Št. 2. V Gorici, v sredo dne 7. januarja 1903. Tečaj XXXIII. Izhaja trikrat na teden v Šestih Izdanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, večerno ladanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pretentana ali v Gorioi na dom poSiljana: Vse leto ....... 13 K. 2U h. ali gld. 660 pol leta........ 6 , 60 , , „ 330 četrt leta.......3 , 40 , , , 1-70 Posamične Številke stanejo »0 vin^ Od 23. julija 1902. do*preklica izhaja .ob -sredah,,,, in sobotah ob ti uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki uliuj štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od . 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi In poslanice se isčunijo po petit-vrstah, če tiskano i-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6,fa^vsaka, vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrii-. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 5fc 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici žl. 11. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le nreduiStvu. Naročnina, reklamacije In druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se poSlisio le iiDranslStvo. „PBIMOBEC« izhaja neodvisno od «Sooe» vsak petek in"stane"vse leto 3 K 80 h ali gld. 1-60. ~ * «Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Senwar« v Šolski nlioi «u Jellersitz v Nunski ulici; — v Iratu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Casermafar Pipan v tdici Ponte~d«Us labbn." »Gor. Tiskarnac A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Po deželnem zboru. i. Kratko je bilo zasedanje našega deželnega zbora, ki je skončalo v soboto, ali polno zanimivostij in znamenj za bodočnost, ki se razvijajo in pokazujejo kot posledica političnega vrvenja zadnjega Časa v naši deželi, in sicer toliko na slovenski kakor na laški strani. Čas hiti z brzini korakom naprej, in 2 njim hiti napredek iz dežele v deželo, ostav-ljaje kos svoje mogočnosti in dobrotvornosti povsodi tam, kjer nahaja za to ugodna tla? Odtod vidimo prav ono razliko v razvijanju dežele od dežele; tuintam cvetoča obrt in trgovina, uzorno narodno gospodarstvo, omika, zadovoljnost med ljudstvom, tuintam pa zopet zanemarjenost v trgovini, v gospodarstvu, ne^jdnost, mrmranje iti zadolženost med ljudstvom. Blagor deželi, ki ima može, ki poznajo tok Časa ter se znajo okoristili z vsemi onimi trenotki, katere jim nudi napredek časa, gorje pa oni deželi, katera nima takih nio/. ali jih ima le v nezadostnem števtu, Nočemo prišteti naše male dežele nikamor med navedene, ali pribiti pa moramo, da ss je v naši deželi mnogo zamudilo« mnogo zanemarilo, mnogo grešilo, in ako se je kaj delalo, se je delalo le prerado enostransko ter se ni oziralo, kakor potreba, na dobrobit celokupne dežele. Nočemo tukaj očitati Lahom, da so gospodarili preveč na svojo roko, in tudi nnočerao vzbujati spominov na mlačnost na slovenski strani, ali reči pa moramo, da enostransko gospodarjenje od strani večine deželnega zbora in pa na-odno sovraštvo, ki se je pojavljalo vedno očitneje in v vedno grši obliki do zadnjih let, sta med glavnimi krivci, da nismo mogli v ''eželi nikamor naprej, marveč smo zaostajali, propadali ter se sovražili, dočim so rasle z velikansko silo na drugi strani socijalne potrebe ter se porajala gospodarska vprašanja drugo za drugim. Ugled dež. zbora je padal, deželni zbor je postal prava karikatura, na dnevni red naše javnosti pa so silile potrebe, katere je prinašal tok časa s seboj, vedno očitneje, in končno ni bilo drugače, nego da se kaže. da se mora tudi naš deželni zbor spraviti vendar enkrat do rednega in resnega dela, katerega je naša dežela tako nujno potrebna. Nastali so čudovito hitro novi časi, prodrli so z vso silo na dan, da stari , laški bog* začuden gleda okoli sebe: odkod prihajajo ti čudni glasovi, odkod te spremembe v naziranju, odkod ta doslej neznana stremljenja, odkod to novo politično življenje s tako različnimi pojavi? So pač mislili, da pojde vedno tako naprej, da se bo le komandiralo pri volitvah, da se bo v deželnem zboru le tako »sprejemalo" in »razdeljevalo* s tisto slovečo dvojno mero ter da se bodo tam Slovenci in Lahi gledali vedno le kakor pes in mačka. Ali prišli so v deželo novi časi. Počilo je naj-prvo za slovenski strani, kjer se je pričel energičen boj proti brezdelju in proti kleri-kalizmu, ki se je hotel tihotapsko polastiti cele situacije, sedaj pa poka na laški strani, in mora tudi počiti. Edinost na slovenski strani je šla rakom žvižgat, odkar je zakopal klerikalizem svoje kremplje v naše ljudstvo, in edinost na laški strani se krha, odkar se je razcvel klerikalizem tudi v Furlaniji ter razplel svoje mreže celo v deželni zbor. Tako so si bili gospodje v svesti, da ostane vse po starem, da so se rogali znakom novih Časov, med tem pa so se jim jela tresti tla — na naši strani pa so presleparili ljudstvo s ponarejenim plaščem narodne edinosti in starega rodoljublja. Sedaj pa smo tu v odnošajih, ko se krešejo v deželnem zboru najrazličnejša pojmovanja ter se pripravlja hud boj, in še toliko hujši, ko so se nagroroadile potrebe in so-cijalna vprašanja ter hočejo biti rešena kar vsa hkratu. To pa ne gre kar čez noč, zato je gotovo, da bo trajala doba nezadovoljnosti v našem javnem življenju še dolgo časa, kajti vrhu vsega drugega čaka nas še hud boj z domačim sovražnikom, s klerikalizmora, kateri se je zredil kakor gad na prsih ljudstva v naši deželi. Ta klerikalizem izkorišča sedanji položaj, ne zato, da bi opomogel nastalim stiskam, marveč radi tega, da se utrjuje y svoje posebne namene, in jako se varajo oni, ki mislijo, da potom klerikalizma sinejo naši dežel; boljši časi ter se vstvari nekaka podlaga jednakopravnosti in jednakoveljav-nosti med obema narodoma naše dežele, Klerikalizem je sladak in prikupljiv, kadar treba vabiti, ali za sladkoto se skriva strup in za prikupljivostjo prevara; to se je pokazalo že povsodi in to se pokaže tudi pri nas v grofiji Goriško-Gradiščanski. V boj proti tej struji pa so poklicani vsi svobodomiselni življi v deželi takisto in pod takimi pogoji, kakor smo svoj čas že odkrito in pošteno povedali, ali smo si bili nakopali na glavo obilo zabavljanja in zmerjanja. Prerokovati je res nevarno, ali ono prerokovanje se izpolnjuje. Vprašanje je sedaj le, ali bodo mogli sedanji odnošaji razsvetlili poklicane činitelje v taki meri, da se vstvari položaj, v katerem bo mogoče začeti energično delovati na to, da se postavi oba naroda v deželi na jednako stališče vrednosti ter se izbije tla klerikalizmu tako, da pridemo v naši javnosti do plodonosnnga resnega delovanja v blagor cele dežele?! Na tako vprašanje danes sicer ni mogoče dati nikakega odgovora, ali položaj je tak, da glasno kliče: Aut — aut! Razmotrivanja o izseljevanju. (Piše B. V.) Politična in verska zasledovanja so bila v preteklih vekih povod, da so zapi'6*°le trume pridnih državlianov svojo domo\" u in se naseljevale v dalnji tujini. Izseljenci so bili sposobni, pametni in podjetni ljudje, ki se niso bali boja za obstanek v tujih deželah med raznimi necivilizovanimi plemeni. Taki kolonisti so bili časih pozneje ponos materni deželi, katere vpliv in vgled je baš radi tega rastel od leta do leta. Kolonija j« bila za materno deželo neizčrpljiv vir bogatstva in blagostanja. V devetnajstem veku je pa bila socijalna beda in pomanjkanje ona gonilna sila, ki je provzročila, da se je tisoč in tisoč rodbin izseljevalo preko atlanskega morja v obljubljeno deželo, Ameriko, čimbolj je naraščalo prebivalstvo, čim težja je bila borba za vsakdanji kruh, tim večje je bilo število onih, ki so iskali delo in zaslužek daleč izven mej lastne države. Bogata država kakor Francija ni nikdar zavzemala prvega mesta v statistiki izseljencev. Države pa, katerih gospodarsko življenje je bilo nerazvito, 10 se vedno ponašale z velikim številom rodbin, ki so bile prisiljene iskati svojo srečo v tujini. V državah, ki vsestransko napredujejo, najde vsakdo, ki ima voljo delati, ivoj zaslužek, Odkar je Nemčija zjedinjona in odkar se vedno bolj sijajno razvija nemška industrija, pada bolj in bolj število izseljencev v Ameriko, in skoro prestane menda popolnoma vsako izseljevanje v tuje države, Žalibog pa ne vlada v Avstriji isto razmerje. Statistika dokazuje, da število izseljencev pri nas od leta do leta narašča; posebno pa nas mora razžalostiti dejstvo, da je med izseljenci relativno največ Slovencev in Hrvatov, Vio slovensko inteligenco mora vznemirjati statistika slovenskih izseljencev. Poslednji čas je, da se začne slovenska javnost pečati s tem vprašanjem, Največjega pomena je za nas, da proučujemo to vprašanje in se seznanjamo z vzroki in posledicami takega gibanja, Umljivo je, da ekzistuje cela vrsta vzrokov, vsled katerih se izseljujejo cele vasi, Krivo bi bilo, ako bi mislili da provzročajo izseljevanje jedino le slabe gospodarske razmere. Gospodarska kriza in beda sta gotova najvažnejša vzroka ali nikakor ne jedina, da se spušča naš kmet v dogovor z agentom paroplovnega društva. Gotovo imajo inteligentni življi neko posebno nagnenje, izkusiti svojo sreCo v tujini daleč od domaČega ognjišča. Ljudje s primerno izobrazbo, ki se povrh še odlikujejo po neki posebni podjetnosti, se gotovo mnogo lažje ločijo od svojega posestva, nego nevedni kmetje, ki so zadovoljni, ako sploh životarijo. Hrepenenje, poboljšati svoje gmotne razmere, je bilo pač merodajno za večino izseljencev. To hrepenje samo na sebi ni slabo znamenje. Le apatični in neodločni ljudje se udajajo svoji usodi in se ne udeležujejo borbe za boljše gmotno stanje. Strašljivci ostanejo za zapečkom in se ne podajo v širni svet, kjer čaka človeka sreča ali nesreča. Pomembno je, da se posebno Dolenjci trumoma izseljujejo. Ali jih goni iz ICriagairjiii Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. SIenktewicz. — Posl- Podravski. (Dalje.? »Tako je,« se oglasi de Love. »Priložnost je za to kaj ugodna. Knez odide in kneginja Ana Danuta ostane tu sama z dvornimi deklicami. Toda napad na knežji dvor v mirnem času — to ni karsibodi. Knežji dvor, to ni Spinov. Bilo bi znovič tako, kakor v Ziotoriji. Pojdejo zopet pritožbe na vsa kraljestva in celo k papežu o nasilju reda, in zopet bi nam pogrozil ta prokleti Jagielo. Naš mojster pa, saj ga poznate, se poprime rad, česar se more, toda vojne z Jagielom noče imeti. Da, nastane krik po vsej Mazoviji in po vsej Poljski.« »Med tem pa bi se sušile Jurandove kosti na ve-šalih!« odvrne brat Slugo. »A kdo vam pravi, da jo je treba ugrabiti na tem dvoru, od same kneginje?« »Vendar ne iz Tehanova, kjer se nahaja razun plemstvo še tri sto lokostrelcev?« »Ne. Ali pa mar Jurand ne more zboleti in poslati po deklico ? Takrat jej kneginja ne bo branila oditi; ,^ko pa deva izgine na poti, kdo more reči vam ali meni: »Ti si jo odnesel?« »Ha!« odvrne de Love nestrpljivo, »Napravite torej, da Jurand zboli in pozove deklico k sobi.« Na to se Hugo zmagoslavno nasmeje ter' reče: »Jaz imam zlatarja, ki je bil vsled tatvine pro-gnan iz Marburga. Nastanil se je v Sčitni ter zna ponarediti vsak pečat; imam pa tudi ljudi, rojene Mazurje, ki pa so naši podložniki... Ali me še ne razumete?« »Razumem!« zakliče vneto brat Gofcfried. Rotgier pa dvigne roke kvišku ter reče: j »Bog te blagoslovi, pobožni brat, kajti niti Mark-vard Salzbach niti Šomberg bi si ne mogel izmisliti) nič boljšega.« Na to zatisne oči, kakor bi hotel zagledati kaj oddaljenega. »Vidim Juranda,« reče, »kako stoji z vrvjo okrog vratu pred gdanskimi vratmi v Marbugu in kako ga naši služabniki suvajo z nogami.« »Ali ta deklica postane dekla našega reda,« doda Hugo. Ko Siegfried de Love to sliši, upre svoje stroge oči v Danvelda, ta pa si otare z dlanjo svoje vlažne debele ustnice ter reče: »Zdaj pa kar najurnejše mogoče v Sčitno!« VI. Pred svojim odhodom v Sčitno pa še odidejo vsi štirji Križarji in gospod de Pourci h knezu in h kne-ginji, da se od nju poslove. To slovo sicer ni bilo preveč prijazno, toda knez, ne hote pustiti po starem poljskem običaju gostov s praznimi rokami od sebe, je daroval vsakemu bratu zalo krznino in eno grivno srebra, kar so veseli sprejeli, zagotavljajo, da si ta denar ne pridrže za-se, ker so kot redovniki obljubili prostovoljno uboštvo, marveč da ga razdele revežem, ki bodo molili za zdravje, srečo in slavo svetlega kneza. Na to zagotovilo so se navzoči Mazurji poti-homa nasmejali, ker jim je bil znan pohlep Križarjev po denarju in njihova potuhnenost. V Mazoviji so namreč govorili: »Kakor dihur smrdi, tako križar laže!« Knez je na to njihovo zahvalo samo mahnil z roko, in ko so že odšli, je dejal, da bi s pomočjo križarskih molitev zelo težko prišel v nebesa. Še poprej, nego so se Križarji poslovili od kneginje, ob času, ko jej je Sigfried de Love poljubljal roko, pristopi Hugo von Danveld k Danuši, jej položi roko na glavo ter reče: »Mi imamo zapoved, vračati dobro za hudo in ljubiti svoje sovražnike, radi tega tudi pride sestra našega reda ter vam prinese oni čudodelni balzam.« »Kako se naj vam zahvalim, gospod?« mu odvrne Danuša. »Bodite prijateljica našega reda in Križarjev.« Ta razgovor je slišal gospod de Fourcl, in ko so bili že odšli proti Sčitni, je vprašal: »Kdo je ta krasna dvornica, s katero ste govoril pred odhodom?« »Jurandova hčerka ?« mu odvrne Križar. Gospod de Fourcl se začudi. »Nemara ona, katero hočete odnesti?« »Da. A kadar jo odnesemo, pa bo Jurand naš.« »Ni še vse tako slabo, kar izvira od Juranda. Splača se, biti čuvaj take sužnje.« »Ali si mislite, da bi se dalo lože bojevati ž njo, nego z Jurandora? domaČih krajev jedino le pomanjkanje in žalostne gospodarske razmere? Poznavalci tamošnjih razmer bi bili poklicani, izreči o tem svojo sodbo. Verjetno je pa tudi, da se marsikdo odloči opustiti svoje gospodarstvo iz nekega notranjega nagiba, ogledati si svet. Dolenjci krošnjarijo daleC po svetu, na Dunaju prodajajo kostanje, jabolka, sladcice. Morda ravno radi tega zapuščajo dolenjski kmetje v posebno velikem številu domaČe kraje in si iščejo vsakdanji kruh onstran morja, saj hodijo njih sosedi in sorodniki tudi po svetu. Zdi se jim pač silno vabljivo videti, kakšen je svet za vaškim plotom. V človeški naravi že je navada, da drug drugega posnema. •Ako se je kdo odločil, zapustiti domači kraj, - posnema ga drugi in tretji, in na tak način se lahko polasti celih okrajev prava manija, izseljevati se. Navl-mo so U izsleljenči brez vsakega kapitala, neznatna svotiea je ostala izseljencu, ki stopi z ladije v deželi, kamor ga je gnalo kopraenje in poželjenje po dobičku in premoženju. Amerika pa danes ni več država, kjer se vsakdo lahko obogati brez truda In kjer manjka podjetnih hudij. Pred štirimi ali petimi desetletji je bila to seveda le obljubljena dežela za prekanjene, podjetne in brezobzirne mote, ki so si hoteli priboriti premoženje. Časi so se pa spremenili. Ko že ni več smetane na kislem mleku, katero so si drugi privoščili, prihajajo konečni Slovenci, misleči, da jih čaka ista sreča kakor one, ki so se naselili pred četrt stoletjem. V tovarnah ali kje daleč zunaj na kakem far mu jih pa čaka naporno delo, skoro so splavale vse nade po vodi. Kot težaki in delavci se morajo preživeti. Država je izgubila mnogo državljanov, v domači vasi raanjki delavcev in celi kraji so skoro opustošeni. Pošteno in zadovoljno bi živel izseljenec doma, ako bi že celo manj delal kot dela v tujini. Dvomljivo je tudi, ako imajo kaj pomena tako-zvane slovenske kolonije v severni Ameriki. V koledarju družbe sv. Mohorja so bili sicer že mnogokrat naslikani slovenski škofje v Ameriki, vendar ne verjamemo, da bi bile te razne slovenske škofije za nas trajnega pomena. Še celo Nemci se ne morejo ubraniti v Zjedinjenih državah anglosaksonskega upliva, posnemajo radi vse posebnosti Amerikanca in govorijo zaničljivo o svojih rojakih. Da bi pa mogla razna šibka slovanska plemena obraniti svojo narodno individualnost sredi mogočnega vladajočega plemena, pač ni verjetno. Izseljevanje znači torej re samo za državo, ampak tudi za posamezne slovanske narodnosti veliko izgubo, kajti od sto izseljencev se vrača domu, kakor nas uči statistika, samo šestnajst. (Konec pride.) Domače in razne norice. Smrtna kosa. — Pri sv. Ivanu pri Trstu je umrla posestnica Marija Čok, rojena Zlobec Zapustila je dva sina. Pokoj njeni duši! — »To pomeni, da jaz mislim isto tako kakor vi, Oče je sovražnik i-?da, hčerki pa ste govorili tako sladke besede ter jej naposled obljubili še čudodelni balzam, c Hugo von Danveld začuti potrebo, da bi se nekoliko opravičil pred Siegfriedom de Love, kateri, dasi ni bil boljši od drugih, se je vendar krepko držal običajev ter radi njih preziranja pogostoma kregal svoje brate. »Obljubil sem jej balzam,« je dejal, »za onega mladega viteza, ki ga je bil tur ranil na lovu, dn s katerim je, kakor veste, zaročena. Ako zažene hrup, ko ugrabimo deklico, pa porečemo, da jej nismo hoteli doprinesti nikake krivice, marveč da smo jej po krščanskem vsmiljenju poslali še celo zdravilo.« »Prav,« reče de Love. »Treba je samo, poslati zanesljivo osebo.« »Jaz poznam neko pobožno žensko, ki je popolnoma vdana našemu redu. Zapovem jej, da naj dobro gleda in posluša. Kadar pridejo naši ljudje, ki se bodo delali, kakor bi prišli od Juranda, dobe že vse pripravljeno.* »Takih ljudij bo težko najti.« »Nikakor. Tudi naši ljudje že govore ta jezik. V mestu, pa tudi med našimi služabniki, se nahajajo ljudje, ki so pobegnili iz Mazovije pred kaznijo; seveda so to lopovi in zločinci, ki se ničesar ne boje, ki pa so tudi pripravljeni na vse. Obljubim jim veliko nagrado, ako dobro opravijo, ali pa vrv za vrat — ako jim spodleti.« »Ali, ako nas izdajo?« »Ne izdajo nas, ker je že slednji v Mazoviji zaslužil smrt in nad vsakim visi smrtna kazen. Treba jim je samo dati primerno obleko, da jih bodo srna- V Rojanu je umrla gospa Frančiška Požar, soproga znanega tamkajšnjega rodoljuba. Blag jej bodi spomin t Visoka starost. — V Biljah je umrla v nedeljo zjutraj Uršula Jug, stara 101 leto. Rojena je bila dne 27. septembra 1802. v Solkanu. Umrla je v jako visoki starosti v Gorici Katarina Decolle, rojena I. 1804. Bila je jako bogata žena, ali hodila je okoli kakor kaka beračica. Glasbeni šoli pevskega in glasbenega društva je daroval gosp. deželni poslanec Ant. Jakončič 10 kron. Iskrena hvala! »Pevsko In glasbeno društvo* naznanja, da se bodo vršile redne pevske vaje za gospe in gospodične vsaki torek in četrtek od 5.-6. ure zvečer, za gospode pa vsaki torek_in petek od 8,—9^ ure zvečer. Prva vaja za gospe in gospodične bode dne 8. t. m., za gospode pa dne 9. t m. Občni zbor se bodo vršil ob enem s prvo pevsko vajo za gospode v Dreherjevi dvorani v petek, čemur bode sledila prosta zabava. , CtorlŠkl Sokol* vabi §g. člane in druge prijatelje tega društva k plesnim vajam, kate ci bodo v društveni dvorani v ulici Sv. Antona. Prva vaja je bila dne 6. t. m., priče-tek ob 8Va uri zvečer. Vstopnina: 50 vin. Nečlanom ni dovoljen vstop brez izkaznice. Za božičnico otroškega vrtea v Pevml so še darovali: gospa Jakopič 4 K; g. J. Gorkič 1 K; g. And. Jakil in Fr. Jakil, g. Iv, Drufovka in Hausner & Lokar so darovali mnogo usnja za čevlje; g. M. Poveraj % lepi deške obleki; gospa Pavla Seidl 18 parov nogavic; Krojaška zadruga 20 m tkanine in 6 rutic; g. Del Piero 30 m in gosp. Ferd. Resen 10 m blaga za dekliške obleke; gospa Sutner in gospa Fiegl na Oslavju pa 2 jerbasa jabolk; g. Potazkjr veliko škatlo nogavic, maj, zapestnic in več parov volnenih čevljev. Radodarnim domoljubom Bog stotero povrni! Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici. Deželni zbor. — S sobotno sejo, ki se je vršila z neko nervozno naglico, se je zaključilo to zasedanje deželnega zbora, ki je bilo po besedah deželnega glavarja tako plo-donosno, kakor malokatero dosedaj. Mi smo ostali cenj. čitateljem še na dolgu podrobnejše poročilo o debati o uravnavi učiteljskih plač v petkovi seji. Evo ga: Prvi, ki se je oglasil k besedi za poročevalcem, je bil posl. dr. Gregorčič, ki je izjavil, da priznava potrebo zboljšanja učiteljskih plač, da pa je tudi treba skrbeti za to, kako se troški pokrijejo, in z ozirom na to on in njegovi tovariši tudi svoje vedenje uravnajo pri podrobni debati. Drugi govornik posl. dr. Treo je zavzemal sledeče stališče: Stojimo v položaju, da bi bil prav primeren za nas rek: „Incidit in Scvllam, qui vult vitare Charvbdira.* Na eni strani vidimo absolutno potrebo, da zboljšamo položaj učiteljev. Ako tega ne storimo, se more zgoditi, da pridemo ob ves boljši učiteljski naraščaj. Moralo bi priti do tega, da noben talentiran človek ne bode več hotel vstopiti v ta »refugium peccato-rum", v kakoršnega bi se ta tako slabo plačani stan degradiral. Ako na ta način odtegnemo vso inteligenco učiteljstvu, bomo imeli pa tudi gotov propad med našim ljudstvom. Kot kmetski poslanec pa, mora imeti pomisleke tudi na drugo stran, namreč na pokritje troškov za zboljšanje položaja učiteljev, da ne bi se kmeta preveč obtežilo. V naši deželi je nefci .unicuni", ki se ne nahaja v nobeni drugi deželi. Tu se namreč prepušča vse, kar imajo druge dežele v svoji upravi glede šolstva, komunikacij, melijoracij itd., posameznim okrajem. Deželni zbor pa je pri nas kakor kak »Wiener Armenrath". Vedno imamo na dnevnem redu polno podpor, bavimo se z malimi stvarmi, velike pa puščamo ob stran. Tako drobimo moči na škodo okrajev. Kako pridejo okraji do tega, da morajo kriti potrebščine za šolstvo le z dokladami na direktne davke ter tako mnogi bogati ljudje, ki stanujejo po različnih občinah in katere je naš ljubi Bog ravno tako obdaril z otročjim bla-g.slovom, kakor druge, ne dajo niti vinarja za šole? Ako obdržimo ta sistem, pridemo do tega, da dežela ne bode mogla zmagovati šolskih troškov. Na Krasu se n. pr. že sedaj plačuje 100% in več šolskih doklad. Vipavska dolina spada po svoji legi pravzaprav cela pod Goriško, na tej in na oni strani Hublja so iste razmere, ali tam se plačuje 10%, tu pa 88% šolske doklade. Takih razmer zastopniki kmetskih občin ne morejo trpeti. Nujno potrebno je torej, da se vpe'je remedura. Treba je vzeti šole v deželno upravo. Ravno tako pa je treba tudi druge naše potrebe centralizovati. Ali bodemo tudi železnice, komunikacije itd. prepuščali okrajem ? V prihodnjih letih bo pač najlepša prilika, da energično porabimo investicije. Treba bo najti samo ključ, po katerem do-tični kapital investiramo, in ko to v nekaterih letih odplačamo, bomo tudi lahko plačevali učiteljstvo. Seveda se bode tu reklo, kaj poreče k temu Gorica. Mi ne smatramo Gorice kot trn v peti, ampak kot naše glavno mesto. Ako gledamo tu na gospodarsko stališče, je Gorica ravno tako prizadeta, kakor dežela. Razvoj Gorice ni odvisen od tega, ali plačuje nekaj indirektnih davkov več ali manj, ampak od tega, da se zanjo nekaj stori. Gorica dobi svoj vovovod, svojo kanalizacijo itd., pri tem pa tudi lahko nekaj da za naše šolstvo. Najnujnejša potreba je torej, da šole denemo v deželno upravo in potem se tudi glede na naše dešelne finance sprejme novi učiteljski zakon, ne da b> to prebivalstvo preveč občutilo. Posl. dr. Luzzatto je naglašal, da se od vseh stranij povdarja nujna potreba izboljšanja učiteljskega položaja. Deželni zbor je uvidel to absolutno potrebo, in edino to mora biti zanj raerodajno. On je bil pri učiteljskih zborovanjih, in tu je videl, da ni pri učiteljstvu, ako toži o svojem bednem stanju, nič prisiljenega, ampak da ta tožba prihaja globoko iz src. Pri dosedanji plači lir. razreda, ako jo ima jeden, komaj izhaja, ako sta dva v družini, morata trpeti lalcoto, ako so štirje, morajo lakote poginiti. Sredstva za izboljšanje učiteljskega položaja se morajo dobiti. Učiteljstvo je oni faktor, ki ima skrbeti za izobrazbo našega ljudstva, in izobrazba je danes nujna potreba, ako hočemo, da bode ljudstvo napredovalo. In zato se mora za učiteljstvo skrbeti tako, da bodo njih razmere odgovarjale njihovemu položaju kot izobraževateljem ljudstva. Govornik se je obračal potem še proti izvajanjem posl. dr. Treo, da bi morala dežela skrbeti za šolstvo, kajti mesto Gorica že sedaj daje preveč drugim okrajem v tem oziru, ter obžaloval, da nima pri tem zakonu prostih rok, ker ga vežejo klubovi sklepi. Vladni zastopnik grof Attems je izjavil, da se vlada nikakor ne bode mogla dati vezati po kaki klavzuli v zakonu, da bi prispevala vsako leto 60000 K za šolstvo na Goriškem. Ako se ta klavzula vsprejme, se lahko zgodi, da iz tega zakona sploh nič ne bo. — Posl. dr. Faidutti je izjavil, da ima kot poslanec kmetskih občin ravno tako težko stališče, kakor njegovi drugi tovariši, uvideva pa istotako nujno potrebo izboljšanja položaja uciteljstva. Zaraditega bode glasoval za to, da se preide v podrobno debato. Posl. dr. Turna je izvajal sledeče: Naš šolski zakon iz I. 1870. je bil sestavljen na podlagi državnega zakona istega leta, katerega je ustvarila tedanja liberalna večina, in katerega duh je bil res liberalen. Od takrat stoletja nazaj je imela šolo v rokah duhovščina, in kar se je do takrat zagrešilo, je njena krivda. Od takrat naprej pa je vzela to nalogo nase država. Imamo pa tudi zakon, ki pravi, da mora učitelj imeti ono plačo, da mu ni treba iskati postranskega zaslužka, da svojo družino pošteno in stanu primerno preživlja. L. 1870. je morda naš šolski zakon odgovarjal takratnim okoliščinam. Od takrat pa se je na svetu že mnogo spremenilo, in tudi v naši Avstriji. Padla je takratna liberalna večina in vse mlajše stranke slone na socijalni podlagi. In kakor je vse dobro, ž njim seveda tudi marsikaj slabega, prišlo k nam od zahoda, kakor imamo vse svoje institucije po francoskem vzorcu, tako so se tudi tamošnje razmere razširile k nam, in danes stojimo pred socijalnim vprašanjem, katerega eminentna točka je tudi ta, s katero se danes bavimo. Princip te dobe je ta, da je pouk ono, česar potrebujejo vsi stanovi, in v prvi vrsti potrebuje pouka kmetski stan. Kar kmeta tepe, je neumnost in nevednost. Ako pa hočemo to odstraniti, treba je, da imamo sposobnih učiteljev. Učitelj mora biti med našim ljudstvom, kakor kvas, ki stori, da krah vstaja. Ako pa priznavamo to principijelno vprašanje, potem ne smemo barantati, ampak moramo določiti ekzistenčni minimum civiliziranega človeka, ki je pač trali za prave Jurandove služabnike, in glavna reč: pismo s pečatom od Juranda.« »Mi moramo misliti na vse,« reče brat Rotgier. Nemara utegne po poslednji bitki Jurand obiskati kneza, da se o nas pritoži in sebe opraviči. Ko bo pa že v Tehanovem, odide gotovo tudi v lesni gradič k svoji hčerki. Vtegnilo bi se torej pripetiti, da bi naši ljudje, prišedši po Jurandovo hčer, naleteli na samega Juranda.« »Ti ljudje, katere izberem v ta namen, so pravi lopovi, podkovani na vseh štirih. Oni bodo vedeli, da jih čakajo vislice, ako nalete na Juranda. Oni bodo sami pazili, da se to ne zgodi.« »Vsekakor pa se more zgoditi, da jih vjamejo.« »Takrat utajimo nje in pisma. Kdo nam more dokazati, da smo jih mi poslali? Sicer pa, ako se ne posreči naš namen, ne nastane nikak krik radi tega, ako Mazurji tudi pobijejo nekoliko lopovov, radi česar naš red ne bo imel nikake škode.« Brat Gotfried, najmlajši med Križarji, pa reče: »Jaz ne razumem tega vašega ravnanja, niti te vaše bojazni, da bi se izvedelo, da je deklica na naše povelje bila ugrabljena. Ko jo bomo že imeli v rokah, bomo morali vendar poslati nekoga k Jurandu in mu sporočiti: »Tvoja hči je pri nas; ako pa hočeš, rešiti jo, oddaj nam za njo de Bergova in samega sebe...« Kako naj postopamo drugače? Takrat se tudi izve\ da smo naroČili, ugrabiti deklico.« »To je resi« reče gospod de Fourci, kateremu ta reč ni bila dosti po godu. »Čemu skrivati to, kar se mora končno razodeti?« Hugo von Danveld se nasmeje in, obrnivši se k bratu Ootfriedu, ga vpraša: »Kako dolgo že nosite beli plašč?« »Po prvi nedelji po sveti Trojici bo temu že šest let.« »Ko ga boste nosili še drugih šest let, boste bolje razumeli posle našega reda. Jurand nas pozna bolje nego vi. Njemu je treba reči: Tvojo hčerko čuva brat Šomberg, in ako samo zacviliš — pa se smeš spomniti Vitoldovih otrok!« »A potem?« »Potem bo de Bergov prost, red bo pa tudi rešen Juranda.« »Vse je tako pametno premišljeno, da mora Bog blagosloviti naše podjetje.« »Bog blagoslovi vse, kar meri na blagor našega reda, »reče Siegfried de Love. In jezdili so molče dalje, za dva ali tri streljajo pred njimi pa so šli njihovi služabniki, pripravljajo jim pot, ker je bilo po noči padlo mnogo snega. Drevje je bilo prenapolneno z ivjem, vreme je bilo oblačno, toda nikakor ne mrzlo. Iz gozda so letele proti vasem vrane, ki so polnile ozračje s svojim krokanjem. Gospod de Fourci je zaostal nekoliko za Križarji ter jezdil globoko zamišljen. Bil je že nekoliko let gost križarskega reda ter se je celo udeležil pohoda na Žraudsko, kjer se je odlikoval z velikim junaštvom ter je bil povsod sprejet tako, kakor so znali le Križarji sprejemati viteze iz daljnih" pokrajin, radi česar so se mu prikupili, in ker ni imel premoženja, je celo nameraval, stopiti v njih red. Sedaj je prebival bodisi v Marburgu, ali pa je obiskoval razne velikaše, iskaje na potovanju zabave in nenavadnih dogodkov. Prišedši v Lubovo ob enem z bogatim de Borgovim in ko je slišal o Jurandu, je silno zaželel poskusiti svojo moči z možem, ki se je zdel vsem tako strašen. Prihod gospoda Majnegerja, ki je zmagoval v vseh bojih, je še bolj pospešil to nakano. (Dalje pride.) Zveza beračev se je osnovalajv Parizu pod imenom „Misere* s sledečim programom: 1. Namen zveze je vse reveže kakor: delavce, pomočnike, male obrtnike, kočarje, starčke in invalide združiti v močno zvezo; 2. osnovati vzajemno podporno društvo za zavezine člane; 3. omogočiti starčkom in bolnikom vstop v bolnice in zavetišča; 4. delati na to, da se omogoči onim revežem zopet pristop v družbo, ki se niso pregrešili proti poštenju in so le vsled nesreče ubo-žalij 5. braniti pred sodišči zavezine člane; zasnovati zavetišča za otroke, na katere ne morejo starši paziti! Prepovedane vlečke pri učiteljicah. — Učiteljice v Budimpešti ne smejo več imeti mej poukom oblek, ki imajo vlečke. Kontrolni stroj[ z» poStffe naMral-nlke vpeljejo v Ameriki. S tem strojem bo dobil uradnik na pošti znamenje, kadar bo poštni uslužbenec odpri kak poštni nabiralnik in bo tako ta stroj omogočal kontrolo, ako se vsi nabiralniki ob pravem času odpro. Beda. — Gro0ca Karo!y v Budimpešti je povabila brezdelne v svojo palačo, da jih pogosti. Prihitelo je tri tisoč ljudij. Pri vratih palače je nastala silna gneča. Mnogo žensk se jo v gneči zgrudilo. Ljudje ao preko njih drvili v palačo, Več oseb je bilo V gneči težko ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnico. Ena ženska je v bolnici vsled velikih poškodb umrla. Narodno gospodarstvo, Vinski pridelek. — Glasom raznih poročil je lanski (1902) vinski pridelek v glavni vinski deželi, v Franciji, jako padel Dočim so preteklo leto, t, j, 1901. pridelati približno 58,000.000 hI in leta 1900. celo 73,000.000 hI, je znaSal letošnji vinski pridelek le 32,000.000 hI. in cena je 15-50 K za 100 litrov. Tudi v Italiji je letošnja vinska letina manjša od lanske. V Italiji so utegne to od ola do leta manjšali, kajti trtna uš se vedno bolj širi, a s prenavljanjem so počasni, V boljših letinah se pridela v Italiji 25-00 milijonov hI; letos pa je ta pridelek padel za polovico. Ker se prideluje v Avstriji povprečno 5,000.000 hI vina na leto, se lahko iz teh števil posname, da se avstrijskim vinogradnikom ni bati konkurence, če bo vlada šči- m tila svoje državljane, kajti ta malenkostni " avstrijski vinski pridelek s« lahko razpeča v par mesecih. Bolj pride Ogrska v poitev, pa ogrska navadna vina v Avstriji niso posebno priljubljena, in desertna vina, ki jih Ogrska prideluje v prav obilni množini, se razpeča-vajo le v posebnih krajih in v večjih mestih. Živinska sol bo v prihodnjem letu cenejša, in sicer bo veljavo 100 kg le 6 K. Sicer je tudi ta cena še previsoka, ker bi država sol lahko brez izgube še ceneje oddala, a bodimo za enkrat zadovoljni. Kakor se čuje, pride znižana cena 1. februarja t. 1. v veljavo, do tja pa veljajo stare cene. 600 gld., in brez drugega zakon v tem smislu J \ sprejeti. Vsi govorniki so naglašali, da je 1 dobro učiteljstvo pogoj boljše bodočnosti, j i Potem pa sploh ne vem, zakaj se hoče" ta I naša,boljša bodočnost deti pod pogoj, da I : vlada kaj da, namesto da bi vladi povedali: I i Tako je, zdaj pa ti pomagaj 1 Ako bomo pa j 1 delali zakon odvisen od vladne podpore, potem je naš zakon sploh . pokopan. Vlada I ' ima pač na razpčlago milijone, katere lalifco h da, to so fondi za melijoracije i. dr. Iz teh j je vlada dolžna dati, za naše šolstvo nam pa J ni dolžna ničesar dati, posebno pa, da bi J jo mi v to prisilili. Glasoval bedem za zakon I brez vsakega pogoja. Dajmo hitro Jn_do-I stavljam, da lahko damo. Do pokritja pač pridemo. Nečem nikakor zadeti občutne strani I vlade in tudi ne one očetov goriškega mesta. Toda sklicujejo se" gospodje na to, da ni j sredstev, in vlada se vpira, da bi se sprejel zakon pod pogojem, da kaj da, Sanirajmo torej j deželne finance s tem, da potipljemo vlado pri oni žili, katera bije, tako da kapitalizi- I ramo naše potrebe in vplačujemo anuitete. I Povdarja se vedno, da smo revni. Kakor se J pa vidi, ni nobena dežela tako bogata, kakor I naša. V eni sami seji damo 140.000 K, v I drugi zopet 100.000 K itd. Samo gospodje I dajejo, ne pa berači. Mi smo jako nelogični. I Danes povdarjamo, da se gre za princip, ki I velja po vsej Avstriji in po vspj Evropi, pa J ne dobimo denarja, po drugi strani pa se dajejo vse mogoče podpore vsakemu urad- I niku, ki se mu ne zljubi več služiti. Vrzimo I se v vodo, sklenimo ta zakon, potem bomo j morali finance kurirati na ta ali oni načfn. J Lotimo se večjih akej in ne pečajmo se z I malenkostmi. Še ta zakon je preveč skrpucan, 1 ker smo imeli majhne pomisleke pred seboj, I ne pa vodilno idejo. Ako sprejmemo ta zakon, I nismo drugega storili, kakor da smo dali učiteijstvu to, kar je imelo pred leti; kajti I ako je učitelj 1. 1870. s 400 gld. dobro živel, i danes s 600 gld, težko izhaja. — Ob enern j pa, ko se govori o važnosti učiteljstva in o zanemarjenem položaju istega, čemur se hoče I odpomoči, moramo tudi od učiteljstva mar- I sikaj terjati. Ako se je učiteljstvo razdelilo v j različne politične tabore in se oprijelo tudi I socijalizma, je vzrok to, da je bilo siljeno postaviti se na intransigentno stališče, ker je I videlo, da se od njega nič ne terja in tudi I terjati ne more. Naloga učitelja ni le pri paglavcih, ampak mora skrbeti za izobrazbo ljudstva sploh. Pridobiti si mora toliko znanja, da bode res čutil v sebi, da je kvas ljudstva. Današnja napredna filozofija uči napredek: iskanje resnice. Ako hočemo, da učitelj poslane napreden, da išče resnico in to luč tudi drugim razodeva, pa ne sme biti odvisen od nobenega faktorja, mora se mu dati taka ekzistenca, da mu ne bode treba segati ne po orgijah, ne po drugih postranskih zaslužkih. Pokritje troškov mora biti le kon-sekvenca našega današnjega sklepa. Vladni zastopnik bode gotovo poročal na vrhovnem mestu, da dežela potrebuje podpore, in isto gotovo dobimo za to, da saniramo deželne finance. Tu bi se dobil naslov, ne da bi se šlo za vsakoletno podporo, četudi bi morala več dati za oni čas, katerega potrebujemo, da nekako ozdravimo našo deželo. (Konec pride.) ,BussktJ kružok* naznanja cenjenim udom, da je došel v Gorico učitelj g. La-benskij. S poukom se prične še ta teden. V četrtek dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer so vabljeni vsi, ki so se že prijavili, in vsi, ki se še želijo vpisati, v prostore .pevskega in glasbenega društva*, da se doseže sporazum-Ijenje gledč učnih ur. Odbor. Po novem zakonu glede" pravnih razmer učiteljstva bi sestajalo Ijudsko-šolsko učiteljstvo iz treh činovnih razredov, v katere se uvrste člani učiteljstva v Gorici v I. razred po 5/10, vil. razred 3/10, v lil. razred 2/10, na deželi pa v I. razred 2/10, v H. razred 4/10 in HI. razred tudi 4/10 Letna plača bi znašala za učitelje v I. razredu I 1600 K, v II. razredu 1400 K, v III. razredu I 1200 K, za učiteljice po 200 K manj. Stanarina bi znašala v mestu Gorica za voditelje 500 K, za učitelje in učiteljice ter začasne učitelje in učiteljice 400 K, na deželi 60# tega. Začasni učitelji in učiteljice bi dobili do prestanega izpita usposobljenosti letne plače uOQ K in stanarino. Opravnina za voditelje in voditeljice bi znašala 60 K za eno, — 100 K za dvo — 150 K za tri — in 200 K za štiri — in več razredno šolo. Petletnice bi znašale 10* letne plače in bi tekle od prestanega izpita usposoblje- j nosti naprej Za vpokojitev bi se štela sluz- J bena doba po prestanem izpitu vsposoblje- I nosti. Pokojnina udove ne bi smela biti I manjša od 600 K. Or?r,:>ine bi znašale 10% I zadnje včtevne pokojnikove plače. Za danes I smo priobčili le toliko. Utegnemo pa se s I tem zakonom še obširneje baviti. J V županljl Kred so izvolili župana I tako, kakor smo naprej povedali. Županski I -Bade4»^uiwjeatesjUz. na kraj j obsežne županije — v Staroselo, izvolivši žu- I panom do 70 let starega moža, ki se grozo- j f vito boji za pogubljenje svoje duše, zato je j | vsak dan farovš.ki gost. Staroselski starašine, J Lsicer vedno naprednega mišljenja, so poteg- j nili zanj, da imajo župana in županstvo en- I krat v vasi, kar se je zgodilo s pomočjo I kavcev. — Čudno se to glasi, kaže pa drastično, kako težaven je boj stranke Cesto s tako malenkostnimi strankarskimi oziri, ali tako je. Treba bo še šole in šole, da se vsi naši ljudje zavejo svoje naloge.[.V starašinstvu so vsi oni naprednjaki, katere so hoteli kavči I iztisniti, dočim je propadel njihov pravi žu-I panski kandidat in tudi dosedanji njihov | I zvesti župan, — Uverjeni smo, da se raz- \ J mere v občini spremene, ker Borjancem so j se začele oči odpirati, kako jih vodijo nunci I le za nos. Vogerska grajščlna. — Pod tem na-I pisom se zaganja neznan dopisnik v „Gorici" št. 103. od 27. decembra 1. 1. in v ,Prim. I List* št. 1. od 1. januvarja t. 1. na imeno-I vano posestvo in na vse, kar je z njim v J zvezi. Niti ne zmenim se za dotična izva-I janja; jedino z ozirom na obdolžitev, da je J bilo sedaj g. Naglosu prodano posestvo pa-I sivno, dolžnost in čast mi je, da dotično I neutemeljeno trditev z obžalovanjem zavrnem I najodločnejo in jo javno proglasim za navadno laž. Dokaze imam uradno-poverjene, in ravno I sedaj je najugodneji (čas, da se g. dopisnik I sam prepriča, kako malo častno je postopal. I Vstrežem mu drage volje. A. Ž m a v c, tč, oskrbnik, FasIJe za osebni dohodninski davek, I — Finančno ravnateljstvo razglasuje, da mo- I rajo vsi oni, ki so podvrženi ^osebnemu do- I hodninakemu davku, predložiti svoje fasije davčnemu uradu do dno 31. jan. 1903. I Predor skozi ..Karavanke. ~ K »kur i poročajo, so prevrtali doslej prvi kilometer I pri gradnji predora skozi Karavanke, in sicer I na južni strani; prvi kilometer je bil gotov 3. t. m. I Direktni vlak južne železnice št. 1006, ki odhaja iz Trsta ob 5*30 pop. ter I prihaja v Benetke ob 9.30, bo odhajal odslej i za 1 uro kasneje. Tako so sklenili v Bruslju I na konferenci evropske komisije za železniški 1 itinerar. I Z Bovškega nam pišejo: Pred 10 leti J je vpeljal g. Ivan Vulč-Vavčer iz Gezsoče j poprej tu nepoznano izdelovanje cementnih j plošč za krtje poslopij, cevi za vodovode, j tlakov, nagrobnih spomenikov itd. Ti izdelki I so se pokazali velike važnosti, ne le zaradi J praktičnosti, trpežnosti in nizke cene, ampak I tudi radi tega, ker se kritje z diljami kar od I kraja opušča ter nadomestuje s cementnimi I ploščami in tako prepreči opustošenje naših j gozdov. Za to je pa občinsko starašinstvo j bovško izreklo gospodu Ivanu Vulču v Gez-I soči pohvalo in zahvalo kot vpeljatelju ce-I mentnih izdelkov_ v bovškem okraju. I Bralno pevsko društvo JLadiJa" v j Bevlnu je izvolilo na svojem občnem zboru j dne 28. pr. m. sledeči odbor: predsednik I nadučitelj Jos. Sorč, podpredsednik Ferd. I Herkov, tajnik Ivan Pecikar, blagajnik Fran I Pecikar, knjižničar Mir. Celja; odbornika Jos. I Pahor in Anton Peric, namestnika Ivan Le-j giša in Ivan Peric. I Gen. čitatelje opozarjamo na današnji j oglas znane lekarne BelaZoltan-a v Budim-I pesti, kjer se je o Zoltanovim mazilom do-I seglo noprekosljive učinke. Steklenica stane I 2 K v lekarni B. Zoltan, Budimpešta. Za-I loga: Dunaj, lekarna Lugeck 3. Razgled po svetu. Naš eesar odstopi ? — Inozemski listi pišejo zadnje dni vedno zatrjevalneje, da misli naš cesar odstopiti. Nadvojvoda Fran Ferdinand je pri obisku grofa Lamsdorffa na Dunaju in pri konferencah glede nagodbe z Ogersko stopal nenavadno v ospredje, kar smatrajo za znak, da utegne cesar odstopiti. Vest priobčujemo z vso rezervo. Spravna akcija. — V soboto so se sešli zaupniki Nemcev in Čehov iz češke in Moravske na spravno konferenco. Govorniki i vseh skupin: Čehi in Nemci iz češke in Moravske, veleposestvo, nemškoliberalne in konservativne barve, so zatrjali svoje miroljubje in resno voljo za pošteno spravo. Moravski Nemci pa so tudi izjavili, da oni se ne bodo deležiii nadaijnih debat, ker so razmere na Moravskem različne od onih v Češki. Korber jim je pritrdil, da se bodo pogajanja vršila ločeno. Korber je govoril gladke* -kakor.-zna on, ter zaklical glede na spravo : »Mora se zgoditi in zato Vas prosim, dajte, da se zgodi. Združite svoje moči in odstranite kamen napotja z naše poti*! Justtčno minlsterstvo je izdalo pred J kratkim naredbo, po kateri se sporoča rav- i nateljem bolnišnic, da smejo preiskovalni sodniki v nujnih slučajih zaslišati težko bolnega človeka tudi proti volji zdravnika ali izve» denca. Da se proti temu upro zdravniki, to je pač umevno; kakor se čuje, hočejo proti tej naredbi energično protestovati vse zdravniške zbornice, Moravska zbornica je že storila prvi tak korak. Grof Lumsdorff, ruski zunanji minister, se je povrnil domov. Umevno, da se bavijo sedaj vsi veljavnejši listi v prizadetih deželah obširno z njegovim potovanjem. Nele v političnem, ampak tudi v trgovskem raz-merju med Avstrijo in RubIjo hočejo videti veliko važnost Lamsdorffovega potovanja. Naša država in Rusija sta močno prizadeti vsled sprejetja novega carinskega tarifa v nemškem državnem zboru, kateri provzroči veliko gospodarsko revolucijo. Gotovo je torej, da se je na Dunaju govorilo poleg mace-donskega vprašanja tudi o tem carinskem ta-rifu. Ruski listi kar zagotavljajo, da se je I postavil na Dunaju temelj bodoči trgovski zvezi med našo državo in Rusijo, kar bi bilo za našo državo velike koristi. Na podlagi novega nemškega carinskega tarifa pa je baje nemogoče obema državama stopiti v zopetno zvezo z Nemčijo, i Na Dunaju se je vršilo 5, t, m. osno-valno zborovanje pomožnega društva za bolne na pljučah v naši državni polovici. Predsednikom je bil izvoljen grof Lutzow. Izvolili so dalje kuratorij 63 članov. Zborovanja se je udeležilo mnogo odlične gospode. Regulacija učiteljskih plač na Ogrskem, — Z novim letom se učiteljske plače urede na Ogrskem takole: Temeljna plača I učiteljev in učiteljic poviša se na 1000 kron, stanarina se odmeri s 600, 420, 360, 300 I in 200 kronami. Učitelji, ki služijo v Budim-I pesti in na Reki, imajo poleg tega še mestno I učno nagrado. V ta namen se je proračun-I ska postavka za učitelje na Ogrskem zvišala za 1,000.000 kron. Učiteljice v državnih I otročjih vrtcih dobe temeljno plačo 800 kron, I ki se zviša vsakih pet let za 100 K, dokler I ne preseže svote 1300 K. Stanarina je ona, J kakor pri učiteljih ljudskih šol. I Jan Knbellk na carjevem dvori/. — J V nedeljo je koncertoval slavni češki muzik J Jan Kubelik na carjevem dvoru v Garsko-j jemselu. Koncerta sta se udeležila car in ca« I rica, dva nadvojvodi in nadvojvodinji. Car in člani carske rodbine so bili navdušeni nad I igro Kubelika, in car je opetovano govoril z I mladim umetnikom. Carica-udova Marija Fe-I dorovna je povabila umetnika na dvorni t koncert v Gačino. j V Ameriko je odpotovalo tekom lan- I skega leta s kolodvora v Ljubljani 12.648 I oseb. To je pač velikansko število, zlasti ako I se pomisli, da ^o ti izseljenci po ogromni I večini Slovenci iz Kranjske! t Iz Newjorka poročajo, da je došlo tje I do 29. decembra lani 545.750 izseljencev. i Leta 1901. jih je bilo 497.703. Največ iz-I seljencev je iz Italije in Avstrije. Naznanilo. Podpisani, večletni gostilničar v znani in zel6 obiskovani gostilni „PrI zlatem levu" na trgu v Kanalu sem otvoril sedaj vis-a-vis v svoji hiši na novo: Hotel Jllap". Zagotavljam najboljšo In točno postrežbo z jedili. Točim pristna izvrstna domača črna in bela vina ter Dreher-jevo pivo v sodčkih. Imam gostom na razpolago elegantne sobe za prenočišče, shrambe za vozove in hleve za konje. V kratkem napravim na vrtu tudi kegljišče in krogljišče. Prosim za obilen obisk ter beležim z vsem spoštovanjem udani Fran Ulaga, lastnik. PozorH Podpisani Alojzij Korsika, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani si usojam naznaniti slavn. občinstvu, da je izšel moj bogato ilustrovam cenik za loto 1903, ki se ga dobi na zahtevo zastonj. V zalogi imam najbolja zelenadna, poljska in cvetlična semena, katerih dobro kakovost jamčim. Izdelujem sveže šopke in vence s trakovi in napisi. Imam raznovrstne rastline v loncih, grmiče za okrašenje, izdelane in naravne palme ter vso v to stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. Za obila naroČila se topio priporoča odličnim spoštovanjem Alojzu Korsika. ^arol prasčiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe 2a birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidr. postrežbo po jako zmernih cenah. i n Znana in zelo obiskovana gostilna „Tre amici" v ulici Via Caserma sa ja preaalila w Nunsko ulico (Via Monache) v prostore, kjer je bila dosedaj starodavna gostilna pri: Jeleni zajcu' (,,A1 lepre bianco") Postrežba in jedila izvrstna; toči domača', črna In bela vina, vse po zmernih cenah. Z gostilno so združena j tudi prenočišča za goste in hlevi za živino. Za obilno udeležbo se priporoča udani Ivan Krpan, j gostilničar. | Fran Wilhelmov v • FRANA WILHELMA lekariarja in c. kr. inmp lAp* t Ncunklrchcn, Spodnje Avstr»j-*k*» se dobi v vsaki lekarni 1 zavitek za 2 kroni avstr, veljave. Kjer se ne dobi, vrši se pošifjafev direktni. Poštni zavflj 15 zavitkov 24 kron franko na vsaki avstro-enersko pošte. V znak pristnosti je na omotu jrrb ,,n-fine trga Neunkirohea (devet, cerkva). Otvoritev gostilne. Podpisana naznanjata, da sta otvorila s 1. lan. 1903 = GOSTILNO = „Agli antiehi tre amlei" za vojašnico št. 11 (bivša gostilna ,,Tre amici".) Izvrstna kuhinja. Najboljša briška in furlanska vina. Postrežba točna po zmernih cenah. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata Ivan in Terezija Culot. Proti reviuatiznui je tisoče in tisoče ljudij vspešno rabilo Zoltanovo mazilo proti protinu in revmatizmu. Mnogi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporablja tudi pri takih boleznih, kjer cel6 dolgoletne ko-pelji niso mogle pomagati. Gena steklenice 2 K. Glavna zaloga: lekarna pri ,1'rnoin medvedu" Dunftj 1., Direktna pnit/ia razpililjatev lekarnarj a Bela Zoltan Razpisslužbe. V občini Biljana v Brdih je razpisana tajniška služba z letno plačo 600 kron. Prošnje s spričevali popolne sposobnosti slovenskega jezika je vložiti pri* županstvu do 14. jan. 1903. — j Želi se tudi nekaj znanja nemškega in ; italijanskega jezika. Županstvo v Blljanl. Župan: Šfiilgoj. Hiša na prodaj v Gorici v okolici Sv. Antona v vrednosti 7000 gld. Plača se takoj 3000 gld.; ostalo pa na uknjižbo ali po pogodbi. Več pove" npravnlSivo „Soče". LIHIIEIT. BAPSICI CI1PDS. b BloM»fJ«v» lakira« v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol nblažnjoee asazllo; za ceno 80 h, kron 1*40 in 2 kroni ee dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to eploSno priljubljeno domače zdra-Tflmo sredstvo velno le v oris. steklenicah z naio zaščitno znamko s ..61-DEOM" namreč, iz R1CHTERJEVE lekarne in vzame kot o.iglnalnl Izdelek ie tako steklenico, ki jt previdena s to zaščitno znamko. RicMerjeva lekarna „pri zlatem levi"™ i PRAGI. F* Elizabethgasse št. 5. 1*1 Anton Potatzky v Corici. »a sredi KaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaližče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarntce, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Sretinjiee. — Kožni venci. — Masne knjižice. j tišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. j Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, jI krošnjarje, prodajalce pejmiho r ~ Kranjski laneno oljnati firnež, pristen čisto kranjsko laneno olje ••••••• sladko jedilno laneno olje •••••••• priporoča Adolf Hauptmann Tr^oVjko-obrt^a rejjijtroVaria zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. i Hranila« vlog« obrestuje po 4'/,%, -•¦• večje stalno, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. - Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na f>-lctno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po l krono na teden, t. j. 2G0 kron v petih letih. Po zaključku petletja'znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 1. lec 1902: Daleii: a) podpisani..... b) vplačani..... Dana posojila...... Dopolnilni zaklad . . Vlog« ............ . K l,27G.r/Xr— . » 680.40G-0-2 . » 1,410.456-50 . » 222.419-45 . » 6G0.645-80 Anton Pečenko Vrtna ulica 8 Via Oiardinc. 8 hriaklh, dalmatinskih in istersklh vinogradov.