GEOGRAFSKI OBZORNIK K O R Z I K A - GORATI S R E D O Z E M S K I O T O K Andreja Gumi lar UDK: 913(449.45) COBISS: 1.05 IZVLEČEK Korzika - gorati sredozemski otok Korzika je gorat sredozemski otok, ki pripada Fran- ciji. Kontrastne naravne razmere omogočajo razne oblike aktivnega oddiha v gorah, pa tudi prijeten po- čitek na številnih sredozemskih plažah. Zaradi stra- teške lege sredi Starega sveta je bil otok cilj številnih osvajalcev. Zato je njegova zgodovina odprta knji- ga bojev otočanov s tujimi zavojevalci. Tudi zato Kor- zičani veljajo za ponosen narod, ki še vedno hrepeni po neodvisnosti. KLJUČNE BESEDE Korzika, Sredozemlje, regionalna geografija, turizem SUMMARY Corsica - a mountainous island in the Mediterranean Corsica is a mountainous island in the Mediterranean belonging to France. It is a popular holiday destination offering mountaineering, hill walking, sunbathing on its many beaches and water sports. Its strategic posi- tion in the centre of the ancient world attracted numer- ous foreign conquerors. This has made the Corsicans a proud people who still yearn for independence. KEY WORDS Corsica, Mediterranean, regional geography, tourism AVTOR Andreja Gumilar Naziv: prof, geografije in zgodovine Naslov: Stara slovenska 7, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 5417901 E-pošta: andreja.gumilar@guest.arnes.si U v o d . Grki so Korziko imenovali Kalliste, kar pomeni čudovita. Kot taka nam je znana še danes. Skoraj noben drug sredozemski otok ne ponuja toliko naravnih lepot in pokrajinskih kontrastov kot prav Korzika. Tu se najde za vsakogar nekaj, od zabave in kopanja na sre- dozemski plaži do planinarjenja, pohodništva, prostega plezanja, sprehajanja, gorskega ko- lesarjenja, kopanja v tolmunu gorske reke ter vožnje s kajaki in kanuji na divjih vodah. Raz- dalje med goratim svetom in morjem so majh- ne, zato je Korzika celina v malem. Po čem jo Slovenci najbolj poznamo? Na primer po tem, da se je v mestu Ajaccio rodil Napoleon Bonaparte, nesreči slovenskega le- tala, terorističnih napadih korziških separatistov, pripadnikov FLNC, ki se bori za neodvisnost, katastrofalnih gozdnih požarih, čudoviti pokra- jini, odličnih vinih in sirih ... G e o g r a f s k e z n a č i l n o s t i . S površino 8 7 2 2 km2 je Korzika za Sicilijo, Sardinijo in Ci- prom četrti največji otok v Sredozemlju. Meri torej dobrih štirideset odstotkov Slovenije in ima v primerjavi z našo državo bolj razgibano po- vršje. Razteza se med 41. in 43 . vzporednikom severne zemljepisne širine, torej je na isti zem- ljepisni šir ini kot Rim ali Barcelona. Otok je 1 83 km dolg in 83 km širok. Od Francije je od- daljen 180 km, od Italije pa samo 80 km. Od sosednjega otoka, Sardinije, ga loči 12 km ši- rok Bonifacijski preliv. Otok ima tisoč kilome- trov dolgo obalo, ob kateri je kar 3 0 0 km plaž. Če se naveličamo s turisti obleganih plaž na vzhodni strani, lahko poiščemo prekrasne za- livčke ob bolj gorati zahodni obali. Korzika je tudi priljubljen počitniški cilj navdušenih gor- nikov in ljubiteljev planin. V 19. stoletju jo je nemški geograf Friedrich Ratzel imenoval »otok gora v morju«, kar potrjuje tudi podatek, da je Korzika s povprečno nadmorsko višino 5 7 0 m najbolj gorat sredozemski otok. 2 7 0 6 m viso- ka najvišja gora Monte Cinto je samo 25 km oddaljena od morja. Višino 2 0 0 0 m presega več kot dvajset vrhov in prav vsi se dvigajo ne- posredno nad morjem. Korzika ima ob obali sredozemsko pod- nebje z največ sončnimi dnevi med junijem in 1 1 GEOGRAFSKI OBZORNIK oktobrom, z vročimi in suhimi poletji ter milimi, srednje deževnimi zimami. Podnebje se zara- di raznolikega površja spreminja na kratke raz- dalje. Nad 1500 m visoko je gorsko podnebje s hladnimi in sneženimi zimami ter milimi po- letji. Na podnebje vplivajo še različni vetrovi z zvenečimi imeni: mistral, tramontana, libecáu, levante in široko. Znači lnost i površ ja. Otok Korzika je po geološki sestavi podoben Italiji. Nastal je pred približno 250 milijoni let, ko so tektonski pre- miki dvignili na površje velike količine granita, ki danes sestavlja jedro otoka. Kakšnih dvesto milijonov let pozneje, ko so nastajale Alpe, je na površje Korzike vplivala tudi alpska oro- geneza. Velika količina sedimentnih kamnin je v vzhodnem delu otoka trčila ob masivno gra- nitno gmoto. Ob tem so nastali nagubani, sloje- viti skrilavci. Površje je dokončno preoblikovala erozija, tako ledeniška v času pleistocena kot rečna v geološki sedanjosti. Nastale so števil- ne strme doline v obliki črke V. Slemenitev poteka prečno od severozaho- da proti jugovzhodu. Na zahodu reke z velikim strmcem tečejo do obmorskih krajev, kot so Liamone, Porto, Prunelli in Taravo. Reke na vzhodu izvirajo visoko v gorah in se proti morju prebijajo skozi ozke in strme doline; tipične so Asco, Golo in Restonica. Ko preidejo na skri- lavo podlago, postane pokrajina bolj odprta in manj strma. Korzika se naravno in družbeno deli na dve področji. Področje au-dela des monts, to je »na drugi strani gora« zavzema zahodni del oto- ka z 48 % površine, preostalih 52 % pa odpa- de na en-deca des monts, to je področje »na tej strani gora« v vzhodnem delu otoka. V obeh delih se razlikujejo življenjski slog, tradicija in celo jezik. Z g o d o v i n a . Zgodovina Korzike je zara- di številnih osvajalcev zelo pestra in polna dra- matičnih dogodkov. V sli po bogastvu in oblasti so jo poskušali osvojiti Iberci, prebivalci Ligu- rije, Feničani, Etruščani, Kartažani, Rimljani, Vandali, prebivalci srednjeveških mestnih drža- vic Pise in Genove, Angleži, Italijani in Franco- zi. Tujci so jo želeli zavojevati predvsem zaradi njene pomembne strateške lege in legendarne GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Kajakaši na reki Asco - kajakaška sezona traja od zaodnjega aprila do srede maja Ifoto: Andreja Gumilar). lepote. Korzičani so se vsem osvajalcem upi- rali z voljo, ki je bila trdna in močna kot gra- nitna skala, iz katere je otok zgrajen. Gospodarstvo. Najpomembnejša gospo- darska panoga je turizem. Letno obišče Korzi- ko do dva milijona turistov. V letih med 1970 in 1990 se je število turistov sicer potrojilo, ven- dar še vedno ni moč zaznati masovnega zna- čaja turizma, kot na primer na španski Majorki. Na Korziki lahko v neokrnjeni naravi vsak obi- skovalec preživlja in uživa dopust po lastni želji. Turizem prispeva 1 0 % bruto domačega proi- zvoda (BDP). Gospodarski strokovnjaki vzpod- bujajo njegov razvoj, ker se zavedajo njegovih potencialov. Na žalost so korziški nacionalisti drugačnega mnenja. Bojijo se, da bi bila Kor- zika z njegovim popolnim razcvetom v polet- nem času preobremenjena, preostanek leta pa bi bila bolj ali manj zapuščena. Zavzemajo se Slika 3: Dolina reke Restonice s slapovi in jezeri ledeniškega nastanka Ifoto: Andreja Gumilarj. bolj za naložbe v druge, tradicionalne oblike gospodarstva, kot sta industrija in kmetijstvo. Dandanes pomen kmetijstva močno zaosta- ja za turizmom. V preteklosti je bila vsaka dru- žina pri pridelavi hrane in gojenju domačih živali samozadostna, zdaj pa ta tradicionalna dejavnost že nekaj časa nazaduje in kmetijs- tvo prispeva le še 2 % BDP. Kmetijskih zemljišč je samo 14%. Večji kompleksi obdelovalnih zemljišč so razprostranjeni samo po nižavjih v vzhodnem delu otoka, saj je tam prst najbolj rodovitna. Se večje nazadovanje kmetijstva so v zadnjih letih uspele preprečiti izdatne evrop- ske subvencije za kmetijstvo, še zlasti za gove- dorejo. Na žalost ima tovrstna finančna podpora tudi negativne posledice. Prirastek goveda in ovc je tolikšen, da je potrebno nove pašnike zagotavljati s požiganjem grmičevja, kar pov- zroča pogostejše gozdne požare. Kljub tem 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK m m m i u famjlle bomaparh , '-4 siir^ilife - • « ^ » • f i f . i ' f , Slika 4: Mesto Ajaccio - v rojstni hiši Napoleona Bonaparteja je urejen muzej, kjer je predstavljeno tudi njegovo družinsko drevo (foto: Andreja Gumilar]. težavam strokovnjaki ugotavljajo izboljšanje ka- kovosti kmetijskih pridelkov in proizvodov na Korziki. Po zgledu matične države Francije so vzpostavili raznovrstne mehanizme njihove kon- trole, na primer medu, vina, sira. Večino kako- vostnih proizvodov porabijo turisti. Industrija prispeva samo 5% BDP in velja za šibko točko otoškega gospodarstva, saj je Korzika najmanj industrializirana regija v Franci- ji. Otok ima zelo malo naravnih virov in je sko- raj brez surovin. Železarstvo in jeklarstvo ter predelava rud so propadli. Omembe vredne in- dustrijske panoge so le letalska industrija, in- dustrija gradbenega materiala, proizvodnja industrijskih kotlov, lesna in tobačna industrija ter proizvodnja in predelava plute. Več kot 20 lju- di zaposluje samo 20 podjetij, med njimi je eno samo z več kot 100 zaposlenimi. 7 0 % vseh aktivnih prebivalcev je zaposlenih v storitvenih dejavnostih, kjer so največji delodajalec vla- da in vladne ustanove. V letu 1 994 je tretjina zaposlenih delala v eni od državnih, lokalnih ali drugih javnih služb. Otok ima med vsemi francoskimi regijami enega od najnižjih bruto domačih proizvodov; višja kot na celini je tudi stopnja brezposelnosti. Zaradi močnega izseljevanja je po 2. svetovni vojni število prebivalcev nazadovalo. Zunaj oto- ka živi že dvakrat več Korzičanov kot jih je preo- stalo na otoku. Korzika dobiva močno finančno podporo tudi iz tujine. Iz skladov Evropske zve- ze pridobi na prebivalca več sredstev kot kate- rakoli druga francoska regija. Ima tudi poseben davčni status, saj je bilo na njej leta 1996 vzpo- stavljeno brezcarinsko območje. Prav tako je oproščena plačevanja socialnih prispevkov ter davkov na dobičke podjetij. V poročilu franco- ske državne komisije o stanju gospodarstva na Korziki, ki jo je vodil Juan Glavany, slednji na- vaja izmikanje plačevanju drugih davčnih ob- veznosti ter številne nepravilnosti pri porabi državnega denarja in subvencij, vendar hkrati 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK poudarja, da je večina Korzičanov žrtev slabe- ga vodenja s strani oblasti na lokalni in regio- nalni ravni. D r u ž b a in re l ig i ja. Približno 4 0 % od 260 .000 prebivalcev Korzike živi v dveh veli- kih mestih. Na zahodni strani otoka je Napo- leonov rojstni kraj Ajaccio, na vzhodni strani pa je najpomembnejše središče Bastia. Okoli 1 70 .000 prebivalcev je korziškega rodu, os- tali so priseljenci, predvsem iz Francije. Gosto- ta poselitve je redka in se v večjem delu otoka giblje med 2 in 30 prebivalci na kvadratni kilo- meter, povprečje je 25 preb./km2. Za primerja- vo, na Malti je gostota poselitve 1000 preb./km2, na Siciliji 170 in na Sardiniji 57. Prebivalstvo je naraščalo do konca 19. sto- letja. Z recesijo v 20. stoletju se je v Francijo in Italijo izselilo več kot 100.000 Korzičanov, med- tem ko je takrat na drugih večjih sredozemskih otokih prebivalstvo še vedno naraščalo. Izolirane rečne doline in slabe prometne po- vezave med njimi so Korzičane naredile klene, ponosne in neodvisne. Hkrati so te iste značilno- sti zavirale razvoj kmetijstva in trgovine, zato so bili ljudje čedalje bolj odvisni od bogatih in moč- nejših tujcev. V različnih zgodovinskih obdobjih so osvajalci ostajali v obalnih utrdbah ter na bolj položnih in poljedelskih ravninah na vzhodni oba- li. V gorato notranjost otoka so prodirali zgolj zaradi pobiranja davkov in zatiranja uporov. Ve- like doline v notranjosti so vodile velike korziš- ke družine. Značilno je bilo krvno maščevanje, ki je včasih lahko trajalo tudi več generacij. Na odmaknjenih kmetijah in po vaseh še vedno ži- vijo v maniri te stare tradicije, tako da je vsako leto še vedno zabeleženo znatno število smrtnih žrtev. Iz tradicionalnih spon se uspeva iztrgati še- le najmlajša generacija, ki si delo išče v turistič- nih krajih in novih hotelih ob obali. Kljub novodobnim spremembam ostajajo Korzičani ponosni in neodvisni. Se vedno se identificirajo z osebo gorskega pastirja s pali- co v roki. V njih je ostalo globoko zakoreninje- no nezaupanje do tujcev s celine. Za ogled zanimivo je mesto Corte v sredini oto- ka, ki predstavlja simbol korziške neodvisnosti, Slika 5: Korzika je znana po suhomesnatih izdelkih, ki jih tudi turisti radi poskusijo (foto: Andreja Gumilarj. 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Dolmeni Et Fontaccia - ostanki megalitske kulture iz mlajše kamene dobe (foto: Andreja GumilarJ. ki bi ¡o rada znova vzpostavila fronta FLNC. Njeni militantni pripadniki se zavzemajo za neodvisnost. Korzika je za 14 let že bila samo- stojna, med letoma 1755 in 1769. Korzičani so sicer prijazni ljudje, vendar ne smemo po- zabiti, da so se stoletja bojevali in prelivali kri za svojo domovino. Zato imajo do nje poseben odnos. Tekoče govorijo francosko in korziško, drugih jezikov pa večina ne obvlada. Glavnina prebivalcev Korzike je rimskoka- toliške veroizpovedi, ki je še zlasti na podeželju močno zakoreninjena, zato so po celem otoku razpršene številne cerkvice in drugi verski ob- jekti. Korzičanom pomenijo verski obredi na- čin izražanja lastne folklore in kulture. Njihov značaj je še vedno obremenjen s tragedijami in smrtjo. Vse navedeno pride do izraza zla- sti na veliki petek. Takrat ob vsaki, še tako majhni cerkvici, organizirajo ceremonijo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje. Te procesije so zelo drama- tične, spremljajo jih petje cerkvenih pesmi in molitve. Njihovo versko gorečnost odražajo tudi tradicionalne pesmi in balade, polne ljubezni in maščevanja. 1. Cirendini, O., CarilletJ. B., Corbel, C., Bil- liet, L, Wheeler, T. 1999: Corsica, Lonely Pla- net Publication. Lonely Planet Publications. 2. Corse Web. Medmrežje: http://www.corsica.net. 14. 10.2002. 3. DCS-Net, Corsica Guide. Medmrežje: http://www.simondsn.dircon.co.uk. 14. 10.2002. 4. Mühl, H., Boll, K. 1966: Corsica, Nelles Gui- de. Nelles Verlag GmbH. München. 5. Natek, K., Natek M. 1999: Države sve- ta 2000. Mladinska knjiga. Ljubljana. 6. Travel to Corsica. Medmrežje: h ftp://www.corsica-isula.com. 14. 10.2002. 16