne hvali dneva pred večerom. V petek, na dan napovedane akcije, sem že malo pred dogovorjeno uro »dežurala« pred zbirališčem za našo vas. A glej ga zlomka! Minila je ura, dve, pa nikjer nikogar. Ko tudi po treh urah ni bilo nikogar, sem obupala. Ne vem, ali so tudi drugi, tako kot jaz, čakali, da bo nekdo prišel prvi, ali so jih zrevoltirali nedeljski dogodki, dejstvo je, da se na povabilo v naši vasi ni odzval nihče (kolikor vem je bilo tako tudi drugod). Vsekakor ne more biti izgovor služba, saj je bil petek dela prost dan. Morda pa so nekateri zmotno prepričani, da v njihovi vasi čiščenje ni potrebno, oziroma da se to njih ne tiče. Kakorkoli, škoda je, da je akcija, ki je bila tako široko zastavljena, tako neslavno propadla. Morda pa kdaj v prihodnje, ko bo na naša vrata potrkala ekološka zavest. Morda... Mateja Muršec Presejali so kompost in z njim pognojili zdravilne rastline, okopavali sončnice, ki zdaj že živahno rastejo, in z obračanjem proti soncu veselo opravičujejo svoje ime. Skrbijo tudi za brajde, ki obkrožajo domačijo. Za upokojence je to prijetna oblika druženja, ki prinaša veselje in korist hkrati. Anica Cvitanič Na Dominkovi domačiji Sv. Ana Dobro pripravljena okrogla miza CTV7 a pobudo Občinskega I (/odbora Nove Slovenije je bila 15. junija 2001 v kulturnem domu Gorišnica uspešno izvedena okrogla miza na temo: Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. V uvodnem pozdravu je gostom zaželela dobrodošlico ga. Petra Sok. Na okrogli mizi so sodelovali vrhunski strokovnjaki z medicinskega, moralno-etičnega in s političnega področja: prof. dr. V čast 10. obletnici slovenske državnosti 0/7 a predvečer desete obletnice A (/slovenske državnosti je bila v farni cerkvi Sv. Marjete darovana svečana maša. Obred sta opravila farni župnik g. Ivo Holobar in dekan završke dekanije g. Emil Dreu. Pri maši so sodelovali člani Občinskega odbora Nove Slovenije. Farni župnik g. Ivo Holobar je na izčrpen način orisal dogodke zadnjih desetih let. Na začetku svete maše je zadonela pesem Slovenec sem, ki jo je zapel stari cerkveni zbor pod taktirko g. Mira Muleja. Po končani maši je predsednik Občinskega odbora Gorišnica g. Silvo Sok nagovoril prisotne in jih povabil na kresovanje in obujanje spominov na začetke naše mlade države. Družabnega srečanja se je udeležilo lepo število občanov, ki čutijo, ne glede na strankarsko pripadnost, da le samostojnost, enotnost in poštenost slovenskega naroda prinašajo srečo in blagostanje. Večer sta popestrila mlada pevka Melita Golob, ki je zapela svoje naj novejše skladbe, in g. Rihtarič z glasbeno spremljavo. Alojz Župec Tomaž Tomaževič, predsednik državne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo, dr. Karel Bedemjak, moralni teolog in dr. vet. Alojz Sok, poslanec Nove Slovenije v državnem zboru. Z veliko mero znanja so vsak na svojem področju z argumenti za in proti utemeljevali zdravstveni, moralno-etični in politični vidik zakona o zdravljenju neplodnosti. V aktivni razpravi so odgovarjali na zastavljena vprašanja prisotnih občanov. Skoda, da ob obisku vrhunskih strokovnjakov v naši občini ni bilo večjega zanimanja za to zanimivo predavanje. Alojz Župec Idriart 2001 ot že nekaj let, tudi to poletje gostuje na gradu Bori Idriart, pobuda za razvoj medkulturnih in interdisciplinarnih povezav skozi tokove umetnosti. Mednarodno srečanje bo trajalo od 4. julija do 18. avgusta. V okviru letošnjega srečanja Idriart bo potekalo več delavnic. Naj omenimo nekaj tem, s katerimi se bomo ukvarjali v letošnjem poletju: znanost, socialno vprašanje, svoboda, umetnost in gospodarstvo, vizija prihodnosti, osebna in nacionalna identiteta, socialna vključenost in izključenost, ustvarjanje skupnosti - od lokalnega v globalno, skupinsko delo, zdravo življ enj e, kaj j e razvoj... Kot vidite, j e tem več kot dovolj, zato vas vabimo, da se nam pridružite Andrej Horvat Pgd Cirkulane (25) omagati sosedu in o/ sovaščanu je vrlina, ki je prisotna v zavesti vseh članov prostovoljnih gasilskih društev. Združena v GZ Gorišnica lažje premagujejo težave in potrebe, ki jih sami ne bi mogli rešiti.Tako je tudi PGD Cirkulane dobilo mesto v življenju tamkajšnjih ljudi, saj šteje že več kot 100 članov in članic. Z razvojem in spremenjenim načinom življenja se spreminjajo tudi potrebe po strokovno zahtevnejšem pristopu pri gašenju požarov. 26. januarja je bilo v gasilskem domu v Cirkulanah strokovno srečanje prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Henkel Slovenija in PGD Cirkulane. Mariborčani so Cirkulančanom podarili 4 komplete izolirnih dihalnih aparatov, namenjenih za gašenje notranjih požarov. Vrednost opreme ocenjujejo na 1,5 mio tolarjev. Daje prišlo do te dokaj nenavadne naveze, gre zahvala lokalni razvojni agencij Halo iz Pristave.V okviru svoje dejavnosti je ta v lanskem letu organizirala strokovno ekskurzijo po Halozah. Gosteje pot privedla tudi do gasilskega doma v Cirkulanah. Udeleženec ekskurzije, poveljnik PIGD Slovenija Alojz Satler, je pri pregledu opreme opazil pomanjkljivosti in ponudil pomoč. Ob podaritvi dihalnih aparatov je potekala tudi strokovna predstavitev. V imenu PGD Cirkulane je iskreno zahvalo izrekel predsednik Ivan Tetičkovič. Tanja Maroh Evropohodniki na Borlu udi občina Gorišnica se je priključila k pomembnemu dogodku Evropohod 2001. Po mnenju Komisije za evropske pešpoti je grad Bori postal izbrana postaja za vse evropohodnike, kjer so lahko uživali v bogati kulturni dediščini in s seboj v svet ponesli naš košček kulture in naše sporočilo. Evropohod 2001 je pričel svojo pot po Sloveniji 27. maja 2001 na mejnem prehodu Hodoš. Od Madžarov smo Slovenci sprejeli eurofon, simbol evropohoda. To je palica, v kateri je nameščen poseben magnetofon, kamor so snemali razne recitale, pesmi, misli,... Torej odlična priložnost za promocijo naše občine. Dogodek vključuje več milijonov Evropejcev, zaključil pa se bo konec septembra 2001 v Strasbourgu v Franciji. Na gradu Bori smo evropohodnike pričakali 31. maja ob 16.00. Za prijetno in veselo vzdušje je s svojo frajtonarico poskrbel Peter Vesenjak mlajši. Tako je eurofon posnel na svoj trak tudi naš kulturni program in s seboj ponesel sporočilo ljudi občine Gorišnica, ki se glasi: "S pomladnim optimizmom, ki nas obdaja, ter duhovno močjo vstopamo tudi mi,skupaj z vami evropohodniki, novim izzivom naproti. Na poti povezovanja med narodi, na poti sprave in miru, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakopravnosti, predvsem pa razumevanja in nesebične ljubezni vam želimo veliko uspeha." Tanja Maroh 1. cunkovski kolesarski maraton počastitev 1. maja, praznika dela, je bil na pobudo g. Marjana Valenka in VO Cunkovci organiziran 1. kolesarski maraton. Udeležili so se ga mladi in malo manj mladi Cunkovčani. Naj starejši udeleženec je bil g. Franc Žohar, najmlajša pa Anja Prelog iz Zagojičev. Maratona se je udeležilo 28 zanesenjakov pod geslom »Na kolo za zdravo telo«. Vožnja je potekala iz Cunkovcev skozi Sobetince in Zagojiče. V Gorišnici so prečkali magistralno cesto Ptuj Ormož, nato pa jih je pot vodila prek novega nadvoza v Zamušanih, kjer so zavili za Prerad. Tam sojih čakali malica in osvežilni napitki, ki jih je pripravila družina Šegula. Po napolnjenih baterijah so se skozi Tibolce in Moškanjce vrnili pred vaški dom v Cunkovcih, kjer so jih čakale dobrote z roštilja. Na cilj so pripeljali brez poškodb, razen blagega padca, ki pa ni pustil hujših posledic. Ob zaključku so sklenili, da to ni bil zadnji maraton. Alojz Župec Pridi, pridi sveti duh 0/7/7 aj, po prepričanju večine / / C/najlepši mesec, so še posebej z nestrpnostjo pričakovali letošnji birmanci. 50 sedmo in osmošolcev se je že vse leto pripravljalo na sprejem zakramenta, ki pomeni vstop v svet odraslih kristjanov. Letos poleg rednega verouka sicer ni bilo organiziranih posebnih birmanskih skupin, kot je bilo to v navadi v preteklih letih, ampak so bodoči birmanci toliko bolj aktivno sodelovali pri nedeljskih mašah in rednem verouku. Konec aprila smo zanje pripravili nekakšne »mini« duhovne vaje. Trajale so malo čez dopoldne. Mladi so po skupinah in vsak zase razmišljali o nedelji, njenem pomenu, kakšna je in kakšna naj bi bila. Na vprašanje o nedeljskem delu so posebej ostro in enotno odgovorili z ne. Morda bi morali temu prisluhniti tisti, ki odločajo o tem. Bolj ko seje bližal veliki dan, bolj je rasla napetost med birmanci, starši in botri. Zadnji teden je bil za marsikoga prava norišnica. Za birmance je bila najtežja preizkušnja ponedeljkova skušnja. Birmovalec dr. Stres, ki je prvič mudil v tem delu Haloz, j e, kot j e to v navadi, nekoliko preveril njihovo znanje. Seveda na koncu sploh ni bilo tako hudo, kot so se bali na začetku. Toda strah ima velike oči, čeprav je znotraj votel. Sredi tedna so starši poskrbeli za urejeno okolico in notranjost cerkve, da bi se birmovalec, birmanci in ostali čim bolje počutili. Kot bi mignil je bila tukaj sobota, 19. maja. Že dopoldne so se v središču Cirkulan začeli zbirati takšni in drugačni kramarji. Fotografi in prodajalci podobic so v dirki za čimbolj donosnim poslom nenehno oprezali za birmanci in njihovimi starši. Birmanci pa so nestrpni in malce prestrašeni pričakovali veliki dogodek in ko je ta tudi prišel, so končno lahko sproščeno zadihali in se prepustili veselju. Botri pa so odprli denarnice... Čas bo pokazal, koliko jih bo ostalo povezanih še naprej s cerkvijo, katere pa bo posrkal pust vsakdan Mateja Muršec "Biti ali ne biti", to je zdaj vprašanje Obnovitvena dela v drugi fazi župniji Sv. Barbare poteka obnova dveh podružničnih cerkev: Sv. Elizabete v Pohorju in Sv. Ane na Velikem Vrhu. Ker je to velik finančni zalogaj, dela žal ne potekajo tako hitro, kot bi si želeli. Letos tudi država ni nakazala sredstev, kajti projekt trenutno ni na prednostni listi. Klub temu se nekako znajdejo in marsikatero delo opravijo kar sami. Kot kaže bodo najprej končana dela pri Sv. Elizabeti, kjer se že pripravljajo na obnovo kora in stopnic nanj. Pri Sv. Ani se v tem času lotevajo ometavanja. Ob pomoči »botra« so uspeli restavrirati sliko Sv. Urbana, ki pa je trenutno še ne morejo razstaviti. Cerkev na Velikem Vrhu bo bližajoči se god svoje zavetnice pričakala nepripravljena, vendar pa se bodo lahko romarji do nje pripeljali (prišli) po asfaltni cesti. Mateja Muršec Občni zbor v Gradiščah bčni zbor nas je ponovno spomnil na dogodke, ki so se zgodili v preteklem koledarskem letu. Domačini in predstavniki VO so izpeljali kar nekaj koristnih projektov. Eden izmed njih j e gotovo ulična razsvetljava, ki je speljana je od gornjih Gradišč vse do Klačin. Za naš kraj je to pomembna pridobitev, kajti s tem je noč postala svetlejša in prijaznejša. Sicer pa imamo še vedno nekaj km neasfaltiranih cest in domačini, ki pred svojim pragom tlačijo prašno cesto,upravičeno negodujejo. V nedeljo, 11.februarja, so se krajani zbrali na kmečkem turizmu Emeršič. Zraven pregleda dela v minulem letu so največ časa namenili pobudi iniciativnega odbora za ustanovitev nove občine Cirkulane. Po uvodni razlagi predsednika odbora Antona Kokota so skoraj vsi sodelovali v razpravi in ocenjevali razloge za oz. proti samostojni občini.Svoje mnenje sta izrazila tudi gosta občnega zbora, podžupan občine Gorišnica Jože Klinc in svetnik Zvonko Amečič. V programu svojega dela so, zraven že omenjenega, izpostavili še dve pomembni akciji v tekočem letu -prvomajsko kresovanje in čistilno akcijo v vasi. TanjaMaroh Čistilne akcije se je udeležilo veliko število gradiščancev A Ribiško tekmovanje Tunf 2001 nedeljo, 8. julija 2001, je potekalo v Mali vasi ribiško tekmovanje Tunf 2001. Organizator je bil ribiški klub Mala vas. Ribiški klub Mala vas je bil ustanovljen leta 2000. Pobudniki so izvolili svoje vodstvo in pravila. Že ob ustanovitvi so pokazali spoštovanje do narave, predvsem do domače okolice. Skupaj z GD Mala vas so uredili vaški tunf. Izkrčili so zelenje okrog ribnika in uredili okolico. Posadili so rože in okrasno drevje, ter naredili mostička čez tunf. Ribiško tekmovanje so priredili že P len umsko srečanje Škofijske karitas -Maribor 2001 CTSMani človekoljubne vVorganizacijc Karitas župnije Sv.Barbara iz Cirkulan smo se tudi letos udeležili plenumskega srečanja, ki je potekalo v škofijski avli na Slomškovem trgu v Mariboru v soboto, 31.3.2001. Vodilo srečanja je bilo: ((Prostovoljnost socialna pravičnost solidarnost - poštenost«. Program se je pričel s sveto mašo v Stolnici, ki jo je vodil gospod škof, dr.Franc Kramberger. Po maši smo se preselili v škofijsko avlo, kjer seje pričel plenum. Po uvodnem pozdravu voditelja in besedi gostov smo slišali poročilo škofijske in župnij skih oz.dekanij skih Karitas. Direktor škofijske Karitas Maribor, gospod Branko Maček, je ob 10-letnici odmevnega delovanja lani, a le za člane kluba. Letos se je tekmovanja udeležilo 37 ribičev iz celotne občine Gorišnica. Prireditelj je pripravil hrano in pijačo za tekmovalce in za goste. Tekmovanje si je v lepem sončnem popoldnevu ogledalo veliko občanov, ki so prišli na nedeljski izlet ali pa navijat za svoje tekmovalce. Po triurnem ribolovu so si prva tri mesta razdelili: prvo mesto: Davorin Kolarič, Zagojiči; drugo mesto: Igor Krajnc, Gajevci; tretje mesto: Martin Krajnčič, Gajevci. Vsa pohvala organizatorju, ki se trudi za urejenost in dogajanje okrog vaškega tunfa. Maj a Tuš Kolarič Karitas, izrazil nekaj bogatih misli in besed. Sprašujemo se zakaj toliko zaprtih dlani pri tistih, ki imajo oz. tistih, ki bi še lahko delili s človekom, ki potrebuje pomoč. Zakaj ne znamo deliti vsakdanjega kruha? Zakaj gledamo le nase in pozabljamo, daje potreben le trenutek in tudi sam lahko padeš v revščino? Zakaj si ne dovolimo pomagati? Zakaj želimo več, kot potrebujemo? Zakaj smo nevoščljivi, če sosed dobi pomoč? Zakaj,zakaj...? Karitas velikokrat opozori, da je potrebno pomagati nositi križ, obrisati poten obraz, sprejeti sočloveka v naročje, znati biti blizu, spremljati, občutiti stisko. Srečanje smo zaključili v restavraciji Emavs, ob bratskem »agape« ob mizi. Tanja Maroh Igra narave C5r''udi v naravi pride občasno do KO naravnega kloniranja. To je doživel tudi krompir na sliki, ki sije nadel kar malo človeške oblike. Ne ve se, ali seje ponorčeval iz človeka, ki tako brezbrižno onesnažuje okolje in naravne vire ali pa nas mogoče opozarja, da je skrajni čas, da prizanesemo materi naravi, sicer bo tudi človek spremenil prvotno obliko. Stari rek namreč pravi: Človek odpušča včasih, bog vedno, narava pa nikoli. Alojz Župec Tudi v Cunkovcih si z delovnimi akcijami lepšajo okolje. Med eno takšnih akcij so uredili tudi "rondo". Praznovanje dneva državnosti Cyp epublika Slovenija ' /praznuje letos 10. obletnico obstoja. To je dogodek, ki ga je potrebno dostojno počastiti. Ob Dnevu državnosti je komisija za kulturo v naši občini pripravila odmevno prireditev. N a predvečer praznika, 24. junija, smo se zbrali v poročni kapeli borlskega gradu, kjer je župan g.Slavko Visenjak s slavnostnim govorom obeležil ta pomemben zgodovinski dogodek. Sledil je koncert komorne skupine Pro mušica tibicinia iz Maribora. Člani Mariborske opere so nam predstavili dela J. Straussa, E. Bergerja, A. Mascheronija, C. M. Ciererja in S. Joplina. V krajšem koncertu so nas popeljali v svet operetnih melodij in valčkov. Nato je sledila otvoritev razstave del študentov katedre za fotografijo v Pragi. Udeleženka razstave je bila tudi domačinka Tanja Verlak, ki je na letošnjem Emzimu med 214 avtorskimi opusi prejela tretjo nagrado, na Dnevih evropske kulturne dediščine pa drugo nagrado. Prireditve ob Dnevu državnosti se je udeležilo veliko občanov, ki so do konca zapolnili lepo grajsko kapelo na Borlu, ki je ob zvokih violin, klavirja in flavte zazvenela v vsej svoji čarobnosti. Slavica Cvitanič Govor župana na proslavi ob dnevu državnosti ospe in gospodje - povabljeni gostje. Lepo pozdravljeni na dan po desetih letih, ko so nas navdajali različni občutki, od strahu, upanja, negotovosti in zanosa, ko so čustva odigrala pomembno vlogo, vlogo, ki smo si jo kot majhen narod že dolgo želeli. Ja - dobili ali točneje pridobili smo si našo samostojnost, odločili smo se za demokratično družbo. Samostojnost je za nekatere vrednota sama po sebi, za druge ni. Za Slovenijo lahko po desetih letih rečemo, da je ta samostojnost opremljena z atributi, pa čeprav zadovoljstva ali pričakovanega danes ne najdejo vsi - vsi pa smo skupaj in vsak zase odgovorni, da ustvarjamo pogoje zadovoljstva za nas in za rodove, ki prihajajo za nami. Nesporno je, da se še danes dogajajo odločilni koraki, dosežki, kot so vstop v EU -demokracija je našla pot v razmišljanju - gospodarstvo dobiva na veljavi. To so dejstva, ki jih je potrebno negovati kot otroka.V politiki pa mnogokrat prihaja do nasprotij, tudi ko gre za pomembne korake za vse državljane - lep dokaz j e že to, da se politiki ne morejo dogovoriti o skupni proslavi, kdo bo kje govoril - to pa daje grenki priokus še tako pomembnemu jubileju, kot je deseta obletnica samostojnosti. Naša naloga je, da ohranjamo vlaganja preteklosti, vzdržujemo obstoječe in na najboljši možni način za vse državljanke in državljane vlagamo v razvoj prihodnosti - v razvoj znanja in ohranjanje našega okolja. Veliko je osebnih videnj in hotenj, kako bi izboljšali to ali ono, skupno pa imamo vsi eno Slovenijo, Slovenijo, kije naša. Podaljšana roka države je občina. Smo se kdaj vprašali, ko snujemo načrte za našo lokalno skupnost, načrte kaj vse bi morali ali radi imeli, da vsega tega ne bi bilo v takšni meri ali sploh ne, če ne bi imeli svoje države. Država s svojimi telesi in službami dela in mora delati za svoje občane, od nas pa je odvisno, če smo zraven ali pa nemo strmimo in gledamo, kako gredo dogodki mimo nas, mimo naših potreb in želja. Mi prav gotovo ne sodimo k nemim opazovalcem, krepko smo zraven in zato si lahko danes stisnemo roko in si čestitamo k prazniku. Spoštovani! Da bi se zavedali pomembnosti trenutka, ne samo danes, tudi jutri, doma, na cesti, na dopustu ali delovnem mestu - naj bo to naša želja ali odločitev - imamo državo - gradimo jo naprej. Sedaj pa nas naj obda umetnost glasbe in slike. Iskrene čestitke! Velik uspeh otroškega pevskega zbora OŠ Gorišnica troški pevski zbor OŠ Gorišnica se je v dneh od 6. do 10. junija udeležil 29. mednarodnega festivala pevskih zborov Svatky pisni v Olomoucu na Češkem. S tekmovanja so se mladi pevci vrnili z zlato medaljo. Takega uspeha seveda nismo pričakovali, čeprav smo se zadnji mesec pred nastopom zelo intenzivno pripravljali. V sredo zjutraj smo se udobno namestili v avtobus, pomahali staršem in se odpeljali dogodivščinam naproti. Otroci so osem ur vožnje dobro prenesli in v večernih urah smo se že namestili v Olomoucu. V četrtek zjutraj, smo se skupaj z vodičko, ki so nam jo dodelili, odpravili odkrivat zanimivosti velikega živalskega vrta. Kako so otroci uživali, ko so zrli v oči strašnim levom, seveda skozi debelo stekleno šipo, ko so jih pozdravile žirafe, opice in druge živali. Popoldan smo si ogledali nastop štirih zborov v Dominikanski cerkvi. V petek nas je pričakal veličasten grad Bouzov, ki je otroke še posebej privlačil, saj v njem snemajo pravljične filme. V eni izmed grajskih soban je iz otroških grl zadonela tudi slovenska pesem. Popoldan smo se vestno začeli pripravljati na naš prvi nastop, saj smo skupaj z zbori iz Češke, Madžarske, Turčije in Nemčije zapeli na koncertu v dvorani Reduta. Mnogoštevilnemu občinstvu smo zapeli venček slovenskih narodnih pesmi. Z velikim navdušenjem in aplavzom so gledalci pospremili male pevce z odra. Že je bila tu sobota. Naš veliki dan, za katerega smo se krepko pripravljali. Dvorane Sida, kjer smo tekmovali, si prej nismo smeli ogledati. Kar malce tesno nam je bilo pri srcu, ko smo stopili na velik oder v prostorni dvorani, v kateri je sedela le šest članska mednarodna komisija. Natančno so spremljali naših pet zapetih pesmi. Naš tekmovalni spored je bil sestavljen iz naslednjih pesmi: Narodna v prir. J. Kuharja: V dolinci prijetni, Tomaž Habe: Trata, Marij Kogoj: Ko smo spali, J. Krička: Mačja polka in P. Eben: Vlaštovky a snih. Kogojevo skladbo Ko smo spali smo izvajali a cappela, ostale skladbice pa je spremljal na klavir Ernest Kokot. Otroci so se zares potrudili in pokazali vse svoje znanje. Pesmi so zapeli natančno, sproščeno, z upoštevanjem vseh glasbenih elementov. Takrat seveda nismo vedeli, koliko naš nastop velja, kajti drugih zborov nismo slišali. Lahko si mislite, kakšno pričakovanje je bilo v otrocih, ko smo se popoldan namestili v Zimni dvorani sredi Olomouca, da bi izvedeli, kako smo se uvrstili. In kakšno veselje je preplavilo naše malčke, ko so prejeli zlato medaljo. Po razglasitvi rezultatov veselju ni in ni bilo konca. Na glavnem trgu v Olomoucu je odmevala naša pesem in visoko v zraku sta plapolali slovenska in občinska zastava. Nepozaben prizor! Zvečer smo še zaplesali v družbi pevcev iz številnih evropskih držav, tudi Brazilije. V nedeljo nas je čakala dolga pot domov. Vračali smo se polni lepih vtisov. Doma nas je čakalo novo presenečenje! Pred šolo je bila zbrana množica staršev in vseh tistih, ki so zvedeli za naš uspeh. Ko smo stopali iz avtobusa, nam je zaigrala godba na pihala. Tudi domači tamburaški otroški ansambel nam je pripravil topel sprejem. Spregovorila sta župan občine Gorišnica g. Slavko Visenjak in ravnatelj šole prof. Branko Širec. Čestitko so nam izrekli tudi člani MePZ in Prosvetnega društva. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila staršem, ki so mi stali ob strani, vestno pošiljali otroke na pevske vaje in sodelovali v pripravah na potovanje. Hvala tudi spremljevalcem Mileni, Juriju, Nikolini, Ernestu in Romanu, ki so poskrbeli, da so bili otroci na varnem in da jim je bilo lepo. Prav tako velja zahvala sponzorjem, ki so nam udeležbo na tekmovanju omogočili s svojimi prispevki. Sponzorji so bili: občina Gorišnica, OZVŽ Ptuj, Šiviljsvo B. Golob, TMD IN VEST, NLB Ptuj, Ko trans, Boxmark leather d. o. o. Kidričevo, Modmed d. o. o., Žiher d. o. o., BASF Slovenija, Chiptronik Reha center, Vogrinec Franc Zg. Hajdina, Brodnjak Marjan Gorišnica, Jurak TPM Moškanjci, Fric Andrej Gorišnica, Banka Koper, Pekarna Zorko, Mesarija Hrga, Certus, Mercator SVS, SLS + SKD Slovenska ljudska stranka, Trgovina Fortuna Muretinci in Alinea Davorin Zorli s.p. Gorišnica. Zborovodkinja Slavica Cvitanič m v_y Razstava Branka Zupaniča /7r. maja je bila v Mestni galeriji / Drava na Ptuju otvoritev razstave Gorišničana Branka Zupaniča. Gospod Branko Zupanič seje rodil v Muretincih. Že kot osnovnošolec je pokazal izjemen dar za slikanje. Kot sam pravi, je zelo ponosen na svojo prvo skupinsko razstavo pri šestnajstih letih. Poklic gaje zanesel v druge vode, v svojem prostem času pa je še vedno ustvarjal. Danes je svoj talent za slikanje in kiparjenje združil z marketingom in je samostojni umetnik. Sodeloval je na zadnjih slikarskih kolonijah na gradu Bori. Izkazal seje kot dober umetnik, gostitelj in tudi kot organizator prireditve. Zodolžen je bil za postavitev končne razstave del umetnikov, ki so na kolonijah sodelovali. Je član Likovne sekcije Rogoznica in Likovne sekcije Ptuj. V galeriji Drava je Branko Zupanič razstavil svoja dela, ki ga prikazujejo kot slikarja in kiparja. Njegova dela pripovedujejo in izražajo avtorjev odnos do realnosti okrog nas. Najpogostejši avtorjev motiv je tihožitje; čeprav uporablja kot motiv tudi figuro, krajino pa nekoliko manj. Maja Tuš Kolarič Srečanje cerkvenih pevskih zborov ptujske in završke dekanije nedeljo, 13. maja 2001, ob 15. uri, je potekala v polni župnijski cerkvi Sv. Marjete v Gorišnici revija cerkvenih pevskih zborov. Zbralo seje dvanajst pevskih skupin iz dekanij Zavrč in Ptuj. Povezovalec programa gospod Frenk Muzek, je prireditev najprej priporočil sv. Uršuli, ki je zavetnica petja. Sledila je uvodna majniška pesem Spet kliče nas venčani maj. Ob spremljavi orgel je pesem zadonela iz grl poslušalcev, ki so z navdušenjem pričakovali pevski dogodek. Sledil je pozdrav domačega župnika Iva Holobarja in pozdrav dekana ptujske dekanije patra Tarzicija Kolenka. Slavnostni gost prireditve je bil dr. Slavko Krajnc, profesor za liturgijo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predstavil je pomen cerkvenega petja pri bogoslužju. Sledil je nastop pevskih skupin iz naslednjih župnij: Sv. Barbara v Cirkulanah, Sv. Peter in Pavel na Ptuju, Sv. Ožbalt na Ptuju,Sv. Vid pri Ptuju, Sv. Andraž v Leskovcu, Sv. Doroteja v Dornavi, Sv. Marko niže Ptuja in domača cerkvena pevska zbora iz Sv. Marjete niže Ptuja. Prireditev se je končala z blagoslovom in pogostitvijo nastopajočih na župnijskem dvorišču. Maj a Tuš Kolarič Mladinska glasbena revija na Ptuju edemnajstega maja je minilo petnajst let, odkar je papež Janez Pavel II. prvič obiskal Slovenijo. V spomin na ta dogodek združenje KAM vsako leto pripravi mladinsko glasbeno revijo. KAM je kratica za katoliško mladino. V tem združenju smo zelo dejavni tudi mladi iz župnije Sv. Marjete v Gorišnici Letos smo pripravili revijo prav na dan papeževega 81. rojstnega dneva, 18. maja, v reflektoriju Minoritskega samostana na Ptuju. Predstavilo seje sedem zborov in skupin iz Šentvida pri Planini, Sv. Vida pri Ptuju, Maribora, Ljubečne pri Celju, Sv. Tomaža, Šmartna ob Paki in Sv. Jurija na Ptuju. Vsaka skupina se je predstavila z dvema skladbama. Po nastopu je morala odgovoriti še na vprašanje na temo papeževega življenja. Vsi so bili dobro pripravljeni, saj jim odgovori niso delali večjih težav. Po končanem glasbenem delu se je poslušalcem predstavil Jurij Sešek, voditelj oddaje Sobotna iskrica na radiju Ognjišče. Zbranim se je na kratko opisal svoje delo na radiju. Na koncu smo nastopajočim pripravili še prigrizek v kleti Minoritskega samostana, kjer so se lahko okrepčali in med sabo izmenjali svoje pevske izkušnje. Maja Tuš Kolarič Dominik spet odličen na mednarodnem tekmovanju saki dve leti poteka v Puli mednarodno tekmovanje mladih umetnikov, ki se pomerijo med seboj v znanju in obvladanju klasične harmonike. Tekmovanja se je že tretjič udeležil tudi Dominik Cvitanič, sicer dijak drugega letnika glasbene gimnazije v Mariboru. Poučuje ga prof. Slavko Magdič, ki je eden najbolj priznanih pedagogov v Slovenji in predavatelj na Fakulteti za glasbo v Puli. Program, s katerim se je Dominik predstavil na tekmovanju, je zraven dveh obveznih skladb vseboval še prosti program do petnajst minut. Dominik je svoje izbrane skladbe zaigral pred pet člansko mednarodno komisijo, ki so jo sestavljali koncertni mojstri iz Amerike, Rusije, Anglije in Hrvaške. S pravim občutkom za lepo glasbo je izvabil iz svoje harmonike najboljše. Oceno sestavlja: tehnika obvladanja instrumenta, artikulacija in korektnost notnega teksta, stil, težavnost programa ter muzikalnost in umetniški vtis. Dominik je prejel tretjo nagrado. Čudovito! Znova velik uspeh! Ponovno j e dokazal, da tudi v mednarodni konkurenci njegovo znanje nekaj velja. Vsi, ki ga poznamo, smo ponosni nanj, kajti ime našega kraja je s svojim uspehom ponesel tudi prek meja domovine. Mariborski župan, dr. Boris Sovič mu je, kot dijaku mariborske gimnazije, podelil posebno priznanje za uspehe na tekmovanju. Veliko uspehov mu želimo tudi v bodoče in vse čestitke! Klementina Pukšič Micika je našla moža 0/1/1 icika je lepa edinka A Z (/bogatega gruntarja Halča Goričana, ki je že dvanajst let vdovec. Trudi se, da bi hčerko vzgojil v pošteno in pridno dekle. To mu ob pomoči dekle Julike bolj ali manj uspeva. Harmoničnega življenja pri Goričanovih pa je konec, ko se Micika zaljubi v sosedovega Hanzeka, svojemu stanu prav nič primernega ženina. Ker ve, da oče zvezi nasprotuje, se skupaj z dragim domisli prebrisanega načrta. Micika »nevarno« zboli, Hanzek v vlogi doktorja pa ji kot edino zdravilo predpiše moža. Vaška klepetulja Pepa takoj začne pošiljati takšne in drugačne snubce Goričanovim. Toda Micika čaka le na enega, Hanzeka, ki ga na koncu po vseh zapletih tudi dobi. Tako bi lahko na kratko strnili vsebino letošnje predstave dramske skupine KPD »Franček Kozel« Cirkulane. Pod režijskim vodstvom Lojzeta Matjašiča so na oder postavili veseloigro Vinka Koržeta v štirih dejanjih Miciki je treba moža. Ampak to je le okvir, v katerega so vtkane še druge zgodbe in usode. Na odru so spet oživeli vaški posebneži, nekdanji odnosi med ljudmi, govorica, ki počasi izginja... Za slabi dve uri se je vrnila idilična preteklost. Skupina se je trudila delo čimbolj približati občinstvu, ker tudi in predvsem zaradi njega iz leta v leto pripravlja nove in nove predstave. In občinstvo je to znalo ceniti. Povsod Na poroki Micike in Hanzeka je bilo veselo. kjerkoli so nastopali, so gledalci z bučnim aplavzom med in po predstavi nagradili njihov trud. To pa je potrdilo, da so z izbiro dela predvsem pa domače govorice, zadeli v polno. Po februarski premieri je Micika iskala moža še na odrih Zavrča, Gorišnice, Markovcev, Velike Nedelje, Skorbe in Dornave. Naključje je hotelo, da so sezono zaključili na domačem odru prav na materinski dan. Poleg preizkušenih gledaliških mačkov je pri omenjeni predstavi sodelovalo tudi šest novincev, ki jim je letošnji uspeh gotovo lepa vzpodbuda za naprej. Sicer pa so igralski ansambel sestavljali: Franc Meznarič, Tadeja Lesjak, Mateja Muršec, Marjan Prašnički, Marija Hrastnik, Sebastjan Meznarič, Ana Črnivec, Aleš Klinc, Stanko Meznarič, Alenka Tetičkovič, Nataša Meznarič, Olga Demikovič, Franc Žuran, Marica Žuran, Ivan Debeljak, Marjan Meznarič, Andrej Žuran in Mojca Polajžer. Ker pa celotne predstave ne bi bilo brez tistih v zakulisju, »mojstra luči« in tehnične ekipe, izkoriščam to priložnost, da se jim zahvalim. Zvonko, Miro, Milan, Jože in Ivo hvala! Hvala tudi maskerki Majdi in režiserju g. Matjašiču, da sta znala ohraniti mimo kri tudi takrat, ko je dragim narasel pritisk. Ne smem pa pozabiti šepetalke Marinke brez katere bi, roko na srce, včasih »zmrznili«. Upam, da bo kdo izmed vas, ki to berete, prihodnje leto doživel ognjeni krst kot igralec, član tehnične ekipe... Mateja Muršec Konec dober, vse dobro! Odkrivali smo lepote vzhodne Slovenije cyj/l inula gledališka sezona je / Z C/bila za dramsko skupino KPD » Franček Kozel« Cirkulane ena najuspešnejših tako po odigranih predstavah kot odzivu občinstva. Komercialno gledano je prav zadnja predstava prinesla največ denarja. Ne sicer dovolj, da bi se lahko v njem kopali, vendar dovolj, da smo si lahko privoščili enodnevno ekskurzijo, katere cilj je ostal skrit vse do dneva odhoda. Da bi dan minil v prijetnem razpoloženju, smo s seboj povabili še naše »boljše« polovice in nekaj prijateljev. Sobota, 16. junij, morda res ni bil najbolj posrečeno izbran datum, saj je vsa Slovenija živela v pričakovanju srečanja Bush Putin, ki se je to popoldne odvijalo v prestolnici. Toda na srečo smo si za cilj ekskurzije izbrali vzhodno Slovenijo, tako da so nas na zgodovinski dogodek spominjale le številčnejše policijske patrole. Pot nas je skozi Ormož, sonce Prlekije, vodila dalje po žitnici Slovenije Pomurju do prve postaje Bogojine, vasi, ki je, kot nas je opozorila vodička, dala največ duhovnikov. Ogledali smo si čudovito Plečnikovo cerkev. Prav fascinantno je, kako mu je uspelo združiti različne materiale v zaključeno celoto. Preden smo zapustili kraj, so nam Mladi veseljaki pripravili nekakšen mini koncert in navdušili ne le nas, temveč tudi naključne turiste. Dobrega razpoloženja ni moglo skaliti niti nekaj dežnih kapelj. Do prihoda v Filovce seje vreme že umirilo. Med tem, ko smo poslušali mojstra o tem, kako nastajajo lončeni izdelki, seje počasi, a zanesljivo izza oblakov prikazalo sonce, ki nas je nato spremljalo vse do doma. Iz Filovcev smo se odpeljali v Veržej na ogled Babičevega mlina -zadnjega, ki še plava na Muri. V sproščenem pogovoru z lastnikom smo izvedeli mnogo zanimivega o življenju mlinarjev nekoč in danes pa tudi marsikatero življenjsko modrost. Ko se je dan prevesil v zgodnje popoldne, so se začeli oglašati naši želodci. Zato j e prišlo obilno kosilo v prijetnem ambientu turistične kmetije kot naročeno. Celotna okolica je urejena tako, kot bi se med obronke tega malce odmaknjenega kotička ujel čas poznih petdesetih let minulega stoletja. Izdelki iz slame, ki so nastajali pred našimi očmi in prijetna domačnost, ki je vela iz vsakega kotička, predvsem pa topel sprejem, so ta občutek samo še potrjevali. Po kosilu seje ponujalo obilo možnosti za potrošnjo odvečne energije: sprehod ob ježem, vožnja s kočijo... Ob pesmi, plesu in prijetnem klepetu v hladni senci ob kozarcu domačega nam je čas minil, kot bi mignil in že smo se morali obrniti proti domu. Na poti domov smo se za kratek čas ustavili še med jeruzalemskimi goricami, da se nadihamo svežega zraka ter se tako ali drugače poslovimo od krajev, ki niti niso tako oddaljeni, a j ih premalo poznamo. Večer seje komaj dobro začel, ko smo se »znašli« doma. Ker je bila ura še prezgodnja za prihod domov, smo še nekoliko posedeli ob kavi. Najbolj pogumni so se zavrteli ob zvokih harmonike, drugi pa so (smo) se zadovoljili s klepetom. Ko so se razšli še zadnji veseljaki, so se urini kazalci nevarno približevali polnoči, bleda luna jim je kazala pot domov, Bush in Putin pa sta bila že bogve kje.... Mateja Muršec Prva pesniška zbirka Jožice Štumberger apisati pesem ni tako preprosto, kot se nam zdi na prvi pogled. Pesnikovanja se ne moreš naučiti v nobeni šoli. Pesnik preprosto si. Vsaka pesem je odgovor posameznika na dogajanje v svetu, v njej je veliko intimnega in osebnega.Tudi zato nekateri avtorji svoje pesmi pokažejo razmeroma pozno, drugi pa sploh nikoli. Tisti, ki vendarle zberejo pogum in izdajo svoje pesmi, obogatijo naše police z novimi, svežimi deli. Prav takšna j e pesniška zbirka Jožice Štumberger Med haloškimi griči. V navidez drobni knjižici je skritih veliko resnic o življenju, predvsem pa o nekem minulem času, ki ga naša generacija ne pozna več. Vanje so ujeti trenutki, ki ne bodo zapisani v nobenem zgodovinskem učbeniku, zato so še toliko bolj dragoceni. Avtorica, kije zbirko predstavila na domačem vinotoču, seje rodila pred šestinšestdesetimi leti v številni kmečki družini. Že v mladosti seji je utrnila marsikatera pesem, vendar so ostale sramežljivo skrite v predalih. Po upokojitvi pa so spet oživele, pridružile so se jim še nove in rodila se je prva zbirka, ki ji bo po avtoričinih besedah kmalu sledila druga Mateja Muršec BLIŽINA Pridejo včasih trenutki, ko v spominu ne najdem toplih dni, ko te v mojih misli ni. Veter pozabe zametel tvoje je sledi. Na najini poti ničesar več ni Samo še zabrisane sledi minulih dni Po katerih se vračaš k meni V spominu večera, V siju jutranje rose, V zavetju noči. Ob meni si tudi ko te ni. Teja Avantgarda ali sanje o njej naprej pripominjam, da je moja polemika umetnostnega vidika naše dežele povsem subjektivnega značaja in da moj namen ni kritiziranje korporativne identitete naše vasi, temveč pisni izraz moje osebne ekspresije, ki se pojavlja zaradi lastnega nerazumevanja sredstev in učinkov gorišniške umetnosti, ki je pravzaprav ne razumem dobro. Moram povedati, da umetnine močno učinkujejo name in da sem ob ustreznih priložnostih dolgo ostajal pred njimi in jih želel na svoj način razumeti, pojmovno dojeti, kako delujejo. Ker tega paradoksnega dejstva umetniških pojavov ne morem razumeti, skorajda ne morem uživati. Vesel sem, da večina domačinov zna uživati ob kiparskih skulpturah, arhitekturnih objektih, krajinskem oblikovanju in še mnogih umetniških aktih, ki ji v naši vasi ne manjka. Preprostemu občudovalcu takoj razrešijo uganko. Pravzaprav se sprašujem o afektih, psihični konstelaciji, iz katere je pri umetniku izšla gonilna sila za stvaritev. Morda je pa naš kraj željan retrogardnih stvaritev-na svojevrsten interpretativni način prikazati razvoj človeka v družbi, vseh vej umetnosti od »prazgodovine« in verjamem, da celo kreatorji naše vizualne podobe želijo narediti še danes tisto, za kar bo šele j utri čas. Verjamem, da ikonološka analiza in ikonografska deskripcija ustrezata apriorni idejni zasnovi, samo fiziognomija umetnine vsebuje mnogo alogizmov. Pravzaprav iščem skupni imenovalec vsem statičnim sublimnim pojavom, ki me pozdravljajo iz vseh smeri prihoda v našo vas. Gorišnica postaja majhno mesto »velikih« umetnosti, kjer tudi sam kolega, ki pride od drugod in ki ima duha za kvalitete stvari, navajenega razločevanj, občutljivega zaradi izkušenj in zmožnega odzivati se na nove forme in ideje, pripravljenega uživati umetnost, povabim na ogled, od naj starejše panonske hiše, mimo dveh kiparskih umetnin, najmodernejše športne dvorane, do templja božanstev na pokopališču, kjer me povleče za rokav in pravi: »Hvala, da si mi pokazal vaš umetniški anahronizem in kontekst. Upam, da je to vse.« Vzame tableto in me povabi na viski. Aleksander Brezlan, študent Akademije za likovno umetnost v Ljubljani ŽIVLJENJE Odsev sonca na morski gladini, Sledi dežnih kapelj na okenski šipi, Vrisk in smeh otrok, Bolečina na obrazu matere, Pesem uličnih godcev, Beračeva prošnja... Takšno je pač življenje, Tisoč že let bilo je in tisoč še bo. Tu smeh tam jok, Včeraj se v jutri preliva. Danes še v množici, Jutri spet si sam. Takšno je pač življenje Zate in zame, za vse na tem planetu. Ne moreš kar mimo spominov. Sprejmi kar čas ti prinaša, Pusti kar s sabo odnaša. Ker takšno je pač življenje. Ujemi čas med razprte dlani. Reči zbogom minulim trenutkom. Takšno je pač življenje na tem svetu. Teja Končana so ligaška športna tekmovanja tem, kako so zadovoljni s preteklo tekmovalno sezono in kakšni so načrti za prihajajočo, smo povprašali predsednike društev, ki s svojimi ekipami sodelujejo v tekmovalnih sistemih. Rokometni klub GORIŠNICA ekmovalna sezona 2000/01 je za nami. Tudi v končani tekmovalni sezoni je, kot v prejšnjih letih, 5 selekcij sodelovalo v tekmovalnem sistemu, ki jih bo z letošnjim letom 7. Aktivni pa so tudi veterani. Delali smo na zastavljenih ciljih. Bili so trenutki sreče, zadovoljstva, vrstile so se zmage in porazi. S trdim delom in velikim srcem smo ohranjali ugled kluba in ga dopolnjevali z novimi uspehi. V bodoče bomo skušali storiti vse, da bi bili občani ponosni na ta klub. Sezono smo začeli s turnirjem ob počastitvi 10. obletnice kluba. Sodelovale so ekipe Gorenja, Trimo Trebnja, Sevnice in domača ekipa. Članska ekipa je v 1. B ligi zasedla 7. mesto, v pokalnem tekmovanju RZS pa dosegla uvrstitev v četrtfinale in izpadla po dveh tekmah z ekipo Celja Pivovarne Laško. Kadeti so se uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Članska ekipa je bila ekipa leta v občini, Dejan Ivančič pa 2. športnik leta. Pri mladih velja omeniti odličen rezultat mlajših dečkov B, ki so dosegli 4. mesto v državi. Tekmovali smo še v selekcijah starejših dečkov in mlajših dečkov A, ki pa se v nadaljnje tekmovanje niso uvrstili. Sodelovali smo tudi na turnirjih v mini rokometu, naši dečki pa so tudi zastopali šolo v šolskih tekmovanjih. Odigrali smo okrog 180 prvenstvenih tekem. Z novo sezono bo nekaj sprememb. Dodali smo 2 selekciji v državnem tekmovanju - mladince in mini rokomet. Z željo po spremembah v članski vrsti, krepitvi mladinske vrste in povezavi vseh selekcij smo posegli tudi po zamenjavi trenerja. To nalogo bo poslej opravljal prof. telesne vzgoje Vlado Hebar, ki bo hkrati tudi strokovni vodja vseh trenerjev. Na koncu naj se v imenu članov kluba zahvalim občini Gorišnica, županu Slavku Visenjaku, donatorjem in sponzorjem, ki ste tako ali drugače pomagali pri delu kluba. Navijaški skupini Punče, navijačem in kurentom pa hvala za ustvarjeno vzdušje na tekmah. Zahvala gre tudi kolegom za organizacijsko pomoč in dosedanjima trenerjema Marjanu Valenku in Branku Kelencu za opravljeno delo v klubu. Vse vabim, da se nam pridružite v naslednji sezoni. Zlatko Sok Nogometni klub GORIŠNICA lanskem letu oz. sezoni 2000/2001 smo imeli kar precej dela. Kar nekaj težav imamo pri legalizaciji objekta oz. lastninjenju nogometnega igrišča. Upam, da bo rešitev ugodna, kajti v Gorišnici tako igrišče potrebujemo. Največ težav je povzročil podtaknjeni požar, ki je uničil precejšen del zgradbe. Z mnogo dobre volje, trdim delom športnih zanesenjakov in s pomočjo občine nam j e uspelo zgradbo sanirati, tako daje nastal lep športni objekt. Dokaj uspešni smo bili v tekmovalnem delu, saj smo sezono končali v sredini lestvice medobčinske A lige. Najuspešnejši so bili kadeti, ki so osvojili 1. mesto v svoji skupini, imamo tudi najboljšega strelca lige in še priznanje za Fair play ekipo. Dobro dela tudi najmlajša ekipa U 8 10 12, saj dosegajo dobre rezultate. Prejeli so že nekaj priznanj in pokalov za svoje dosežke. Nastopajo celo izven občinskih meja. Na turnirju v Članska ekipa Rokometnega kluba Gorišnica je obdržala svoje mesto v 1. b državni rokometni ligi Starejši dečki Rokometnega kluba Gorišnica. Vili Horvat, predsednik ŠD Gorišnica V ŠD Gorišnica so ponosni na obnovljen društveni prostor Da je nogomet popularna športna panoga, priča veliko število mladih na igriščih. KMN Dolane je prvenstvene tekme druge lige odigral v Večnamenski dvorani v Gorišnici Dvorana v Gorišnici lahko sprejme do 1000 gledalcev,... ... hkrati pa spada med najlepše športne objekte v Sloveniji. Slivnici so dosegli 1. mesto. Prirejamo še razne turnirje in druge prireditve. Zelo delovna je naša planinska sekcija, saj ima skoraj vsak mesec kakpohod. V letošnji sezoni bi želeli urediti nogometno igrišče, saj je njegova igralna površina v zelo slabem stanju in jo bo potrebno nujno urediti, če bomo želeli tekmovati. To pa pomeni velik finančen zalogaj. Upam, da bomo z dobro voljo Upravnega odbora in pomočjo sponzorjev, prevsem pa občine Gorišnica, tudi uspeli. V novi sezoni bomo poskušali predstaviti tako igro, v kateri bodo naši krajani oz. simpatizerji nogometa čimbolj uživali in bodrili svoje privržence. Pridite nas gledat in skupaj bomo uživali. Vili Horvat Klub malega nogometa DOLANE MN Dolane je bil ustanovljen 8. 3. 1997. Že istega leta smo pričeli nastopati v 2. medobčinski ligi malega nogometa Ptuj in v tekmovalni sezoni 1997/98 osvojili 4. mesto. V naslednjem letu smo v istem rangu tekmovanja osvojili 3. mesto in se tako uvrstili v 1. medobčinsko ligo malega nogometa Ptuj. V sezoni 1999/2000 smo v 1. medobčinski ligi osvojili 1. mesto in se tako direktno uvrstili v 2. slovensko ligo malega nogometa Vzhod. V 2. slovenski ligi malega nogometa Vzhod (SLMNV) so bile tekmovalne razmere popolnoma drugačne kot v medobčinski ligi Ptuj. Nivo kvalitete je bil višji, tempo pa počasnejši, igrali smo predvsem taktično, na osnovi izdelanih akcij, ki so se jih ekipe priučile na treningih. V medobčinskih ligah je vse organizacijske zadeve vodilo vodstvo MNZ Ptuj, v tej ligi pa je bilo marsikaj prepuščeno klubom, tako da je bila razlika v organiziranosti precejšnja. Uspehe v tej ligi zagotavlja: 30 % dober igralski kader, 30 % dober organizacijski kader, ostalo pa ugodni vadbeni pogoji. Problem so bili tudi finančni pogoji, kajti veliko sredstev smo porabili že za tekmovanje v medobčinski ligi. Vse to, predvsem pa neizkušenost ekipe, je pripeljalo k slabšim rezultatom, ki so se proti koncu prvenstva izboljševali. V 2. SLMNV smo dosegli naslednji uspeh: 7 zmag in 2 neodločena izida, torej 23 točk, kar je na koncu zadostovalo za obstanek v ligi (ob tem smo le za 10 točk zaostajali npr. za 5. mestom). To pa je bil prvo leto tudi naš cilj. Ker imamo idealne tekmovalne pogoje in ker smo si že zagotovili finančna sredstva za naslednjo tekmovalno sezono - v lanski tekmovalni sezoni so namreč igralci morali skrbeti tudi za pridobivanje financ, kar je zanje predstavljalo dodatno obremenitev - se lahko v prihajajoči sezoni nadejamo dobrih rezultatov. Naš cilj je zlata sredina lestvice. Iz 2. SLMNV je izpadla ekipa KMN Pušenci, naprej pa seje uvrstila ekipa KMN Napoli Intelsal Voličina (v 1. SLMN). V kvalifikacije za 2. SLMNV se je s področja MNZ Ptuj uvrstila ekipa KMNVitomarci. Vse ekipe nam zavidajo naše tekmovalne pogoje, saj je dvorana v Gorišnici za vse ekipe pravi dvoranski raj - izmed vseh ekip, ki so nastopale v 2. SLMNV, smo imeli naj večjo in naj lepšo dvorano. Damjan Kokol .Ukvarjanje s športom koristno zapolni prosti čas mladine. Judo klub GORIŠNICA Judo klub Gorišnica letos praznuje 25 let juda v Gorišnici in 15 let ustanovitve ŠD Judo klub Gorišnica. Dobra volja, športni duh, skrb za zdravo telo, požrtvovalnost, vztrajno delo, tekmovanja, uspehi in zmage so bili moto marsikaterega judoista, ki je zastopal barve našega kluba. Začetek juda v Gorišnici sega v leto 1976. Takrat je pionir juda v Gorišnici, Nasko Franc, začel z učenjem mladih judoistov. Do leta 1986 smo delovali kot sekcija Judo kluba Drave Ptuj, leta 1986 pa smo se osamosvojili in ustanovili ŠD Judo klub Gorišnica. V preteklih petindvajsetih letih delovanja seje na blazinah s to veščino seznanilo več sto tekmovalcev in tekmovalk. Poimensko bi omenil samo najbolj vztrajne in tiste, ki so dosegli največje uspehe: Damjan Petek, Jože Marin, Miran Plošinjak, Mitja Kostevc, Miran Tajhman, Alojz Kojc, Rajko Muršič, Marko Petek, Darko Žnidarič, Luka Bezjak in Fabjan Kovačec. Še ne tako dolgo smo bili judoisti JK Gorišnica strah in trepet na blazinah in smo dosegli izjemne rezultate tako v posamičnih konkurencah kot tudi ekipno. A iz različnih razlogov uvrstitve v zadnjih letih niso več bile pričakovane, za nameček pa je ekipa izpadla v drugoligaško tekmovanje. Klub so začeli zapuščati najboljši tekmovalci, zahajali pa smo tudi v vse večje finančne težave. Prav zato je prišlo na začetku letošnje sezone do korenitih sprememb v vodstvu kluba. Klub je prevzelo novo vodstvo z namenom, da ga ponovno dvignemo na raven, na kateri je bil pred leti. V svoje vrste smo pritegnili tiste uspešne tekmovalce, ki so zapustili klub iz takšnih ali drugačnih razlogov. Tekmovalcem smo zagotovili redno in strokovno delo s trenerji, kar je izhodišče za dobre rezultate. Tako danes v JK Gorišnica in sekciji Cirkulane delajo trenerji in inštruktorji juda: Nasko Franc Fabjan Kovačec, predsednik Judo kluba Gorišnica (moj strski pas 2. dan), Mitja Kostevc (mojstrski pas 2. dan) in začetnik v trenerskih vodah Donald Rus (mojstrski pas 1. dan). Na začetku letošnje sezone je bil prvi cilj nastop članske ekipe v drugi slovenski judo ligi, na koncu smo osvojili peto mesto. Res je, da smo pričakovali višjo uvrstitev, vendar smo z rezultatom vseeno zadovoljni. Ekipa JK Gorišnica je nastopala z naslednjimi tekmovalci: Ivo Milošič, Matej Munda, Alojz Kojc, Sašo Majerič, Fabijan Kovačec, Mitja Kostevc, Peter Hameršak, Janez Šmigoc, Luka Bezjak, Slavko Plošinjak in Benjamin Vesenjak. Doma in v tujini smo se udeleževali posamičnih tekmovanj v vseh starostnih kategorijah, na katerih smo dosegali zelo dobre rezultate. Naši tekmovalci so skupaj dosegli 111 medalj. Ker j e bilo veliko dobrih rezultatov, bom naštel samo najpomembnejše: -5. mesto članske ekipe v drugi slovenski ligi -3. mesto državno pasovno prvenstvo B enj amin Vesenj ak -3. mesto državno pasovno prvenstvo Sašo Majerič -L mesto državno kadetsko prvenstvo Dani Rus -2x 2. mesto kvalifikacijski turnir za olimpiado mladih v Avstriji Dani Rus -7. mesto C turnir Avstrija Renato Tmpkovič -9. mesto C turnir Avstrija Marjan Majcen -1. mesto državno prvenstvo srednjh šol Marjan Majcen Zelo dobro so se odrezale tudi mlajše selekcije: -2. mesto državno prvenstvo st. dečki Rene Gabrovec -3. mesto državno prvenstvo st. dečki Leon Jaušovec -ekipno 2. mesto Pokal Ptuja -ekipno 2. mesto Memorial Mirka Gorenka -ekipno 3. mesto državno prvenstvo OS (OŠ Gorišnica) -ekipno 3. mesto regijsko prvenstvo OŠ (OŠ Gorišnica) -ekipno 1. mesto medobčinsko prvenstvo OŠ (OŠ Cirkulane) Letošnjo sezono smo zaključili s polaganjem pasov na prostem (stadion v Gorišnici) in skromnim zaključkom. V mesecu juliju čaka naše tekmovalce zaslužen počitek, avgusta pa se že začnemo pripravljati na novo sezono. Avgusta se bomo v Izoli udeležili - s člani, z mladinci in s kadeti - poletnih priprav z mednarodno udeležbo. Cilj članske ekipe v novi sezoni je uvrstitev v elitno prvo slovensko ligo. Da nam bi ta velik met res uspel se bomo okrepili z dvema izvrstnima judoistoma, ki krojita sam vrh slovenskegajuda. Z ostalimi starostnimi kategorijami se bomo v novi sezoni udeleževali največjih tekmovanj doma in v tujini, na katerih dobri rezultati ne bodo izostajali. Želimo si tudi čimveč medalj na državnih prvenstvih. Na organizacijskem področju bomo kandidirali za organizacijo državnega mladinskega prvenstva in seminarja za pridobitev mojstrskih pasov. Omenil bi še, da v klubu organiziramo vsako sezono rekreacijo za občane in občanke, in sicer rekreacijo Tae bo pod vodstvom inštruktorja Milana Brega in rekreacijo za ženske pod vodstvom inštruktorice Smiljane Petek. Na koncu bi se zahvalil županu občine Gorišnica g. Slavku Visenjaku, ki je imel posluh za težave, ki smo jih imeli na začetku letošnje sezone. Fabjan Kovačec Mlajši dečki RK Gorišnica v finalu državnega prvenstva soboto, 5. 5. in nedeljo, 6. 5. 2001, je v Veliki Nedelji potekal finalni turnir za mlajše dečke B (letnik 1989 in mlajši). Na turnirju so sodelovale ekipe RK Velika Nedelja, RK Cimos Koper, RK Termo Škofj a Loka in RK Gorišnica. Naši dečki so imeli zelo težko pot do finala in malokdo je verjel, da jim to lahko uspe. V predtekmovanju so igrali v verjetno najtežji skupini, saj so se pomerili z vrstniki ekip RK Celje Pivovarne Laško, RK Gorenje Velenje, RK Prevent Slovenje Gradec, RK Velika Nedelja in RK Ormož . V tej konkurenci so osvojili prvo mesto. Kot zmagovalci skupine smo bili organizatorji polfinalnega turnirja, kjer so sodelovale še ekipe RK Ormož, RK Dol Hrastnik A in RK Dol Hrastnik B. V prvi tekmi so dečki premagali RK Dol Hrastnik B z rezultatom 16:3. V finalnem obračuui, ki je odločal o napredovanju v finale, so po zelo razburljivem zaključku uspeli premagati RK Ormož z rezultatom 5:4. V finale so se dečki uvrstili popolnoma nepričakovano, vendar zasluženo. Na tekmah so prikazali veliko rokometnega znanja. Odigrali so akcije, ki so bile za nasprotnike neubranljive. Kar pa je mogoče še pomembneje, na tekmah so »dihali« kot eden. Rezervni igralci na klopi niso sedeli užaljeni, ker ne igrajo, ampak so z vso močjo navijali za soigralce na igrišču. Kar še pogrešamo, so navijači na tribuni. Na finalni turnir so se dečki odpravili odločeni, da zmagajo. Mogoče je bilo te samozavesti preveč in jo je pred tekmo zamenjal strah. Prvo tekmo so odigrali z ekipo RK Termo Škot] a Loka. Na začetku tekme te samozavesti nismo opazili in preden so se uspeli rešiti strahu so nasprotniki že vodili z 3:1, kar je bil tudi rezultat 1. polčasa. Ko so se rešili strahu, so prikazali igro, ki jih je pripeljala do finalnega turnirja. Vodili so že z enim golom, imeli možnost vodstva z dvema goloma, kar na tekmi, ki traja 2x 10 minut, že veliko pomeni. Na koncu jim je zmanjkalo športne sreče; zastreljana sedemmetrovka, nekaj nepotrebno izgubljenih žog in zmaga j e splavala po vodi. Tekma se je končala z rezultatom 6:5 za nasprotnika. Ta poraz je dečkom zbil vso voljo in nikakor niso hoteli verjeti, da še ni vsega konec. Zanje je to pomenilo konec sanj o naslovu prvaka. V popoldanskem srečanju so se pomerili z domačini. Tekma se je odvijala pred polno dvorano, ki je bučno navijala za domačine. Naši dečki, še vedno razočarani po dopoldanskem porazu in nevajeni takega vzdušja, so delovali popolnoma izgubljeno. Tekmo so izgubili z rezultatom 8:1. Po prespani noči in dejstvu, da višje od četrtega mesta ne morejo, so se v nedeljo odpravili na tekmo z RK Cimos Koper, odločeni, da pokažejo kaj znajo. Tekmo so tako tudi začeli in po prvem polčasu vodili z 4:2. Zal pa jim sreča ni bila naklonjena. Na koncu so izgubili z ekipo iz Kopra, ki je postala državni prvak. Naj to ne zveni kot opravičevanje, naši dečki res niso imeli sreče. Pokazali so, da dobro delajo, da je pred njimi še lepa prihodnost. Zavedajo se, da ob dobrem delu v prihodnosti to ni njihov zadnji finale. Dečki so pač odločeni, da že naslednje leto to ponovijo in mogoče sežejo še višje. Na koncu naj predstavimo še vse naše igralce: Matjaž Valenko in Nino Kolar sta varuha našega gola, na igrišču pa se borijo Tomaž Petrovič, Miha Petek, Luka Zorli (kapetan), Matic Cvetko, Tomi Ranfl, Kristijan Cvetko, Gregor Horvat, Matic Majcenovič, Borut Žnidarič, Dejan Vaupotič, Gregor Mar, Tadej Arnuš in Boštjan Turk (v ekipi je več kot polovica dečkov mlajših od letnika 1989). Ekipo vodita Darko Žnidarič in Anton Sok, ki sta v letošnji sezoni nadaljevala z delom, ki sta ga v prejšnjih letih zastavila Drago Ranfl in Peter Zorli. Nikolina Zorli Mlajši dečki RK Gorišnica s trenerjem Darkom Žnidaričem ©mmd(& $©š 6 CŠOD Fara - Kostel ob Kolpi C) / čenči 7. a, 7. b in 7. c smo L/l/preživeli čas od 19. 2. 2001 do 23.2.2001 v kraju Fara Kostel ob Kolpi. Ob tej priložnosti so nastali tudi ti dnevniški zapiski Ponedeljek, 19.2.2001 Dragi Miki! Prihod ob 12. uri. Kraj Fara. Pozdravil nas je pedagoški, gospod Martin. Kosilo še kar v redu. Sobe OK. Tamara odšla spat v sosednjo sobo, ostale smo Tina, Maja, Barbara in jaz. Po počitku že pouk - prva pomoč. Dodelili so nam Gorazda. Komaj sem čakala, da ležem v toplo posteljo. Miša Torek, 20.2.2001 Dragi Miki! Zjutraj nas je zbudil Gregor. Tudi telovadbo je vodil on. Zajtrk. Pospravljanje sob. Danes je na programu ogled Kočevja. Tečno. Kosilo in počitek. Nato prva pomoč, ki jo je vodila Špela. Super! Delali smo po skupinah. Spadam k »podlasicam«. Nato večerja in likovna delavnica. Vodil jo je Damir. Risali smo vesolje. In že moramo spat?! Miša Sreda, 21.2.2001 Dragi Miki! Spet nas je zbudil Gregor. Po telovadbi zajtrk in pospravljanje sob. Pripravili smo se na pohod. Pot nas j e vodila na grad Kostel. Preden smo prispeli na grad, smo morali prepešačiti sedem kilometrov. Na gradu ni bilo opaziti nič posebnega; same razvaline. Pot proti domu smo nekoliko skrajšali, pešačili smo samo šest kilometrov. Še najbolj izbirčne je navdušilo izvrstno kosilo. Počitek se je prilegel. Popoldan v telovadnici. Igrali smo hokej, odbojko in košarko. Super! Po večerji vozli in taborni ogenj. Miša Četrtek, 22.2.2001 Dragi Miki! O, ne, že spet Gregor! V učilnico prihiti Damir. Zastrupitve in obveze. Super! Ure minevajo kot blisk. Kosilo - vsak dan boljše. Morala bi počivati, a si že pakiram stvari. Orientacija v naravi, postavljanje šotorov, kako pripraviti ognjišče in nato prižgati ogenj. Sliši se enostavno, a ogenj noče takoj zagoreti. Gorazd je zadovoljen. Naša skupina je prejela največ točk -10 za šotor in 10 za ogenj. Večerja in ples v maskah, saj je že napočil pustni čas. To je bil vrhunec vsega. Dekleta v naši sobi smo se dogovorila, da bomo prebedele noč, a spanec je prekrižal naše načrte. Miša Petek, 23.2.2001 Dragi Miki! Še danes nas ne more Gregor pustiti pri miru. Telovadba-tečka- kot vsak dan doslej, Zajtrk, pospravljanje sob, nekoliko bolj temeljito, in razglasitev doslej doseženih točk. Podlasice 55 točk, zaenkrat na prvem mestu. Lisjakove igre. Občutki dobri. Poslovilno kosilo - kuharice si zaslužijo čisto petico. Razglasitev končnih rezultatov. Podlasice obdržale prvo mesto, 98 točk, zaslužena zmaga naša. Samo še pot proti domu. In že ležim v svoji domači postelji.Lahko noč! Miša Mihaela Prelog, 7. c, OŠ Gorišnica Hura, počitnice so tu! (1) torek, 19. 6. 2001, so učitelji OŠ GORIŠNICA dokončno zaključili ocene in za šestošolce so se že začele počitnice. In česa si želijo? Želim si sanjske počitnice: morje, peščeno plažo, odbojko in veliko sonca, ki bi mi čokoladno obarvalo polt. Karmen Lozinšek, 6. a S svojimi naj dražjimi bi rada odpotovala na morje. Tam bi se vozila s kanujem in ladjo. Spali bi v hotelu, na voljo bi imeli ogromne postelje in veliko prostora. Zraven hotela bi moral biti zgrajen bazen za sprostitev v večernih urah. Sabina Jagušič, 6. a Do sedaj sem preživela še vse počitnice čudovito, saj me že sama misel, da ni potrebno k pouku, naredi presrečno. Tudi pregovor «vsak je sam svoje sreče kovač« nam pove, da si moramo počitnice, kakršne si želimo, narediti sami, tudi s pomočjo domišljije. Marjanca Vnuk, 6. b Moje počitnice bi morale biti nekaj posebnega, da bi me popolnoma osrečile. Kopanje, sončenje, rolanje, gledanje komedij v kinu...Če ne bom imela priložnosti, da bi se družila s prijateljicami, znanci in sorodniki, bodo počitnice puste. Želim si stvari, ki se jih ne da kupiti ali zadeti na loteriji. In kaj je to? Prijateljstvo, sreča, ljubezen, predvsem pa zdravje. Nataša Štumpf, 6. b 0 W% ©mmM §©š Šola v naravi je za nami adnji teden meseca maja smo imeli učenci 6. a,6. b in 6. c razreda na umiku zelo zanimiv pouk. Bili smo gostje Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v domu Breženka v Fiesi. Razdeljeni smo bili na devet skupin. Uspešnost vsake skupine se je točkovala po točno določenih aktivnostih. Sreda je bila moj najljubši dan. Tako kot vsak dan doslej, nas je prebudila budnica. Sledil je jutranji sprehod in nato zajtrk. Po zajtrku smo se odpravili v Piran. V pristanišču smo se vkrcali na ladjo Laho, ki je stara že sto let. Obpluli smo obalo našega morja. Peljali smo se mimo Debelega rtiča, Kopra, Lucije... Opazovali smo strme pečine in klife. Izvedeli smo, kaj pomeni beseda vozel v pomorstvu, koliko meri morska milja in kateri vetrovi najpogosteje nagajajo prebivalcem ob obali. Po imenitni plovbi smo se vrnili v dom Breženka. Kosilo se nam j e zelo prileglo, saj sta mirna plovba in vonj pomladanskega morja vzbudila tek še pri najbolj izbirčnih. Na vrsti so bile popoldanske aktivnosti. Vodja vsake skupine je dobil v roke delovne liste in geografsko karto Pirana. Odgovore na zastavljena vprašanja smo lahko našli le, če smo se pravilno orientirali v smeri SZ proti Piranu. Najprej smo morali s pomočjo karte poiskati staro in novo Ines Žnidarič, 5. a pokopališče. S te točke smo se morali usmeriti proti cerkvi svetega Jurija in od tam do Tartinijevega trga. Izpisati smo morali imena znamenitejših stavb, ulic, prešteti okna na svetilniku.. .Za reševanje nalog smo imeli na voljo natančno dve uri. Naša skupina seje vrnila v dom v zadnji minuti. Na smrt utrujeni in zasopli smo se zavlekli v svoje sobe, kjer smo si lahko odpočili razbolele noge. Prosti smo bili do večerje. Po večerji so nam pripravili zanimivo uro o varnem potapljanju. Učitelj nam je predstavil potapljaško obleko, masko, dihalko, plavutke in potapljaški kompas. Žal ni imel s seboj jeklenke, zato jo je samo skiciral na tablo. Opozoril nas je na vse nevarnosti pri potapljanju in o maksimalni globini, do katere se sme potopiti potapljač. Izvedeli smo marsikaj, česar doslej še nismo slišali. Ura j e odbila devet in že smo morali v svoje sobe. Preden sem zaspala, sem si v mislih predstavljala, kaj zanimivega bom še izvedela v naslednjih dneh. Preostala dneva smo preživeli v pravem tekmovalnem duhu. Vsi smo hoteli biti najboljši, zato smo dali vse od sebe. Vendar tudi med dobrimi zmaga le najboljši, zato nismo bili nič jezni, ker smo pristali na četrtem mestu. Vsi smo bili zadovoljni, saj smo se zelo zabavali in hkrati mnogo naučili. Neja Roškar, 6. c, OŠ Gorišnica Doroteja Erhatič, 4. b Ko postaneš glavni na šoli 15. junija so se poslovili učenci osmih razredov in sedmošolci so nenadoma drugače zadihali. » Zdaj smo pa mi glavni!« je bilo mogoče čutiti na vsakem koraku. In kaj v resnici pričakujejo od osmega razreda? Šolsko leto seje izteklo in osmošolci so pripravili predajo ključa. Priborili smo si ključ in si pridobili pravico prestopiti prag osmega razreda. Že jeseni se bomo morali odločiti, kam po končani osnovni šoli. Odločitev ne bo niti najmanj preprosta. Ali bodo vse odločitve pravilne? Tadeja Bratuša, 7. a Želim si samo to, da bi se v osmem razredu vsi pravilno odločili za vpis v tisto srednjo šolo, ki nas bo privedla do želenega poklica. Jurček Horvat, 7. a Še enega šolskega leta je konec, začenjajo se zadnje osnovnošolske počitnice. Jeseni pa nazaj med znane šolske klopi, da skupaj preživimo še zadnje leto splošnega izobraževanja v dobrem in slabem. Lea Horvat, 7. a Želim si, da bi v prihajajočem šolskem letu doživeli veliko nepozabnih trenutkov, se dokopali do novih spoznanj in si pričarali veliko doživetij, o katerih se bomo pogovarjali, ko bodo osnovnošolska leta že zdavnaj minila. Anja Vojsk, 7. a Osmi razred mi pomeni velik izziv v nabiranju še neusvojenega znanj a. V resnici pa se ga tudi nekoliko bojim. Niti pomisliti nočem na tisti dan, ko se bomo poslovili in se razšli po različnih srednjih šolah. Barbara Firbas, 7. c W,& ©@CdWcd}(!& $©š O Naj dosežki v šolskem letu 2000/2001 •MATEMATIKA GREGOR DONAJ je na državnem tekmovanju iz matematike osvojil vseh 25 možnih točk in tako dosegel ZLATO VEGOVO PRIZNANJE. MATEJA ROŽMARIN je na državnem tekmovanju iz matematike osvojila ZLATO VEGOVO PRIZNANJE. MENTOR: Ivan Voršič •FIZIKA GREGOR DONAJ in DRAGO GOLOB sta se uvrstila na državno tekmovanje (Na regijskem tekmovanju osvojila srebrno Stefanovo priznanje.). GREGOR DONAJ je na državnem tekmovanju iz fizike (Stefanovo priznanje) osvojil L MESTO IN ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE. MENTOR: Bojan Lubaj •NEMŠKI JEZIK Na državno tekmovanje sta se uvrstila GREGOR DONAJ in PETRA ROŠKAR in osvojila SREBRNO PRIZNANJE. MENTORICA: Karmen Fekonja •ZGODOVINA Na državno tekmovanje iz zgodovine sta se uvrstila GREGOR DONAJ in ALENKA MATJAŠIČ. MENTORICA: Mira Ivanuša •SLOVENSKI JEZIK Na državno tekmovanje v znanju materinščine (Cankarjevo priznanje ) so se uvrstili: GREGOR DONAJ, ALENKA MATJAŠIČ, DANIELA PETEK, DRAGO GOLOB. MENTORICA: Marija Lovrec •ANGLEŠKI JEZIK Na državno tekmovanje seje ^ uvrstila ALENKA MATJAŠIČ. MENTORICA: Milena Žuran •VESELA ŠOLA Na državno tekmovanje iz Vesele šole so se uvrstili: NEJA ROŠKAR, MARUŠA ZORLI, EVA REBERC. Mesto državnega prvaka sta osvojili NEJA ROŠKAR in EVA REBERC. MENTORICA: Danica Zakelšek •ZNANJE O SLADKORNI BOLEZNI PETEK DANIELA in DRAGO GOLOB ZLATO PRIZNANJE TANJA VINKO VIČ pa SREBRNO PRIZNANJE MENTORICA: Zdenka Zver NAJ UČENEC V ŠOLSKEM LETU 2000/20001 GREGOR DONAJ •matematika (ZLATO VEGOVO PRIZNANJE - državni prvak) •fizika (ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE - državni prvak) •nemški jezik (SREBRNO PRIZNANJE - državno tekmovanje) •zgodovina (uvrstitev na državno tekmovanje) •slovenski jezik (uvrstitev na državno tekmovanje) •9. regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije ROBOTSKA ROKA osvojil ZLATO PRIZNANJE in se uvrstil na državno tekmovanje. RAZISKOVALNE NALOGE V ŠOLSKEM LETU 2000/2001 9. REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNOŠOLCEV SPODNJEGA PODRAVJA IN PRLEKIJE JE POTEKALO 20. 4. 2001 OSNOVNA ŠOLA GORIŠNICA SE JE PREDSTAVILA S PETIMI NALOGAMI: •PRAVLJICA Raziskovalci: Barbara Belšak, Maruša Zorli, Milan Korošec, Niko Muršec, Tanja Vinkovič Mentorja: Marija Lovrec, Boštjan Rihtar • BAROČNA OBLAČILA Raziskovalci: Andrej Cvetko, Saška Emeršič, Denis Forštnarič, Eva Kokot, Alenka Matjašič, Tomo Matjašič, Simon Petek, Mihaela Prelog, Mateja Rožmarin, Ina Sok, Mateja Vinkovič Mentorici: Alexandra Hojnik Bezjak, Klementina Pukšič, zunanja sodelavka: Stanislava Vauda Benčič •ROBOTSKA ROKA Raziskovalca: Gregor Donaj, David Slodnjak Mentor: Boštjan Rihtar •TELOVADNO DRUŠTVO OREL PRI SVETI MARJETI NIŽE PTUJA Raziskovalci: Jernej Cestnik, Mateja Kelenc, Karina Laura, Katja Vajda, Daniela Zorli Mentorice: Mira Ivanuša, Frančka Vajda, Marija Lovrec •ŠALJIVKE, ZBADLJIVKE, ZMERLJIVKE NAŠIH BABIC IN DEDKOV, STARŠEV IN NAS Raziskovalci: Barbara Ambrož, Tamara Erhatič, Barbara Firbas, Tamara Kelenc, Maja Visenjak Mentorica: Dragica Petrovič NA DRŽAVNO TEKMOVANJE SO SE UVRSTILE TRT NALOGE: , .ROBOTSKA ROKA . TELOVADNO DRUŠTVO OREL PRI SVETI MARJETI NIŽE PTUJA .ŠALJIVKE, ZBADLJIVKE IN ZMERLJIVKE DRŽAVNO TEKMOVANJE JE POTEKALO V MURSKI SOBOTI, L 6. 2001 NALOGA: ŠALJIVKE; ZBADLJIVKE IN ZMERLJIVKE je osvojila SREBRNO PRIZNANJE. (Mentorica: Dragica Petrovič) NALOGA: TELOVADNO DRUŠTVO OREL PRI SVETI MARJETI NIŽE PTUJA je osvojila ZLATO PRIZNANJE. (Mentorici: Mira Ivanuša, Frančka Vajda) NAJ ŠAHISTI V ŠOLSKEM LETU 2000/2001 MENTOR: IVAN VORŠIČ 1. BARBARA ŠUMENJAK - 2. mesto na državnem šahovskem prvenstvu v konkurenci deklet do 12 let. Uvrstila seje na EVROPSKO prvenstvo. 2. MOŠTVO DEKLIC DO 12 LET - 3. mesto na državnem prvenstvu. Moštvo so sestavljale: Barbara Šumenjak, Lucija Žnidarič, Vanja Bombek, Eva Reberc, Mojca Zamuda. 3. MOŠTVO STAREJŠIH DEKLIC DO 15 LET- 2. mesto na klubskem državnem prvenstvu. Moštvo so sestavljale: Barbara Šumenjak, Mateja Rožmarin, Eva Kokot, Petra Zamuda 4. MOŠTVO STAREJŠIH DEČKOV DO 15 let - 11. mesto na klubskem državnem prvenstvu. Moštvo so sestavljali: Denis Žuran, Mitja Fistravec, Miran Majerič in Jaka Lozinšek Špela Zorli 4. a Hura, počitnice so tu! (2) Želim si lepe in tople počitnice, polne sprehodov v naravi in kopanja v morju in bazenu. Privoščila si bom tudi nekaj lenarjenja. Počitnice si želim preživeti čim lepše, da si bom nabrala dovolj energije za novo šolsko leto. Marjetka Vidovič, 6. b Moja največja želja je, da bi v času poletnih počitnic z nogometno ekipo zmagali na skoraj vseh turnirjih. S starši bi želel odpotovati na morje, kjer bi se vozili s čolnom in lovili ribe. Nameravam prebrati veliko pustolovskih knjig. Počitnice bi morale traj ati večno! Aljaž Štumpf, 6. b Počitnice naj bodo predvsem zabavne, da si bom oddahnila od napornega šolskega leta. Najbolj me veseli, da bom odslej našla veliko prostega časa za svoje živali. Kadarkoli bom lahko, bom sedla na kolo in obiskala svoje štiri najboljše prijateljice. Smiljana Horvat, 6. b Z bratom sva zelo srečna, ker so se začeli počitniški dnevi. Bratec je mlajši od mene in komaj čaka, da se bo lahko spet igral, jaz pa se po napornem učenju veselim le tega, da bom lahko dolgo spala. Seveda imam veliko skritih želja in upam, da se mi jih bo vsaj nekaj uresničilo. Sandra Sorčič, 6. b Najbolj si želim, da bi počitnice minile brez večjega dolgočasenja. Vse modrice in praske, če se bodo seveda pojavile, naj izginejo pred vstopom v sedmi razred. Sprašujem se, zakaj bivanje na morju vedno tako hitro mine, zakaj ne traja vsaj tako dolgo kot šolsko leto. Tina Čuš, 6. c Želim si dolgo vroče poletje. Del počitnic bi rada preživela na morju, kjer bi plavala, se potapljala in raziskovala življenje v morju. Poletje naj prinese meni in vsem mojim vrstnikom veliko nepozabnih počitniških doživetij. Neja Roškar, 6. c Občina Gorišnica na podlagi Pravilnika 0 dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Gorišnica (Uradni list RS, št.: 47/00) in Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Gorišnica (Uradni list RS, št.: 47/00) objavlja Razpis za dodeljevanje podpor za razvoj kmetijstva in malega gospodarstva v višini 9.730.000,00 sit Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo na občino Gorišnica, Gorišnica 54, in sicer do 7. 10. 2001. Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bomo zavrnili. 1 Vsebina razpisa S tem razpisom se dodeljujejo sredstva za pospeševanje razvoja kmetijstva in malega gospodarstva v občini Gorišnica. II. Namen in pogoji za pridobitev sredstev 1. Podpora ekološkemu kmetovanju Namen ukrepa: Ohraniti kmetijstvo na slovenskem podeželju v obliki, da omogočimo zdravo preživetje ljudi, obvarovanje narave pred negativnimi vplivi kmetovanja in ohranjanje biološke pestrosti kmetijskega prostora. Podpora ekološkemu kmetovanju se financira po ha kmetijskega zemljišča. Za uveljavitev podpore je potrebno predložiti: . potrdilo, da je kmetija član ekološkega združenja, • podatke o kmetij skem gospodarstvu (posestni list, zemljiškoknjižni izpisek, notarsko overjena najemna pogodba), . certifikat kontrolne službe kmetijskega zavoda Maribor o izpolnjevanju pogojev ekološkega kmetovanja. Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Prosilec je upravičen do podpore v prehodnem obdobju do 5 let. Višina sredstev 50.000,00 sit. 2. Podpora integrirani pridelavi in predelavi v sadjarstvu, vinogradništvo in zelenjadarstvu Namen ukrepa: Vzpodbujati potencialne onesnaževalce kmetijskega prostora k uporabi okolju prijaznejših postopkov - integrirane pridelave sadja in vrtnin. Ukrep je v obliki finančne podpore na ha kmetijskega zemljišča. Pogoji: • podatki o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiško knjižni izpisek, notarsko overjena najemna pogodba), • certifikat kontrolne službe Kmetijskega zavoda Maribor o izpolnjevanju pogojev integrirane pridelave sadjain vrtnin. Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Prosilec je upravičen do podpore v prehodnem obdobju do 5 let. Višina sredstev 800.000,00 sit. 3. Podpora čebelarstvu Namen ukrepa: Ohranjanje biološke pestrosti kmetijskega prostora z razmnoževanjem in širjenjem medovitih rastlin ter zdravstvenega varstva čebel. Pogoji: • zahtevke vlagajo čebelarska društva z območja občine Gorišnica s poročilom izvedenih ukrepov. Zahtevku je potrebno priložiti ustrezne račune, ki bremenijo program izvedenih ukrepov in seznam koristnikov zdravstvene preventive čebel. Višina razpoložljivih sredstev je 200.000 sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1.10.2000 do 30.9.2001. 4. Podpora analizi zemlje, krme, listov in plodov Namen ukrepa: • zmanjšati stroške pridelovanja in zmanjšati onesnaževanje kmetijskega prostora s pravilno uporabo manjkajočih hranil in pravilna uporaba pesticidov, • analiza knne, silaže in krmnih mešanic kot pomoč za sestavo cenejših krmnih obrokov in racionalno porabo močnih krmil. Stroški analize zemlje, krme, plodov in listov se financirajo v višini do 50%. Zahtevku je potrebno priložiti kopijo računa pooblaščenega zavoda, zahtevke vlagajo lastniki zemljišč - fizične osebe z območja občine Gorišnica, višina (3 namenjenih sredstev 100.000 sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje odi. 10.2000 do 30.9.2001 5. Podpora izobraževanju kmetov, obrtnikov in podjetnikov Namen ukrepa: Vzpodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov, gospodinj, obrtnikov in podjetnikov občine Gorišnica na predavanjih, tečajih in strokovnih ekskurzijah. Pogoji: e za predavanje in tečaje se pokrivajo stroški predavateljev po sprejetem programu Kmetijske svetovalne službe in društev, • za strokovne ekskurzije se po programu pokrivajo stroški prevoza in strokovnega vodenja, • zahtevke vlaga organizator s predložitvijo računa in programa ter seznama udeležencev oziroma prejemnikov, • za strokovno usposabljanje nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, obrtnikov in podjetnikov po sprejetem programu se sofinancirajo stroški do 50%. Višina namenjenih sredstev je 1.050.000,00 sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1. 10. 2000 do 30.9.2001. 6. Podpora trženju predstavitvi kakovostnih kmetijskih proizvodov in živali Namen uporabe: Vzpodbujanje promocije kakovostnih kmetijskih proizvodov in živali ter drugih izdelkov na zahtevnejših trgih in sejmih s ciljem širitve trga in doseganjem večje ekonomičnosti pridelave in izdelave. Pogoji: • pokriva se do 50% stroškov naj emnine sej emskega prostora, • prednost pri dodelitvi sredstev ima skupen nastop proizvajalcev, • zahtevku je potrebno priložiti projekt predstavitve in račun za najemnino sejemskega prostora, e zahtevek vlagajo fizične osebe, društva in družbe registrirane s področja kmetijstva ter obrtniki in podjetniki v občini Gorišnica. Višina namenjenih sredstev je 700.000 Sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje odi. 10.2000 do 30.9.2001. 7. Podpora napravi nasadov v vinogradništvu Namen ukrepa: e vzpodbujanje krčenja samorodnice, naprave novih nasadov na absolutnih vinogradniških legah in obnove starih nasadov, • vzpodbujanje vertikalne naprave nasadov in sajenja klonskega brezvirusnega sadilnega materiala. • Pogoji: • kopija vpisa v register pridelovalcev grozdja in vina, • podatki o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiško knjižni izpisek in mapnakopija), e račun in deklaracija sadilnega materiala dovoljenega za vinorodni okoliš Haloz in Slovenskih goric, . obrazec »Vloga za dodelitev subvencije za obnovo nasada« potrjen s strani pooblaščene osebe Kmetijsko svetovalne službe, • do podpore so upravičene fizične osebe do 20% investicijske vrednosti po ha, ki obnavljajo najmanj 0,10 ha nasada in imajo skupnih površin 0,40 ha trajnega nasada. Zahtevke "lahko vlagajo fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Višina namenjenih sredstev je 800.000,00 sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1. 10. 2000 do 30.9.2001. 8. Podpora naprave nasadov v sadjarstvu Namen ukrepa: Obnova starih sadjarskih nasadov in naprava novih nasadov, kar vključuje intenzivne in travniške nasade posajene s kakovostnim sadilnim materialom. Pogoji: • podatki o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiško knjižni izpisek in mapna kopija), • račun in deklaracija priporočenega sadilnega materiala, • obrazec »Vloga za dodelitev subvencije za obnovo nasada« potrjen s strani pooblaščene osebe Kmetijske svetovalne službe, • do podpore v višini do 20% predračunske vrednosti so upravičene osebe, ki imajo skupnih površin 0,60 ha nasada jablan, hrušk ali breskev in obnavljajo 0,20 ha novega nasada. Pri ostalih sadnih vrstah pa imajo skupnih površin 0,20 ha in obnavljajo najmanj 0,10 ha nasada. Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Višina namenjenih sredstev je 100.000,00 sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1. 10. 2000 do 30.9.2001 9. Podpora zavarovanju kmetijske pridelave v vinogradništvu, sadjarstvu, poljedelstvu, zelenjadarstvu in živinoreji Namen ukrepa: Zagotavljanje dohodka lastnikom kmetij ske pridelave. Pogoji: • sklenjena zavarovalna polica v obdobju od 1. 10. 2000 do 30. 9. 2001 • višina podpore znaša do 25% stroška zavarovalne premije. Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Višina namenjenih sredstev je 1.800.000 sit. program urejanja zemljišča s finančno konstrukcijo, • programi se sofinancirajo do 30% vrednosti ureditve zemljišča s predložitvijo računov za porabljene storitve in material. Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe. Skupen razpoložljiv znesek je 1.800.000 sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1.10.2000 do 30.9.2001 ll.Apnenjetal Namen ukrepa: • izboljšanje rodovitnosti tal z meliorativnim gnojenjem s kalcijem, povečanje dostopnosti hranil za zvišanje PH vrednosti do 5,5. Pogoji: • analiza tal od pooblaščenega zavoda, e letno je mogoče apniti največ do 5 ha zemlj išč na kmetij o, • sofinancira se do 70% cene karbonatcijskega mulja ali apnenčeve moke brez prevoza. Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe. Skupen razpoložljiv znesek je 300.000 sit. Subvencija se lahko uveljavlja za obdobje od 1.10.2000 do 30.9.2001 10. Podpora urejanju kmetijskih zemljišč nižinske melioracije in agromelioracije Namen ukrepa: Ohranjanje in izboljšanje proizvodne sposobnosti zemljišč z ukrepi osuševanja, čiščenja in košnje melioracijskih jarkov, ureditvijo zaščitnih pasov in sanacijo plazov, od 0,30 ha do 4 ha. 12. Pospeševanje zaposlovanja Namen ukrepa: Cilj pospeševanja zaposlovanja je odpiranje novih delovnih mest, pospeševanje samozaposlovanja in zaposlovanja mladih v občini Gorišnica. Sredstva za pospeševanje zaposlovanja se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija). Pogoji: • odločba o priglasitvi del ali gradbeno dovoljenje za predvideni poseg v kmetijski prostor, • minimalna udeležba lastnikov kmetijskih zemljišč v višini 40% (tudi v delu in materialu) predračunske vrednosti, • prednost pri izvajanju urejanja kmetijskih zemljišč bodo imeli lastniki kmetijski zemljišč z večjo lastno udeležbo na kmetijsko zaokroženem področju, • zahtevek pripravi kmetijska svetovalna služba z opisom del ter vrisom posegov v mapno kopijo in Pogoji: Za sredstva za pospeševanje zaposlovanja lahko prosijo: • delodajalci - majhne družbe in fizične osebe s sedežem in dejavnostjo v občini Gorišnica, ki so v obdobju določenim z razpisom: • zaposlili za nedoločen čas osebe, ki so bile na RZZ prijavljene kot brezposelne osebe, • zaposlili za nedoločen čas osebe, ki imajo status presežnega delavca, • zaposlili za določen čas osebe, ki jim je to prva zaposlitev (za čas opravljanja pripravništva). • brezposelne osebe, ki v obdobju od 1. 10. 2000 do 30. 9. 2001 uresničijo samozaposlitev. Višina pridoblj enih točk znaša za: • brezposelno osebo za samozaposlitev znaša 3000 točk, • za delodajalece za zaposlitev zgoraj omenjenih oseb znaša 1500 točk. Pogoj za pridobitev sredstev je, da brezposelna oseba izpolnjuje naslednje pogoje: • je državljan Republike Slovenije, e je bila prijavljena na RZZ najmanj štiri mesece pred dnem zaposlitve, • ima najmanj 6 mesecev pred dnevom zaposlitve stalno prebivališče v občini Gorišnica, • da je zaposlitev brezposelne osebe sklenjena v koledarskem letu, • ima sedež dejavnosti v občini Gorišnica (velja za samozaposlene). Vsi prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja dokazila: • potrdilo RZZ, daje bila oseba, za katero uveljavljajo subvencijo, registrirana kot brezposelna oseba oziroma dokazilo, da se oseba prvič zaposluje (fotokopija delovne knjižice ali overjena izjava prositelja), • potrdilo organa za notranje zadeve Upravne enote Ptuj o stalnem prebivališču v občini Gorišnica, • dokazilo o zaposlitvi (obrazec Ml). Delodajalci pa še: • odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti in priglasitveni list (za s.p.) oziroma odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravlj enj e registrirane dej avnosti (za druge gospodarske družbe), • potrdilo Agencije za plačilni promet o razvrstitvi družbe. Delodajalec oziroma samozaposlena oseba na podlagi odobritve sklene z občino Gorišnica pogodbo o sofinanciranju zaposlovanja. Občina Gorišnica sredstva nakaže na žiro račun prosilca, v roku 30 dni po predložitvi dokazila o zavarovanju za vrnitev sredstev v primerih: • prenehanja opravljanja pridobitne dejavnosti, e če se delovno razmerje, sofinancirano na podlagi tega pravilnika, prekine prej ko v treh letih od dneva sklenitve pogodbe oziroma pred pretekom pripravniškega obdobja, mora prejemnik subvencije zaposliti drugo brezposelno osebo iz območja občine Gorišnica ali vrniti sredstva, povečana za obrestno mero, določeno v pogodbi, občini v roku 30 dni od ugotovitve komisije. Višina sredstev je 1.330.000 sit 13. Pospeševanje poklicnega in strokovnega izobraževanja Namen ukrepa: Sredstva za pospeševanje poklicnega in strokovnega izobraževanja se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija) za bruto nagrade vajencev občanov občine Gorišnica. Pogoj: Za sredstva lahko zaprosijo delodajalci - male družbe in fizične osebe s sedežem in dejavnostjo v ali izven občine Gorišnica, ki so v obdobju od 1.10.2000 do 30.9.2001 sklenile učno pogodbo za sklenitev vajeniškega razmerja občana občine Gorišnica. Vsi prosilci morajo k vlogi priložiti naslednja dokazila: • učno pogodbo o sklenitvi vajeniškega razmerja z vajencem s stalnim bivališčem na območju občine Gorišnica, • potrdilo organa za notranje zadeve Upravne enote Ptuj o stalnem prebivališču v občini Gorišnica, • odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti in priglasitveni list (za s.p.) oziroma odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti (za druge gospodarske družbe), • potrdilo Agencije za plačilni promet o razvrstitvi družbe. Delodajalec je upravičen do subvencije bruto nagrade vajenca v višini: • 50 % mesečne nagrade določene z učno pogodbo za 1. in 2. letnik vajeniškega razmerja, • 30 % mesečne nagrade določene z učno pogodbo za 3. in 4. letnik vaj eniškega razmerj a. Delodajalec na podlagi sklepa o odobritvi sklene pogodbo z občino Gorišnica o sofinanciranju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Višina zneska j e 700.000 sit III. Odobritev sredstev V primeru, da zaprošena sredstva prekoračijo razpisana, lahko komisija določi maksimalno višino odobrenih sredstev oziroma proporcionalno zmanjšanje pripadajočih sredstev. O upravičenosti zahtevkov in dodelitvi odloča Občinski urad občine Gorišnica. Svojo odločitev o dodelitvi oz. razporeditvi sredstev sporoči prosilcem v roku 30 dni po preteku razpisnega roka. Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2001/2002 Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2001/02 je izšel 29. 5. 2001 v časopisih Delo in Večer. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, ki so državljani republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva in letni bruto dohodek njihove družine ne presega 650.497 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10% (715.546 SIT). Vloge (obr. DZS 1,51- dobijo se v papirnicah in knjigarnah) že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: OS Ptuj, Vodnikova 2 (nad novo pošto, v drugem nadstropju), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan, razen četrtka, od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00. Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo! Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, določen je pogoj glede starosti, pogoj glede statusa (zaposlitev, prijavljeno st na zavodu za zaposlovanje....) in pogoj glede prejemanja drugih štipendij oz. posojila za študij - glej razpis. Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 1.9. 2001. za študente 5.10.2001, Vloga mora biti vložena do roka. V primeru, da kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). Študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled. Vloga se ne šteje za zamujeno, če je bila vložena po roku iz opravičljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazili vložena v 15. dneh od nastanka oz. prenehanja razloga. Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30. dneh od nastanka razlogov. Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oz. umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti. Učenci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti najmanj povprečno oceno 8. Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oz. izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemni dosežek, je navedeno v razpisu). Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: WWW.ESS.GOV.SI, v rubriki AKTUALNO, kjer si lahko naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške šipendije. Priporočamo vam, da vloge oddate čimprej. tudi če so nepopolne. S tem si boste prihranili čakanje v vrsti za oddajo vloge (kajti v dneh pred potekom roka so dolge čakalne vrste), nam pa omogočili tekoče delo in pravočasno izplačilo štipendij upravičencem. Manjkajoče priloge (predvsem potrdila o vpisu) lahko pošiete tudi po pošti ali oddate v nabiralnik pri vložišču Območne službe Ptuj, Vodnikova 2. Na vsako naknadno vloženo ali poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje OBMOČNA SLUŽBA PTUJ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Mercator V - .. _ v «r"t , Mercatorjeva Cena Dneva 7 izdelkov za 7 dni do 50 % • v • nižje cene Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambne prodajalne. Steklarstvo in okvirjanje slik Meznarič Janez s.p. Moškanjci 114 tel.: 02/743 02 80 fax: 02/743 02 81 GSM: (041, 031) 723 932 S> m- Novo iz ponudbe: DOBAVA IN MONTAŽA ŽALUZIJ in VSEH VRST OKEN SE PRIPOROČAMO! ^.Nova KBM Nova Kreditna banka Maribor 2505 MARIBOR Poslovalnica Gorišnica Vsem strankam in občanom Občine Gorišnica želimo prijetno praznovanje občinskega praznika in se priporočamo s svojimi uslugami Tel.: 02/740 80 50 02/ 740 86 23 \