Čas vrtnih opravil — Kakšna bo nova letina, dobra ali slaba? Zgodaj je še za odgovor na to vprašanje, a ne prezgodaj za prva dela na polju in v vrtu. Zemlja, ki jo je po dolgem zimskem počitku ogrelo spomladansko sonce, je pripravljena za obdelovanje in čaka na seme. Kaj in koliko bo iz njega zraslo, je v mnogočem odvisno od marljivosti človeških rok. Tega se dobro zavedajo ne le kmetje, ampak tudi vneti vrtičkarji. (S)#— Foto: F. Perdan občinska konferenca SZDL tla«, Kranj, Radovljica, Škofja Loka 'T« - Iidaj« Caaopiano podjetje - Glavni urednik Igor Slavec ' 'Mfprorni urednik Andrej Zalar Kranj, petek, 18. 4. 1980 Cena: 5 din Liat izhaja od oktobra 1847 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. H A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Proslava ob dnevu železničarjev skra upora z Zaloške ceste železničarjev je bila na JWffKtipri spomeniku žrtvam ^Hernke stavke i'elika sit>i 'esn<>st ^'^ tisoč ljudi, med njimi mladi 2*rjj 2 rdečimi nageljni v :*ifcih, w je zbralo ob spo-J*i žrtvam Štrajka na Zaloški J wA njimi je bilo tudi še nekaj fd» udeležencev štrajka iz-JJ«kt. med gosti pa so bili tudi JwAvhelij, France Popit. Franc PpUka, Mitja Ribičič. Vinko % Janez Vipotnik in drugi *w'niki .slovenskega družbeno-življenja. vsako leto opisujemo Jkfalfodkc na Zaloški cesti, jih J**/ znova podoživljamo s po-Jj*in hvaležnostjo do žrtev in se *rtakolcrat zdijo enako sveži in W>ni,« je naglasil slavnostni Sik na proslavi sekretar pred-V'KZKS Franc Šetinc in na-M da železničarska stavka — tanin nanjo je pred 30 leti pred- [ozdravljeni, Korošci! M V Cankarjevem domu se 18. uri začenja Koroška v it» pesmi, prva prireditev v iKoroftkih dni, ki jih v aprilu (»prirejata tržiška Skupina 77 W za kulturo in izobraževa-Ibi občanom približala bogato Umetno kulturno ustvarjanje ejskih rojakov, otvoritveni slovesnosti bo iz del koroških pesnikov in 9 Milke Hartmanove. An-(okota. Valentina Polanška, Lipuša in Janka Messnerja il gledaliAki igralec- Polde paleto koroških ljudskih pa bo nanizal mešani pevski Hob Petelin Gallus iz Celov- Ijrireditvi v Cankarjevem do-je bodo udeležili tudi koro-batie. bodo ob 19.30 v paviljonu p'dprJi razstavo del akademske [tlfarja Valentina Omana iz H. J. tovariši umirali že na Zaloški cesti, za katere se je na čelu s komunistično partijo v ljudski revoluciji boril delavski razred in vsi naši narodi. Drugačne poti', kot smo jo izbrali pred 60 leti. tudi nismo mogli izbrati, je poudaril Franc Šetinc »Po šestdesetih letih lahko s ponosom rečemo, da smo skrbni dediči vseh obdobij • prehojene revolucionarne poti, je nadaljeval Šetinc in naglasil, da je zaupanje vase, v naše vrednote in naš sistem tudi edina možna pot naše prihodnosti. Prav z zaupanjem v prihodnost naše samoupravne socialistične in neuvrščene •Jugoslavije bomo tudi negovali spoštovanje do predsednika Tita in njegovega dela, ki nam je dalo spoznanja m sredstva za nove uspehe in zmage v prihodnosti P Z odlično pripravljene svečanosti. a v****] S° '""delovali slovenski gle-dalifičniki, godbe in pevski zbori so poslali predsedniku Titu pozdravno pismo z dobrimi željami za okre-V3n,e L M. Kranjski Mladi rod pred ukinitvijo Prehudo breme izgub Težave Mladega roda sicer niso od včeraj, saj se je že pred leti iskalo rešitve za okoli 160 članski kolektiv z veliko zaposlenimi invalidi — Za večino delavcev so že našli novo zaposlitev, še zadnje pa naj bi zaposlili v drugih kranjskih OZ D do srede maja KRANJ — 2e pred dvema letoma so za takrat 160-članski kolektiv Mladega roda, izdelovalca otroike konfekcije, nastopili hudi časi, tako hudi, da je bilo že takrat povsem jasno, da v taksnem obsegu in s tedanjo kadrovsko strukturo delovna organizacija ne more več naprej. Vendar pa je kljub temu Mladi rod s tehnologijo, ki ni bila več ustrezna, \ spomeniku 13 žrtvam žandarskih bajonetov (tprila 1920 na Zaloški cesti v Ljubljani je v Hzaplapolal plamen v spomin žrtvam želez-knkega štrajka pa tudi v spomin na čvrsto *4ucionarno iskrenje in vrenje med slovenskim delavstvom sednik Tito 15. april razglasil za dan železničarjev - tedaj ni bila osamljeno dejanje, temveč sestavni del mogočnega revolucionarnega gibanja v Evropi. Takratna železničarska stavka ni bila osamljeno dejanje, pač pa so se solidarno ■m0^pridružili železničarjem tudi drugi slovenski delavci zlasti rudarji. Zaradi posredovanja vojske v štrajku je bil v Ljubljani razglašen tridnevni generalni štrajk v dokaz enotnosti slovenskega delavstva. Franc Šetinc je v nadaljevanju opisal prispevek slovenskih železničarjev v uresničevanju tistih ciljev, za Katere so njihovi ob nepopolnih samoupravnih aktih in neurejenih notranjih odnosih z večno izgubo na obzorju vendarle Se nekako priplaval v letošnje leto; seveda se v teh dveh letih vremena niso nič kaj bolj zjasnila, saj ima delovna organizacija v trenutku, ko je vprašanje ukinitve, to je stečaja, tik pred vrati, več kot 6,7 milijona novih din izgube. S takšnim bremenom izgube so se delavci Mladega roda seznanili ob zaključnem računu v začetku letošnjega leta. Od tedaj teče tudi že postopek za stečaj, saj drugačne rešitve ni. Se pred dvema letoma so bile sicer zamisli o sodelovanju s Triglav konfekcijo, govorilo se je tudi o novih ustreznejših prostorih, vendar kaj dlje ni bilo koraka. V Mladem rodu je namreč skoraj četrtina delavcev zaposlena v režiji, kar je daleč nad slovenskim poprečjem, produktivnost pa je bila nizko spodaj, kar za okoli 40 odstotkov nižja kot v drugih sorodnih konfekcijskih podjetjih. V delovni organizaciji {e zaposlenih okoli 14 odstotkov kategoriziranih invalidov, 23 odstotkov delavcev z manjšo delovno sposobnostjo, nekaj tudi s skrajšanim delovnim časom. Tolikšen delež invalido med zaposlenimi je sicer nrinašal delovni organizaciji to> ugodnost, da je bila oproščena plačevanja prispevkov iz osebnih dohodkov, vendar pa so bile ostale slabosti v organizaciji prevelike, da bi morda te vrste olajšav in pa prizadevanja in podpora družbenopolitične skupnosti pomagale Mlademu rodu na zeleno vejo: pokrivanje izgub iz sklada skupnih rezerv skupščine občine in pa sanacijski programi niso mogli odtehtati premalo zanimivih izdelkov za tržišče, ki so obležali v skladišču, storilnost je bila prenizka, fluktuacija delavcev prevelika, obrati razdrobljeni, režija previsoka itd. Ne dogaja se ravno pogosto, da gre kaka delovna organizacija v stečaj, zato je morda še posebej odgovorno prevzela skrb za novo zaposlitev delavcev družbenopolitična skupnost. Od skupaj 123 januarja zaposlenih delavcev se je že zaposlilo ali so v sprejemnem postopku okoli 100 delavcev, medtem ko s 25 do 30 sicer težje zaposljivih delavcev primerno zaposlitev še iščejo. Seveda bi bilo lahko nekatere delavce tudi invalidsko upokojiti, vendar pa naj bi bila to le izjemna rešitev, saj jih večina želi delati naprej. Največ delavcev — 30 so v začetku aprila sprejela Gorenjska oblačila, medtem ko so ostali pri 18 delovnih kranjskih delovnih organizacijah v sprejemnem postopku. Predvidoma naj bi do sredine prihodnjega meseca našli delo prav za vse delavce Mladega rodu; izvršni svet skupščine občine Kranj pa je zavzel stališče, da kranjske delovne organizacije, ki bodo zaposlile delavce Mladega rodu, s tem ne bodo kršile letošnje resolucije glede novega zaposlovanja delavcev. Krani - Pokrajinski šta b za teritorialno obrambo Gorenjske je včeraj mmoldan priredil v kranjski občinski skupščini srečanje s predsed-ni£ ZnubliSkeea sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinkom Hafner-Tem k ,et ttedmni aktivist na političnem področju predstavil iz-kiTšniJ vri političnem delu med narodnoosvobodilno borbo na Go-renhkem Z' najodogovornejšimi delavai v teritorialni i*mmbl W dugo-slovanski ljudski armadi na Gorenjskem pa predstavniki druibenom-ItSSZlor^mžacU in Skupščine občine Kranj je nato spregovoril o danat,halogah V splošni ljudski obrambi. (S) - Foto: F. Perdan DOGOVORIMO SE 6. STRAN: SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBClNE TRZlC V ponedeljek, 21. aprila, ne bodo sestali delegati družbenopolitičnega zbora, v sredo, 23. aprila, pa fle delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda je problematika delovanja delegatskega sistema v občini, poročilo o gospodarskih gibanjih v minulem letu z oceno razprav o zaključnih računih ter poročila temeljnega sodišča sodišča združenega dela, temeljnega javnega tožilstva, javnega pravobranilstva družbenega pravobranilca samoupravljanja in organa za postopek o prekrških. Skrajšano gradivo za delegate objavljamo na 6. strani. Po Storžiču in Savi V počastitev 38-let niče borbe v Okrogelski jami bo v nedeljo, 20. aprila ob 14. uri pri spomeniku na Okroglem proslava s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili učenci osnovne šole France Prešeren iz Kranja in podružnične šole Naklo, KUD Naklo in kranjska godba na pihala. S proslave v počastitev revolucionarnih dogodkov v Okrogelski jami bodo mladi s čolnom prepeljali šta-fetno palico na nasprotni breg Save, odkoder bo nadaljevala proti Zgornji Besnici, Jamniku, preko Jošta skozi Pševo do spomenika na Planici in Lavtarskega vrha, kjer bo prvič prenočila. V ponedeljek jo "bodo pozdravili učenci osnovne šole Luci-jan Seljak in krajani Stražišča, v šoli na Orehku, v Mavčičah. Trbojah, v Voklem in v Šenčurju. Prihodnji dan bo krenila v vasi pod Krvavcem, se zatem ustavila pred domom na Visokem in v Olševku, od tod pa jo bodo mladinci odnesli v partizansko Kokro in na Jezersko, še isti dan se bo vrnila v dolino, kjer bo v Preddvoru prenočila. V sredo bo štafet na palica v varnih rokah planincev, ki jo bodo nosili po poteh, kjer se je v času vojne vihre hrabro bojeval Kokrški odred: iz Mač se bodo povzpeli na Kališče in 2132 metrov visoki Storžič. se spustili v Bašelj in jo predali Belanom. Naslednji popoldan bo pozdravila mladince in krajane Predoselj in Britofa, se ustavila v Sorlijevem mlinu, zavila v Duplje in Podbrezje, še istega dne pa bodo štafetno palico s kanujem prepeljali po Savi do Struževega člani brodarskega društva iz Kranja. V petek, 25. aprila ob 11.30 se bo priključila zvezni štafeti na Trgu revolucije v Kranju. Štafeto mladosti bodo na vsej njeni poti spremljale proslave s kulturnim programom. Povsod kjer se bo ustavila, bodo mladinci, cicibani in pionirji, vojaki, taborniki in brigadirji, delovni ljudje in krajani v pozdravnem pismu zaželeli predsedniku predvsem eno: zdravja! C. Zaplotnik NASLOV G LAS 2.STRAN PETEK. 18. APRILA 19K r Eno uro nazaj? Jugoslovani bomo. tako kot večji del držav Evrope, v zimskih mesecih premaknili ure za 60 minut nazaj. Tako so sklenili na seji zveznega komiteja za delo. zdravstvo in socialno politiko. Pričakovati je, da bo predpis sprejet do konca leta. Člani komiteja so se med reč predlogi za uvedbo spremenjenega časa odločili za omenjenega, ki po njihovem mnenju najbolj ustreza potrebam naše države. Hkrati pa ta rešitev zagotavlja varčevanje z energijo, večjo produktivnost dela, saj se delavnik prilagaja človeškemu biološkemu ritmu ima pa še vrsto drugih prednosti, zaradi katerih so začeli razmišljati o uvedbi spremenjenega Časa. Štafeta v Črni gori Po štiridnevni, več kot tisoč kilometrov dolgi poti po Kosovu, je štafeta mladosti v sredo prispela v Crno goro. Kosovski mladinci in mladinke so štafetno palico svojim vrstnikom iz bratske republike predali v mestecu Gazivoda. Dovolj kurilnega olja Da bi v zimskem času omogočili kolikor toliko redno oskrbo gospodinjstev s kurilnim oljem in, da bi preprečili čezmerno kopičenje zalog tega goriva, je republiški tržni inšpektor lani izdal odločbo, po kateri so smeli na bencinskih črpalkah točiti kupcem v plastične posode največ 25 litrov kurilnega olja, v rezervoarje mo-' tornih vozil od 50 do 100 litrov dizel goriva, iz skladišč pa so lahko z avtomobilskimi cisternami pripeljali domov največ 500 litrov kurilnega olja. Ker se poraba kurilnega olja v zadnjem času zmanjšuje, je republiški inšpektorat te omejitve preklical. Kljub temu pa kaže, da se preskrba ne bo bistveno popravila. Crpalkarji bodo kupce vpisovali. S tem bodo preprečili, da bi si kdo od 15 tisoč kupcev, dvakrat naročil gorivo. Obletnica makedonske državnosti Pred 35 leti je bila v Skopju ustanovljena prva vlada Makedonije pod vodstvom takratnega sekretarja CK K P Makedonije Lazarja Koliševskega. To zgodovinsko dejanje sodi med najbolj pomembne državnopravne akte; s tem je bilo sklenjeno oblikovanje ljudske oblasti in hkrati uveljavljena državnost in narodna samobitnost makedonskega naroda. Norvežani v Hercegnovem Mladinska delovna brigada iz prijateljske Norveške je prispela v Herceg-novi, kjer bo do 6. maja pomagala pri obnavljanju, gradbenih delih in odpravljanju posledic potresa. De vetinosemdesetim brigadir jem iz Norveške so bo pri družilo še petintrideset mla dincev iz Hercegovine. Sodelovanje jadranskih mest V Portorožu je peta kon ferenca jadranskih mest Ju goslavije' in Italije. Obravnavajo sodelovanje med jadranskimi mesti predvsem na področju gospodarstva Na konferenci bodo sprejeli tudi program sodelovanja i naslednjih letih. JESENICE Svet v tem tednu V ponedeljek, 21. aprila, Imi <>l> Hi uri v konferenčni sobi jeseniške občinske skupščine seja predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva z -Jesenic Udeleženci sej«- bodo osrednjo pozornost posvetili obravnavi analize lanskoletnih gibanj V gospodarstvu jeseniške občine. Med drugim bodo pregledali tudi osnutek dogovora o izročanju državnih odlikovanj na ravni občine •Jesenice. I S) RADOVLJICA \ ponedeljek. 21. aprila, bo seja koordinacijskega odbora za spremljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu Na seji bodo obravnavali program dela samoupravne stanovanjske skupnosti, predlog za povečanje stanarin ter samoupravni sporazum o obvezni udeležbi pri pridobitvi stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju. I). S Ocena pohoda na Stol usklajevalno delo odbora, ki je zaradi obsežnosti trajalo več mesecev. Priznanje so izrekli tudi vsem organizacijam, ki so nudile finančno, materialno in drugo pomoč. Pohod, na katerem je bila udeležba nadvse množična, so prav tako ugodno ocenili. Pomembno je bilo, da so za jubilejni pohod izdali novo, bogatejšo spominsko brošuro, prireditev pa je popestrila tudi razstava o zgodovini Stola in dosedanjih pohodih nanj, ki so si jo ogledali številni ljubitelji gora najprej v Žirovnici in pozneje na Jesenicah. Kot so poudarili v obsežni razpravi, so takšni pohodi potrebni, zlasti zaradi utrjevanja telesne pripravljenosti naših občanov. Ob tem so opozorili na nedisciplino posameznikov, ki je kljub vsem varnostnim ukrepom organizatorjev, alpinistov in gorskih reševalcev povzročila nesreče. Na osnovi razprave so med drugim sklenili, da bo treba pri organizaciji prihodnjih pohodov še bolj utrditi sodelovanje med odborom in družbenopolitičnimi organizacijami, za izboljšanje discipline pa uvesti širši nadzor na celotni poti in ustreznejše vodenje skupin. Seveda bodo o spremenjeni organizaciji pohoda podrobneje spregovorili na prihodnjih sejah odbora. Srečanje članov odbora za pohod na Stol in sodelavcev so izkoristili za podelitev plaket posameznikom in organizacijam, ki so v veliki meri prispevali k uspeSnemu poteku vseh dosedanjih zimskih pohodov. J. Rabič Jesenice — Na seji razširjenega odbora za pohod na Stol konec prejšnjega meseca so analizirali letošnji zimski spominski pohod na najvišji vrh Karavank. Ko so govorili o organizaciji te jubilejne družbenopolitične manifestacije, so pohvalili uspešno pripravljalno in Bliže delavcu Tržič — V ponedeljek je bila v Tržiču seja občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri so ocenili delo sveta in njegovih organov v minulem dveletnem obdobju. V poročilu je bilo rečeno, da je občinski svet večino nalog iz akcijskega programa uresničil, da pa bo v prihodnje potrebno posvetiti več pozornosti usposabljanju članov sveta za delo v lastnih osnovnih organizacijah ter prenašanje stališč v občinski svet in obratno. Tako bi utrdili delegatska razmerja in odnose v zvezi sindikatov ter dejansko zaobjel i vsakega delavca. Na seji so ocenili tudi letošnje občne zbore osnovnih organizacij zveze sindikatov ter razpravljali o gospodarskih gibanjih v tržiški občini v minulem letu in o stabilizacijskih prizadevanjih. Nazadnje so izvolili l.'1-člansko predsedstvo občinskega sveta, kar pomeni začetek uresničevanja stališč o demokratizaciji odnosov in kolektivnem vodenju. Za predsednika z enoletnim mandatom je bil izvoljen •Jože Zupančič, podpredsednik je Ivan Kapel, vsak član predsedstva pa je zadolžen za določeno področje dela. .H. J. ©Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.Sol.O. Kranj, C. JLA 2 Delavski svet delovne organizacije razpisuje imenovanje vodje posebne finančne službe za dobo 4 let m Poleg splošnih se zahtevajo tudi naslednji posebni pogoji: — viSja šolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri m 4 leta delovnih izkušenj v finančnem poslovanju organizacij ali - srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v finančnem poslovanju organizacije, družbenopolitična aktivnost in razgledanost, ustvarjalen odnos do graditve naše samoupravne socialistične družbe Kandidati morajo poleg prijave predložiti dokazila o zahtevani izobrazbi in življenjepis ter opis dosedanjega dela. Pismene prijave sprejema K2K Kranj, JLA 2, z oznako »za razpisno komisijo« 15 dni po objavi. in objavlja na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas: TAJNIŠKA DELA, ADMINISTRATIVNA DELA IN SESTAVLJANJE ZAPISNIKOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV Posebni pogoj: - administrativni tehnik, dve leti delovnih izkušenj v administraciji TOZD Tovarna olja Oljarica Britof VODENJE ELEKTRO.IN8TALACIJSKIH DEL IN VZDRŽEVANJE (ponovna objava) Posebni pogoj: - delovodja elektro stroke, 1 leto delovnih izkušenj v elektro stroki Delovna skupnost skupnih služb PRIPRAVA, KOORDINACIJA IN NADZOR INVESTICIJ Posebni pogoj: — gradbeni inženir ali gradbeni tehnik, 1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj v gradbeništvu Nabav« in prodaja na nivoju delovne organizacije, raziskave in koordinacija posebni pogoji: — komercialist, dve leti delovnih izkušenj na komercialnem področju Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po objavi. Berlinguer na Kitajskem V svetu največ razpravljajo o Carterjevi odločitvi o sankcijah proti Iranu - Srečanje voditeljev vzhodnoafriških držav - Delegacija italijanske partije na Kitajskem V svetu vse bolj odmeva Carterjeva odločitev o sankcijah prsti Iranu. Ob koncil aprila naj bi zunanji ministri evropske »devetence-zavzeli skupno stališče do zahteve»ZDA ter se odločili, če se bodo pn-družili blokadi. Homeini pa je sporočil papežu, da je bila prekinite* diplomatskih odnosov med Iranom in ZDA neogibna stvar, odločitev »deveterice« pa bodo sporočili pozneje, na sestanku ministrskih predsednikov. V Bruslju menijo, da so problemi v zvezi s solidarnost jo deseterice z ZDA že prešli v okvir spora glede metod pri osvobajanju talce* iz veleposlaništva ZDA. Po mnenju zahodnoevropskih komentatorje* se Carter ni omejil zgolj na strjevanje zavezniških vrst glede tega vprašanja, marveč je zastavil stvar šišrše in prešel v pravo ofenzivo /» enotnost zahoda. Napovedujejo tudi. da bo prišlo do sprememb v obrambni organizaciji NATO. saj bodo zahodnoevropske članice morale prevzeti več odgovornosti za obratnim Kvrope. da bi se sprostile ameriške sile za morebitne nujne intervencije v Perzijskem zalivu Francoska vlada je bila nad Carterjevo odločitvijo in zadnjo iziav« precej presenečena, še posebno zato. ker je Carter postavil rok zave/ nikom v Evropi. Avstrija se kot nevtralna država ne bo pridružila Carterjevi zahtevi in tudi avstralska vlada ni pripravljena prekiniti diplomatskih odnosov s Teheranom. Napovedujejo še. da vojne med Irakom in. Iranom ne bo. V Moskvi pa najbolj odmeva odločitev ameriškega olimpijskega komiteja, da ZDA ne bodo uradno sodelovale na olimpiadi v Moskvi V Sovjetski zvezi, kjer so od olimpiade veliko pričakovali, saj bi bila t« prva olimpiada v socialistični deželi, ne morejo skriti razočaranja m problem obravnavajo predvsem politično. V Nairohiju se je končalo prvo srečanje voditeljev štirih vzhodne afriških držav. Kenije. Ugande. Tanzanije in Sudana, vendar pa vodi telji niso našli skupne sklepne besede in niso rešili najbolj spornih med sebojnih vprašanj. Dogovorili so se le. da bodo skupno pomagali pn obnovi Ugande. Uganda je namreč tisti šibki člen. ki ga je treba naiprri in najbolj okrepiti. Domenili so se tudi. da bo njihovo vrhunsko srečanje v ugandski prestolnici Kampali. Delegacija- Komunistične partije Italije, ki jo vodi generalni m-kretar Knrico Berlinguer. je prispela na obisk na Kitajsko. To je prvi obisk no prekinitvi odnosov med partijama sredi šestdeset let Berlin guerja je v Pekingu prisrčno pričakal generalni sekretar CK KP Kitm-ske Hu Yaobang. Italijanski partijski funkcionarji bodo na Kitajskem ostah do 23. aprila, ko bodo odšli na dvodnevni obisk v I.DR Korex> Obisk italijanske partije na Kitajskem pomeni popolno normalizacijo stikov med največjo komunistično partijo v Aziji in največjo partn. v Zahodni Evropi. Pogovori na Kitajskem bodo omogočili nadaljnte približevanje kitajske komunistične partije mednarodnemu delavske mu in komunističnemu gibanju. Ta proces se je začel s prihodom novega vodstva Kitajske na oblast. V kitajskih krogih pravijo, da te sodelovanje m razvoj odnosov , italijansko komunistično partiu-možno in zaželeno kljub razlikam, ki v vrsti mednarodnih vprašani obstajajo med partijama. Kitajski tisk je posvetil italijanskemu obisk« veliko pozornost, posebej pa poudarja načela KP Italije v mednarodnem komunističnem gibanju, da je »enotnost v razlikah in na temelju samost o j nega ,',ah začeli uresničevati za-ržaniziranju lastne radijske ► Takrat sem bil tehnični se-^niškega odbora Soeiali-fffgi Imenovali so me v ini-yiU>r za ustanovitev posta- ipn *em sodeloval po delovni i aj tudi iz lastnega zado- ► postaja začela delovati, sem jtppnik. Vrsto let sem poročanjih v družben opol i t ič- TsanJzatijab po jeseniški občili nndelavec postaje sem hil u takratna pravila izvoljen sropamski svet: eno mandat-g ('■lana in eno /.a predsed-•vetu smo se največ ukvar-^nizacijskimi vprašanji in tamu programu niti nismo havrlati.« %t »o vase sedanje dolžno-MfssUji? Wo dela opravljam kot poli irgan. Obenem ko sem zgovorni urednik postaje, ^novinarske zadolžitve. iMsnn obdobju rlela pri po-mano največ nalog s jNročja. Lani je hil sprejet 'vaje. Ker zdaj poteka p<> ' -?; celotni prihodek 33 odstotkov v primerjav, z letom Nabijena sredstva »o bila za odstotek višja kot.celotni AEk, uto je ekonomičnost poslovanja padla za odstotek. Tktalf78 je gospodarstvo na sto dinarjev porabljenih sredstev Ste "t dinarjev celotnega prihodka, lani pa 147 dinarjev. Akacija po predpisanih minimalnih -stopnjah se je »efela za 21 Odstotkov, kar je manj kot celotni prihodek m fciMjeas sredstva. Dele* čistega dohodka se je zmanjšal, tajal m je dele* za osebne dohodke in skupno porabo, ob-*»pt povečal dele* za poslovni sklad, za razširitev material-y> asove in rezerve Pritsdevanja za hitrejše naraščanje izvoza je gospodarstvu Mm delno uspela, saj beleži na področju izvoza-uvoza zado-•Sjrve rezultate. Radovljiška industrija je lani izvozila za 26 ttetkov več, plan izvoza je industrija presegla za 7 odstotkov. *fc*rij« ima tako v občini aktivno plačilno bilanco, saj je Ubiranje uvoza z izvozom 122 odstotkov. Ce upoštevajo še NtlMtvo in turizem, so ekonomski odnosi s tujino še ugodnej-ITtffestje so ustvarili lani 477.000 prenočitev m s tem okoli 4alHJonov dolarjev deviznega priliva. S tujino opravljajo fatorno menjavo predvsem Veriga, Plamen, Iskra Otoče in ikra Upnica, Kemična Podnart, Sukno Zapuie, Elan, Almira in Poslovno leto sta sklenili z izgubo dve temeljni organizaciji trajnega dela: Kompas TOZD Hotel Bled in Kompas TOZD tal Stane Žagar. Na meji rentabilnosti pa so poslovale tiste dadjne organizacije združenega dela, ki so jih lani pestile raz-ite tetsve. Tako prodaja Kreda Bled gorsko kredo po neeko-Kafki eeni, sidrae verige v temeljni organizaciji združenega H* Verige Lesce zahtevajo dodatna vlaganja in večjo kvaliteti, «*ne materiala pa so močno porasle, v TOZD kovačnica v ''trifi m se otepali z velikimi stroški proizvodnje zaradi cen, v m orodjarni imajo se vedno zastarelo opremo in stroje. Veliko problemov so imeli tudi v TOZD vzdrževanje leske Verige, v KZK, TOZD kooperacija Radovljica pa pravijo, da tacfljatvo že ve* let zaostaja, tarejo pa jih tudi kadrovski pro-feai- Smučarski center Kobla bremeni nova naložba, bohinjski %etoor pa zaostaja zaradi kredita v novi hotel Zlatorog. Tako je gospodarstvo nasploh uresničilo svoj program raz- sojetnico uspešnega Helo-g>or je dobro znan poslušal [%nm Gorenjske in tudi Slove-^/iznaj« ga 'udi onstran Kara-nntfdnji Avstriji. Razen slav-\fona prireditvi v Duplah na-mdi ženski oktet iz Obirja na ki ga vodi Valentin rjebil ustanovljen jeseni leta Takrat zbor številčno .še ni bil pod taktirko tedanjega Sol-apravitelja v Dupljah, sedaj !>*ijnefja Lojzeta Nečimerja. pa »in pridobil in žel uspeh za ta. Prostor za vaje, ki je bil tedanji osnovni soli, je prepovedala uporabljati. Ža vaje pevcev je najprej odstopil svojo čevljarsko delavnico med narodnoosvobodilno borbo padli pevec Andrej Toporš, nato pa mecen pevskega zbora Rudolf Rakovec. Prvo pesem, ki so jo naStudirali, je bila »Pesem o ciganu«, prvi samostojni koncert pa je imel zbor leta 1931. Kmalu po ustanovitvi so se kot pevska sekcija priključili prostovoljni gasilski četi. Pod tem okriljem so delovali vse do leta 1940, ko so ustanovili pevsko društvo »Dupljan-ski zvon«, za prvega predsednika zbora pa so izvolili Lojzeta Zupana, ki je padel v narodnoosvobodilni borbi. Namesto odstavljenega Lojzeta Nečimerja je strokovno vodstvo prevzel Maks Lajovic. ki pa mu je smrt prekmalu prekrižala načrte. Nato je zbor prevzel Edo Ošabnik in ga s pomočjo Ota Zazvonila vodil vse do okupacije. Leta 1941 je pesem nasilno utišal okupator. Toda utihnila jJjjNa veduta Kamnika — V mali galeriji Mestne hiše v Kranju l^nfetrtka. 24. aprila. četrtka si Se lahko ogle-Prešernove hi&e razstavo risb s tušem slikarke Vide L^r' l\ stebriščni dvorani Mestne hiše razstavo risb grafika C^Porio. ki jih spremljajo teksti pesnice trme Kern. v galeriji ^"jffpa spominsko razstavo grafik in stik Štefana Simoniča -r Perdan je samo navidezno. Prvoborci so jo prenesli v svobodne gozdove, jo tako ohranjali in popestrili / motivi i/, naše ljudske revolucije. Med narodnoosvobodilno borbo je padlo šest pevcev Pupljanskega zvona. Takoj po osvoboditvi je zbor spet začel z vajami in nastopi na raznih prireditvah in festivalih, s pesmijo pa je obiskoval delovne brigade po vseh krajih naše ožje domovine. Strokovne vajeti zbora je prijel Leon Janškovec. tedanji šolski upravitelj V Dupljah, vendar je kmalu moral na drugo delovno mesto. Zbor je spet prevzel Edo Ošabnik. ki ga je vodil od uspeha do uspeha polnih 1H let. Zbor se je leta 1949 vključil v sindikalno kulturno umetniško društvo France Prešeren, leta 1951 pa je bilo ustanovljeno kulturno umetniško društvo Triglav Duplje, v okviru katerega kot pevska sekcija deluje še danes. Omenimo naj še. da so zbor nekaj časa vodili še Rudi Triler. Bogo Klobučar in Marjan Eržen. Zboru je pomagal tudi zborovodja in skladatelj Peter Lipar. V Dupljah je bila pevovodkinja tudi Marija Petek, tedanja ravnateljica osemletke v Dupljah. Pod svojo taktirko ji je uspelo zbrati kar 44 pevcev, takrat je bil zbor tudi najmnožičnejši. Sedaj že deset let zbor zelo uspešno vodi navdušeni pevec, skladatelj in glasbenik Franci Sarabon. Kar 47 let prepevata pri zboru Demetrij Fajdiga in Franc Teran. 34 let Andrej Kuhar in Albin Kern. leto manj Franci Klančnik. Anton Bon-celj in Franci Snedic. :V2 let pa Ivan Balantič in Lucijan Snedic, od ustanovnih članov pa živi še Franc Jelar. 01 ani zbora so si od vsega začetka prizadevali pritegniti v svoje vrste čim več mladih pevcev, saj se zavedajo, da je mogoče kvaliteto doseči le z uskladitvijo mladih, svežih glasov z izkušenimi in polnejšimi starejšimi glas'ovi. Zbor je vseskozi štel od 25 do 35 pevcev. Za dolgotrajno sodelovanje pri zboru je 1973. leta 23 dupljanskih pevcev prejelo Gallusova odličja in sicer 13 zlatih, 4 srebrne in 6 bronastih. Štirje člani zbora so prejeli tudi »Malo Prešernovo plaketo«, sam zbor pa lani »Veliko Prešernovo plaketo«. Repertoar zbora je širok, saj obsega dela skoraj vseh slovenskih avtorjev pa tud j ljudske pesmi, partizanske in borbene pesmi. Seveda mora biti prisotna želja in veselje do petja, do družabnosti, ki je v največji meri doma prav v tem shajanju, in ne nazadnje tudi želja ohraniti prelepo slovensko pesem. Moški pevski zbor je snemal že za radio, sodeluje pa tudi na revijah pevskih zborov ter vseh pomembnejših prireditvah in proslavah v Dupljah in okolici. J. Kuhar ©■ emonin kotiček Z nakupi velja pohiteti J Pomladansko poletna sezona je ze na trgovskih policah v Maximarketu avtomobilskih registrskih tablicah na parkirni ploščadi in v ~~iah Trgovske h3e Maximarket, lahko ujotovimo, da prihajajo k Slovenije, ampak tudi iz sosednjih pokrajin. Maximarket ' s časom naprej. Pravkar preureja tekstilno etažo; ima pa še oblačila bolj vidna in bolj »ttvljena, postopoma zatožna stojala s križnimi, »menjav potekajo še druga dela, ki ne ovirajo nor" _-Ptprodaje. Ko bo preureditev v "končana, bo tekstilna etiža še t»*dejia in sodobnejša. Variti moram, da še prevladuje-kr *jan*ke kolekcije, vendar pri-% % trgovske police že znanilci \ Med spomladanskimi oblačili *nnim kostime v modnih barvah ^samostojna krila in blaserje ^btiacije. Za tiste, ki so pri '/ zahtevnejše, oziroma želijo /atnaga, pa priporočam nakupe legalizirani ženski trgovini v klet-' y#vodu „Moda MM". Na voljo W. >a i posebnim poudarkom na H krojih in barvah ter modni •ki, kot usnjeni pasovi, torbice, ^ n drugo. •tfmoikimi oblačili, ki so tudi na iprvem nadstropju, naj ome-v/jne in športne obleke, bluzo-''ttnovrstne hlače. Mladim pa so i biuzoni in hlače iz žameta Bližajo se prvomajski prazniki, ki jih veliko ljudi izkoristi za kopanje in sončenje. Seveda bo potrebno obnoviti ustrezno garderobo. V Maximarketu in ni povsem formiran oddelek za opremo za kopanje. Vendar ne manjka dvodelnih in enodelnih kopalk, kopalnih plaščev, brisač, torb, kopalnih kap in copat. Letošnja ponudba je zelo raznolika v krojih in barvah. Če se izpostavljate na videz nedolžnemu prvomajskemu soncu brez kozmetike za sončenje, lahko pride do nezaželenih posledic. Za prvo sončenje priporočam Delial mleko za sončenje z zaščitnim faktorjem 4. Tisti z občutljivo kožo pa naj uporabljajo ta preparat tudi poleti. Posebno otroško mleko Delial z zaščitnim faktorjem 6 bo vaše malčke obvarovalo pred opeklinami. Med posebnostmi naj omenim še novo kolekcijo za sončenje Coperton z dodatkom kokosovega olja TROPICAL. Krema NOSCOTE pa je samo za občutljive dele obraza. Poleg naštetih posebnosti prodajajo na oddelku kozmetike v Maximarketu vam že znane kolekcije. Na avtooddelku Maximarketa v kleti prodajajo nova dvodelna senčila (roloje) iz prosojne mrežaste tkanine za zadnju stekla avtomobilov Zastava 750 in 101, Renault 4, Golf in Lada. Cena se giblje med 680 in 780 din. Na voljo so tudi originalna naslonjala za glavo za sprednje sedeže avtomobilov GS 1,3, Golf, R 4 TLS in vse tipe zastavinih vozil. Cenu je 583,55 din. Na voljo so novi modeli ohišij za avtoradio s predalnikom za kasete za vozila Golf, R 4, Škoo'o in vsa Zastavi-na vozila. Omenim naj le še zaščitni premaz TECTYL—VALVOLINE ter JOHNSON avtopolituro. V SOBOTO, 19. APRILA, bo Trgovska hiša Maximarket kot dežurna blagovnica odprta od 7.30 do 20. ure. Prav gotovo boste lahko ves dan izkoristili za nakupe, saj je nekaj uric po delu za večje nakupe prav gotovo premalo. Priporočam vam, da se z nakupi poovizate, da ne bi bilo nepotrebnih pripomb, da je časa zmanjkalo, posebno nekaterih novosti, ki sem vam jih danes predstavil. Prijetno nakupovanje vam želi Vaš JANEZ DOLENJSKI ' Naša pesem 80 Tekmovanje slovenskih pevskih zborov Od 11. do 13. aprila je potekalo v Mariboru že šesto tekmovanje slovenskih pevskih zborov, ki se ga je udeležilo 7 mešanih zborov, 18 moških zborov in 3 ženski zbori iz Slovenije (od navedenih je bil en zbor tudi iz zamejstva). Kot je za tovrstna tekmovanja običajno, izvajajo sodelujoči ansambli obvezne skladbe za svojo zvrst skupine. Te so bile: Marjana Lipovška Sveti Štefan za mešane zbore, Pavla Sivica Zimski počitek za moške zbore in Vilka Ukmarja Kjer tih je dol za ženske zbore. Izbor izvajanega programa je predpisoval po Se eno skladbo iz obdobja vokalne polifonije XV. in XVI. stoletja. Kriteriji tretje skladbe niso bili predpisani, dirigenti in zbori pa so si izbrali dela, v katerih so lahko dokazali vse vidike vsoje izvajalske spretnosti in muzikalne zrelosti. Tažavnostna stopnja predpisanih obveznih skladb pomeni tudi najvidnejši kriterij kvalitetne ravni prijavljenih zborov, kar se je še zlasti izkazalo pri sodelovanju moških zborov, katerih obvezno delo je bilo od obeh ostalih obveznih skladb izvajalsko manj zahtevno. Težko pa bi bilo dokazati, da je prav obvezna skladba za mešane zbore povzročila manjši odziv teh zborov, pri čemer smo še posebej pogrešili sodelovanje obeh akademskih?zborcjv iz Ljubljane in Maribora. Sedemčlansko tekmovalno žirijo so sestavljali najvidnejši strokovnjaki iz Slovenije, italijanske Gorice in Beograda, vodil pa jo je dirigent Samo Hubad. Žirija je ocenjevala interpretacijo in umetniški vtis, intonacijo, zvok ter izvajalsko zahtevnost skladbe in na podlagi doseženega odstotka možnih točk nagradila sodelujoče zbore s priznanji za udeležbo na tekmovanju in z bronastimi, srebrnimi in zlatimi plaketami mesta Maribor. Tako so najvišja priznanja - Zlate plakete mesta Maribor - prejeli trije mešani zbori: »Akademski komorni zbor« iz Kranja, Mešani zbor »Obala« iz Kopra in mešani zbor »Consor-tium musicum« iz Ljubljane. Predstavljena izvajalska kvaliteta gotovo presega tudi slovenska merila, še zlasti v primerjavi z nastopom zagrebškega akademskega zbora »Ivan Goran Kova-čič«, ki je nastopil s (sproščujočim?) programom izven konkurence. Večje razlike so bile v območju »srebrnih« zborov: moški zbor »Vres« Prevalje, moški zbor »Srečko Kosovel« Ajdovščina, »Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič«, mešani zbor »Angel Besednjak« Maribor, mešani zbor »France Prešeren« Celje, moški zbor »Fužinar« Ravne, »Komorni moški zbor« Celje, moški zbor »Slava Klavora« Maribor. V izvajanju teh zborov je bilo opaziti še marsikatere pomanjkljivosti, deloma na področju intonančne preciznosti, še bolj pa na področju zrelega in izenačenega zborovskega zvoka. V kvaliteti moških zborov je nasploh očiten rahel upad, sugestiven vtis pa sta napravila oba koroška zbora. Bronaste plakete mesta Maribor je prejelo 11 zborov, štirje zbori pa so prejeli priznanja za sodelovanje na tekmovanju. Nasploh so bili kriteriji žirije v spodnjem delu lestvice precej neizenačeni. Iz Gorenjske sta se tekmovanja udeležila dva zbora: kranjski mešani zbor in jeseniški ženski zbor — ta je za svoj nastop prejel bronasto plaketo. Akademski komorni zbor iz Kranja je z zlato plaketo mesta Maribor kronal svoja dolgoletna marljiva prizadevanja in poglobljeno strokovno delo. Zbor je sicer v Mariboru tekmoval že štirikrat, vsakokrat je prejel srebno plaketo, a se mu do letos ni uspelo povzpeti na najvišjo stopnico in se s tem uvratiti med tiste jugoslovanske zbore, ki lahko zastopajo našo državo na gostovanjih in tekmovanjih v inozemstvu. Petkov nastop zbora je bil pravi življenjski podvig. Že izvajanje obvezne Lipovškove skladbe je v polni luči osvetlilo zborove vrline (teh v naših prireditvenih prostorih sploh ni mogoče predstaviti v pravi meri!): precizno intonacijo in harmonsko sozvočje, poln, barvno bogat in obenem celovito izenačen zborovski zvok, mladostni polet in poustvarjalno muzikalno zrelost. Domišljen interpre-tacijski koncept Pahorjevega Očenaša hlapca Jerneja je napravil globok vtis, v izvedbi pa presegel pričakovanja. Glasbeniške spretnosti zbora pod vodstvom Matevža Fabijana so se še posebej izkazale v izvajanju Gallusovega madrigala na neobičajno virutozen način. Podobno bi lahko v superlativih ocenil še izvajanje obeh ostalih mešanih zborov, prejemnikov zlatih plaket, katerih izvajani program bi po težavnosti sodil med profesionalne pevske ansamble. V sklop mariborske prireditve je bila vključena tudi ustanovna konferenca Zveze področnih združenj pevskih zborov Slovenije. Potreba po njej se je kazala že dalj časa, saj bo ob velikanskem številu otroških, mladinskih in odraslih zborov ter malih vokalnih skupin le taka organizacijska in strokovna povezava omogočala nadaljnji razmah zborovstva v Sloveniji. Marko Studen Strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Kranj po sklepu skupščine SIS za varstvo pred požarom občine Kranj razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE KRA]V«i Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri — da pozna problematiko na področju požarne varnosti — da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj — da ima organizacijske sposobnosti — da ima družbenopolitične in moralne vrline ter aktiven odnos do samoupravljanja Mandat razpisnih del in nalog traja 4 leta. Po sklepu izvršnega odbora Kmetijsko zemljiške skupnosti občine Kranj * K 1 objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje — da ima srednjo administrativno šolo — da ima 2 leti delovnih izkušenj — ust rezen odnos do samoupravi Janja Poskusno delo dva meseca. Kandidati naj pošljejo svoje prijave / dokazili v is An~u objavi na naslov Strokovna služba mJSSSfSmMui ? S P°-občine Kranj, Oldhamska 4, Kranjiz £„E« dejavnosti roma »za objavo«. "J' * 0,MH^ razP18« <>zi- O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. GLAS 6. STRAN ©TRŽIČ 18. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič, ponedeljek, 21. aprila, ob 17. uri v mali sejni sobi skupščine občine 18. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič, sreda, 23. aprila, ob 17. uri v veliki sejni sobi skupščine občine 18. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič, sreda, 23. aprila, ob 17. uri v mali sejni sobi skupščine občine DOGOVORIMO SE Paket poročil r Dnevni red Po izvodlitvi komisij za verifikacijo pooblastil delegatov in ugotovitvi sklepčnosti bodo delegati potrdili zapisnike zadnjih sej in razpravljali o uresničevanju sprejetih sklepov, zatem pa bodo obravnavali: — problematiko delovanja delegatskega sistema v občini Trtic — poročilo o gospodarskih gibanjih občini Trtic za leto 1979 z analizo razprav o zaključnih računih — izvleček iz poročila o delu odbora podpisnikov drutbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja h sredstvi solidarnosti za leto 1979 — poročilo o delu temeljnega sodišča Kranj za leto 1979 — poročilo o delu sodiSČH združenega dela v Kranju za leto 1979 — poročilo o delu temeljnega javnega tožilstva v Kranju za leto 1979 — poročilo o deiu javnega pravobranilstva Gorenjske za leto 1979 — poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1979 — poročilo o delu organa za postopek o prekrških v letu 1979 — imenovanje delegata v delavski svet Gorenjske lekarne Kranj — odgovore na delegatska vprašanja in predloge ter vprašanja delegatov Družbenipolitični zbor bo razen tega obravnaval: — program pospeševanja kmetijstva v letu 1980 — poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 1979 Zbor združenega dela: — spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 v občini Tržič — odlok o spremembi odloka o vodah — imenovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Tržič Zbor krajevnih skupnosti: — g\»«ovanjc o razrešitvi podpredsednice zbora krajevnih skupnosti in izvolitev novega podpredsednik v - odlok o spremembi ^vodah v občini Tržič program pospeševanja kmetijstva v letu 1980 odloka o Zamenjava podpredsednika Na pobudo temeljne delegacije Bistrica in predsedstva skupščine občine Tržič koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL Tržič predlaga, da delegati Zdenko Truden razrešijo dolžnosti podpredsednice zbora krajevnih skupnosti skupščine občine. Namesto nje naj bi izvolili Marjana Dežmana, zaposlenega v kranjski Iskri, vodjo temeljne delegacije za zbor krajevnih skupnosti iz Tržič-mesto. TEMELJNO SODIŠČE V K RAN.) I in njegova enot«, ki opravlja sodno funkcijo za občini Kranj in Trtic, sta poslali poročili o delu v letu 1979. Za trtilke delegate so vsekakor zanimivejši podatki, ki jih navaja enota. Poročilo pravi, da se je enota lani ukvarjala s 17.755 zadevami, s sodno odločbo ali na drug način pa jih je resila 15.152 ali 85 odstotkov. Po oceni sodišča se je kvaliteta sojenja lani bistveno izboljšala, kar kate tudi rezultat pritotbenih postopkov, saj je bilo le malo sodnih odločb v tem postopku razveljavljenih. Od skupaj 17.755 zadev, kolikor so jih v enoti Temeljnega sodišča v Kranju obravnavali, se jih je za trtiiko občino 61 nanašalo na posamezna preiskovalna dejanja. 87 je bilo prvostopnih kazenskih zadev. 16 proti mladoletnikom, pet gospodarskih prestopkov, skupaj torej 169 ali 8 odstotkov. S civilnopravnega področja so prevladovale pravdne zadeve med občani ter med občani in družbenimi pravnimi osebami (159). gospodarski spori (6), plačilni nalogi med družbenimi pravnimi osebami in občani (97), med gospodarskimi organizacijami (4). Zapuščinskih zadev je Dilo iz občine Tržič 113, izvršilnih zadev 142 ter civilnih nepravdnih 63. Razen teh pa se je sodišče ukvarjalo še s številnimi drugimi zadevami, ki ne pomenijo vselej sojenje, čeprav je pri njihovem reševanju potrebno sodnikovo sodelovanje. To so domača in mednarodna pravna pomoč, vodenje gospodarskega registra, overitve, zemljiškoknjižne zadeve, izvrševanje kazni in seveda sodna uprava. SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA V KRANJU dela za vse gorenjske občine. Lani je obravnavalo skupaj 491 predlogov, od tega 26 iz tržiške občine, kar pomeni le dobrih 5 odstotkov. Največ predlogov, 75 odstotkov, so vložili delavci, 21 odstotkov organizacije združnega dela, ostale pa samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in drugi. Četrtino vseh sporov je bilo iz delovnega razmerja, 56 odstotkov zaradi denarnih zahtevkov, ostalo pa zaradi stanovanjskih zadev in podobno. Pri svojem delu je so.li-Sče ugotovilo, da nekatere temeljne in delovne organizacije nimajo samoupravnih splošnih aktov, zlasti o disciplinski in odškodninski odgovornosti ter o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO V KRANJU zaradi nepopolne zasedbe delovnih mest namestnikov javnega tožilca lani ni uspelo ustanoviti gospodarskokazen-skega oddelka. Sicer pa so za strokovne delavce uvedli specializacijo za posamezna pravna področja, za reševanje drutbeno pomembnejših zadev pa so razen javnega totilca določili še dva namestnika. Osnovna naloga javnega totilstva je pregon storilcev kaznivih dejanj. Iz tržiške občine je bilo lani prijavljenih 84 oseb zaradi 86 kaznivih dejanj: največ zaradi kaznivih dejanj proti družbenemu in zasebnemu premoženju (24), proti varnosti javnega prometa in proti življenju. Temeljno javno tožilstvo je lani iz občine Tržič obravnavalo tudi 18 mladoletnikov zaradi 20 kaznivih dejanj. JAVNO PRAVOBRANILSTVO GORENJSKE KRANJ je lani prejelo v pregled in pravno presojo 814 pogodb, katerih skupna vrednost je znašala 226,5 milijarde dinarjev. Pri spremljanju pravnega prometa je pravobranilstvo ugotovilo, da pri prenosu stavbnih zemljišč iz zasebne lastnine občani prodajajo zemljišča po zelo visokih cenah, tudi 250 dinarjev za kvadratni meter. Drugo vprašanje so odškodnine za kmetijska zemljišča, ki se oblikujejo iz tržne cene zemljica, iz povračila za neamortizirane naložbe in nadomestila za zmanjašno možnost pridobivanja na preostalem kmetijskem zemljišču. Tržna cena na določenem območju je stalna, nadomestili pa ne, česar nekateri občani ne morejo razumeti in se čutijo prikrajšane. Glede na sorazmerno majhno število zadev, ki jih je javno pravobranilstvo obravnavalo iz obči ne Tržič (2 pravdni, 15 raznih zadev ter 26 pravnih mnenj) izvršni svet meni, da se krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in delovne organizacije s področja družbenih dejavnosti pri urejanju svojih pravic premalo obračajo na pravobranilstvo. DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMO UPRAVLJANJA, ki dela za radovljiško in tržiško občino, je lani obravnaval 445 zadev. Vlog, izjav in lastnih pobud, ki so zahtevale ukrepanje, je bilo 344, od teh iz obči ne Tržič priblitno 20 odstotkov. Kljub prizadevanju, da bi bili med predlagatelji v večji meri organi družbene kontrole in organi družbenopolitičnih organizacij, predvsem zveze sindikatov, v zadnjih letih bistvenega premika ni. Se vedno so največ predlogov vložili delavci-posame/-niki in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Največ jih je bilo s področja delovnega razmerja, pridobivanja in delitve dohodka ter delitve osebnih dohodkov. ORGAN ZA POSTOPEK O PREKRŠKIH je ugotovil, da je stanje na področju družbene discipline zadovojivo, saj tudi število prekrškov lani v primerjavi z letom 1978 ni poraslo. Najbolj pogosti so bili prekrški proti javnemu redu in miru ter proti prometni varnosti; pri prvih nespodobno vedenje in kaljenje hišnega miru, pri drugih pa neprimerna hitrost, vožnja brez vozniškega dovoljenja oziroma brez potrdila o znanju cestno prometnih predpisov. Kršitelji dogovora Februarja je bilo v tržiški občini šestnajst, marca pa osem kršiteljev družbenega dogovora o uresničevanju usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 Družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 določa razporejanje dohodka, oblikovanje in porabo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Navezuje se na določilo zvezne resolucije, ki pravi: dokler ne bodo sprejeti dogovori in samoupravni sporazumi o usmerjanju delitve dohodka in'osebnih dohodkov ter usklajeni samoupravni akti o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organih in organizacijah družbenopolitičnih skupnosti, se v letu 1980 ne bodo povečali osebni dohodki in skupna poraba nad raven osebnih dohodkov izplačanih za november 1979. Služba družbenega knjigovodstva, ki jo morajo organizacije združenega dela obvestiti, brž ko uskladijo planske akte t usmeritvami resolucije in družbenega dogovora, je pripravila seznam kršiteljev, ki so februarja oziroma marca izplačali več sredstev za osebne dohodke kot bi glede' na lanski november smeli. Februarja je bilo 16 kršiteljev, marca pa le se 8. Med njimi so manjše organizacije in skupnosti, odstotek prekoračitve pa je v največ primerih komaj omembe vreden. Najpogostejši vzrok je nadurno delo ali višje vrednotenje delovnega mesta. Lanski gospodarski dosežki Tržiško gospodarstvo je lani uspelo ohraniti dinamično rast celotnega prihodka in dohodka nad gorenjskim poprečjem - Pravilna delitvena razmerja - Več za akumulacijo — Skoraj 121 milijonov dinarjev viška v zunanjetrgovinski menjavi — Zgubarjev ni bilo — Obravnava zaključnih računov prerašča v trajno nalogo Tržiško združeno delo je lani dobro gospodarilo. Organizacije združenega dela, ki bi poslovno leto sklenila z izgubo, ni bilo. Manj uspešne so bile predvsem tiste s področja gostinstva in turizma ter komunalne dejavnosti, o katerih bo izvršni svet skupščine občine posebej razpravljal ter predložil oceno na prihodnji seji skupščine. Celotni prihodek združenega dela se je lani v primerjavi z letom prej povečal za dobrih 28 odstotkov in je znašal skoraj 5 Sestavni del poročila o gospodarskih gibanjih je tudi ocena o akciji zaključni računi, ki jo je pripravil občinski svet zveze sindikatov Tržič. Pravi, da aktivnost ob obravnavi zaključnih računov že prerašča v trajno nalogo, čeprav je bila lani še marsikje vzeta kot enkratna politična akcija. Razprave v družbenopolitičnih organizacijah in delavskih svetih so bile vsebinsko bogatejše, medtem ko je bilo vključevanje delavcev v razprave na delavcev še vedno preski Sindikalne skupine kot oblika i metoda dela kljub ugodnim mikom še vedno niso salu Marsikje tudi še vedno pr poudarjajo zunanje vzroke, vplivajo na poslovanje, rane« j a jo pa lastna prizadevanja. V ocenah in razpravah j* precej zapostavljeno samoupravne organiziranosti posledic nedodelanih dohodkovnih odnosov. Kritike na delovnih skupnosti služb kažejo, da svobodna njava med njimi in ter organizacijami še ni Ponekod se kažejo tudi tetak-1 zapiranju temeljnih 01 oziroma podjetniška mil Nasprotno pa dokaj dobro preduje sporazumevanje proizvodnjo in trgovino ožit med proizvajalci surovin in delovalci. Pomoč kmetijstvu, čeprav skromna Program pospeševanja kmetijstva v letu 1980 — Preučiti možnosti za konjerejo in ovčjerejo ter za sofinanciranje zavarovanja kmetijske proizvodnje Število kmečkega prebivalstva je v tržiški občini že doseglo kritično točko. Da bi se izognili nadaljnjemu nazadovanju v tej veji gospodarstva, so potrebni nekateri nujni ukrepi za pospeševanje kmetijstva. S tehtnim in strokovnim delom ter z nekaterimi vrstami pomoči, ki bi kmetovanje napravile donosnejše, bi prav gotovo uspeli, da bi se mladi zavestneje odločali za ta poklic. Najbolj pereče je vprašanje visokogorskih kmetij, ki več ali manj že dolgo časa ne odigravajo svoje pomembne vloge. Mrtvilo na teh kmetijah namreč ne siromasi le kmetijske proizvodnje oziroma ponudbe, pač pa nenaseljenost zlasti v obmejnih pasovih ni v širšem družbenem interesu. Seveda pa ob tem ne gre zanemariti kmetijske proizvodnje v ravninskem predelu. Na tem področju je kmetijstvo zaradi pravilno vloženega denarja, ki ga je izvršni svet skupščine občine Tržič v preteklih letih namenil za pospeševanje kmetijstva, doseglo pomembne uspehe. Ti se odražajo v vsakoletnem večanju prodaje tržnih viškov v živinorejski in poljedelski proizvodnji. Komisija za pospeševanje kme- tijstva pn izvršnem svetu skupščine občine je za letos izdelala program Eospeševanja kmetijstva, ki bo za-teval 700.000 dinarjev. Denar bo zagotovila skupščina občine iz proračuna ter organizacije, v katere se tržiški kmetje združujejo. Letošnji program pospeševanja kmetijstva predvideva pomoč kmetom pri regresiranju obresti, pospeševalni službi, kontroli mlečnosti, regresiranju nakupa plemenske živine, organizaciji tečaja o higienskem pridobivanju mleka, izobraževanju kmečkih žena. regresiranju nakupa gnojil za visokogorske kmetije, regresiranju servisne službe molznih strojev, razstavi plemenske živine ter pri zatiranju živalskih kužnih bolezni, epizootiološki in veterinarski službi. O programu je razpravljal že izvršni svet. Menil je. da zasluži pohvalo in bi ga bilo potrebno uresničevati tudi v prihodnje. Komisija za pospeševanje kmetijstva naj bi preučila možnosti za sistematsko pospeševanje konjereje in ovčjereje, medtem ko bo prihodnje leto potrebno preučiti še možnosti za sofinanciranje zavarovanja kmetijske proizvodnje, to je zavarovanja pri--derkovirt živinV. » » * milijard dinarjev. Ugodno je predvsem to, da mu je uspelo ohraniti dinamično rast celotnega prihodka in dohodka nad gorenjskim poprečjem. Razen tega je združeno delo doseglo tudi pravilna delitvena razmerja glede na porast produktivnosti. Porabljena sredstva so namreč rasla počasneje kot celotni prihodek, kar je zlasti vplivalo na gibanje dohodka in ekonomičnost poslovanja. Sredstva za akumulacijo so dosti višja kot v prejšnjem letu. Družbeni proizvod se je lani v primerjavi z 1978. letom povečal za dobrih 28 odstotkov in je dosegel vrednost 1363 milijonov dinarjev. Organizacije združenega dela so večji del čistega dohodka, 73,5 odstotka, porabile za osebne dohodke, ostalo pa za skupno porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve. V strukturi razporeditve se je najbolj povečala udeležba sredstev za razširitev materialne osnove dela, saj je bilo lani razporejenih skoraj 95 odstotkov več denarja kot leto prej. V primerjavi z letom 1978 je tržiško gospodarstvo lani doseglo višjo produktivnost ob enakem številu zaposlenih, višjo ekonomičnost in rentabilnost. Produktivnost je porasla skoraj za 30 odstotkov, rentabilnost za 8 in ekonomičnost za skoraj 2 odstotka. Temu uspehu primerno so narasli tudi osebni dohodki in sicer za 25 odstotkov, ter se tako približali gorenjskemu poprečju, ki pa ga zaradi precejšnjega razkoraka v preteklih letih še niso mogli doseči. Omeniti velja še uspešno zunanjetrgovinsko menjavo. Lani je tržiško gospodarstvo izvozilo za skoraj 121 milijonov dinarjev več kot je porabilo za izvoz. Za tržiško gospodarstvo je pomembno investicijsko vlaganje. Čeprav z investicijsko dejavnostjo v občini še ne morejo biti zadovoljni, so lani vendarle zabeležili porast sredstev za naložbe v strukturi družbenega proizvoda. Združeno delo se je torej v tržiški občini lani obnašalo zelo stabilizacijsko. Zato obstaja bojazen, da bodo letošnje uvozne omejitve podobne dosežke onemogočile. Izvršni svet bo zato napravil temeljito analizo problematike, ki jo utegne povzročiti omejevanje uvoza tržiškemu izvozu. Delegatsko mrtvil Stališča in sklepe problemske konference* delovanju delegatskega sistema in o w* miranju v delegatskem sistemu naj bi spv. vsi zbori skupščine občine in skup* samoupravnih interesnih skupnosti Občinska konferenca SZDL Tržič je lani izdelala oceno delovanja delegatskega sistema in informiranja ter v zvezi s tem pripravila tudi problemsko konferenco. Nanizanih je bilo dosti pohvalnih, še več pa kritičnih pripomb na račun obveščanja in dela delegacij oziroma delegatov. Skupna ugotovitev, ki jo je problemska konferenca prinesla, je, da v tržiški občini na tem področju ni tako kot bi moralo biti. Problemi so več ali manj znani, zato se raje nekoliko bolj poglobimo v stališča in sklepe, ki so jih izoblikovali na problemski konferenci. Sprejeli naj bi jih vsi zbori skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, da bi pomanjkljivosti pri uresničevanju nalog na področju krepitve delegatskega sistema čim prej odpravili. Razen tega, da morajo družbenopolitične organizacije stalno spremljati delo delegatskih skupščin in delegacij ter z njimi tesno sodelovati, bo v primerih neaktivnosti treba izpostaviti tudi odgovornost delegatov. Da bi dnevni redi posameznih skupščin resnično zajeli celotno problematiko, naj bi o njih vsaj dvakrat na leto razpravljali na zborih krajanov oziroma zborih delavcev. Programi dela skupščin morajo biti odraz konkretnih življenjskih interesov občanov in delovnih ljudi. Precej je bilo povedanega tudi o informiranju v delegatskem sistemu, ki ima vrsto pomanjkljivosti. Dobro bi bilo razmisliti o delegatski pisarni v okviru občine, medtem ko naj bi v organizacijah združenega dela ustanovili svete za informiranje, tovarniška glasila pa naj bi postala tudi sredstvo informiranja za delegatsko odločanje. Podobne sekcije bi bile nujne tudi v krajevnih skupnostih. Med sklepi, ki jih je iiobni* vala problemska konferenc lja omeniti skrb za prost** Vsaka krajevna skupno« » namreč morala imeti prostor* najnujnejšo opremo za opradif nje tajniških poslov in s*st*)MI» krajanov. Kar se da, bi morah*, koristiti obstoječe prostore ii P preurediti. V krajevnih ski nostih bi razen tega sredstva ■ delovanje delegatskega sistea*! za to res tudi uporabili ali • nagrado tajniku ali kaj dru*«!** Delo delegatov bi bilo ttfoHH vo bolj kvalitetno in lažje, če r bila gradiva za skupščine r ščena in razumljiva. Na »kup nah bi morali vedno obravnavat tudi uresničevanje spr sklepov, saj se je večkrat jalo, da so se delegati dogovor to ali ono, ostalo pa je le na pirju. Tržič dobi lastnega Pravobranilca Predsedstvo občinskega n zveze sindikatov je skupaj 11 ni komiteja občinske konf ZKS Tržič in člani komisije spremljanje in uresničevanje kona o združenem delu pri ščini občine sklenilo, da te v i žiški občini organizira sai na služba družbenega pra> nilca samoupravljanja. Delo tem področju je namreč tako obsežno, da sedanja drovska rešitev (skupaj za ni Radovljica in Trii«) ni sprejemljiva. Družbeni pravobranilec i upravljanja občine Tržič »tj postal Vladimir Erjaviek, i splošnega sektorja v Zlit«, ven družbenopolitični ki je s svojim dosedanjin dokazal, da se zavzema pitev samoupravnih nih odnosov in da dobro družbenoekonomske združenem delu. NOVO NOVO NOVO V PRODAJALNI »ŠIPAD« V KRANJU MLADINSKA SOBA »ALFA« ^^^^ PRODAJA PO ELEMENTIH POTROŠNIŠKI KREDIT UGODNE CENE BREZPLAČNA DOSTAVA — #AD« prodajalna 811 KRANJ, Cesta JLA 6, tel. 064 22-738 ;RNE TRGOVINE TRGOVINE 19 4 1980 V. MARKET. BOHINJSKA BISTRICA. Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA BLED. Prešernova 48 MARKET VOLČJI HRIB. RADOVLJICA. Gradnikova ul. PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3 (v bližini gostilne Blaiun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! Krt lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77384 telegram: lip bled telex: 34-525 yu lipex STRUŽENO POHIŠTVO Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, bo. o., Straiišče. Pševska c. 18 nudimo vam na enem mestu celoten izbor izdelkov za gradnjo kot so: opečne inbetonskezidake,opečnimontažni strop »NORMA« in dimnike TO-MO-DI NORMA strop — je montažen, čas gradnje minimalen — je labek in enostaven za montažo — je kvaliteten in poceni — dobra toplotna in zvočna izolacija — spodnja površina stropa je v celoti opečna — majbna poraba gramoza, cementa in železa Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarne, Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel. 21-140 ali 21-195 Se priporočamo! TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalnah Triglav konfekcije v Kranju, Tržiču in Kamniku Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. Skladiaoe gradbenega materiala ^^^J Pf RASTJE, tel. 26-371 GRADITELJI! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — Schiedel - YU - dimnik — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — betonsko železo — hidrirano apno v vrečah — strešnik »Novoteks« — krožne žage (cirkular) C-400 — betonske mešalce M 120 (električne) Izkoristite ugoden nakup! art.: 9533 cena: 687 din les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojevrstno prijetnost struženemu ki s svojo bogato obliko sprošča in osvaja človeka v domačem ambientu. eno pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpež-l barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki m postelje z nočnimi omaricami, s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje po širini in visini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten od-'■<* dopustu, vikendu ali hotelu. pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko ino v naravni barvi lesa *ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat 8.STRAN. PETEK. 18 APRILA I! GRABEŽLJIVI OREL NA Naravno bogata Bosna in Hercegovina je bila pred sto leti drobiž v kupčijah velesil Vojska, ki je med goricami pred Trebinjem zalivala meso z vinom, je bila kaj pisana. Tu so bili pripadniki vseh narodov in narodnosti. Ves čas vstaje proti Turkom in pozneje, ko so se ponekod upirali tudi Avstrijcem, so sodelovali poleg Črnogorcev, Srbov in Hrvatov tudi Muslimani, pa celo od drugod je prihajala pomoč, od Cehov, Madžarov, Slovencev in drugih pripadnikov narodov, ki so čutili z rodoljubjem Bosancev in Hercegovcev. Zdaj je bilo vse zaman. Položili so orožje, predali prapore in dobili v zameno kos kruha, mesa in kozarec vina. »Morali bi se boriti,« so godrnjali nekateri. Ne Hercegovec ne Čeh Miroslav Hubmajer je odkimal z glavo in pokazal s kostjo oguljene krače proti levi in desni: P Velika večina spopadov se >«. zaključila moža proti možu«. Tako naj b, avstrijski rLk H-al zastavo turškemu praporščaku V težkih bojih pri Jajcu je poseglo v boje avstrijsko gorsko topništvo. »V tem topovskem precepu smo bili kot v peklenskem kotlu. Ne bi se nas dosti resilo. Dobro poznam avstrijske topničarje.« Stipe, Dalmatinec, ki je Hubmajerja dobro poznal že vsa ta leta bojev, je samo pokimal. Vedel je, da je bil Miroslav nekoč avstrijski topniški podčastnik, menda je imel čin narednika. Vedel je tudi, da vojaki ne vedo, kdo je Hubmajer, kajti izdajal se je za Ceha, ki se bori s Hercegovci proti Turkom in zdaj proti Avstrijcem, čeprav so ga prej, preden je nosil brado, poznali kot poveljnika čet in vojvodo. Hubmajer je vrgel kos mesa in kruha v telečnjak, pregledal pištoli za pasom, si popravil sabljo in vstal. Pokimal je Stipetu in skupaj sta odšla h konjem. Zajahala sta in se pognala v dir. Šla sta naravnost po polju, proti Trebinju in Črni gori, kjer ni bilo avstrijske vojske. Vendar nista jezdila v mesto, temveč sta ga obšla in še dolgo molče jezdila. Šele ko se mesto ni več videlo, je Hubmajer ustavil konja in počakal Stipeta, da je prijezdil do njega. Jahala sta počasi v korak in Miroslav je dejal z rahlim prizvokom razočaranja v glasu: »Tu nimava več kaj iskati. Čez črnogorske planine bova Sla v Srbijo in na dvor, poročat knezu Obrenovi-ču. Upam, da naju bo pošteno nagradil in nama dal mirnejSo službo.« Spet sta spodbodla konje. Za njima je ostajal le prah, ki se je vrtinčil v zraku. Takšen prah so bile tudi Hubmajerjeve sanje, v katerih je nekoč mislil, da ga bodo pripeljale do krone in prestola Bosne in Hercegovine, končal pa je kot vohun kneza Obrenoviča. Od stavca do vojvode Ducat let prej, 1866, je bil Hubmajer Se v Ljubljani. Komaj je prav slekel avstrijsko vojaško suknjo, na kateri je imel čin topniškega podčastnika Ker je bil izučen za stavca, je kmalu dobil službo. V tiskarni je vselej izvedel evropske novice, ko jih je stavil s svinčenimi črkami. Tokrat je bilo časopisje polno novic o tem, naj bi se Avstrija odrekla Benetkam, ki bi pripadle Italiji, v zameno pa bi dobili Avstrijci Bosno in Hercegovino. Izšla bo slovenska knjiga o koncentracijskem taborišču Dachau Dachau — tovarna smrti Stane Šinkovec iz Kranja je polna tri leta preživljal strahote enega najhujših koncentracijskih taborišč druge svetovne vojne, Dachaua. V svoji knjigi, ki ima trenutno še delovni naslov »Dachau«, je poleg spominov sotovarišev opisal tudi pošastno organizacijo uničevanja ljudi, ki se je je domislil nemški nadčlovek . . . Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo Pomoč in ravnanje z umsko podpoprečnimi in mejnimi otroki Ponovno naj poudarimo, da oboji spadajo v okvir »še normakflk umsko razvitih otrok. Prav zaradi tega se bodo ti otroci všolali v min. (»snovne šole. Vendar pri obstoječem šolskem sistemu, pri prevef <, vilnih razredih in ob neustreznih metodah učenja - ti otroci pni stavlja jo večji ali manjši problem učiteljem, staršem in njim samnr V šoli tak otrok, pri katerem so umske zmogljivosti nizke. |*>ire-buje dodatno pomor pri razlagi, ponavljanju in utrjevanju snovi |x>-trebuje stalne vzpodbude /a učenje, dati mu moramo možnost ■ uveljavljanje na področjih, kjer je bolj sposolien itd. Tem otrokom ie potrebno snov večkrat in nazorno razložiti, popestriti s primeri i/ vsak danjega življenja, večkrat bo potrebno prilagoditi domače naloge, k bodo manj zahtevne in krajše, da jih otrok lahko reši samostojno.hivi tuje pomoči. Učitelji v razredu preverjajo njegovo znanje šele preden preidejo na novo snov. S tem bodo ti otroci imeli več časa in možnosti za ponavljanje in utrditev novi. Večkrat so ti otroci govorno zavrti in bo potrebno znanje preverjati pismeno, vendar se tudi pri tem upoAte-va slabše sposobnosti izražanja in tvorjenje skopih stavčnih tvorb Vprašanja učitelji tem otrokom postavljajo primerno njihovim sposobnostim in razumevanju. Učitelji pazijo pri tem na to. da ne pride do posploševanja v ocenjevanju v tem smislu, da bodo otroci pri opeliah v svet ugodnih izkušenj in potrditev za vloženi trud. Starši teh otrok morajo hiti do otroka strpni, ga vzpodbujati, i* smejo imeti prevelikih pričakovanj glede otrokovega šolskega uspehi, ne smejo izgubiti potrpljenja. Poleg dodatne pomoči od prvega razmii dalje, bodo v višjih razredih včasih primorani otroku preskrbeti tudi inštruktorja. Poleg otrok samih so pogosto zaradi slabega uspehi otroka v šoli potrti tudi starši. Vendar bodo starši pri dobrem pedagogu v Soli na razgovoru zvedeli o svojem otroku tudi kaj pohvalnega, kar jim bo dalo več volje za nadaljnje ukvarjanje z otrokom. Starši teh otrok se naj zavedajo, da je zadostna ali dobra (Mena. ki jo je otrok dobil z veliko vloženega truda in volje, toliko vredna, ali še več. U odlična ocena umsko nadpoprečnega otroka. Starši naj v primeru, d« ne najdejo izhoda iz težav z otrokom ali si ne znajo razlagati njegovr neuspešnosti, vedno poiščejo strokovnjaka, ki bo otroka pregledal a jim svetoval kako ravnati. Najprej ga bodo naSli v šolski svetovalni službi v osebi psihologa in pedagoga. Ta jim bo svetoval cventueln* tudi obisk Centra za mentalno zdravje v zdravstveni ustanovi. Šolski problemi teh otrok pa bodo v celoti rešeni šele takrat, kadar bodo razredi manj številni, ko bo učni program v rednih osnovnih šolah bolj prilagodljiv različnim sposobnostim otrok, ko bomo v naSe št* pričeli bolj uvajati sodobne učne metode, to je timski, individualnim programirani pouk. Vse to pa je seveda v veliki meri odvisno od financ* nih sredstev, ki jih nasa družba daje za šolstvo Vladimir Bitenc. spev. ped**"* Podjetje za PTT promet Kranj n. sol. o. Kranj Poštna 4 TOZD Telekomunikacije Mirka Vadnova 13 n. suh. o. objavlja prosta dela in naloge 1 OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL 2. CIŠCENJ'E POSLOVNIH PROSTOROV Pogoj pod 1.: — poklicna administrativna šola Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno del*' objavljeni deli traja en mesec. Kandidatke naj naslove razmerja TOZD. prošnje na komisijo za delova« Prijave sprejema 15 dni po objavi. Prijavljene kandidatke bodo o izbiri obveščene v 15 dneh po opravljeni izbiri. J »Tam. kjer sežigajo knjige, sežgo nazadnje tudi ljudi.« Tako je v pomladi narodov, leta 820. zapisal nemški pesnik Hein-ich Heine. Stodvajset let kasneje se t ta njegova prerokba uresničila. Koncentracijsko taborišče Da-hau je bilo odprto že 22. marca 1933. leta. Najprej je bilo namenjeno nemSkim komunistom, naprednjakom. Svet je zanj zvedel Se istega eta. Že konec aprila 1933, Štiri tedne >o tem, ko so ga pripeljali sem, je lemškemu komunistu Hansu Beim-»rjum sekretarju KPD za Bavar- mi z republiškega odbora Zveze borcev poslali spomine. tova- rišev, ki so se tu zbirali. Strnil sem vse to in zdaj bo knjiga izšla v treh delih: v prvem delu bo monografija, dokumentarni material, v drugem spomini taboriščnikov, v tretjem delu pa slikovni del. Obsegala bo okrog 500 strani. Veliko materiala sem dobil v dokumentarnem centru v Arolsenu v Zahodni Nemčiji, kjer so zbrani dokumenti o vseh taboriščih v Evropi. 1.800' ljudi dela v njem danes, takoj po vojni jih ie pa delalo na tem le 7. Da sem se dokopal do vsega gradiva, mi je veliko pomagalo tudi to, da sem bil leta 1964 imenovan v Mednarodni komite bivših interni-rancev v Dachauu, ki ima svoj sedež v Bruslju. Uporabil sem pa seveda tudi določene zanimive materiale iz knjig, ki *o bile že objavljene v svetu.« * »Bodo v njej tudi dokument i, ki bi še posebej zanimali Slovence."Gorenjce?« »Zanimiva no vsekakor, kajti v taborišču je bilo med Slovenci naj- več Gorenjcev. Ne lotevam se pa le posameznikov. Pomemben del je opis organizacije taborišča. Kajti danes živi med ljudmi predstava, da je bilo taborišče le vrsta barak in žice okrog nje ter straže. Pa ni bilo tako. To je bilo celo mesto v malem. Poleg barak so bile tudi upravne zgradbe, vile za vodilne esesovce. skladiSča hrane, klavnice, pekarije. kuhinje, delavnice, električna centrala, skratka cel kompleks zgradb in ljudi, ki je potreboval ogromen administrativni aparat. Tu so bile tudi posebne šole za vzgojo esesov-skih krvnikov za ostala taborišča v Evropi. Tu so vzgojili Hossa. ki je bil strah in trepet Auschvvitza . . . Iz te Sole morilcev je prišel tudi Eich-mann.« Stane Šinkovec je prišel v taborišče Dachau 6. junija 1942, potem, ko je prestal begunjska mučenja in celovške zapore. Najprej je bil dodeljen v »Strafkompanijo«, ki je bila namenjena uničenju. Izsuševala je močvirje. Potem so iz »Strafkom-panije« izločili 13 mladih fantov in lih namenili za preizkuse. Vivo-eksperimente, kot so pravili. Na njih so preizkuSali malarijo, zamrznitve... Stanetu je bilo tedaj 18 let. Za vsemi temi preskusi je dobil Se tifus. Popolnoma je oslabel in že so mu nekega dne obesili na palec na nogi številko: le potegnili hi ga še ven na mraz in po njem bi bilo. Rešil ga je strežnik Vili. nemški komunist, ki je tu prestajal kazen že od leta 1933. Priljubili so se mu mladi slovenski partizani in pomagal jim je. kolikor je le mogel. Sploh so Irili .Jugoslovani priljubljeni in so veljali za politično najbolj enotno skupino v Dachauu. »Preživeti te strahote ie MjN pomagalo to izredno tovanšt je spletlo med političnimi tetn*i Več kot sreča. Zavest, da psihnV vseeno lahko kljubuješ tej pm+ zanski sili, te ie držala pok ono • Močno politično delo je bilo or»-nizirano v taborišču. Že v letu IM so imeli svojo partijsko organindja. Tudi SKOJ je bil organiziran p**« 1943. Sekretar je bil Stane U« 1944 so imeli že 24 skojevskih M vov. In poleti 1944 so organuirik tudi mladinsko organizacijo On mladinski časopis »Razsvit« soiak li . . Bil je časopis, čeprav J napisan le na listu papirja. M nem iz zvezka in je Sel iz rok v rokt Celo svoj pevski zbor so imeli W lentin Hartmann s Koroški p I vodil. Tudi partizanske pem | peli . .. k t r V GLASU bomo pnh<*iu teden začeli objavljati del knnft Staneta Šinkovca, ki noti naakf »V agoniji zadnjih dni«. V je prikazal glavni ustroj Jfo» centracijskega taborišča ft, chau, vse glavne esesovskt prš jeme, kako z delom unirViv* ljudi in kako jih izžeti do ktn^ Ha je prišel tudi njihov k, okusno domačo hrano. ■'••i* pred vse m za okrevanje ,r,H ii, njihovih svojcev. • mi v njem na dopustu 4».iwliflnigi K'>st je. •:."! poslovanjem bodo v do-1 1 maja. sezono pa bodo Hili <>h koncu oktobra. Od 01 do 8. oktobra se bo .zvrstilo :'!f--trit«>: zat«! so t«' kraje nagajivo imenovali tudi »«o-v«!rica«. pač zaradi opravljanj pri vaških V(Klnjakih>: o d«'htečih slap«! vih gorenjskih nagljev. ki vedno re pokojna alpi nistka. plezalka Pavla Jesihova. si je oporočno cehi zaželela, da hi njen pepel vrgli z vrha Špika v veter Leta naj hi ga raztrosil v krni« i Za Akom in Pod srcem. Zaradi nekih pomislekov ji niso ustregli. (Kot da bi sterilni |>epel koga motil . . .). Zdaj spi Jesih«!va na štepanjskem pok«i-pališču pri Ljubljani, sredi pustih betonskih blokov, namesto v svojem ljubljenem Martuljku . . . Celo resno trezni znanstvenik. ge«!graf dr. Ant lepote Martuljk«ivih gora kar pesniško razneži: »Prekrasen je Martuljek, ta kratka, a izredno slikovita k«!Čna. ki je primeroma sanmtna. dasi izhodišče za plezalne ture v veličastni svet okrog Skrlatiie. Špika. D«ivškega Križa. Široke peči in drugih mogočnih gora. — Sicer pa se domala vsi vrhovi odliku jej«! po izredno ostrih grebenih in prepadnih stenah. Ze po svojih oblikah vzbujajo pozornost celo sredi ostalega julijskega vele-gorja. a spadajo med naše najteže dostopne snežnike. To je bržčas tudi vzrok, da v tem gorovju ni nobene turistične k«!če (le nekaj bivakov je).« Pa tudi markiranih pot i ni! Tu so le smeti, ki vodij«! k višinam! ZAVAROVANA NARAVNA LEPOTA Ksreči je gorska skupina Martuljek že od 1. februarja 1949 z republišk«! odločb«! zaščiteno območje. Saj je vse t«! področje naravna znamenitost izrednega geografskega. alpskomorfološkega. estetskega in turističnega pomena, Martuljkov«) pogorje je po zakonu strogo zavarovano območje: oh premišljeni kmetijski in gozdarski izrabi je treha v največji možni meri ohranjati naravn«! in kulturno krajino brez novih naselij, javno prometnih cest in raznih tehničnih naprav, n.pr. žičnic, elektrarn, žag. hotelov, gostišč in podobnega. Meja zavarovanega Martuljka, dokler ne bo vključen v predvideni večji Triglavski nartnini park. poteka takole: od izliva Belega potoka v Savo (na vzhodu), po njegovem jarku na Ru-ševo Glavo. Kukovo Špico, Skrnata-rico, Dovški Križ. po grebenih Oltarja na Veliko Ponco (Poldni««!!). Vrh nad stenami. Škrbino, Lipnico. Spik, Frdamane police. Vrh nad Rudo, Rušico, Rigljico. Crni vrh. Glava po grebenih navzdol na naselja L(!g. na zahodu ob železnici do mostu čez Savo in po njenem toku do izliva Belega potoka. To območje miru naj bo namenjeno hoji in smučanju brez tehničnih naprav, l«)vu. aktivnemu oddihu v naravi in znanstvenemu raziskovanju. Vse območje Martuljka pa je hkrati izjemno bogat in dostopen rezervat izvrstne pitne vode pri izstopu potoka Martuljka iz soteske v dolinsko ravan. Martuljkov gorski svet s Špikom v osredju. (Po oljni podobi Marka Pernharta iz druge polovice 19. stoletja). VAŠA PISMA ŠE ENKRAT NAGICA Tudi meni je padla i oči reklamna slika za fihn. Sem sicer žena in mati in z otrokom še ni mam problemov glede erotiki- in seksa na TV in v časopisju, po vendar me nekaj mati. Moti me namreč ta tako na kulturo Slovencev sklicujoči- psi ho. Nagice so ali />a niso v časopisih in na TV. ne vem pa. čc je to res znak nekulture. Smo pač toliko za razvitimi državami, žičnici. Nihalka je koncem marca Spet stekla, toda zime ni mogla već ujeti-Smučišče je v teh dneh osamljeno, oh vikendih s« na beli poljani nabere okrog 500 smučarjev* ob dejavnikih jih je mnogo manj. Smuka ho trajala vse do prvomajskih praznikov, saj je snega se dovolj, od 40 do 90 centimetrov ga namerijo v teh aprilskih dneh. Ce je tO žimo Velika planina spala, pa niso Kamničani. Koncem leta so razvozljali problem izgube SaprVia-torjevega tozda Gostinstvo in žičnice Kamnik, ki upravlja žičniški sistem in gostišče Šimnovec na Veliki piani* nir Ne tte ponavljati težav, saj se- s podobnimi otepajo vsi naši žičnlčarjl, Zavest), da je treba ubrati drugačno pot razvoj«, je; pred dohrittt letom osnovala pri kamniški občinski skup* ščini pripravljalni odbor Za ustanovitev interesne skupnosti Rekreacij-sko turističnega centra Velika plani* na, v katerem so tudi predstavniki domžalske In ljubljanskih občin. Ob reševanju izgubarja je Svoje delo. Še- pospešil in skupaj z delovno orgaoiza* cijo Vlečnico nameravajo postaviti na levi strani sedežnice. s čimer bo ta razbremenjena* 'takoj bo treba tudi obnoviti gostinske objekte, ki so danes zanemarjeni, urediti že postavljeni bife v Tih* dolini, obnoviti gostišče na\3&eJenew x:TOb^ gostišče Štmnovec. Skupaj bodo obnovitvena del* predvidoma stala 12: milijonov dinar- ?eVJB novogradnjami, ki SO pmrvidene za naslednje srednjeročno razdobje, pa bo Velika planina poleg smuč***, namenjenih množičnemu rekreacijskemu smučanju, dobila tudi speci-fične proge Postaviti nameravajo tri nove smučarske naprave, ki :x>iftln&x;kix^ možnost dostopa $ cesto. NajN$$* pridobitev bo dvosedežniea ¥tttftdti&< ^:ni;^^;^K^ krožni smučarski sistem' T^*/ naprej do Simnovca tn nazaj GradBč* in v Tiho dolino« N* ur^H lahko prepeljala Tfc2fl0 smu*W^ ;:;:V.;'.d'Olig^:::DO> v progi na pobočjih, kjer sn^ w najmanj štiri mesece Začetnikom b» namenjena šolska vlečnica Planinsko naselje - pJečeuK kjer je pobočje travnato in jj* smučanj* možno *e pri $0 centimetrih wte odeje. Vfečnica bo lahko slujfcfia to* gostom obnovljenih planšarskB) nov. Posebej mikavna pa bo trefct vlečnica, tih* 1% ki bo progta*wk* novost Velike planine; Namenjena bo smučarskim tekačem, Uredili dolinu, V dolžini od dveh: do petft kilometrov bo urejenih več razttčnft tekaških prog, Za nove naložbe bo treba predvidoma zbrati 38 milijonov dinarjev. I rekonstrukcijami in ttoyog*«d%jawi se bo zmogljivost smučarskih \S w**v^Iiki Planini povečala od seda- J * njih 3.200 na 7.720 osebnauro. VeKfc* oiamna p* ho lahko praktfcno 1 Sprejela 2,50» smučarjev. »P NA»E0W ^ ^a«jl Program turističnimi ^oja Vehke planine ni jnisebno***: yen. Vsebuj* naloge; ki jih * *** •:--.;x.;:1.z.y'OStl:ih:'.Za>^ ne *eltfo, da se Uresničijo/ $ bo sprejela interesna skupni v Nedvomno je Velika: pfctf&a *e neprecenljiva vrednost^. z»to p w prepuš^a^ tudi gozdarstva S. ciesto hi pastirske ričnice Kamni! H ^« stanO^ ^ turisti, ampnk kot delavci ki jih bo :';'pri^gn'iii-:-ie.":-'^ ••nošt:ižko>^c^iđ^ Često bi bilo mogoče % vzhodne in turistiČhorekr^čijs Velike planine /avavovffn Ured hrupom in smradont Promet bi se lahko odvijal, saj bi bil poprečni naklon 6>.5 odstotni: pbtek ugodnejša trasa predvidenega vodovoda, kar M pocenilo gradnjo.. Žičiiič.č--:'K^m'ri Ire^ati-niii-/ nihiy;i^§tt^;xx::x;x;x;.;.:^^ :Ž;:;.;:;fioa'p^o.Št ;u^ifabn^x^ki j^en^.ponu^ :^*;X^^ » •.ljubljanske;-.'^ :'đl^f'tta-:^ hišici je-^ N< more jim biti vseeno ali; bo to rekr«-čij^ko obmo gočilo delavcem čim boljšo rekresc^ SMUČARSKE NAPRAVE. K^^S^it*»^ S skromnimi sredstvi Čint prej hovlm povezovanjem z združenim Af- omogočiti uporabo planine,, je osnov ni namen sedanjega programa, Pri njegovem ohHkovanju so upoštevali dosedanje izkušnje, mnenja in Želje uporabnikov. Opazovanja so pokazala, kje so snežne razmere najboljše in kje so smučarske proge najprimernejše. Prvi korak bo obnovitev in dopolnitev na nihalki, sedežmei in vlečnici Purman. Na nihalki bo treba zamenjati gondoli in pogonski mehanizem, kar ji bo dalo večjo zmogljivost. S posodobitvijo bo lahko prepeljala 420 oseb na uro, danes jih 300. Z nihalko bo treba »loviti« propustnost sedežnice, ki bo s posodobitvijo lahko prepeljala 500 smučarjev na uro. Zaradi boljšega dostopa v kamniško in ljubljansko počitniško naselje bodo na sedežnici postavili vmesno postajo na Zelenem robu, kjer je nekdaj že bila. Vlečnica Purman ima danes dokaj neugodno lego. Postavljena je povezovanjem i lom ima v tej luči ^Velika planin« veliko prednost. Program razvoja Velike planine« Kamničani poslali v razpravo, opremili so ga z osnutkom samouprav-nega sporazuma o združevanju v ipte-resno skupnost in predlagali ugodnosti za njene članice. Kolikor denarja se bo nabralo, tako hitra bo obnov* in dograditev Velike planine. Ko bode v tem mesecu na zborih delavcev v obravnavi periodični obračuni, bod oni, iz »gunei vasi %jjo avoje oddaljene sosede, (jrtoli pa si, v tej ali v oni tfcvasi, se ti ponuja čaroben %t in razgled v dolino, na Sto kotlino in njeno okolico. Sfcea pogled na značilno *Vriko vasico na Gorenj-Vki se je zagrizeno obdržala ' itmini in iztisnila iz malo HwKae zemlje vse, kar se je le V Hiše, tiste najbolj stare, gorenjsko domače, so M t okras, Čeprav jih je malo 'm M jih rodovi že zapustili. V W ia zanimivost obiskovalcu, HMeem prav gotovo ne, ^ tadi tu si mladi želijo svetili kuhinj, dnevnih sob in kkfc. Folklorno navdušenje %t preveva meščana, ki se ■fra nore nagledati slikovitih *ftafe ia črnih kuhinj, ne more "b»til»«tno vaičanu, ki tu živi * fcU, kajti tudi sam si kot Nfti tdi elektriko za tele viđano za pralni stroj, traktor 'tkttalnik. Zato se na Kupljeni oaa in priziduje. Staro se *«M novemu. Nekaj hiš so Maonui zapustili in zaklenili, *h*t ki »o odšli v dolino, le Nijik ie, ki vztrajajo. Mika te, k M takoj, ko zavijes na Kuponi, zavil k prvi hisi, ki je na atnaai in pobaral, kako živi- * i izkaze se, da ni prava, da je %Saa«. Pustili so jo tedaj, ko *«Muli ta prvi kader Dražgo-V Htke. de smreke, ki so jih Hrtirili okoli, da bi zakrile Htnino napeljavo, so provizo-% %ti to filmsko hi so pa je v fctrft hiiah pravo življenje, *haknjeno od napetih strun danaAnjih dni, v tišini samote, v planinski svežini. Življenje, polno dela, skrbi, neposredne in trdne resničnosti. Življenje, ki nikoli ne bo pozabilo bolečine dni, ko so čez gozdove zarjoveti viharji, bolečine, ki jo nosi v sebi in jo izroča iz roda v rod. Na Kupljeniku je tako, kot v vseh naših gorskih vaseh: nevsiljiva domačnost, skope, a trdne hesede, ki povedo vse. V teh krajih je tuja vsaka gromovita heseda. tuja pripovedna zgovornost, tuje prazno besedičenje, ki nas v dolini večkrat hromi in duši. Na Kupljeniku je doma trdna volja, trmasti odpor naših dedov. Tu je doma izkušnja preizkušenih v najhujših dneh, izkušnja utrjenih in nezloml jenih. Vse tisto je tu doma, kar daje vrednost in veličino življenju in človeku. Vojna je še najmanj prizanesla prav Kupljeniku. To vedo vsi, ki so v tistih dneh hodili po Jelovici in po Pokljuki, to vedo najbolje prav Kupljeničani sami. Sredi krvavega vrenja je bil prav Kupljenik kot topla, daljnja luč, zavetje, gorkota. V tej vasi so bila vsa vrata vedno odprta lačnim in prezeblim; zanje, za Kupljeničane, je bilo naravno, samoumevno, da so spekli več kruha, namolzli več mleka in postavili na mizo večjo skledo zabeljenih žgancev kot bi pojedli domači. Vedno je bilo tako, vsa vojna leta je bilo tako, od prvega do zadnjega trenutka. Nanje, na partizane, ki so morali umreti, spominjata dve spominski obeležji: ob poti proti Selu Leopoldu Heberlu in blizu gasilskega doma na Kupljeniku Jankotu Tonejcu. Na Primaščevi hiši pa je plošča, ki spominja in opominja, da je bila v tej hiši že leta 1941 obveščevalna točka, da je bila prav ta hiša tisti prostor, kjer so se srečali borci in aktivisti vsa leta vojne. Tomanova Ivanka, Primašče-va Ivanka, živi danes sama doma. sama in s pomočjo sorodnikov obdela zemljo. Deset hektarov obdelovalne zemlje ima in seveda gozd, ki ne more biti kaj prida vir dohodka, če je ženska sama in mora vse delo plačevati. Še posebej, če so smreke v borštu nekje na Jelovici ali še dlje. drugih dohodkov, razen nekaj denarja od prodanega mleka, pa Ivanka danes nima. Ze davno je, odkar je dobila enkratno občinsko priznavalnino, to je pa tudi vse in razumljivo je, da jo skrbi: skrbi jo prihodnost, ko morda oboli ali omaga, opre se lahko le na sorodnike, svojih rednih dohodkov ali prejemkov nima nič. Primaščeve Ivanke pa prav nič ni skrbelo tedaj, ko je vsa vojna leta delala kot obveščevalka. Sama ne ve, kolikokrat je nosila pošto. In če jo povprašaš, kolikokrat so bili partizani v hiši, pravi, da vedno in vseskozi, saj je bila javka prav pri njih. Leta 1942 jih je kakih dvajset prišlo iz dražgoške bifke, malo so se spočili, malo v hlevu pogreli in najedli, pa so šli spet naprej. Leta 1944 je ranjenec ležal več časa pri njih in dobro so ga skrili, čeprav so Nemci večkrat hodili po Kupljeniku. A vasica ni imela izdajalca. Mladi so pri priči povedali, da se bližajo nemški vojaki in domačini so brž ukrepali. Partizani so se bodisi poskrili bodisi umaknili na planino na Babjem zobu, tako da Nemci niso imeli nikdar vzroka, da bi se znesli nad domačini ali vas požgali. Ivankin brat, Strgarjev Janez, je bil prvi ranjenec, ki se je zdravil"v partizanski bolnici Š-Stol 2, nekje med Selško in Ribensko pečino. Zdaj te bolnice najbrž ni več. tedaj, med vojno, pa so jo postavili v kotanji in jo tako zakrili, da si lahko mimo šel, pa je nisi opazil. Stala je do konca vojne. Nihče je ni izdal, vanjo pa so Primaščevi ali drugi Kupljeničani nosili dovolj živeža in zdravil, ki so jih dobili v blejski lekarni. Na strehi bolnice so bile briniee in mah. bili pa sta dve baraki. V njej je zdravil Branko Stangel-Peter tiste partizane, ki so bili ranjeni in jim je lahko pomagal, vse težje ranjence so pošiljali drugam. Strgarjev Janez je bil kurir in leta 1944 je neko noč prespal v svislih. Doma ni hotel, kajti domači bi bili Na Ptima&čevem dvorišču . . . Anton Zupan. Oblaki in jo er mesec nagrad- i'4M Razinger s Kupljeniku rov s Kupljen i ko lahko v nevarnosti. Poleg kozolca pa je bilo partizansko taborišče, ki so ga zjutraj napadli Nemci. Janez in ostali," ki so bili z njim, so tako padli Nemcem v zasedo, začelo se je streljanje, Janez je bil ranjen. Zavlekel se je med mlade smreke in tam ostal vso noč, dokler ga nista poiskali sestri. Skupaj s tovarišem sta se nekaj časa zdravila v partizanski bolnici, za njima so prišli še drugi ranjenci. Tako Ivanka kot Janez se prav dobro spominjata l.maja leta 1944, ko so partizani, ki so se mudili na Kupljeniku, sklenili, da čisto na vrhu Babjega zoba obesijo našo zastavo. Nestor in drugi iz čete so se sporazumeli, da zastava mora viseti, pa naj bo dostop se tako nemogoč. Na Babji zob je z zastavo splezal Stajfov Tone, jo zapičil na konico in rdeča zastava je zavisela prav nad nemško kasarno. Nemci so dolgo dolgo streljal i vanjo, a je niso odstrelili, zastava je še naprej visela. Kakor vedo povedati domačini, je končno na težko dostopni Babji zob mukoma splezal nemški vojak snel — za dob nega dopusta Sosed Anton Zupan-Oblak ima danes sedemdeset let, edini dohodek mu prinaša prodano mleko, tako, da se nekako preživi. Kar ne more razumeti, da nima tudi materialnega priznanja, čeprav mu moralno priznanje, njemu in vsem Kupljeni-čanom, nudijo prav vsi. Tudi njegova hiša je bila med vojno odprta partizanom, sam je bil ob koncu vojne v jeseniško-bohinjskem odredu in v Prešernovi brigadi. Vse življenje je delal na kmetiji in pravi, da bi bilo bolje, ko bi se odpravil za kruhom v dolino in danes užival pokojnino. Šegav je in prijazen, zdi se, da ne godrnja rad, a vseeno ni mogoče prezreti trpkosti v njegovem glasu, ko spregovorimo 0 letih, ki mu jih družba ne prizna kot aktivna v NOB. A to priznanje bi mu bilo fte kako dobrodošlo, denarna pomoč bi mu veliko pomenila, naj ho še tako skromna. Še pri Ivani in Valentinu Razin-ger, pri Rožiču se ustavimo, čeprav bi nam veliko povedali tudi še pri Mežnarju in pri Lenčku, saj so bile vse hiše povezane z narodnoosvobodilno borbo. Rožičeva mama je partizanom kuhala in kuhala, dokler je le kaj bilo v shrambi, saj so bili vsi lačni in premraženi. vsi so morali živeti. Zgodilo se je, da je šla zadnja krava iz hleva, za mleko, za hrano, domači so se potlej že nekako znašli. Danes? Danes je drugače, bolje, mladi so po dobrih službah, doma oostjajo stari. »Kplenk« ostaja za nami, z vsemi redkobesednimi pogovori, ki so bili tako zelo zgovorni. Kupljenik, idilični Kupljenik sredi vabljivih sončnih aprilskih njiv in gozdov, a z neizprosno in prav nič idilično preteklostjo in sedanjostjo. Vas, ki je odprla svojo dušo in svoje srce, ko so čez gozdove zarjovel; viharji, ljudje, ki so se kot neomajna in pokončna drevesa zavedli svojih korenin. In če je v tej ponosni vasi, v teh zavednih ljudeh še nekaj pekočega pelina, poskušajmo jih razumeti in jim pomagati. Saj ni treba, da bi obšli neizprosne zakone, čisto stvarna, življenjska stiska nekaterih nam mora biti vodilo do vsaj skromne družbene pomoči, ki so jo zaslužili in ki so jo danes resnično potrebni. Darinka Sedei OD VSEPOVSOD Viski tihotapil v zračnicah Pred sodiščem v Goteborgu se bo zagovarjal 30-letni Sved, kije obtožen tihotapljenja in nedovoljene trgovine z viskijem. Spretni možak je večkrat odhajal v Zahodno Nemčijo in prek meje in tihotapil viski tako, da je bila v pnevmatikah kombija namesto zraka pijača. Trgovina je dokaj dobro cvetela, saj je tihotapec iznašel učinkovit in hiter sistem hkratnega natakanja viskija in izpuščanja zraka iz pnevmatik. Zdaj se brani, da je večino pijače — vsakič je iz Zahodne Nemčije tako pripeljal 190 litrov viskija — prodal samo prijateljem in znancem. Nenavadna poroka V Nantesu je prišlo z odobritvijo francoskega predsednika D'Estainga do nenavadne poroke. Neka mlada mati se je namreč poročila s svojim že pokojnim prijateljem, pristaniškim delavcem, kije v nesreči pred tremi leti izgubil življenje. V želji, da bi zunajzakonsko zvezo legalizirala, se je »nevesta« sklicevala na zakon iz leta 1959 ki »zaradi otrok« omogoča posmrtno poroko na zahtevo preživelega partnerja. Spor zaradi jajca Šefa kuhinje, ki je zaradi spora s kolegom v neki ozfordski restavraciji povzročil za 2000 dolarjev škode, so obsodili na dve leti ječe. 34letni John Pawlec je namreč razbil sedem kuhinjskih oken, prevrnil hladilnik in po zidovih razmetal ogromne količine hrane samo zaradi tega, ker mu je mlajši kolega dejal, da bi veljalo jajce kuhati drugače. K V NOVO IZ KAMNIKA @ Živilska industrija Kamnik je popestrila bogat program vloženih povrtnin z novimi izdelki: CVETAČA v slanici in ČEBULICA v kisu. Novi izdelki bodo razveselili gospodinje, saj bodo z njimi popestrile vsakodnevno prehrano, poleg tega pa so embalirani v primerni embalaži in seveda brez dodatkov konzervansov. CVETAČA v slanici je že kuhana in takoj uporab- na za pripravo solat, pri-kuh, cvrtja . . . Čebulica v kisu pa je izvrstna dopolnitev pri pripravi hladnih in toplih mesnih jedi in je poleg običajne na voljo tudi v 160 gramski embalaži, ki je zelo primerna za izlete, piknike . . . Ob nakupu naših izdelkov ne pozabite na kvalitetno kamniško gorčico, ki vam je na voljo v raznovrstni embalaži. K MESU ODLIČNA KAMNIŠKA GORČICA G L A S12. STRAN PETEK. 18. APRILA 1M0 Smučarski skoki r Skakalci Triglava ekipni državni prvaki . KRANJ - Jutri, v soboto, 18. aprila, bo-;.'£o na Pokljuki skakalci zaključili letošnjo - »ezoni) tekmovanj z meddruštevnim tek-jjMovanjem na dveh skakalnicah in a podelitvijo priznanj zmagovalcem pokala SRS. Tudi leto« je kranjski Triglav osvojil največ prvih mest, aaj bo prejel kar 10 odlicij od 14 motnih. Dve prvi meati so osvojili Jeseničani, po eno pa Žiri In Ilirija. Hkrati je • Triglav oavojil tudi naalov absolutnega prvaka Jugoslavije s prednostjo okoli 400 točk pred ljubljansko Ilirijo. Tudi ostali gorenjski skakalci ao ae odlično uvrstili in je gorenjska regija v vaeh sedmih katego-^wUi osvojila prvo mesto. O j'^Tratni red — člani posamezno: l.Norčič V (Triglav) 99, 2. Benedik (Triglav) 7». S.Zu-Viui (Jesenice) «4, 7. Bizjak (Triglav) 41. ^NffTjemec (Jesenice) 24. 13. Peternel (Triglav) 21. 15. Bo. Finzgar (Triglav) 15. 18. Langus (Jeaenice) 7, 19. Sink (Triglav) ttO. Vidic (Bled) 5; ekipno: 1. Triglav 254. IHrija 225, 3. Jesenice 95. 8. Bled 5. v 9tarejši mladinci - posamezno: 1 C.lo-bočnik (Triglav) «3. 2Ferlan <Žirl) 60 1 Lotrić (Jeaenice) 54. 7. Šinkovec (Ziri) .$», 8 Doli nar <2iri) 32, 9. M a rt i ni a k (Triglav) 31, 11. Justin (Jeaenice) 27, R. Beznik (Bled) 24. 13. Kokalj (Bled) 21. 15. Balon (Jesenice) 15; ekipno 1. Ilirija 200. 2. Ziri. 131. Jeaenice) 96. 4. Triglav 94. 5. Bled 45. Mlajši mladinci — posamezno: l.Ga-»pirc (Triglav) 110, 2. Kaštrun (Triglav -Krite) 69, 3. Beton (Triglav) 62, 8.Jošt (Triglav - Krite) 50. 9. Bernard (Triglav) 49. 14. S. Beznik in Piber (oba Bled) 9. 'ekipno: 1.Triglav 380, 2. Ilirija 224, 3. Predmeja 54, 5. Bled 18. Starejii pionirji — posamezno: 1. Eržen (Ziri) 110, 2. Kavčič (Ziri) 92, 3. Poljane (Triglav - Krite) ^•Kegljanje-> Največ uspeha za mladince Triglava KRANJ - Mladi kegljati kranjskega Triglava so na letošnjem republiškem prvenstvu za mladince dosegli imeniten uspeh. Čeprav nobenemu od njih ni uspelo, da bi osvojil najvišji mladinski republiški naslov, pa so dosegli mnogo. Kar trije mladi triglavani so se namreč uvrstili od drugega do četrtega mesta in imajo pravico nastopa na državnem prvenstvu. Lep uspeh sta s šestim in sedmim mestom dosegla tudi mladinca KK Simon Jenko in Kranjskogorec Pečar, ki je bil osmi. Tako bodo Gorenjci imeli na državnem prvenstvu največ svojih tekmovalcev. Republiški naslov je osvojil Hočevar iz Slovenija cest. Hočevar je bil najboljši tudi v predtekmovanjib in uto tudi njegov zaaluken uspeh. Drugo In iret|e mesto sta osvojila kegljata kranjskega Triglava Zvone in Milan Lebar, medtem ko je bil tretji mladinec iz Kranja l 'rbanc četrti. Vrstni red - 1. Hočevar (Slovenija cesta) .1.406, 2. Z. Lebar 3.385. 3. M. Lebar 3.371, 4. Urbane (vsi Triglav) 3.343, 5. Rozman (Maribor) 3.340, 6. Je-ras 3.393, 7. Jerončič (oba Simon Jenko) 3.289. 8. Pečar (Kranjska gora) 84. 8. Dolar (Jesenice) 47, 9.Cimžar (Triglav) 38. 10. Česen (Triglav) 31. U . Pel j han (Jesenice) 28. 12. Silar (Triglav) 27. 14 M. lin (Triglav) 18. IS.SIatner (Triglav) 16. 16. Stirn (Triglav) 13; ekipno I.Triglav 229, 2. Ilirija in Ziri 202. 4. Jesenice 75. Mlajii pionirji — posamezno: l.Skrjanc (Triglav) 100, 2. Horvat (Ilirija) 94, 3. Se-menič (Triglav) 92. 4. Mur (Ziri) 89. 6. Kesnar (Triglav) 49. 7. Dolenc (Triglav) 34, 9.Zupan (Triglav - Krite) 26. 10. Justin (Triglav) 23, ll.Goriup (Triglav) 22, 12.Jagodic In Knific (oba Triglav) 21,5 15. Baloh (Jesenice) 17; ekipno: I.Triglav 390. 2. Ilirija 208, 3. Ziri 104. 5. Jesenice 17. Starejii cicibani - posamezno: l.Smid (Jesenice) 37,5, 2. Jcvsenak (Velenje) 23.5, 3. Marjanovič (Jeaenice) 22, 7. Kančigaj (Triglav) 12, 10. Mubi (Triglav) 8, 12. Kešar (Triglav) 7.5 14 Zergaj (Triglav) 6. 16. Lipa r (Triglav) 6,5 18. Knific (Triglav) 5. 20. Kaltenekar (Jesenice) 4,5: ekipno: 1. Jeaenice 70.5. 2. Velenje 58,5. 3. Triglav 48,10. Žiri 2.5. Mlajii cicibani - posamezno: 1. Jagodic (Triglav) 37,5. 2. Gasperin (Jesenice) 25. 3. Likar (Predmeja) 20, 6. Batiatič (Triglav) 12,5, 10. Kopač (Žiri) 10. 12. Ankele (Triglav) 8, 13. Kun si c (Jesenice) 7,5. 14. Legat (Jesenice) 7. 15. Knafelj (Jesenice) 6.5, 18.Modrijan (Jeaenice) 5; ekipno: I.Triglav 64,5, 2. Jesenice 51, 3. Braslovče 40, 6. Žiri 20. Absolutni vrstni red: I.Triglav 1459,5, 2. Ilirija 1079, 3. Jesenice 404,5. 4. Žiri 359,5. 5. Predmeja 163, 6. Braslovče 133,5. 7. Velenje 118.5, 8. Logatec 99. 9. Bled 68. 10. Mislinja 22. J. Javornik Državno'prvenstvo v plavanju za st. pionirje Na vrhu pionirji Triglava KRANJ - Za smučarje v vseh treh disciplinah so v nedeljo z državnim posamičnim in moitvenim drtavnim prvenstvom za starejše pionirje in pionirke v plavanju v Ljubljani zaključili zimsko sezono tudi jugoslovanski plavalci in plavalke. V zimskem bazenu pri Sternu se je za letošnje naslove borilo atotrideset tekmoval- cev in tekmovalk iz petindvajsetih jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Kot te v višji in nitji kategoriji, so bili tudi to pot najuspešnejši mladi triglavani. saj so osvojili vse tri moitvene drtavne naslove. Bili so prvi v konkurenci pionirjev in pionirk ter v skupni uvrstitvi. Zdaleč so bili najboljši, saj so drugouvrščeno moštvo v skupni uvrstitvi, Ljubljano, prehiteli za več kot dvajset tisoč točk. To je zgovoren dokaz, da niso imeli prave konkurence. Enako je bilo pri posameznikih. Ni minil namreč start v obeh konkurencah, da Triglav ne bi imel finalista. In to ne samo enega. Spet ae je pri tenskah najbolj izkazala Vesna Praprotnik, ki je osvojila štiri naslove. Pri tem je popravila še dva državna rekorda za starejše pionirke in dva absolutna slovenska rekorda. Po dva naslova so osvojili Rus, Jocič in Kadoič. Moštveni vrstni red — pionirji — 1- Triglav (Kranj) 20.509, 2. Mladost-OKI (Zagreb) 6.180, 3. Ljubljana 4.760, pionirke — 1. Triglav .12.751, 2. Ljubljana 7.296, 3. P08K (Split) 6.584, skupno - 1. Triglav 33.260, 2. Ljubljana 12.065, 3. POSK 8.495. Rezultati — pionirji — 100 m kravi: 1. Čovič (Mladost) 57,99, 2. Kadoič 58,69, 3. Marenčič (oba Triglav) 1:00,29, 400 m kravi: 1. Kadoič 4:22,15, 2. Veličkovič (oba Triglav) 4:25.65, 100 m prsno: 1. Jocič 1:14,78, 3. Šolar (oba Triglav) 1:17,91, 100 m hrbtno: 1. Čovič (Mladost) 1:07,35, 2. Veličkovič 1:07,93, 3. Bešter (oba Triglav) 1:08,93, 100 m delfin: 1. Rus 1:05,90, 3. Jocič (oba Triglav) 1:08,38, 4 x 100 m mešano: l. Triglav I 4:37.59, 3. Triglav II 4:44,07, 1500 m kravi: 1. Veličkovič 17:30,95. 2. Marenčič (oba Triglav) 17:33,00, 200 m prsno: 1. Jocič 2:43,96, 2. Šolar (oba Triglav) 2:45,99, 200 m hrbtno: 1. Čovič (Mladost) 2:23,49, 2. Veličkovič 2:25,98, 3. Kadoič (oba Triglav) 2:26,34, 200 m delfin: 1. Rus (Triglav) 2:23,58, 400 m mešano: 1. Kadoič 4:59,44, 2. Jocič 5:10,60, 3. Rus (vsi Triglav) 5:13,50, 4 X 100 m kravi: 1. Triglav I 4:03,75; pionirke - 100 m kravi: 1. Košuta (Bellvie) 1:02,40. 3. Rebolj (Triglav) 1:03.85, 400 m kravi: 1. Praprotnik 4:30,81 (rekord SFRJ za st. pionirke in absolutni rekord SRS), 3. Rebolj (obe Triglav) 4:45,50, 100 m prsno: l.Cvek (Triglav) 1:19,11, 100 m hrbtno: 1. Lorenci (Branik) 1:12,51, 2. Kosirnik (Triglav) 1:12,73, 100 m delfin: 1. Praprotnik 1:08,52. 2. Jugovic (obe Triglav) 1:10,85, 4 x 100 m mešano 1. Triglav I 4:51.44, 800 m kravi: 1. Praprotnik 9:15,69, (rekord SFRJ za st. pionirke in absolutni rekord SRS), 3. Rebolj (obe Triglav) 9:32,20, 200 m prsno: 1. Rosso (POSK) 2:47,48. 2. Cvek (Triglav) 2:50,90, 200 m hrbtno: 1. Lorenzi (Branik) 2:33,32, 3. Kosirnik (Triglav) 2:37.14, 200 m delfin: 1. Praprotnik 2:27,54, 3. Jugovic (obe Triglav) 2:34,15, 400 m mešano: 1. Rebolj 5:24,63. 3. Cvek (obe Triglav) 5:32,89. 4 x 100 m kravi: 1. Triglav 4:25.70 (rekord SFRJ za st. pionirke). Prvi spomladanski lokostrelski turnir NOVA VAS - Prvi spomladanski Field-nunter turnir je minil v lepem vremenu in številni udeležbi. Nad 50 tekmovalcev in tekmovalk se je pomerilo na dokaj zahtevni progi. Turnir je štel tudi za pokal Jugoslavije, ki ie letos prvič razpi-aan. Rezultati: instinktivno - člani: Bleiweis (Jugobanka) 310, 2. Letnar (Kamnik) 297, 3. Čolnar (K) 270. - mladinci: 1. Čolnar M. (Kamnik) 201. 2. Lukan (K) 177. 3. Desnica (K) 169. - mladinke: 1. Drobnič (K) 135. 2. Vinše (K) 124. prost, slog - člani: 1. Podrtaj M. (Exoterm) 457. 2. Podrtaj jun. (Exo) 440. 3. Bukovec (Ezo) 426. 4. Carman (Ezo) 410. 5. Vengust (JB) 406 6. Fock (Exo) 377, 7. Postruinik (Mb) 367. 8. Smolej (Ezo) 340 vanakih plavalnih nitji kate 3.289. -dh Občinski pomladanski kros KRANJ - Športno društvo Jakob Stucin i/H rastja bo v soboto ob 9. uri pod pokroviteljstvom Zvezde iz Kranja organiziralo letošnje občinsko pomladansko prvenstvo v krosu. Rok za prijave je sicer danes, a organizatorji bodo prijave sprejemali tudi uro pred jutrišnjim startom. Za občinske naslove so organizatorji razpisali kros za mlajše pionirje in pionirke, za starejše pionirje in pionirke ter mlajše in starejše mladince in mladinke. Na 6000 metrov se bodo pomerili člani, na 3000 metrov članice, veterani in pripadniki JLA. Ta občinski kros je tudi moštveni, start in cilj pa bosta pri zadnji postaji lokalnega avtobusa Britof- Hrastje. -dh V nedeljo kros v Stražišču STRAŽISČE - Trim klub Sava Kranj in Partizan Stratišče bosta v nedeljo, 20. aprila, organizirala drugi spomladanski kros Stratišče '80. Pričetek tekmovanja bo ob 9. uri, start in cilj pa bosta na začetku trim steze Smarjetna. Vsi nastopajoči se lahko za tekmovanje prijavijo na startu do 8.30. Tekmovalci in tekmovalke lahko nastopijo v starostnih kategorijah: mlajši pionirji, mlajše pionirke, starejši pionirji, starejše pionirke, mladinci, mladinke, člani, članice, veterani A (od 35 do 45 let) in veterani B (nad 45 let). -i p. V nedeljo trim tek KRANJ - Partizan Kranj ho v nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja organiziral trim tek. V tem teku boste tekli dvanajst minut in tako preizkusili vojo vzdrtljivnst. Tekli boste lahko od 8. do 13. ure. Najuspešnejši sezoni za kranjske skakalce KRANJ - Smučarski skakalci Kranjskega Triglava so v petek na redni letni skupščini polagali obračun svojega dela v zadnjih dveh letih. Doseženi tekmovalni rezultati kažejo, da bo Kranj tudi v prihodnje ostal pomemben center kvalitetnega jugoslovanskega skakalnega športa. Pred leti sprejeta usmeritev, da se vso skrb in pozornost posveti delu z najmlajšimi, je v teh dveh letih že pokazala pozitivne rezultate. Naj navedemo samo nekaj številk. V I. 1979 so kranjski skakalci v pokalu SRS osvojili 8 prvih mest (od 12 motnih), v letošnjem letu pa v enakem tekmovanju 10 prvih mest od 14 motnih. Hkrati so osvojili lani štiri naslove prvakov SFRJ in SRS. letos pa pet. V sezoni 1978/79 je osvojilo točke v pokalu SRS 29 tekmovalcev, v minuli sezoni pa te 47. Prav zaradi tega desetka uvršča zdaj Smučarska zveza Slovenije in Jugoslavije kranjski Triglav na prvo mesto. Med pomembne uspehe je treba šteti v lanskem letu rekonstrukcijo 50-m skakalnice na Gorenji Savi in organizacijo prve FIS tekme na plastiki v Kranju. Triglavani so tudi po organizaciji števila tekmovanj v Sloveniji na prvem mestu. Prav zaradi številnega sodniškega in organizacijskega kadra so letos zelo dobro izvedli tudi veliko mednarodno tekmovanje OPA pokal v Planici. Tudi na področju trenerskega kadra so se okrepili. Dobili so profesionalnega trenerja (Ivo Konc), hkrati pa so se v delo za vzgojo mladih novih tekmovalcev vključili tudi nekateri starejši tekmovalci. Pretekli sezoni sta prinesli tudi nekatere nove oblike poglobljenega sodelovanja in dogovarjanja. V tem duhu so delovali tudi vsi delegati in predstavniki v posameznih športnih in drugih samoupravnih organizacijah. Uspešno je bilo sodelovanje s športnimi organizacijami izven naših meja. Pri tem velja omeniti še posebej strokovno in materialno pomoč slovenskemu športnemu društvu OBIR na Koro škem. Doseženo pa je bilo tudi določeno sodelovanje s Partizanom iz Križ. Ob koncu skupščine Ao podelili 15 tekmovalcem klubska priznanja zf uspehe v zadnjih dveh sezonah. Lepe vzpodbudne besede pa sta izrekla sek ciji za skoke član sekretariata Smučar ske zveze Slovenije Vili Vrhunc ir predsednik občinske konference SZDL Kranj, Franc Thaler,, Žal na zborovanju tega tako uspešnega športnega kolektiva v Kranju ni bilo predstavnika TKS ali ZTKO Kranj. . Novi upravni odbor bo Se naprej vodil Jote Zaletel. J, Javornik V_--- V Železnikih so podelili priznanja in pokale najboljšim i ******** skem alpskem pokalu. Za prvo mesto v< moštve»em delu tekmovanja /tj -~;i>~n*;.mutarski klub Alpetour iz Škofje Loke. Pokal ja v m prevzel predsednik SK Alpetour Franček Poijanet smučarjev F. Perdan - F«* ALPSKO SMUČANJE SK Alpetour tudi letos najboljši KRANJ - Alpski tekmovalci in tekmo-»irionili letošnjo tekmovalno sezo- Dobili so jih vsi ki so se to sezono naj-najbolje uvrstili v slovenskem alpskem po-V moštveni razvrstitvi je spet najboljši valke so sklenili letošnj no. V nedeljo so v Železnikih podelili pri znanja najboljšim, prezentantje in tisti, najbo,s» "vrstili v sli kalu. V moNivi-ui smučarski klub Alpetour iz Škofje« Loke. Njihovi tekmovalci in tekmovalke so dosegli to sezono največ in kot klub je Alpetour res najboljši v državi. Moštveni vrstni red — 1. Alpetour (Škofja Loka) 1662, 2. Olimpija (Ljubljana) 1181,5, 3. Jesenice 771, 4. Novinar (Ljubljana) 730, 5. Tržič 455, 6. Triglav (Kranj) 418, 7. Branik (Maribor) 395, 8. Futinar (Ravne) točk V konkurenci ,.ab.~. nndreja Leskovšek VJkonki.reUr«^^Pi^kle "mik slalomih in veleslalomih .brala v ^v.ek iz Novinarja V moški članski konkurenci pa Jože Kura. U z Alpe- J ŠD »BAČA« PODBRDO in Srd »sorica« prirejata v nedeljo, 27. aprila 1980 TRADICIONALNI MALI MARATON Start tekmovalcev :>b 10. uri, rekreativcev pa ob 9. uri v Podbrdu. Proga poteka v smeri Podbrdo — Sorica — Podbrdo. Prijavite se na naslov: ŠD »BAČA« 65243 Podbrdo. Prvenstvo v veleslalomu RADOVLJICA - Zveza telesnokultur-nih organizacij občine Radovljica in smučarski klub Radovljica sta za konec sezone organizirala na Kobli občinsko prvenstvo v veleslalomu za vse starostne kategorije. Na različnih progah seje pomerilo 160 tekmovalcev iz osmih telesnokulturnih organizacij radovljiške občine. Rezultati: cicibanke: 1. Žmitek (Rad) 1.15,16, 2. Klinar (Ble) 1.19,06, 3. Ravnik (Boh) 1.24,85, cicibani: 1. Podlipnik (Boh) tOUrja. V K On K uren v« .. bila to sezono najboljša Mateja Krelc iz Alpetourja, saj je zbrala 112,5 točk, Mojca Dežman iz Triglava pa je najboljša mlajša pionirka, medtem koje zmagal pri mlajših pionirjih Robi 2an z Jesenic. Vrstni red — člani — 1. Kuralt (Alpetour) 195. 2. K rižaj (Trtic) 155, 3. Strel (Alpetour) 149, 4. Stefanovič (Futinar) 97. 5. Pretnar (Alpetour) 92. 6. J. Franko (Gorica) 88, 7. Karničar (Jezersko) 78, 8. Benedik (Jesenice) 78, 9. Kreačič (Alpetour) 76, 10. Cerkovnik (Olimpija) 67; članice - 1. Leskovšek (Novinar) 135, 2. Porenta 105, 3. Tome 102, 4. Oblak (vse Alpetour) 99, 6. Jerman (Olimpija) 95, 7. Pehare (Tržič) 94, 8. Klajnšček (Branik) 87, 9. Benedičič (Jesenice) 85, 10. Blatič (Triglav) 75; st. pionirji - 1. Petrovič (Novinar) 125, 2. Čitman 111, 3. Bergant (oba Olimpija) 92, 4. Lavtižar (Kranjska gora) 63, 5. Dolin-šek (Branik) 60, 6. Knific (Alpetour) 55, Oblak 42, 8. Pogačnik 31, 9. Naglic (vsi Je senice) 30, 10. Jakopin (Novinar) 27 »♦ st. Rionirke - 1. Krelc 112.5. 2. čeanik I6k* lihelič (Alpetour) 87. 4. Klinar (J*«"? 87. 5. Koprol (Olimpija) 81. 6. * °«*"" (Triglav) 45. 7. Žvokelj (Triglav) ti vec (Olimpija) 25, 9. Kune (Jeaenice) »J» Kalan (Alpetour) 17; mL pionirji -100, 2. Robič (oba Jeaenice) 65. 1- P*a» (Triglav) 62, 4. Žagar (Futinar) klavčič (Matajur) 47, 6. Planinšek (Bnail 39, 7. Košir (Alpetour) 38. 8. čaje»(Ta> nar) 20. 9. Kern (Novinar) 18. 16 J«"" (Olimpija) 12, mL pionirke - 1. M"* (Triglav) 95, 2. Zaje 90. 3. Svet (No«n* 63. 4. Koprol (Olimpija) 82. 5. Kuhar (V* nar) 57. 6. Bergant (Olimpija) 46, 7. Ha*" (Alpetour) 37.8. Humar (Kamnik) matic (Triglav) 27. 10. Bokal (Altj^etaart* Dobra udeležba TRŽIČ - V organizaciji Planin društva Krite je bilo na Kriški gori I cionalno smučarsko tekmovanje »M« nov smuk«. Nastopilo je kar 126 unučai in - smučark iz številnih planinskih dr* štev, najštevilnejša pa je bila udeležba aa> I dih iz osnovne šole Kokršega odredi a j Kritev. Rezultati: pionirji - 1 • Primožič (PD1 žič) 59,3; 2. Podlipnik (PD Krite) S»Jt Stular (Krite) 1:04.2; pionirke: 1. Jaki 1:22,8; 2. Grašič (oba Krite) 1:14.7: Umek (Ljubljana) 2:123; tenakec l. 6ea< na 1:10,4; 2. Sarabon (obe Krite) 1:1**.* Markič (Trtic) 1:25,9; člani do II *J Perko 54,0; 2. Rozman 55,9; S. M««*'} Trtic) 57.3; člani do 36 let: 1. Koa*f£t 2. Primožič 52,3; 3. Meglic (val Tlifil člani do 45 let: 1. Hladnik (Trt*** t Sivic (Krite) 58,9; 3. Meglic fTri**Si veterani nad 45 let: 1. Roaaaa* 1:01.7; 2. Stancar (Trtic) 1:01.9: *r*^ (Križe) 1:04.7. J. aP Rad) 1.11,10, starejše pionirke: 1. Rajgelj (Pod) 1.09,73, 2. Vergelj (Rad.) 1.10,88, 3. Pogačnik (Rad) 1.10,96, starejši pionirji: 1. Berčič (Pod) 1.04,55, 2. Mulej (Ble) 1.05,20, 3. Berčič (Pod) 1.06,75, mlajše mladinke: 1. Urh (Rad) 1.06,02, 2. Vreček 1.06,69, 3. Lazar (Boh) 1.20,87, mlajši mladinci : L Noč (Rad.) 1.01,27. 2. Sitar (Ble) 1-05,02, 3. Ravnik (Boh) 1.05.61, starejši mladinci: 1. Vreček (Rad) 1.03,92, 2. Potočnik (Ble) 1.07,70, 3. Rupa (Rad) 1.07,88, starejše mladinke: 1. Ahačič (Rad) 1.07,34, 2. Ferjan (Rad) 1.12,55, 3. Markovič (Pod) 117,46. člani: 1. Gorišek (Rad) 1.01.64, 2. Zupan (Rad) 1.03,09, 3. Hafner (Rad.) 1.03,57. Članice: 1. Torkar (Ble) 1.08,33.2. Prešeren (Rad) 1.10.79 3. Zupan (Rad) 1-14,51. veterani: L Rozman (Boh) 1.18,45. 2. Faganel (Pod) 1.22.69. g. Resman (Pla- men) 1.24.4 1. M Faganel r Šahisti za pokal maršala Tita LESCE - Hotel Park na Bledu bo od danes pa vse do 20. aprila prizorišče letošnjega republiškega šahovskega finala za pokal maršala Tita. V treh dneh se bo za to najvišjo republiško šahovsko pokalno lovoriko potegovalo šestnajst slovenskih šahovskih moštev. Turistična poslovna skupnost Bled si že nekaj časa prizadeva, da bi Bledu vrnila staro šahovsko slavo. Občanom in turistom bi ponudila dodatna športna tekmovanja. Zato je šahovska zveza Gorenjske ustanovila »Šahovski festival Bled«. Ta zajema cel paket šahovskih prireditev. Od mednarodnega turnirja, propagandnih vikendov in hi-tropoteznih turnirjev do prvenstev iz programa šahovskih zvez. Letošnji finale za pokal maršala Tita organizira SD Murka iz Lesc. Murka pa je tudi pokrovitelj finala. Danes se turnir prične oh 9. uri. Igralni čas je od 9. do 13. in od 17. do 21. ure. Isti igralni čas je tudi za jutri, soboto, medtem ko bodo v nedeljo igrali od 9. do 13. i|re. C -dh 27 Orni se je vdal. Sledilo pa bi lahko npr. Se naslednje 5. ... e4 6. Dgfi: + Kh8 7. Td7 De5 8. Lc4 (S pretnjo Td5; sedaj ne gre 8. . . .Tc4:, zaradi 9. Td8+ z matiranjem.) Tf8 9.Te7 Tfl + (Pn 9. ... De7: sledi 10. Dh5: + Lh6 11. Dh6: + Dh7 12. Df8: + z matiranjem; na 9. . . . Dffi gre 10. Dh5: + Lhfi 1.1. Te8 in beli uveljavi materialno prednost). 10. Lfl: De7: 11. Dh5: + Kg8 12. Lc4+ Kf8 13. Df5+ Lffi 14. Dd5 in beli uveljavi prednost. RAZVEZAVA Kar se lahko zaveže, se tudi razveže: in pri Šahovski vezavi moramo vsekakor misliti tudi na razvezo. Ce vezana figura lahko igra hrez Škode, vezava preneha. To se praviloma zgodi tako, da razvezana figura pripravi pretnjo, ki je vred-nejSa od figure, na katero je bila vezana. V položaju na diagramu 57 črni belopoljni lovec veže skakača na damo. Vendar pa vezava ni čvrsta. Je pa razvezava možna tu* drugače. V partiji RUBIN STE IN - CAPABLANCA (San Sebastian. 1911) je na.««' položaj na diagramu 58. Crn' * trdnjavo neprijetno vele skakača d5 na damo dl. Vendar pa je imel beli priprtvlie« nasprotni ukrep, s katerim je dokazal upravičenost prejšnjega skakačevega skoka n« <1S Prvenstvo paraplegikov v šahu KRANJ — Na prvem šahovskem prvenstvu pareplegikov gorenjske regije je zrna gal Filipčič s 6 točkami, sledijo Jugovic 3. Rozman 2, Stare 1. V Ljubljani je bil šahovski dvoboj med paraplegiki Hrvatske in Slovenije. Zmagali so gostje z 9.5:8.5. Za reprezentanco Slovenije ie nastopil tudi član gorenjske regije Rradeška. Diagram 57 1. Se5:!! Ldl:? Manjfte zlo hi bilo 1. ... de5: 2. Dg4: in beli hi osvojil le kmeta. 2. Lf7:+ Ke7 3. Sd5mat Diagram 58 1. Del!! Na ta način se beli ran-eh1 obveze na liniji d. 1. ... ed5: Očitno nima boljSega Nj 1. ... Del: 2. Taci: Td-V odloči Lefi: +. 2. Dc5: Beli je zadržal prednost kmeta in v nadaljevanju t ni tančno igro tudi uveljavil prednost. Tudi v položaju na diagramu 59 (K0RCN0J-T1M MAN: Leeuvvarden. 1976) j» beli z lepo kombinacijo ukinil vezavo. Ce pogledamo na 4« hovnico na hitrico, se ponujata predvsem dve reSitvi. in to l Df?, oziroma 1. Db5 Korčnoi je izvedel tretjo. i q Ce vas bo pot zanesla v Borovi je, ki letos prunujejo 50-letnico mesta, vam priporočamo ogled puškarskega muzeja v mestni hiši (Rathaus) Pri nas dobite vse vrste športnih in tekmovalnih koles po ugodnih cenah. Davek dobite povrnjen. MAZDA ZASTOPSTVO IN SERVIS HEINZ VERATSCHNIG BOROVLJE - FERLACH IVIESER l&ACH/BOROVUE na Koroškem (Avstrija) Otprrfrrter StraBe 2 TEXAS INSTRUMENTS elektronski računalniki za šolo in študij Lastna mojstrska delavnica za radio in TV servis TOURISTIK-EXPORT Na vse v Jugoslavijo prodane aparate povrnemo kupcu 18 %, na avto-radio in stereo-napra-ve pa 30 % prometnega davka. GOVORIMO SLOVENSKOJ lialogi imamo: r ad i o- re kor de r j e televizijske aparate avto-radi je električne gospodinjske aparate POSOJILNICA BOROVLJE A-9170 BOROVLJE Postagasse 4 telefon 9943-4227-3235 telex 4-2846 Obiščite nas, z veseljem bomo ustregli vašim želj am TRGOVINA HANS NAPOTNIG Borovi je, tel. 9943-4227-2292 POSEBNA PONUDBA Eektrična žaga Black ».Decker stane samo 1495 Sch, Za obrt in hobi vam bo odlično služila električna m zalogi pa imamo tudi motorne žage od 1,8 do krožna žaga. SKS t cenami od 2990 Sch naprej. Cena samo: 995 Sch Kotna rezilka Black & Decker 1800 W stane samo 1495 Sch. Poleg Vernudux in Rustikal lakov za impregnacijo Postrežemo vam v slovenščini in vam tudi strokov- Za gospodinje imamo bogato izbiro posode, ku-*$a imamo bogato izbiro lakov za razne namene. no svetujemo. hinjskih pripomočkov, keramike, kristala in še mar- sikaj. Pri nakupu v vrednosti nad 1000 Sch dobite povrnjen 18% davek. VABIMO VAS — OBIŠČITE NAS V BOROVLJAH NA KLANCU Domači zdravnik r O senenem drobirju Senen drobir je mešanica po« sušenega cvetja in zdrobljenih listov travniških rastlin. S senom in otavo pride drobir na senik, polzi na pod. pa se na dnu nabere več centimetrov na debelo. Sestavljajo ga tudi zdravilne rastline: baldrijan. gahez. jetičnik. janež, marjetica, materina dušica, detelje, sivka, regrat, žajbelj. rman. trpotec, tavžentroža. potrošnik, kopriva, lan. gladisnik in razne druge. Posušene rastline zgubljajo svojo zdravilnost, tako da so po enem letu pravzaprav brez • vrednosti, zato drobirja ne imejmo preveč v zalogi, saj ga lahko dobimo vsako leto na novo. Uporabljajmo le lepo suh drobir, nikoli plesnivega. Uporabljamo ga za povoje, ovitke, obkladke, kopeli ali kopeli v sopari. V ljudskem zdravilstvu pripravljajo tudi drobirjev čaj. Drobirjev čaj žene na vodo. mehča sluzi in pospešuje potenje, s tem pa zboljša vse počutje bolnika. Kamne v mehurju zdravijo z dro-birjevo sedežno kopel jo. ki naj traja četrt do pol ure. Pri bolečinah slepiča napravimo, dokler ne pride zdravnik, gorak drobirjev obkladek. Pri napenjanju in pri krčih v trebuhu so dobri gorki obkladki in-Se kamilični čaj. Ce izostane mesečno perilo ali če je preslabo, je priporočljiva sedežna kopel: krče in bolečine olajša vroč ponoven povoj. Gripo in prehlad uspešno premagujejo drobirjeve sopare, sedežne kopeli in povoji, nato pa je potreben brezpogojen počitek v topli postelji. Ce se voda zapira, sedežne kopeli hitro pomagajo. Pri kožnih izpuščajih so poleg temeljite kure za čiščenje krvi dobre večkratne kopeli. Redne drobirjeve kopeli, nato počitek v postelji, olajšajo vnetje in bolečine v živcih! Povoji in ovitki: v 3 do 5 litrih vode zavremo 1 kilogram drobirja in pustimo četrt ure stati. V prečejen oparek namočimo za 10 minut dobro pregreto rjuho ali ovoj, jo nato trdo ožmemo, nato pa s kolikor mogoče vročo povijemo bolnika od nog do podpazduhe. Prek tega ovijemo še dobro pregreto suho rjuho in ogreto volneno odejo. Bolnika v postelji dobro pokrijemo, povoj pustimo do dveh ur. Moč povoja povečamo, če drobirju primešamo še pest ali dve kamilic. Smrekove ali brinove vršičke pa skuhamo zase. odcedek pa prilijemo drobirjevemu oparku. Kopeli: Po vrsti bolezni uporabljamo sedežne, nožne, laktne in podobne kopeli. Zavremo do 2 kilograma drobirja, pustimo četrt ure stati, precedimo in se v. odcedku kopljemo. Kopalno posodo - prej ogrejemo, da ne gre preveč toplote v izgubo. Po kopeli moramo počivati in ne smemo takoj na prosto. Kopeli v sopari: Pri nekaterih boleznih je zelo priporočljiva drobir-na sopara za glavo, prsi, za noge ali popolna. Bolnik se nagne nad soparo z golim gornjim delom telesa. Pokrijemo ga z odejo, ki jo napnemo prek kake palice, da pride sopara povsod do kože. Kopel naj traja 10 do 15 minut. Ce sopara prezgodaj pojenjuje, dolijemo v posodo z opar-kom vroč oparek ali pa spustimo v posodo razbeljeno opeko. Po kopeli umijemo telo z gorko vodo in temeljito osušimo, glavo pa le nalahko otremo in jo ovijemo z volneno ruto. Nato mora bolnik v posteljo. Ce pa hočemo nad soparo držati le noge, položimo prek posode z vrelim opar-kom dve lati, na katerih bolnik drži noge. Posodo in noge pokrijemo z odejo, da sopara ne more uhajati. Po 15-minutni kopeli noge umijemo in nato otremo in bolnik mora zdaj v posteljo. Kompot Za kompote uporabljamo samo lepo. ravno prav zrelo sadje. Iz nezrelega ali prezrelega in poškodovanega sadja ne bomo skuhali neoporečnega kompota. Vzamemo cele. razpolovi jene ali pa na četrtin«' razrezane plodove, kakor ravno terja to vrsta sadja, in jih skuhamo na majhnem ognju v sladkorni razstopini z malo vanilije. Nekatero sadje, na primer hruške, češnje in češplje kuhamo lahko tudi v oslajenem črnem vinu z malo cimetove skorje namesto vanilije. Pri kuhanju moramo paziti, da ostane sadje celo. da se torej ne razkuha. Ko je kuhano, ga vzamemo iz sladkorne raztopine, raztopino pa ukuhamo. V nekaterih primerih ji dodamo pretla-čeno marelično marmelado ali ribezov žele ali pa jo malo zago-stimo s škrobovo moko. V splošnem pa serviramo kompot samo v ukuhanem soku. JABOLČNI KOMPOT Ce ne želimo jabolk razrezati izberimo čisto drobna, jih olupi mo in izrežemo iz njih peščišča Potem jih nadrgnemo z limono-vim sokom in počasi skuhamo v sladkorni raztopini, ki ji dodamo malo vanilije. Lahko jih tudi razrežemo na četrtine, vendar jih moramo v vsakem primeru previdno kuhati, zlasti še. če so zelo plemenite vrste. Ta mesec na vrtu DRUŽINSKI POMENKI Se je tudi vam zgodilo, da ste likali sintetiko s prevročim likal-nikom in se je na njem prilepila zoprna stopljena sintetika in zdaj ne drsi več tako gladko po perilu? Bombažno krpo namočite v aceton in mrzel likalnik odrgnite z njo. Vendar pazite: to delo opravljajte pri odprtem oknu, daleč proč od štedilnika ali pečfr pa tudi prižgane vigarete. TRATA Da bomo imeli lepo trato, vsaj približno tako, kot jo znajo vzgojiti Angleži, moramo tla zanjo pravilno pripraviti: dodati jim moramo hranilnih snovi in humusa. Na ieseni prelopatena tla aprila raztrosimo presejan kompost in umetni gnoj, ki ima vse potrebne hranilne snovi. Na 1 kvadratni meter damo 1 do 2 kilograma komposta. Zelo dobro je. da je v prsti čim manj plevelnega semena. Tudi tla za trato naj ne bodo zapleveljena. Kompost, ki smo ga raztrosili, enakomerno pomešamo s pripravljeno prstjo na prostoru za trato.' Končno tako zrahljana tla še pograbimo in prst enakomerno pritisnemo. Za dobro in trajno trato si moramo priskrbeti ustrezno travno mešanico. V trgovinah dobimo že pripravljene mešanice, ki so sestavljene glede na vrsto tal. Na razpolago so tudi mešanice, v katerih je detelja; ta pride prav zlasti tistim, ki imajo male živali. Najvažnejše pa je. da je seme dobro kalivo. Mnoga semena namreč ne kale več že drugo leto po žetvi. Travno seme sejemo le ob suhih in nevetrovnih dneh. Ce dežuje, sem«-težko enakomerno in dobro razdelimo. Seme je često zelo lahko, to velja še posebno za najfinejša sem«? na v mešanici. Zato vreme oh setvi ne sme biti vetrovno, sicer nam veter velik del semena odnese. Da ho trata lepa in gosta, moramo na kvadratni meter posejati vsaj 40 do 50 gramov semena, še bolje pa kar 60 . gramov dobro kalivega semena Videz trate je veliko odvisen tudi od enakomerne setve. Zato pri setvi hodimo zadenjski. da vso posejano površino vidimo. Najprimernejši čas za setev trave je druga polovica aprila, če ni ravno preveč hladno in mokro. Kolikor bolj so tla že topla, toliko hitreje seme skali. To je zlasti važno za zelo drobna semena. Ta rada v neugodnih razmerah zgnijejo. skalijo pa samo semena robustnih trav. Zato raje malce počakajmo. če je vreme neugodno. Robove trate moramo pri setvi Se posebej označiti. To naredimo tako. da seme sejemo na gosto v plitve jarke. Posejano seme na trati dobro zagrabimo in pritisnemo. Seme zakopavamo v tla najlaže z grab ljami. Za lažja tla so dobre lesene železne pa uporabljamo samo na težkih tleh. Z grabi jami zagrinjamo seme kot z motiko. Z zobmi kopljemo tako na gosto po zemlji, da « z njo seme pokrije in pomeša. Kjer so površine majhne, seme lahko pokrijemo s presejano kompostnico Pokrito pa sme biti samo toliko, di se ne vidi več. Nato tla še zahodimo Toda ne kar s čevlji. Naredimo s lesene krplje: na gladko desko, malce daljšo od našega čevlja, pn-bijemo trak, v katerega bomo zataknili čevelj. Dokler seme ne skali, mora biti posejan prostor vedno enakomerno vlažen. Ce se setev med kalitviio presuši, velik del kalečih semen odmre in v najboljšem primeru dobimo zelo neenakomerno trato. Zalivati moramo narahlo, da semen* ne spiramo. Na zelo senčnih prostorih in pod drevjem trata ni nikoli posebno lepa. Take prostore ozelenimo s senčnimi rastlinami. PREDSTAVLJAMO VAM Uganka GUGALNICA - Nataša Janež, 5. razred osnovne šole Simon Jenko v Kra nju Ah, tako, mati, pokleknil bi, mati . . . Mati! Pomeni mi največji zaklad na svetu. Rada jo imam. Včasih pa mi kaj ne gre po godu in tega so potem takoj krivi drugi. Tudi mati. Nekaj časa premišljujem, potem šele spoznam, kako sem jo ranila. Takih dogodkov je bilo več. Toda enega gotovo ne bom nikdar pozabila. Bila je sreda, taksna kot vsaka druga sreda. Iz šole sem prišla malce utrujena, legla sem na kavč in brala nezanimivo knjigo. Potem je trikrat S ŠOLSKIH KLOPI Kaj mi pomeni Tito? Dobrega in hrabrega predsednika. Človeka, ki je vodil partizane v boj. Ponos nafte Jugoslavije. Največjega tovariša. Velikega in dobrega človeka. Največjega državnika na svetu. Beseda Tito mi pomeni človeka, ki ima rad otroke. Ta beseda pomeni človeka, ki se bori za pravice delavcev. Učenci 2. b r. osn. šole na Bledu Daleč tam od nas čudna reč na nebu plava, sveti se kot vroča lava, majhna je kot hlebec hruha, včasih čudno mulo kuha. Zalka Potočnik, osn. šola Selca rezko pozvonilo. Počasi sem odSla proti vratom, ko pa sem jih odprla, sem pred seboj zagledala mamo. Nežno se mi je nasmehnila in vstopila. Odkar je odšla v bolnišnico, je bilo doma vse narobe. Sestra sploh ni več ubogala, po cele popoldneve je bila na ulici. Premišljevala sem, le kaj sem sama počela doma vse dni. Počasi je mati stopala po stopnicah. Bolezen se ji je še kazala na obrazu. Ko je vstopila v kuhinjo, pa je obstala. Obraz ji je posinjel, v očeh ni bilo več tistega leska kot pred nekaj minutami. Sedla je na stol, obraz položila v dlani in tiho zajokala. Vsepovsod okrog nje je stala posoda, na preprogi drobtine in smeti. Takoj je ugotovila, da že dva dni nisem držala v rokah sesalca. Počasi sem se obrnila in odšla iz kuhinje v dnevno sobo. Tudi tam je bilo vse v neredu, zato sem začela hitro delati. Čez nekaj časa sem se vrnila v kuhinjo. Mati je še vedno jokala, toda v kuhinji je bilo vse pospravljeno. Ni se hudovala name, vem pa, da sem jo globoko ranila. Ah, tako, mati, pokleknil bi, mati, odpusti mi. Suzana Galičič, 7. b r. osn. šole Stane Žagar, Kranj Vlak skritih želja 2e dolgo je, odkar me tvoja pot vodila je v daljave. Pustil sem rojstni kraj in svoje drage. Prepričanje, da kruh bo bel in debelejši v tujini, a kmalu sem spoznal, da to ni res. Priznati moram, da tujina me je zasvojila, a misli moje so v domačem kraju in čakam, kdaj bo vlak me spet odpeljal iz tujine. Monika Stenovec, 3. r. osn. šole Mavčiče antologijo jugoslovanskega modernega pesništva za mladino pod naslovom PA MI VERJAMETE, ki jo je pripravil naš pesnik in urednik Niko Grafenauer. S knjigo nas popelje skozi najrazličnejša spoznanja, razodetja in doživetja, ki so jih pesniki prelili v pesem. Knjiga se začenja s hrvaškim pesnikom Vladimirom Nazorom, Otonom Župančičem, Francetom Bevkom, Aleksandrom Vučo, Desanko Maksimovič itd., torej utemeljitelji jugoslovanskega modernega pesništva za mladino. Po starostnem zaporedju jim sledijo ustvarjalci, vse do tistih, ki so se s svojimi pesmimi oglasili šele na začetku tega desetletja. Urednik in pesnik Niko Grafenauer nas vodi od pesmi do pesmi prek vsakdanjih izkušenj v nova doživetja, pomaga nam odkrivati čudežni svet nenavadnih predstav, da bi nam razkril 1. april 1. aprila se vsi veselimo. Bil pa je resen dan, ker smo pobirali smeti. To smo delali vsi učenci naše šole. Vsak razred je imel določen prostor. Mi smo čistili okrog stare lekarne. Nabrali smo kar deset vrečk odpadkov. Če bi jih vsak toliko, bi bilo zelo veliko. Ko smo opravili svoje delo, smo šli na sprehod po Partizanski cesti, za Kamnitnik in smo se skozi Groharjevo naselje vrnili. Bilo je veliko lepše, ker se je poznalo, da smo pobirali smeti. Drugi dan smo pogledali, koliko je pomagalo čistiti. Zelo smo bili razočarani, saj je bilo spet dovolj smeti. Mi smo jih pobrali, kaj pa naj bi naredili. Šli smo še drugam in pridno pobirali smeti. Učenci 2. d smo sklenili, da ne bomo metali smeti. Zakaj ljudje mečejo smeti? Saj to je grdo! Zdaj je lepše, ko je naša okolica čista. Mirjana Oblak, 2. d r. osn. šole Peter Kavčič. Škofja Loka nove poglede na našo resnično«* Tako nas popelje v jedro W niške igre. V presenetljivih* mislicah zaživijo pred nami^Tv podobe; zvočni verzi so •/t*^ hudomušni in nagajivi, drar spet resni in žalostni. SW» opazujemo in se čudimo va*a* kar razburka pesnikovo do*»" šljijo, z njim se vračamo v otroštvo, v sanje, v včasih gr*B^ doraščanje. Prav to pa je igra«w je vsem všeč. . Knjiga PA MI VERJAMETE£ pred kratkim izšla pri ■a"*?' Mladinska knjiga. Namenjen« '< prav vsem: najmlajšim, da bi JJJ starši prebirali pesmi (torej nw staršem in vzgojiteljem). m*K> večjim, ki bodo pogledali •»■° pesmice in zanimive ilnatracu* Milana Bizovičarja, in najbolj tistim, ki so že dosegli prvo m-ljenjsko desetletje, da bodom« uživati v zvočnosti in vaebun naše jugoslovanske poezije- V. N- r Pomladno jutro Zgodnje pomladansko jutro je nekaj čudovitega. Sonce je ravnokar prikukalo iznad visokih gora in svoje žarke ir pošilja po zasneženem hribovju in ledenikih, da se sneg kristalni' blešči v jutranji zarji. Tam, visoko, na vrhu mogočne gore, izvira iz skalne vdolbinr potok. Silovito se zaganja v veUke skale, ki mu ovirajo pot. Ozka m strma je njegova soteska, struga ni globoka, potok pa je hiter in deroč. Zato kaj kmalu dobi številne pritoke in malo potok se združi i reko. Ob njegovem bregu, ki se strmo vzpenja, je zelo živahno, h zemlje je že pokukal prvi zvonček. Bela glavica se na šibkem steblu rahlo ziblje. Njegovo pozvanjanje se imenitno sklada s šumenjem deročega potoka. Natančneje se ozrem po bregu in opazim, da je tod vse polno tudi drugega pomladanskega cvetja. Zvončki s kronastimi belimi glavicami, živorumeni šopi trobentic pa tudi teloh je v svojem največjem raz cvetu, da prašniki. polni cvetnega prahu, gledajo iznad široko odprtih belih venčnih listov. Tu pa tam leži še krpa snega, ki se čez dan hitro topi. Zemlja je zato vlažna in vse rastlinstvo se prebuja in oživlja. Vrba, ki se sklanja nad potokom, na svojih vejah že kaže prve brstiče, iz katerih se bodo kmalu razvili podolgovati lističi. Mačica in leska prav tako cvetita v vsej svoji razkošnitsti in se oprašujeta. Sonce se tačas že nekoliko dvigne in prej skoraj neslišno petje ptičev postaja vedno glasnejše. Veselo žvrgalijo in nekateri si že pletejo gnezda. Planota, ki je porasla s travo, ni več tako pusta. Trava te ozelenela in svetlikajoča rosa počasi polzi po bilkah. V vasi se zasliši kikirikanje petelinov, otroški smeh in motor avtomobilov. Naselje oživi. Jutro se počasi nagne v opoldne, rosa se posuši, zarja izgine in zbledijo lepote, kijih izžareva zgodnje pomladansko jutro. Marta GloboČnik. H. b r. osn. šole Stanko in Janko Mlakar. Šenčur 15.STRAN G LAS TELEVIZIJSKI SPORED *H0TA, It. IV Ji poročila - 8.05 Mali *tvm. otroška serija — 8.2C) ' Ingolič: Onstran meje. * iz mladinske nada 1 je- Udarna brigada — '$Mini*odci v glasbeni de- * - flJiO Otroštvo mla-!*ti. mladinska odd. T V '•njfvo - 19.20 Pisani svet ■'5.50 London je moj. T V Vljljrvanka - 10.40 Pot *tttvtM in spodbudne de-tfobraž. serija — 11.05 ' *ydi napredka — 11.35 ' 4yj ie moč. dokumentu oddaja - 12.05 Ljudje !*mJi« - 13.15 Poročila — :'2| Nogomet Budućnost : >m zvezd* — prenos (do > - 17.20 Poročila - $ Velika skrb. češki mla-film - 18.55 Nas kraj 1|0 Zlata ptica, pravljica ;i9j5 Risanka - 19.26 % do zrna - 19.30 T V S* - 20.00 Mejna de-TV nadaljevanka — SI Velika šahovnica — Štuka glasbena oddaja — M Dvojno zavarovanje. Siki film - 2.3. 30 TV V -23.50 Poročila Dvojno zavarovanje l, je tipičen ameriški film »ime serije«. ^nkfimso bili v m t hI i 'Kindesetih letih, ktidba je dokaj srpprosta; za ta ruralni ifffntse odloči. da bo >imagal ubiti svojo »trafiko in se poreže z izlili ženo. ki bi tako Prtila do velikega iliupičko. \jniki II. TV mreže: *TV... - 19.30 TV S* _ 2000 Ve*er z \jjo Todorovsko. glas-N oddaja - 21.00 Včeraj %i jutri - 21.10 Feljton Športna sobota — ^Kronika Sterijinega po-S Ido 23.00) ^Itpeb - I. program: %"T\ v šoli: Nafti kraji, \to TV izbor. Zakaj S radi - 11-10 TV v Aoli. ^ Volge, Musical, Prvi \ pisani spomeniki — i fv v Aoli — Izobra- V oddaja (do 12.40) -flofomet Budučnost : i*yj5 TV dnevnik — $ti koledar - 17.30 %m predstava - 18.30 SifJto Jugoslavija ZDA ;i»TV dnevnik - 20.00 W angl. film - 21.35 Ja«vnik - 21.50 - Za V tedna I .oljanska^anka IS« NEDELJA, 20. IV 8.20 Poročila - 8.25 Za nedeljsko dobro jutro. Blejski kvintet — 8.55 Zgodbe iz živalskega vrta — 9.15 Ostržek. otroška serija - 9.40 TV kažipot — 10.00 Jasenovac: .35. obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča - prenos — 11.15 Trio pro arte iz Bukarešte — 11.25 Nikola Tesla - TV nadaljevanka — 12.25 Mozaik — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.30 Jugoslavija, dober dan - 14.05 Poročila - 14.55 Veseli tobogan: Predoslje — 16.00 Razvoj popularne glasbe - 16.50 Poročila - 16.55 Potopis — 17.25 Športna poročila — 17..30 Poslovi se od jutrišnjega dne, ameriški film - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik - 20.00 K. Klarič: S polno paro — TV nadaljevanka — 21.05 Mednarodna obzorja: Poljska — 21.45 V znamenju — 21.55 Glasbena oddaja — 22.10 Reportaža z nogometne tekme Partizan Sarajevo — 22.40 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 16.15 Test - 16.30 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Nežni kit morilec, dokumentarni film — 20.50 Včeraj danes, jutri 21.10 Derviš in smrt — jugoslovanski film /O ljubljanska banka PONEDELJEK, 21. IV. 8.55 TV v šoli: Kakšen ptič je to. Za pesmijo v Slavonijo. Iz jugoslovanske književnosti - 10.00 TV v Soli: Materinščina. Risanka. Zgodba. Zemljepis. Zakaj imate radi Chopina - 14.55 TV v šoli -ponovitev — 17.25 Poročila /O ljubljanska banka TOREK, 22. IV. 9.15 TV v šoli: Nafta. Ali ste vedeli. Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film. Risanka Glasbeni pouk. Pisatelji med nami. Zakaj imate radi Chopina — 16.05 Šolska TV: Alžirska konferenca. Gibanje zračnih gmot. Teritorialna obramba proti zračnemu desantu — 17.10 Poročila — 17.15 Mali pingvin, otroška serija - 17.30 Zdravko Velimirovič je posnel zelo uspel film Derviš in smrt. V vlogi muslimanskega derviša je odlično zaigral Vaja Mirić. TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Jasenovac: 35. obletnica osvoboditve koncetracijskega taborišča - 11.15 Po jutru se dan pozna, otroška oddaja — 12.30 Kmetijska oddaja -13.30 Jugoslavija, dober dan - 14.30 Studio 071 - 15.00 Ošabna princesa, češki mladinski film - 16.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 K. Klarič. S polno paro, TV nadaljevanka — 21.05 Titograd skozi stoletja - 21.35 TV dnevnik -21.55 Glasbena oddaja — 22.10 Reportaža z nogometne tekme Partizan : Sarajevo — 22.40 Športni pregled Tokrat so se v studiju znašli otroci različnih narodnosti Jezik jim ni povzročal posebnih Pravic. & zlasti ne. ko so se zmeni/i. da bodo nastop,/, v oddaji »za vse otroke sveta«. Potem so en, zapel,, drug, zaplesali, skratka, rsak se predstavi/po svoje. — 17.30 Vrtec na obisku. Ulica vseh otrok — 17.45 Mala čudesa velike prirode, dokumentarni film — 18.10 V izjemnih okoliščinah, izobraževalna serija — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 H. Ib-sen: Rosmersholm. TV drama — 22.00 V znamenju — 22.15 Kulturne diagonale Oddajniki II.TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe iz dedove pipe — 18.00 Narodne pesmi — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena medigra — 18.50 Športna oddaja - 19.30 T V dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Crni kruh, TV nadaljevanka — 22.25 Kronika Sterijinega pozorja TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17 35 TV koledar - 17.45 Zgodbe iz dedove pipe — 18.00 Narodne pesmi — 18.15 Zakon o združenem delu v praksi — 18.45 Mladinska oddaja — 1,9.30 TV dnevnik - 20.00 Ivo Andrič: Čorkan in Sva-bica, TV drama - 21.05 Glasbeni trenutek - 21.10 Življenje filma - 21.55 TV dnevnik — 22.10 Glasbena oddaja Pustolovščina, oddaja TV Beograd - 18.00 Pri sosedu čez cesto, glasbena oddaja TV Beograd - 18.30 Obzornik — 18.40 Obramba in samozaščita - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja — 20.55 B. Prus: Lutka. TV nadaljevanka — 22.15 V znamenju - 22.30 Baletni portreti: Lane Stranic Naši baletni umetniki Oddaja iz serije baletnih portretov bo tokrat nekoliko drugačna. O solistki Opere in baleta v Ljubljani Lane Stranic ne bomo govorili z besedami. Predstavili jo bomo le z nekaterimi (»dlomki iz baletov Labodje jezeros Šalomat Duet ter Lepotica in zver. * Oddajniki II.TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Družina in družba, dokumentarna oddaja — 22.05 Poezija - 22.30 Kronika Sterijinega pozorja TV Zagreb — I. program: 15.20 TV v šoli: Astronomija. Desant na Drvar — 17.25 TV dnevnik - 17.35 TV koledar — 17.45 Pionirski TV studio — 18.15 Življenje knjige — 18.45 Dnevnik 10 - 19.00 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V žarišču -20.55 Napad, ameriški film -22.40 TV dnevnik /Ct ljubljanska banka SREDA, 23. IV 9.35 TV v šoli: Za učitelje. Bitka na Neretvi - 10.00 TV v šoli: Izobraževalni film. Risanka. Predšolska vzgoja. Zgodba - 17.20 Poročila - 17.25 A. Ingolič. Na poti v svobodo, zgodba iz mladinske nadaljevanke Udarna brigada — 17.40 Svet Fernanda Botera. dokumentarni film — 18.10 Od vsakega jutra raste dan: Ravne na Koroškem — 18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Film tedna: Dogodek v avtokam-pu. francoski film — 21.45 V znamenju — 22.00 625 Dogodek v avtokampu Na prvi pogled vsakdanja zgodba o počitniških navadah Francozov, ki letujejo v avtokampih. Vendar se topot zgodi nekaj izjemnega. Lajale r pijanosti poskuša pi tsi/iti prija teljei v > šestnajstletno hčerko. Ker se ta brani, jo Lajale ubije. Da bi prikril uboj. zvleče truplo na bližnje gradbišče. Sum tako pade na sezonske delavce. A/žirce.-Razjarjena množica iz avtokampu napade brata, osumljena umora. Enega ubijejo, drugega hudo ranijo, potem pa mirno letujejo naprej. Toda tudi Lajaleja doleti zaslužena kazen. Režiser Yves Boisset je film sam takole komentiral: »Že dolgo sem želel narediti film o rasizmu. Prebivalce severne Afrike sem vzel, ker se francoski rasizem kaže v glavnem proti Arabcem. Hote/sem pi>kazati. kako ljudje, pošteni in razumni, zaradi čudne mržnje do ljudi drugačne barve lahko celo ubijajo iz sovraštva.« Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Začetnik, otroška oddaja — 1H .15 Izobraževalna oddaja — 18 45 Amaterski studio — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda — 22.30 TV dnevnik TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Začetnik — 18.15 Zgodovina pomorstva - 19.30 TV dnevnik -20.00 Športna sreda - 22.30 TV dnevnik - 22.45 Dokumentarni film /O ljubljanska banka ČETRTEK, 24. IV 9.10 TV v šoli: Perjad. Dednost. Elektronika - 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka. Umetnost, Pravljica. Zakaj imate radi Chopina - 15.55 Šolska TV: Alžirska konferenca. Gibanje zračnih gmot, Teritorialna obramba proti zračnemu desantu — 16.55 Poročila - 17.00 Življenje na zemlji, dokumentarni film — 17.55 Otroštvo mladosti, oddaja TV Sarajevo — 18.25 Obzornik — 18.35 Na sedmi stezi - 19.10 Risanka - 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Moč je v ljudeh, II. del aktualne oddaje — 21.05 Igra vam Oscar Peterson. glasbena oddaja — 21.55 V znamenju - 22.10 Za lahko noč Oddajniki II.TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Zadnja dirka, otroška oddaja — 18.15 Znanost - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.15 Promet in turizem - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko - 23.30 Včeraj danes, jutri TV Zagreb — I. program: 15.20 TV v šoli: Astronomija. Od Rugovske soteske do Prištine - 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zadnja dirka - 18.15 Naša obramba - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zunanjepolitična oddaja - 20.50 Kviz - 21.40 TV dnevnik - 21.55 Koliko se med seboj poznamo, kulturna oddaja iO ljubljanska banka PETEK, 25. IV 8.55 TV v šoli: Človek in promet, Makedonščina, Začetek proizvodnje — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka. Zgodovina. Zgodba, Izobraževalna reportaža. Zakaj imate radi Chopina — 14.55 TV v šoli - ponovitev - 17 20 Poročila - 17.25 Zgodbe o poluhcu, otroška serija — 17.40 Ptičje strašilo, mladinska nadaljevanka — 18.05 Ročk koncert: John Martvn - 18.30 Mozaik -18.35 Obzornik - 18U5 Računalniške mreže, oddaja iz cikla Računalništvo — 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik — 20.00 slovenski kraji med seboj: Ajdovščina — Črnomelj — 21..35 Tigrove brigade, serijski film — 22.25 V znamenju — 22.40 Nočni kino: Mož v dežnem plašču, angleški film Mož v dežnem plašču Scenarij za film je bil napisan po znanem romanu Desmonda Bagleva. Zgodba je v kriminalističnem smislu zelo zapletena; vsebuje vrsto akcij, v katere je vpletena množica skrivnostnih ljudi. Dvojna igra podzemlja, ekspresivna slika irske pokrajine, prizori zasledovanja in preganjanja. vse to postavlja film visoko v zvrsti trilerja. Zaigrali so: Paul Netcman (na t sliki). Dominique Sanda. James Mason. Oddajnik II. TV mreže: 16.40 Test - 16.55 Obzorja, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mali svet. otroška oddaja — 18.15 Koraki, mladinska oddaja — 18.45 Zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kronika Sterijinega pozorja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Liki revolucije: Sava Kovačevič, II. del -22.00 Igrani film TV Zagreb — 1. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Mali svet. otroška oddaja — 18.15 Koraki, mladinska oddaja — 18.45 Zabavna oddaja — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Srečanja v studiu, zabavna oddaja — 21.00 Buddenbroc-kovi, TV nadaljevanka — 22.00 TV dnevnik - 22.15 S kamero po svetu: Romunija, II. del NOVO V KINU Začnimo tokrat z mladinskim filmom Lassiejeve čarovnije, ki je nova inačica priljubljene zgodbe o prijateljstvu med človekom in psom. V tem filmu Lassie ugrabijo, deček pa uide od doma, da bi jo našel. Fliper pa je sodobna pripoved o mladem paru, ki živi med igral-mi »troji in se •* tem preživlja. Glavna junakinja je 14-letna Tilt drnnkeShields). ki je v igranju fliper ja prava mojstrica. Ameriška vlada posk&ša, da se zaradi utaje davka s pomočjo HOtcialiMta« (James Coburn) dokoplje do milijonarja Stegnerja, kije pobegnil nekam na Karibske otoke. Fanonu se pridruži lepa vdova Udeu (Sophia Loren) in po vrsti uspelih akcij Stegnerja odkrijeta. Stdnv tega angleškega filma je Na lovu za Stegnerjem. Brez seksi komedije tudi v prihodnjem tednu ne bo šlo. Na platno prihaja zahodnonemška Zapeljivka. KINO Kranj CENTER 18. aprila hongkon. barv. karate ČE NO ob l6. J^n- amer barv v°Jn« drama APOKALIPSA DANES ob 17.30 in 20. uri 19. aprila prem. amer. barv. mlad. LESSI-JEVE ČAROVNIJE ob 15.30, amer. barv voina drama APOKALIPSA DANES ob 17. in 19..'«). prem. angl. barv. pust. NA LOVU ZA STEGNERJEM ob 22. uri 20. aprila amer barv ris. SNEGULJČICA IN 7 PALČKOV ob 10. uri, hongkon. barv. karate CENG ob 15. uri, amer. barv. vojna drama APOKALIPSA DANES ob 16.30 in 19. uri. prem. nem. barv. erot. kom. ZAPELJIVKA ob 21.30. ™i„aPIi,a an*' barv P'u"< NA LOVIT ZA STEGNERJEM ob l«.. 18. m 20. un 22. aprila angl. barv. pust. NA LOVU ZA STEGNERJEM ob 16., 18. in 20. uri 23. aprila nem. barv. erot. ZAPELJIVKA ob 16., 18. in 20. uri 24. aprila nem. barv. erot. ZAPELJIVKA ob 16. uri, polj. barv POVEST GREHA ob 18. in 20. uri Kranj STORZIČ 18. aprila amer. barv. grozlj. MANITU -HUDOBNI DUH ob 16.. 18. in 20. uri 19. aprila amer. barv. grozlj. MANITU -HUDOBNI DUH ob 16.. 18. in 20. uri 20. aprila -amer. barv mlad. LESSIJEVE ČAROVNIJE ob 14. uri. amer. barv. grozlj. MANITU - HUDOBNI DUH ob 16. in 18. uri, prem. amer. barv. pust. FLIPER ob 20. uri 21. aprila amer. barv. pust. FLIPER ob 16., 18. in 20. uri 22. aprila amer. barv. pust. FLIPER ob 16.. 18. in 20. uri 23. aprila amer. barv. west. ENOOKI .ŠERIF IN DAMA ob 16., 18. in 20. uri 24. aprila angl. barv. kom. IZPOVEDI ČISTILCA OKEN ob 16.. 18. in 20. uri Trtic 19. aprila amer. barv. akcij. MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA ob 16. uri. nem. barv. erot. kom. ZAPELJIVKA ob 18. in 20. uri, prem. amer. barv. west. BELI BIVOL ob 22. uri 20 aprila amer. barv ris. SNEGULJClCA IN 7 PALČKOV ob 15. uri, prem. amer. barv. kom. KMALU BO POLETJE ob 17. in 19. uri. prem. angl. barv. pust. NA LOVU ZA STEGNERJEM ob 21. uri 21. aprila amer. barv. kom. KMALU BO POLETJE ob 18. uri, prem. domač. barv. TO-VARISIJA ob 20. uri 22. aprila ital. barv erot ZENA DEVICA ob 18. in 20. uri 23. aprila ital. barv. erot. kom. 2ENA DEVICA ob 18. in 20. uri 24. aprila amer. barv. west. BELI BIVOL ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 19. aprila amer. barv. ris. SNEGUIJČICA IN 7 PALČKOV ob 16. uriv ital. barv. erot kom. ZENA DEVICA ob 18. in 20. uri, prem. amer. barv. pust. FLIPER ob 22. uri 20. aprila amer. barv. kom HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 15. uri, ital. barv. erot. kom. ZENA DEVICA ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. west. BELI BIVOL ob 21. uri 21. aprila amer. barv. CS grozljivka MANITU - HUDOBNI DUH ob 18. in 20. uri 22. aprila amer. barv. ffrozlj. MANITU — HUDOBNI DUH ob 18. in 20. uri 23. aprila amer. barv. kom. KMALU BO POLETJE ob 18. in 20. uri 24. aprila amer. barv. vojna drama APOKALIPSA DANES ob 17 .JO in 20. uri Duplica 19. aprila amer barv. pust. FLIPER ob 20. uri 20. aprila amer. barv. ris. NORA DIRKA TOM IN JERRYJA ob 15. uri. prem. amer barv. west. BELI BIVOL ob 17. in 19. uri 23. aprila amer. barv. vojna drama APOKALIPSA DANES ob 20. uri 24. aprila amer. barv. kom. KMALU BO POLETJE ob 20. uri Čeinjica 18. aprila ital. barv. akcij, vojni SAHARSKA PREVARA ob 20. uri 20. aprila amer. barv. west. ENOOKI ŠERIF IN DAMA ob 17. uri, angl. barv. krim RDEČILO ZA USTNICE ob 20. uri Radovljica 18. aprila angl. barv. 39 STOPNIC ob 20. uri 19. aprila amer. barv. krim. GARETOVO MAŠČEVANJE ob 18. uri, amer. barv pust HUPER SUPER KASKADER ob 20. uri 20. aprila amer. barv. pust. HUPER Si;. PERKASKADER ob 18. uri, amer barv krim. GARETOVO MAŠČEVANJE ob 20 uri 21. aprila angh barv. 39 STOPNIC ob 20 uri 22. aprila amer. barv. pust. HUPER SUPERKASKADER ob 20. uri 23. aprila jugoalov. barv vojni KO POMLAD ZAMUJA ob 20. uri 24. aprila franc. barv. POTI NA JUG ob 20 uri Bled 18. aprila ital. barv. pust. KARAMURAT BOJEVNIK IZ ANADOLIJE ob 20. uri 19. aprila ital. barv. pust. KARAMURAT BOJEVNIK IZ ANADOLIJE ob 18 uri amer. barv. pust. OTOK NA STREHI SVF TA ob 20. uri 20. aprila amer. barv. NESREČA NA I I NIJI401 ob 18. in 20. uri 2T aprila amer. barv. krim. GARETOVO MAŠČEVANJE ob 20. uri 22. aprila angl. barv. 39 STOPNIC ob 20 uri 23. aprila amer. barv. pust HUPFP SUPEft KASKADER ob 20. uri nvrbR .,?liR?ia amer barv krifo GARETOVO MAŠČEVANJE ob 20. uri U Bohinj - Boh. Bistrica *Attia-jgaNE8REtA na u- vojni MOST NA REKI NEBRZDANE J9: aPnla amer. barv. pust. OTOK NA STREHI SVETA ob 17. uri, ital. barv. pU8? KARAMURAT BOJEVNIK IZ ANADOLIJE ob 20. uri 24 aprila jugoslov. barv. vojni KO POMLAD ZAMUJA ob 20 uri Skorja Loka' SORA 18. aprila amer. krim. SKRIVNOST PRO-CEINOVIH DOKUMENTOV ob 18. in 20. uri 19. aprila angl. vojni MOST NA REKI KVVAI ob 17. in 20. uri 20aprila angl. vojni MOST NA REKI KVVAI ob 17. in 20. uri 22. aprila slov drama MOJA DRAGA IZA ob 20. uri 23. aprila slov. drama MOJA DRAGA IZA ob 18. in 20. uri 24. aprila amer. west. VELIKI REVOLVER ASKI OBRAČUN ob 20. uri Železniki OBZORJE 18. aprila angl KVVAI ob 20 uri 19. aprila ital. komed. STRASTI ob 20. uri „J5?-*Pr',a amer krim SKRIVNOST PRO CEINOVIH DOKUMENTOV ob 17. in 20 uri 23. aprila amer. komed. HERBIE GRE V MONTE CARLO ob 20. uri Jeaenice RADIO 18. aprila ital. barv. krim. SKRIVNOST ZAPUŠČENE HISE ob 17 in 19. uri 19. aprila amer. barv. cin. grozlj. ORKA -KIT UBIJALEC ob 17. in 19. uri 20. aprila amer. barv. cin. grozljiv. ORKA - KIT UBIJALEC ob 17 in 19. uri 21. aprila amer. barv. akcij. PIRANA ob 17 in 19. uri 22. aprila amer. barv. akcij. PIRANA ob 17 m 19. uri ,A2n.aiPJ?i,a ital J>arv krim SKRIVNOST ZAPUŠČENE HISE ob 17. in 19. uri Jeaenice PLAV2 , >8 aprila amer. barv. VELIKI REVOL-VERA5KI OBRAČUN ob 18. in 20. uri 19. aprila amer. barv. PIRANA ob 18. in 20 un 20. aprila amer. barv. PIRANA ob 18. in 20 un .,2!.apn,a amer barv cin ORKA - KIT UBIJALEC ob 18. in 20. uri „JB-aprila amer. barv. cin. ORKA - KIT UBIJALEC ob 18. in 20. uri 24. aprila ital. barv. SKRIVNOST ZAPUŠČENE HISE ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 19. aprila nem. barv. OSCEOLA ob 19. uri 20. aprila domači barv. PARTIZANSKA _ESKADRILJA ob 19 uri Kranjska gora 19. aprila domači barv. PARTIZANSKA EKADRILJA ob 20. uri 23. aprila amer. barv. PIRANA oh 20. uri O L/A S16 STRAN RADIJSKI SPORED Informativne itddajc lahko poslušate n« prvom progra-mu vnak dan. razen nedelje oh 4.30. 5.00. 5..30. K.00. 0.30. 7.00, H 00. 9.00. 10.00 (danes dopoldne). 11.00. 12.00. 13.00. 11.00. iS.00 (dogodki in odmevi). 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00. 23.00. 21.00. v nočnem sporedu oh 1.00. 2.00. 3.00. oh nedeljah pa oh 1.30. S 00. A.00. 7.00. 8.00. 9.00. 10.00. 12.00. 13.00. 11.00. 15.00. 17.00. 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00 23.00. 24.00. 1.00. 2.00 in 3.00: na drugem radijskem programu prisluhnite novicam oh 8.30. 9.30. 10.30. 11.30. 12.30. 13.30. 15.00. 16.30. 17.30. 18.30 in 19.00: na tretjem programu pa oh 10.00. 18.00 in 10.55. /O SOBOTA, 19. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro - 8.08 Pionirski tednik - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Sobotna matineja — 11.05 Za-pojmo pesem — OPZ 1. OS Celje - 11.20 Po republikah in pokrajinah — 11.40 Za-pojte z nami - 12.10 Godala v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Tone Vidrih: Načrtna košnja in način spravila sena največje kakovosti — 12.40 Veseli domači napevi — 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev -posebna obvestila — 13.20 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . . . — 14.05 Glasbena panorama — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 (zunanjepolitični magazin) - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 »Mladi mostovi« — 20.00 Sobotni zabavni večer — 21.00 Za prijetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za nafte izseljence — 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Z lahkimi notami po nafti do domovini — 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 -13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike — \4.00 Srečanje republik — \5.30 Hitri prati — 15.45 Mikrofon za Branko Kraner - 16.00 Naš podlistek A. France: Kuhinja pri Kraljici Gosji nožici - 16.15 Lepe melodije — 16.40 Glasbeni casino — 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 18.00 Pol ure za šanson — 18.35 Naši kraji in ljudje — 18.50 Glasbena medigra — 18.55 Razgledi po kulturi — 19.25 Športna sobota - 21.15 Mala nočna glasba - 21.45 SOS - V soboto obujamo spomine — 22.45 Zrcalo dneva — 22.55 Glasba za konec programa mo v kino - 17.05 Popularne operne melodije — 17.50 Zabavna radijska igra Zoran Stanojevič: Vrata v zadnjem nadstropju — 18.36 Na zgornji polici — 19.30 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Skupni program JRT Studio Skopje Glasbena tribuna mladih — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Mozaik melodij in Rlesnih ritmov — 00.05 ločni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, ftport. glasba in še kaj — 19.30 Stereorama - 20.30 Radio Student na našem valu - 21.30 Top albumov — 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /O NEDELJA, 20. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.07 Radijska igra za otroke Bra ne Dolinar: Mali kurir (prva izvedba) - 8.47 Skladbe za mladino — 9.05 Se pomnite tovariši... — 10.05 Pano rama lahke glasbe — 11.00 Pogovor s poslušalci — 11.10 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.10 Obvestila in zabavna glasba — 13.20 Za kmetijske proizva jalce — 13.50 Pihalne godb — 14.05 Humoreska tega tedna James Thurber. T ima kaj povedati — 14.25 S popevkami po Jugoslaviji — 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža — 15.55 Listi iz notesa — 16.20 Gre PONEDELJEK, 21. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan — 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Radovan Gobec- (Marija Vozlič): Postoj kurirček -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... — 11.35 Znano in priljubljeno — 12.10 Veliki revijski orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Franc Habe" Konjerejski center V TOZD za živinorejo biotehniške fakultete -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev -13.20 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam... — 14.05 Pojo amaterski zbori — 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Naša glasbena izročila — 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik — 20.00 Kulturni globus -20.10 Iz nafte diskoteke — 21.05 Glasba velikanov Ser-gej Prokofjev. Koncert za klavir in orkester st. 3 v C-duru, op. 26, Paul Hinde-mith: »Slikar Mathis« — simfonija - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini -'22.25 Pregled RTV sporeda za prihodnji dan - 22.30 Popevke iz ju- foslovanskih studiev — 23.05 .irični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 — 13.00 Z evropskimi revij-skimi in plesnimi orkestri — 13.35 Znano in priljubljeno — 14.00 Ponedeljkov križem-kraž — 14.20 Z vami in za vas — 15.30 V plesnem ritmu — 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ene do pet - 17.35 Iz parti-tur orkestra »Dolf van Der Linden« - 17.55 Filmski zasuk — 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe — 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama — 20.00 Iz zakladnice jazza Eric Dophv — 20.30 Popularnih 20 -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... — 11.35 Znano in priljubljeno — 12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -ing. Silva Avftič: Setev črnega korena — 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev — 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Pripiročajo vam . . . - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba — 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi — 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Lahko noč. otroci! — 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 20.30 Tipke in godala - 21.05 Od premiere do premiere — 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini — 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan — 22.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji — 00.05 Nočni Erogram — glasba )rugi program 8.00 Torek na valu 202 -13.00 Iz obdobja dbtielan-da . . . Dukes Of Dixieland — 13.35 Znano in priljubljeno — 14.00 Z vami in za vas — 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Rov Anthonv - 16.00 Pet minut humorja — 16.05 Popevke italijanskih avtorjev — 16.40 Diskomentalnost — 17.35 Iz partitur orkestra »Rias Berlin« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi — 19.25 Stereorama — 20.00 Torkov glasbeni magazin — 21.00 Misel-in pesem — 21.45 Jazz na II. programu . . . Gojkovič-Kovačev: Trobente in ritem — orkester Janko Nilovič — 22.15 Rezervirano za disco novitete — 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK. 24. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbn v dober dan — 8.30 Mladina poje - OPZ RTV Ljubljana - 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za . . — 11.35 Znano in priljubljeno — 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti, Anton Kranjc: Več pozornosti obnovi satja — 12 40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — 13.20 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce — 14.40 Jezikovni pogovori — 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... — 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Blaž Arnič: Godalni kvartet, op. 16. igra Godalni kvartet »Da camera« — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.05 Literarni večer, David Herbert Law-rence — 21.45 Lepe melodije — 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini — 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan — 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev — 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Vedri zvoki - 13.36 Znano in priljubljeno — 14.00 Z vami in za vas — 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom ... — 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke — 16.45 Jazz — klub — Gost kluba: Iztok Koritnik - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 m izbira — 18.40 ritmu — 18.55 - 19.25 ovi val NAGRADNA KRIŽANKA /O Danes vat Koncert v TOREK, 22. IV. Prvi program 4 30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol, III. revija mladih glasbenikov v Kočevju - RADIO TRIGLAV JESENICE UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 mega-herza — Gornjesavska dolina 103,8 megaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas ho zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana « Sobota: 16.03 Lokalna poročila -obvestila. 16.30 Kam danes in jutri — Jugoton vam predstavlja — Morda vas ho zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Rekla-*me - Nedeljska kronika - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas ho zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna |>oročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Stop zele na luč - Morda vas bo za nimalo Četrtek: ' 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Naš oh zornik - Morda vas ho zani malo — Po domače /a va SREDA, 23. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan — 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.05 Z radiom na poti — 10.00 Vremenska napoved in poročila — 10.05 Rezervirano za .. . — 11.35 Znano in pri ljubljeno (Copland, Hača-turjan) - 12.10 Veliki za bavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti, mag. Milan Rovan: Dopolnilno izobraževanje iz varstva rastlin — 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti — 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... — 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... — 14.25 Naši poslu-* šalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš gost — 18.30 Odskočna deska -Milan Rejec — klarinet — 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Koncert za besedo — Na svoji zemlji - 20.25 Johannes Brahms: Kvintet v h-molu za klarinet in godala — 21.05 Jules Massenet: Odlomki iz opere »Don Ki-hot« — 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan — 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Jazz pred polnočjo — Ron Carter — 00.05 Nočni program — glasba — Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 -13.00 S solisti in ansambli JRT - 13.35 Znano in pri ljubljeno — 14.00 Pet minut humorja — 14.05 Z vami za vas vas — 15.30 Z velikimi revijskimi orkestri — 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Pesmi Latinske Amerike — 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe — 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur orkestra »Kurt Rehfeld« — 18.00 Minute z godali — 18.40 Mali koncert lahke glasbe — 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije pb pošti -22.15 Zvočni portreti -David Holland - IV. del -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa — Stereorama 20 50 Deset minut z instrumentalno skupino 21 00 Prizma optimizma -22^00 S festivalov i^f Mednarodni švicarski festi-val jazza Montreux-78 -Zrcalo dneva - 22^5 Glasbi'za konec program, PETEK, 25. IV. Prvi program 4.30 Dobro iutro JO i _ 8.08 Z i : > 3 4 5 5 7 1 1 5 i \ 6 1 1 1 2 13 4 15 1 6 17 ■ 18 1 9 ■ 21 22 H ■ 23 24 m 25 26 27 ■ 28 29 ■ 30 31 1 ■ 32 33 34 35 L 36 37 38 39 ■ 41 42 43 44 45 ■ L 47 ■ 48 49 50 51 ■ 53 ■ r 55 56 r 57 58 59 60 /O glasbo v dober dan — 8.30 Glasbena pravljica, Miča in Borut Lesjak: Pomladna pot — 8.41 Naši umetniki mladim poslušalcem. Albin VVeingerl: Planinska - 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za ... — 11.35 Znano in priljubljeno — 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Tone Ro-bič: Združevanje sredstev v občinah za pospeševanje kmetijstva — 12.40 Pihalne godbe — 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev -13.20 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 13.50 Človek in zdravje — 14.05 Baročni intermezzo — 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi, skladbe Emila Adamiča — 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Minute z Blejskim kvintetom — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini — 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan — 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik — 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 -13.00 Jazz v komornem studiu; Rainer Bruninghaus in Eberhard Weber - Keith Jarrett — 13..35 Znano in priljubljeno — 14.00 Z vami in za vas — 15.30 Glasbena medigra — 15.45 Vroče — hladno - 17.10 Odrasli tako. kako pa mi? - 17.35 Odmevi z gora Potočnik-Krišelj: Zlata naveza - XV. - 17.45 Vodomet melodij — 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama - 20.00 Stop pops 20 - 21.15 Novosti iz franocske diskoteke — 21.30 Diskomentalnost — 22.20 Akordi za" sanjarjenje - 22.45 Zrcalo dneva — 22.55 Glasba za konec pro- Vodoravno: 1. vrsta v/.orčaste tkanine, imenovane po glavnem mestu indijske države Tamižagan, 7. lahkoživa ženska, prostitutka iz višjih družbenih slojev. 13. grenka zdravilna rastlina, svišč. svedre. 15. ime znamenite ameriške plesalke Duncan 17. Toni Tršar. 18. značilnost jarega. mladega. 20 zagrebški filmski režiser risanega filma. Aleksandar. 21. jutranja zarja, i angleško mesto blizu Bradforda in Leedsa (.TL . .), 25. rudar v pogovornem jeziku. 26. srbsko žensko ime. Nena. Neva. 28. kratica za ulica. 30. najvišji gora na Kreti, tudi žensko ime. 31. ime ruskega pesnika Jesenina. 32 TV redaktor zdravstvenih poljudno znanstvenih del. Peter. 34. italijanski filozof, zgodovinar in liberalni politik (1866- 1952). Benedetto. 36. žad. zelen okrasni kamen, kalcijev in magnezijev silikat. 39. zahodnoevropski veletok. 40 Berti Ukmar. 42. otok ob zahodni obali Francije. 44. želatina iz morskih alg. 4n* iei-nato stehlo, zlasti pri zelju, ohrovtu. 48. oče zakonca. 50. ime jugoslovanske« atleta Stekića. rekorderja v skoku na daljavo,\52. avtomobil za prevoz r3 rov, tovornjak, 54. znak za kemično prvino titan, 55. kraj na jugu Tek ZDA. severno od Lareda. 57. oolit. apnenec. sestavTje'h iz majhnih, ikram dobnih zrne, 59. kraj v srednjem delu japonskega otoka Honsu. vzhodno Nagaoka, 60. mesto razvalin v Iraku, ob Tigrisu. nekdaj rezidenca Abasidov Navpično: 1. mesto v severovzhodni Franciji v Loreni. ob reki Možeh.2 ime našega pesnika balad Aškerca. 3. oznaka »douglasovih« letal, ki iih ima tudi naš JAT. 4. slovenski tenorist, interpret italijanske romantične open* glasbe, (1890- 1959), Josip. 5. medmet, ki izraža domislek. podobno kot aha.* krilu podobno oblačilo za oba spola na Malajskem arhipelagu. 7. iz treh ali več pramenov spleteni lasje (množina). 8. središče vrtenja, 9. znamenita Prešernova pesem, 10. hrvaški skladatelj opere »Dorica pleše«. Krsto. 11. nahrbt-na torba s telečjo kožuhovmo po vrhu, telečnjak, 12. obokana stebrišča afi hodniki. 14. nemški rezbar in slikar (1440-1509). Bernt. 16. kratica rodne organizacije: Asian and Pacific Cooperation. 19. vrsta živinske 22. odzvok, odmev, sonihanje. 24. mednarodna avtomobilska oznaka za slavijo. 27. grško božanstvo teme, sin Kaosa, mož in brat Noči. Erebus. »t Angliji naslov za višjega plemiča. 33. dežela Vietnamcev. 34. ameriški pisateli romana »Rdeč. znak hrabrosti«, Stephen. 35. vladarjev namestnik. 37 trop-ska smola. 38. m.tološk pt č starih Egipčanov, ki je sam sebe sežgal in nau pomlajen izletel iz pepela, 41 učenje. 43. spojina alkohola z organsko kislin 45. angleški izraz za dolg letalski napad, vpad enot v sovražno zaledje čekani, 49. prekanjenka, premetenka. 51. spodnji del posod. 53 oranzada. Anton Marti, 58. kratica za voltamper. r Rešitve pošljite do srede, 23. aprila, do 10 ure n« «««1«„. TJ* Kranj, Mose Pijadeja 1, z oznako Nag.adna^križanka 1 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din ^ Rešitev nagradne križanke z dne 11. a Drila- i nn.i. i - L- -a Ogi. 17. rentnik, 19. DDR. 20. tast. 22. teran 23^« k 24P£kaz 2«"'"^i 14 "jffJk 32. EC. 33. IB. 35. nadu, 37. Ares. 39. napa, 41. golt 4.1I hrasif? r i"1*;,27 T' 28 Akta.* W* Priapoa. 53. mer. 54. Tankred, 56. ikebana^« norica 59 rakita ^ ' 49 Art,Sft* Prejeli smo 104 rešitvejzžrebani so bili: 1. nagrado (1,50 din) prejme Loise Bavdek. Pita** ._.0 Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Tone Better, Roblekova1I 64W0^fdovHic. (100 din) prejme Tanja Oven, Hrastje 3, 64000 Kranj. Nagrade bomo posTali pc!!po*tii 64000 Električne namizne >are so spet dobili pri jeseniškem fu2inarju. Primerni so tako za peko na vrtu, kot na balkonu ali v kuhinji. Cena: 751,75 din Na Kokrinem moškem oddelku v GLOBUSU ao dobili modne motke obleke a telovnikom iz plil zameta. Izdelali ao Jih pri Ramensko Zagreb, na voljo so pa običajne velikosti, pa tudi vmesne številke: 46-58/7 in 92-112/7. Barve: temno rjava, drap, temno modra. Cena: 3.010,20 din Te prijetne črtaate triko obleke za pomlad in poletjt ao sešili v Modnem salon« Velenje, dobe se pa v Murki-ni MODI v Radovljici. Bar\r so oker, zeleno-rjave m modro-rdeče. Velikosti. M do 42. Cena: 847.30 din Pripravne zložljive lesene košarice /.a šivanje, ki ste jih tako iskali, imajo spet naprodaj pri Murk i nem ELGU v Lescah. (ena: 714.25 din IZBRALI SO ZA VAS S KOMPASOM ZA l.MAJ KOMPAS JUGOSLAVIJA 30 -1 27/4 • Komat i —Šibenik — 5 dni. avtobus • Rab—San Marino - 5 dni. 30/1 • Bosna in samostani Srbije — H dni. avtobus. • Praga — I Juna j — 4 dni. avtobus. ]/."> • Budimpešta — 3 dni, avtobus. l/f> • Dunaj — *! dni. avtobus. 1/5 • Rimini — San Marino — 3 dni. avtobus. I/.r> • Rim — 5 dni. avtobus. 30/4 • Firenze — Siena — Pisa — 4 dni, avtobus. 30/4 • Pariz—Dolina Loire - H dni. 30/4 • Pariz— Reims — 3 dni. 2/5 • Madrid in Andaluzija — 8dni, letalo-avtohus, 27/4 • Južna Francija —Severna Španija - lOdni. avtobus, 26/4 • Pariz — .3 dni, letalo. 2/5 • Pariz— Normandija— Bretanja — Dolina Loire — 8 dni. 25/4 • London — VVindsor — 4 dni. letalo. 29/4 • London — .3 dni. letalo. 2/5 • Avstrija — Švica-Italija - b'dni. avtobus. 29/4 RIMSKA NEKROPOLA IN JAMA PEKEL Ob pot i v Celje se nahajata omenjeni znamenitosti, ki vam jih priporočamo, da jih ob priložnosti obiščite. Rimske izkopanine V Šempetru v Savinjski dolini so evropsko pomembni in edinstveni nagrobni spomeniki iz rimske dobe (1. do 3. stoletja n. š.) Ogled Antičnega parka je možen vsak dan od 7.30 do 18. ure. Za skupine je na voljo strokovno vodstvo. Kraška jama Pekel leži 3 km od Šempetra. Do nje se lahko pripeljemo po asfaltni cesti. Pekel je edina jama na Štajerskem, ki se ponaša z bogatim kapniškim okrasjem. Stalna temperatura v jami je + 10 stopinj Celzija. Jama je odprta za ogled vsak dan od 8. do 18. ure. Ogled ni naporen in je primeren tudi za starejše in najmlajše obiskovalce. Traja 40 minut in je pod strokovnim vodstvom. moja «2? domovina • Mostar, letalo, 1 dan, 26/4, cena: 1.550 • Ohrid - 6 dni, 4/5, 11/5 • Ohrid - 3 dni, 25/4, 9/5 >>] PROGRAMI SO NA VOLJO V KOMPASOVIH POSLOVAI.NI-'AH' _ • „ INTEREXPdRT LJUBLJANA ,NEX Potovalna akcija Mtovanja v tujino MuNCHEN mednarodni sejem kozmetike 3 dni. avtobus, odhod 9 5 r]n 11.5.1980. /JlANKFURT - Hejem mesno predelovalne industrije. 3 dni letalo, odhod 3.6. 1980. , UECHTENSTEIN ' - avtobus, odhod vsak petek 1 HOLANDIJA - 5dni, letalo — avtobus, odhod 25. 4. 80. - TLNIZIJA - različne variante od 2- 7 dni, letalo, odhod od 29. 4. dalje - LONDON in PARIZ - 3dni, odhod vsak petek - VARŠAVA - 3dni. odhod vsak četrtek, oz. vsak petek 'OTOVANJA PO DOMOVINI - BEOGRAD - FRUSKA GORA - KRAGUJEVAC - 2dni letalo — avtobus, odhodi vsak petek -RAB - 4dni. odhod 1. 5. 80. avtobus - RAB - 3dni, avtobus, od hod vsak petek od 9. 5. dalje - VOJVODINA - 3 in 4 dni, letalo — avtobus, odhodi vsak petek - PLITVIČKA JEZERA - DRVAR - ZADAR - avtobus, odhod 1. 5. 80. - SARAJEVO - TJENTlSTE - DUBROVNIK - 3dni letalo — avtobus, odhod vsak petek od 9. 5. 80 dalje - PO BOSNI IN HERCEGOVINI - 4 dni, letalo — avtobus, odhod vsak petek - (RNA GORA - DUBROVNIK - 3dni, letalo — avtobus, odhod vsak petek - PO MAKEDONIJI - 4dni, letalo — avtobus, odhod vsak petek od 9. 5 dalje - D0JRANSKO, PRESPANSKO IN OHRIDSKO JEZERO - 41 dni, letalo — avtobus, odhod vsak petek od 16. 5. dalje DOPUSTI KA8TEL STARI - hotel Palače, Resnik. privatna namestitev, avionski in lastni prevoz * - MALI LOSI N J - vila Dubrovnik, hotel Alhambra. hotel Bellevue vila Zadar hotel Punta " • W PROGRAMI SO NA VOLJO V POSLOVALNICI IN V PO 0&LA8CENIH AGENCIJAH! ™" J 17. STRAN mladinski servis . - Stritarjeva 5 Kranj p. o. Kranj objavlja po sklepu zbora delovne skupnosti licitacijo /a prodajo dveh osebnih avtomobilov Z 750, leto izdelave 1978 KR 733-00 KR 729-77 Izklicna cena je 35.000 din. Licitacija bo v prostorih Mladinskega servisa, dne 25. 4. 80 oh H. uri Ogled vozil cn<> uro pred pričet kom licitacij«'. Kupec plača ustrezne prispevke oh nakupu ZAHVALA Ob smrti moje drage mame MARJANCE POTOČNIK se prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste ji kakorkoli v življenju pomagali in jo spremili na zadnji poti. Žalujoča hčerka Lucija z družino! DO IZREDNO UGODNO! Mini počitnice TUNIZIJA 29/4 do 5/5 SAMO 5280 din GLAS. Izredna priložnost za izlet v Beograd od 1. —3. 5. 1980 V«i. ki se prijavijo s tem kuponom, imajo 100 din popusta. ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta ALOJZA GRAŠIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga tako evilno spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko cvetja, nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Zahval ju jem «e njegovim sodelavcem SGP - Gradbinec, TK - Gorenjski tisk. pevcem in ■ ', 0 mm, in BLISKAVICO sunpj Mx 124. Telefon 064-44-510 Prodam mlado KRAVO s tenkom. Ahačič. Podljubeli R Wt DEŽURNI VETERINARJI ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE -KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 18.4. do 25.4. 1980 za občini Kranj in Trtic dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kljunova 23, tel. 22-994 RUS Jože, dipl. vet.. Cerklje 147, tel. 42-015 za občino Škofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet.. Ziri 130, tel. 69-280 LIKOSAR Dušan, dipl. vet.. Škofja Loka, Podlubnik «4. tel. 60-939 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK Anton, dipl vet.. Bled, Prešernova 34. tel. 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, telefon 25-779 ali 22-781 pa deluj« neprekinjeno. MtltlUM t?»«»«»u „ 150-litrski SOD za vino cena ugodna. Poženik 41. 3075 % obnovljena ženska KO-OT VRTNA VRATA. Širine .Stefetova 19 307f> Jam OTROŠKO PO-jogijem in odejioo, in AVTOSEDEZ „eljeva 6. Sencu r 3077 memenski KROMPIR igor ► Sp Brnik 26 3078 ){Ti zgodnji semenski KROM-in Srednja vas 55. Šenčur „ jedilni in semenski Zabnica 15 3080 8 tednov stare PRASlC-• Ivan. OlSevek 19 3081 frnobel TV Niš. Smid. ^20/8. Kranj 3082 ŽLEBOVE in KLJUKE. it vikend-hiftice. prodam. ^.fll.^71 3083 („, KOSILNICO za traktor iBeiunje.39 m 3084 iorodam otroško KOŠARICO, dve OTROŠKI PO-,, i vzmetnicami, globok in JVroski voziček, nem- vsak dan razen nedelje, kijeva 21, Kranj 3085 dobro ohranjen globok VOZIČEK. Saje, Pod-iu informacije ob delavnikih lm 10.30 po tel.: 70-059 3086 iiedem tednov stare PRA-ferkljanska dobrava 1. 3087 , SLAMOREZNICO s pu-Smole. Glinje 8, Cerklje traktorski OBRACAL-,-no nov. sipov. Amrož 6, 3089 vrtne KLOPICE in PI-"MIŽO. Šorlija. Nasovče da 3090 borove DESKE za opaž fm). Naslov v oglasnem 3091 trj PRAŠIČKE, stare po i Cerkljanska dobrava 7, ■ 3092 ,*dem tednov stare PRA-'7500 kosov STRESNE ;jj format. Dolinšek, Le-»klie 3093 -.Jdem tednov stare PRA-13. Cerklje 3094 i tnalo rabljeno termoaku-PEC Kloboves, Rupa r 3095 "JPRALNI STROJ Gore-Jolho GARNITURO '%vceva 8,Kranj 3096 H«lni ceni prodam HOtti ™za obdelavo lesa s pn- ■ rjRKULAR s priključki, dan od 19. ure dalje. ,n,Ročevnica5,Trži^7 |£SENO BARAKO v Uvni. Barako je treba odpeljati. Cufer Ivica Hlblok 3) 2P98 10 mesecev stare KO-urjeva 58. Šenčur 3099 dve leti starega BER-WA ter notranje in zuna-mia FIAT 850. Informa-W 25-563 vsak dan od G.^do INVALIDSKO MOTOR-J BMVV 350. Buh Rudi, Iftofja Loka, tel.: 628^m odam dve visoki GAR-, OMARI, OTROŠKO ICO in »POGRADE«. Ob-I. Mestni trg 8, Škofja Lo-»214 3101 prodam KIHINJSKE ITE in ŠTEDILNIK. Haf-25. Škofja Loka 3103 SENO. Sv. Duh 48, Skof-- Poren ta Peter 3104 j« novo KOSILNICO BCS. Wovlje 9, Škofja Loka 3105 #KE, odlične nesnice, dobite »top va* 7 - Gorice — Bido-3106 'Mm razne vrste STAREGA iVA. Glinje 6, Cerklje 3107 ** belo obhajilno OBLEK-ifeleito« Drulovka 45/f 3108 'M. KOSILNICO BCS. Se-,{ irTriic 3109 3 |a OSTREŠJE (8 x 8). Vog-1 Ztor 3110 Hm 100 kosov ISOSPANA IJUdovljica. Staneta Žagar 3111 Prodam ŠOTOR za 4-6 oseb. Cena: 45(M) din. Smole j Franc. Ko-vor 56a Prodam rjave PISKE nesnice. stare 9 tednov. Hraše 5, Smlednik 3112 Za rezervne dele prodam PRALNI STROJ, znamke Kastor — super-avtomat 507. Šolar. Partizanska 46. Škofja Loka. tel.: 60-328 3113 Zaradi selitve prodam dve traj-nožareči PECI, kiippersbusch in električni ŠTEDILNIK. C. I. maja 65. Kranj. tel. 21-839 3169 Prodam 3 kub. m. MIVKE. Breza r. Brit of 112. KUPIM Kupim dobro ohranjen TRAKTOR stever, zetor. lindner, do 35 KM. Kopač Albin. Dobračeva 127. Ziri 3114 Kupim en teden starega TELIČKA za vzrejo. Telefon 62-906 3115 Kupim ožagan LES za ostrešje v izmeri 15x12. Zibelnik, Bašelj 28. Preddvor 3014 Kupim 100-litrski MEŠALEC za beton. Kalan. Tupaliče 61, Preddvor 3015 Kupim VOZ za oslovsko vprego. Ziherl Tine, Sr. Bitnje 97. Zabnica 3016 Kupim 100 do 120-litrski BETONSKI MEŠALEC z motorjem ali brez njega. Triler Franc. PuStal 103, Škofja Loka 2912 VOZILA Prodam VW 1200, starejši letnik; in kupim 3 kub. m SIPOREKSA. 5 cm. Visoko 71, Šenčur 3116 Prodam MERCEDES 200 D (re-pač). Telefon 25-325. Šorlijeva 25. Kranj, Jogič 3117 Prodam PONY EXPRESS in BUTARE. Velesovo 6, Cerklje 3118 Prodam ZASTAVO 101 komfort. letnik 1980. Naslov v oglasnem oddelku. 3119 Prodam motorno KOLO TOMOS elektronk- 90, letnik 1979. Lahko na kredit. Prevoženih 2.400 km. Preba-čevo 44. Kranj 3120 Prodam AUSTINA 1300 specia), letnik 1973. Telefon 064-22-249 3121 Prodam ZASTAVO 750. Trstenik 14, Golnik 3122 Prodam FIAT 124. Telefon 28-904 3123 Prodam eno leto in pol star ka-ramboliran RENAULT 4. Golnik 62 Malijevobrdo 3124 Ugodno prodam R-12, letnik 1975, registriran do marca 1981. Luznarje-va 30, Kranj 3125 ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, dobro ohranjeno, cena 15 000 din. Tupaliče 50, Preddvor 3126 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 Korinsek, Kidričeva 57. Kranj 3127 Prodam ZASTAVO 101. prevoženih 65.000 km. Berle Peter, Kra.š-nova 5, za tovarno IBI 3128 Ugodno prodam odlično ohranjen OPEL REKORD, letnik 1958, registriran do 1981. Telefon 064-26-065 — popoldan 3129 Prodam delno karambolirano ZASTAVO 750. Preddvor 871 3130 Prodam 125-PZ, z novim strojem 1300, prevoženih 25.000 km, kompletno opremljen za TAXI službo, vozen vsak dan. Informacije vsak dan od 7. do 12. ure po telefonu 064-23-948 3131 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Jovanovič. Partizanska 29/a, K ran j Prodam rabljeno ŠKOLJKO za zastavo 101. Zan, PSevo 5, Kranj 3132 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Cirče 31/a, Kranj 3133 Prodam avto ZASTAVA' 101. Voglje 75, Šenčur 3133 Ugodno prodam karamboliran FIAT 850 sport C. SuSnik Miro. Zg. Beshica 58, tel.: 40-567 3134 Prodam dele za NSU 1200 in 110. Ren ko, MoSa Pijade 3. tel.: 25-730. Kranj 3135 Prodam ZASTAVO 750. Visoko 14, Šenčur 3136 Prodam karamboliran VW. starejši letnik. Kern, Praprotna polica 28, Cerklje 3137 Ugodno prodamo »TAM PIONIR« avtocisterno s črpalko in osebno vozilo »DESOTO«. letnik 1930. oba v voznem stanju. Informacije dobite v gasilskem domu v Tržiču vsak dan v popoldanskem času. Tel (064) 50-223 Prodam vozen AMI H, letnik 1969. Zanova 34. Kranj 3065 Prodam AMI 8. letnik 1972. vozen, neregistriran. Markun. Grosova 2. K okrira Prodam BMVV 1602. Cešnjica 7. Železniki 3138 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. po zelo ugodni ceni. Ivko Dušan, Frankovo naselje 55, Škofja Loka 3139 Prodam 125-P. letnik 1978 - avgust. Telefon 064-62-124 3140 Prodam VW 1303, letnik 1975. Pavsič. GodeSič 70, Škofja Loka 3141 Prodam osebni avto 126-P. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Informacije po tel.21-190. Kos. Gorenje-savska 12 3142 RENAULT 4, letnik 1970, prodam, celega ali po delih, za 7.000 din. naslov v oglasnem oddelku. 3143 Prodam VW 1300. letnik 1966. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan oa 8. do 12. ure. Koroška c.41 (vodovod) 3144 Prodam MOPED TOMOS 14 V, na 5 prestav in dele za TAUNUS 17 M, letnik 1964. Kokrica. GolniSka cesta 46 3145 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1974, registrirano do aprila 1981. Rakovnik 20, Medvode 3146 Prodam FORD TAUNUS 17 M, delno obnovljen po. ugodni ceni. Ka-ramet Marija, Cankarjeva 22. Tržič 3147 Prodam ZASTAVO 125. Lahko tudi na posojilo. Valjavec. Leše 36, Tržič 3148 Kupim CROS 50 junior ENDU-RO, 125 ccm. Telefon 064-21-971 popoldan 3149 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1972. Kalan. Zapoge 11, Vodice 2856 Ugodno prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. Zepič Bojan, Retnje 45, Tržič 2938 Prodam ZASTAVO 125-P, letnik 1979, cena 9 SM. Telefon 064-22-221 int. 29-62, Žarko, Planina 3. Kranj 2944 Prodam ZASTAVO 101, po delih. Marolt, Oprešnikova 22. tel. 26-406 2947 a erativnih posegih po prometnih nesrečah. Predsednik tttam-bolič se je zadržal tudi v pogovoru z niskimi gospodarstveniki. Brno — V tem češkoslovaškem mestu se je včeraj začel tradicionalni sejem izdelkov za Široko porabo. Tudi letos je naSa država med pomembnejšimi razstavljalo. Na sejmu se predstavlja okrog 200 jugoslovanskih proizvajalcev z belo tehniko, tekstilom in drugimi izdelki. Plitvice - Obiskovalci tega povsod znanega turističnega kraja si bodo prvič letos lahko »gledali sotesko reke Korane, l.ani zateta ureditvena dela v parku so namreč nadaljevali in zgradili okrog dva kilometra pešpoti ter več lesenih mostov. S tem so možnosti za ogled zanimivosti ob Korani Se povečali. Ljubljana - Gostje, ki od minule srede sodelujejo na prireditvi Dnevi sodobne avstrijske literature, se danes pogovarjajo s slovenskimi pisatelji o navezavi tesnejših stikov med avtorji sosednjih dežel. Avstrijski pisci imajo na sporedu tudi literarne nastope, in sicer dopoldan na ljubljanski filozofski fakulteti, zvečer pa v Narodni galeriji. Vreme — Za danes vremenoslovci obetajo pretežno jasno vreme v večini slovenskih krajev. Najvišje dnevne temperature bodo med 17 in 22 stopinjami C Izija. S. Saje V Podnartu so /ctih obnoviti. - Zgradili kulturni dom. ki ga nameravan Foto: F. Perdan r prihodnjih J NESREČE UMRL V BOLNIŠNICI V četrtek. 10. aprila, je v jeseniški bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče Albin Sušnik (roj. 19311 iz Boh. Bele. Pokojni se je ponesrečil 28. marca ob 19.30, ko je hodil po regionalni cesti od Bohinja proti Bledu; za njim pa je pripeljal osebni avtomobil, voznik pa Sušnika na neosvetljeni cesti ni pravočasno opazil. VERIŽNO TRČENJE Kranj - V križišču Ceste Staneta Žagarja in Likozarjeve ceste se je v ponedeljek. 14. aprila, ob 15.30 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Leon Mohorič (roj. 1943) z Bleda je pred križiščem " prednostno Cesto Staneta Žagarja v zadnjo stran osebnega trčil Kurirčkova torbica na Golniku - V ponedeljek je četica ptonirjit s kurirčkovo torbico prihitela k spominskemu obeležju padlega pn0 kmetijsko mehanizacijo pripadla KZK Kranj. TOZD Agromeruuv ka za atomizer. AGROSTROJl Ljubljana za hidrosistem za Milije, sekač SS3. KOVINI' Junice za transportno linijo xa*r stranjevanje gnoja in firmi tF. MAT MARINO. Italija za"*, torski priključek za tati?** kolov. ^ Zlate medalje za prehrano^ je dobila Mesna industrija r* morske Nova Gorica xa n**' tadelo. Pivovarna Union *a P"w> Grand. AIK Senta za *»*Jf jone s telečjim zrezkom in dc»P makarone št. 4. Oljarna Fra" za pristno bučno olje in varna olja Slovenska Bistrica t* bučno olje — special. Nagrajni so bili pa tudi nai boljši siri. Zlate medalje s«) * prislužili MIT Maribor. T0ZP Mariborska mlekarna m *r »maksi special« in »mini »de sert«. KZK Kranj. Toad Mle-karna za gauda tiizit. in surov maslo. MIT Maribor. T07.P Mlekopromet Ljutomer ementaler, topljeni sir »plan šar Marko« in topljena sini ementaler in »slovenka«. PIT KE Mlekarna Belje je doMa zlato medaljo za topljeni sir »krensi«. ljubljanske mlekarne za »laščana«. Sirela Bjelovar pa za »bjelovarac«. |>anwzan in ribani parmezan. Velik poudarek je bil na «• sejmu dan tudi kmečkemu turim* Prikazanih je bilo tudi več priw^ kov. kako bi lahko opremili proste* za kmečki turizem. Dobro so bal obiskana tudi predavanja o ktntf* kem turizmu. Največ pozornosti pa je na tr» sejmu zagotovo pritegnila razstav* »Tito — lovec in gojitelj divjad* ki je bila od vseh obiskovalca M njena kot enkratna. Pripravil jo ji Zavod za gojitev divjadi Kozorogu Kamnika. Ogledalo si jo te tudi preko 1.5000 učencev osnovnih « srednjih šol ter vojakov. Gorenjski sejem si želi. da hi hm prej dobil primerne prosotre in. da | med razstavljavce lahko vključi tudi neposredne proizvajalce krt* t ijsko-gozdarske mehanizacije, t« da hi zaživeli tudi spremljajoči *w visi, kot so bančne storitve, pota, zavarovalnica in podobno. Vsekakor pa hi radi na enem od prihodnji sejmov vključili tudi gozdarska dejavnost in prikazali celotno p*, dročje. od semena do končnep izdelka. D.Dolemc